KUP DOLGOV
I ZA NAIVNE
Stran 7.
TEHARJE:
GOLF NAMESTO VRTA?
Stran 5.
PRILOGA: OGLEDALO
OBČINE VO JNIK
strani 12-14.

ST. 23 - LETO 57 • CELJE, 6.6.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
S pištolo
do milijonov.
Stran 26.
Kamenik vonja
prostost.
Stran 4.
Nove goidne
poti la Celjane.
Stran 8.
2
DOGODKI
UVODNIK
Žaltave pravljice
Eno moštvo, eno srce. Kakšna ironija, da je to slogan za-
varovalnice, kije ujeta v primež spora med njenim najbolj-
šim igralcem (vodstvo) in selektorjem (lastnik - država).
Tam, kjer vzhaja sonce, srca ni več. Mit o srčnih fantih, ki
dihajo eden za drugega in skozi garaško samopremagova-
nje uničujejo goljate, se je razblinil med otročjim zmerja-
njem užaljenega otroka in še bolj užaljenim patosom priza-
detega očeta. Mit lahko reši samo še sanjska igra otroka, s
katero bi nas popeljal vsaj v polfinale... Pravljico se očitno
počasi končuje, potem ko je na prvi tekmi proti španski
furiji mošnjo zadrgnila še doslej tako radodarna sreča.
Njeno muhavost je zvečer preklinjala velika večina Slo-
vencev, ko smo strmeli na svoje loto lističe in žalostno ugo-
tavljali, da nimamo sedmice. A so v ponedeljek vremena
Kranjcem se zjasnila, saj se napetost podaljšuje še za en
teden. Novih sedem dni za divja upanja in kičaste sanjari-
je. 450 milijonov, ki jih napovedujejo že rahlo pretreseni
loterijci, se zdi neskončno blizu in še dlje hkrati.
Le malo pozornih opazovalcev nedeljskega žreba pa je
pretreslo na videz nepomembno in obrobno dejstvo, ki ga je
večina odpravila kot matematično pedanterijo ali neumno
statistiko. Namreč - vseh možnih kombinacij 39 številk je
15.380.937, prejšnji teden smo jih Slovenci napisali nekaj
čez deset milijonov različnih, vseh vplačil pa je bilo več kot
23 milijonov. Torej so se nekatere kombinacije ponavljale.
Še več, najbolj pogosta se je ponovila kar 6525-krat. Kar
pomeni, da bi vsak »srečni« dobitnik prejel slabih 50 tiso-
čakov. Za sedmico na lotu. Z največjim nagradnim skla-
dom doslej. Oh, in ne pozabimo še na 15-odstotni davek. Ta
teden bo vplačil zagotovo še veliko več. In še veliko več ena-
kih kombinacij. Sreča je pač relativen pojem...
Dvoje velikih pričakovanj. Dvoje pravljic, ob katerih nam
pamet obstane in se cedijo le še emocije. In ravno takšne
pravljice se ponavadi končajo s hudim mačkom in razbiti-
nami. ,	SEBASTIJAN KOPUŠAR
Do specialistov
tudi popoldne
Celjska bolnišnica sprejela sanacijski načrt - V njem tudi urgentni center
Spremenjena organizaci-
ja dela z uvedbo popoldan-
skega turnusa za zdravni-
ke, ustanovitev urgentnega
centra ter standardizacija ma-
terialov, ki jih uporabljajo v
celjski bolnišnici, so glavne
značilnosti sanacijskega na-
črta, ki ga je sprejel svet jav-
nega zavoda.
V bolnišnici so ga pripravi-
li v skladu s stavkovno zahte-
vo sindikata zdravnikov in zo-
bozdravnikov Fides, da drža-
va odpravi izgube v zdravstve-
nih zavodih, ter navodili mi-
nistrstva za zdravje o raciona-
lizaciji poslovanja. Celjsko
bolnišnico bremeni lanska iz-
guba v višini 170 milijonov to-
larjev, skupno pa je v zadnjih
treh letih dosegla znesek 406
milijonov.
Medtem ko se bodo s stan-
dardizacijo materialov, od ka-
tere pričakujejo precejšnje pri-
hranke (letno celo 200 do 300
milijonov tolarjev), srečevali
samo zaposleni v bolnišnici,
pa bodo spremenjeno organi-
zacijo dela in ustanovitev ur-
gentnega centra občutili tudi
bolniki.
»Spremenjena organizacija
dela bo povečala dostopnost
do zdravnikov. Iz analize de-
lovnega časa je razvidno, da
se 95 odstotkov dela v bolni-
šnici opravi med 7. in 19. uro.
Zato smo se odločili, da bo-
mo uvedli popoldanski turnus
na tistih oddelkih oziroma v
tistih medicinskih strokah,
kjer je to smiselno. Zdravniki
bodo torej delali dopoldan in
popoldan v rednem delovnem
času, s tem pa jih bomo raz-
bremenili nadurnega in dežur-
nega dela, kar je tudi njihova
stavkovna zahteva. Po 20. uri
bo v bolnišnici le toliko zdrav-
nikov, kolikor je nujno potreb-
no,« obrazloži spremembo or-
ganizacije dela, ki gotovo ne
bo naletela na podporo vseh
zaposlenih, direktor bolnišni-
ce Samo Fakin, dr. med.
Za drugačno organizacijo de-
la gre tudi pri ustanovitvi ur-
gentnega centra po vzoru za-
hodnoevropskih držav. V njem
bodo nudili nujno medicinsko
pomoč v sodelovanju s splo-
šnimi zdravniki. Pričakujejo,
da bo z njegovo ustanovitvijo
Na zaključke nadzora p
rabe zdravila eritropoeti
ki ga je opravilo ministi
tvo za zdravje, so se v cel
ski bolnišnici pritožili j
dokler postopki ne bo^
končani, direktor o tem i
daje izjav.
dostopnost do nujne medicii
ske pomoči hitrejša, ob ta
pa bo bolnik oziroma poški
dovanec deležen tudi celovii
obravnave. Če poenostavim
Celjani ne bodo več hodili p
nujno pomoč najprej v zdrav
tveni dom, ampak neposret
no v bolnišnico. Kdaj bo u
gentni center pričel z deloii
je odvisno na eni strani od z;
gotovitve denarja za nakup pc
trebne opreme, po drugi strj
ni pa od ureditve prostora
Pričakujejo, da bo urgenti
center v celoti zaživel sredi p
hodnjega leta.
MILENA B. POKU(
Direktor Bolnišnice Celje Samo
Fakin.
/
V skupini
proti icajenju
Uspeh prve skupine za odvajanje kajenja na Celjskem
Na Celjskem je letos pr-
vič zaživela skupina za od-
vajanje od kajenja. V ča-
su od 23. aprila do 28. maja
je delovala v Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje.
Vodila jo je zdravnica,
mag. Damjana Podkraj-
šek. V okviru mednarod-
ne kampanje Opusti in
zmagaj so zbrali prijave in
izpeljali šesttedensko sku-
pinsko odvajanje od kaje-
nja. Rezultati skupine so
zelo vzpodbudni.
V skupini je sodelovalo 16
strastnih kadilcev, starih od
37 do 67 let, ki so pred kam-
panjo pokadili med 15 in
50 cigaretami dnevno. Pred
kampanjo so kadili v pov-
prečju 30 let, najkrajši ka-
dilski staž je bil 17 let, naj-
daljši pa kar 50 let. 14 jih
je popolnoma prenehalo s
kajenjem.
Večina je želela preneha-
ti zaradi zdravstvenih težav,
ki so jih že pestile, zaradi
želje po boljši telesni pri-
pravljenosd, nekateri tudi
zaradi denarja. Eden izmed
celjskih udeležencev akci-
je je celo izračunal, da je s
cigaretami do sedaj zapra-
vil že 6 milijonov tolarjev.
Sklenil je, da bo prihranke
- od 2. maja ne kadi več -
vložil v dodatno pokojnin-
sko zavarovanje.
Praviloma so že večkrat
poskusili opustiti škodlji-
vo razvado, a sami pri tem
niso uspeli. V skupini je bi-
lo lažje. »Člani skupine so
pomagali drug drugemu.
Preživeli so zelo težek me-
sec, zdaj pa so na dobri po-
ti. Vsi so imeli znake od-
visnosti od nikotina, po-
trebovali so veliko volje,
da so se upirali želji po ci-
gareti. Uspelo jim je, ker
so se odločili opraviti s svo-
jo razvado, ker so imeli
podporo skupine in druži-
ne ter ker so se redno ude-
leževali delavnic. Na njih
so pridobili znanje o tem,
kako se boriti proti skuš-
njavi z imenom cigareta,
osvojili so veščine, potreb-
ne, da rečeš >Ne< sebi ali
kolegu, ki ti cigareto po-
nudi. Naučili so se neka-
terih enostavnih tehnik
sproščanja in se poučili o
dobrih prehranskih nava-
dah. V praksi so spoznali
koristnost telesne dejavno-
sti. Večina med njimi se je
v času odvajanja od niko-
tina začela vsakodnevno
rekreirati,« opisuje delo
skupine mag. Damjana
Podkrajšek.
Skupina nekdanjih kadil-
cev se bo kljub zaključku
akcije še sestajala kot sku-
pina za samopomoč. Sreče-
vati se nameravajo še na-
slednjih pet mesecev, saj se
zavedajo, da svoje razvade
še niso povsem rešeni, spoz-
nali pa so, kako pomembna
je lahko medsebojna po-
moč.
Društvo za boj proti ra-
ku regije Celje je v sode-
lovanju z Zavodom za
zdravstveno varstvo Ce-
lje in Projektno pisarno
Celje zdravo mesto na
svetovni dan nekajenja
(31. maj) v Mladinskem
centru Celje organizira-
la koncert skupine Nude.
Med udeleženci koncerta
so izžrebanim posamez-
nikom izmerili ogljikov
monoksid v izdihanem
zraku, s čimer je mogoče
ugotoviti, če je kdo v zad-
njem času kadil ali ne. Ne-
kadilce so nagradili. Or-
ganizatorji pa so mlade
seznanili tudi z novo vse-
bino na spletni strani
www.tosemjaz. net. Temi
»Ljubezen je v meni« so
dodali temo »Zaupaj va-
se«.
Sicer pa je bila letošnja
mednarodna kampanja
»Opusti kajenje in zmagaj
2002«, ki se je zaključila 29.
maja, tudi v celotni Slove-
niji najuspešnejša akcija za
opuščanje kajenja doslej.
Sodelovalo je 1431 odraslih
kadilcev, ki so se odločili,
da bodo prenehali kaditi za
vedno.
MBP
S poklicno maturo
naprej
Letošnja generacija dija-
kov zaključnih letnikov
srednjih strokovnih šol pr-
vič zaključuje šolanje s po-
klicno maturo. Kot za gim-
nazijske maturante, se je tu-
di osrednji del spomladan-
skega roka za poklicno ma-
turo začel v soboto, 1. juni-
ja.
Maturitetni koledar je bolj
kot ne enak lanskemu, pisni
izpiti bodo trajali do 10. ju-
nija, ustni del maturitetnih
izpitov pa bo med 21. in 29.
junijem. Rezultate bodo mla-
dim iz Državnega izpitnega
centra posredovali 15. juH-
ja. Na spomladanski rok je
prijavljenih 8.647 maturan-
tov (lani 10.111) iz 78 gim-
nazij.
Za poklicno maturo, ki je
v slovenskem srednješolskem
izobraževanju novost, se je na
spomladanski rok prijavilo
13.546 kandidatov. Dijaki
uspešno opravljeno poklicn
maturo bodo študij lahko na
daljevali na višjih in visoki)
strokovnih šolah, za vpis n
fakulteto (v univerzitetni šti
dijski program) pa potrebu
jejo še dodatni maturitetni iz
pit. Zanj je prijavljenih 84/
dijakov, največ za izpita iz ma
tematike in tujega jezika.
I. STAMEJČli
Foto: SHERR
Poklicna matura je tu; nasmejani obrazi dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje v soboto, P"
pisnem izpitu iz tujega jezika.
Št. 23 - 6. junij 2002
DOGODKI
3
Slovenija, dobro
skrita skrivnost
S konferenco Ispa Europa 2002 več za promocijo Slovenije in slovenskega
zdraviliškega turizma, kot so organizatorji pričakovali
z izvolitvijo novega pred-
jednika Ispa Europe, Jonat-
liana Stapletona iz Velike
Britanije je nasledila Cari-
na Billutin, in gala večer-
jo, za katero so jedi pripra-
vili kuharski mojstri iz
panske, Švedske in Velike
5ritanije, se je v soboto zve-
čer v mariborskem hotelu
Habakuk zaključila 6. let-
aa konferenca Ispa Euro-
ja 2002 z več kot 400 ude-
leženci. Prihodnje leto se
)odo predstavniki zdravi-
išč in na zdraviliško dejav-
nost vezane industrije iz
vsega sveta sestali v Stock-
lolmu na Švedskem.
Predsednik letošnje konfe-
rence mag. Roman Matek,
sicer direktor Zdravilišča Laš-
ko, ocenjuje, da so v Laškem
kot organizatorji predkonfe-
renčnega dela in v Termah Ma-
ribor kot gostitelji osrednje
konference, delo odlično
opravili: »Zadovoljni smo, saj
je konferenca uspela tako v
organizacijskem kot v strokov-
nem smislu. Udeleženci so do-
mov odpotovali z dobrimi vti-
si in pričakujem, da je marsi-
komu ostala tudi želja po vr-
nitvi v Slovenijo.« S pohvala-
mi na račun organizacije ni
skoparil niti dosedanji pred-
sednik Ispa Europe Jonathan
Stapleton, ki je storitve v Slo-
veniji ocenil za prvovrstne,
zlasti pa je bil zadovoljen, ker
so se v izvedbo konference
vključile tudi lokalne skup-
nosti in Vlada RS.
»Slovenija je fascinantna,
zelo dobro skrita skrivnost,«
je bila nad našo državo nav-
dušena Daniella Russel iz
Dubaia, ki jo je v Sloveniji
presenetila raznolikost ter
povezanost tradicije z moder-
no tehnologijo. Razvoj Slo-
venije, zlasti ponudbe v zdra-
viliških centrih, je opazil tu-
di Američan Gary Rupar, ki
je pred leti kar nekajkrat obi-
skal našega olimpionika Leo-
na Štuklja: »...love v imenu
Slovenija ni iz trte izvita!« Raz-
liko med zdravilišči, kakršna
poznamo v Evropi in ameriš-
kimi je ponazoril član uprav-
nega odbora Ispa Raul An-
drews: »Evropska zdraviliš-
ča se za razliko od naših pre-
cej orientirajo v samo zdravs-
tvo, kar za razvoj dejavnosti
ni najboljše. V svetu so tren-
di takšni, da so zdravilišča
namenjena zdravim ljudem,
v zdraviliške centre hodijo na
masaže, nego, iskat sprosti-
tev, dokler še niso bolni...«
V razvoju slovenskega turiz-
ma je tudi Andrevvs opazil
korake naprej, a prepričan je,
da bi lahko storili še veliko
več: »Še vedno ste šibki v ko-
munikacijah in kar se tiče sa-
mih uslug. Ljudem ponujate
tisto, kar mislite, da bi radi,
namesto da bi jim zagotovili
tisto, kar bi res radi. Če ho-
čete turiste iz ZDA, se boste
morali naučiti bolj prisluh-
niti gostom.«
I. STAMEJČIČ
Kje je Železninarjev pult?
Celjani še niso »preboleli«
zaprtja nekdaj Kovinotehni-
ae trgovine Železninar v Sta-
iietovi ulici 4 v Celju, saj so
se ob prodaji Mestni občini
Celje domala nostalgično po-
slavljali od starih, še Rakusc-
hevih pultov, vitrin, preda-
lov, predalčkov. Ti so hrani-
li na stotine drobnih predme-
tov za vsakdanjo rabo, ki jih
je bilo mogoče kupiti v tej tr-
|§ovini in se vselej sproti ču-
diti prodajalcem, kako na-
lančno so vedeli, kateri pre-
lalček kaj skriva.
Zgodba o Železninarju,
oziroma o njegovi primopre-
daji pa še ni končana... Hirati
2 nepremičninami bi namreč
moral dobiti kupec. Mestna
občina Celje, tudi inventar iz
te trgovine, ki ima, kot opo-
zarjajo v Muzeju novejše zgo-
dovine Celje, »status kultur-
nega spomenika«. Specifika-
cija tega inventarja kljub do-
ločilu v pogodbi ni bila pri-
ložena. Iz popisa inventarja,
ki se nahaja v Muzeju novej-
še zgodovine Celje, je bilo
ugotovljeno, da je prodaja-
lec pred opravljeno primo-
predajo iz Železninarja od-
tujil precejšen del inventar-
ja. Zdaj naj bi se nahajal v
eni od Merkur j evih trgovin
v Kranju, kjer (menda) iz teh
celjskih predmetov želijo
urediti muzej trgovine!
Da bi se ta inventar čim hi-
treje vrnil v Celje in da bi bi-
lo tako mogoče zaključiti pri-
mopredajo, sta Mestna obči-
na Celje kot lastnik in Muzej
novejše zgodovine Celje kot
varuh premične dediščine na
Kovinotehno in Merkur na-
slovila dopis, v katerem zah-
tevata, »da ostaja celoten in-
ventar, oz. oprema trgovine
Železninar kot celota neokr-
njena na enem mestu (v Ce-
lju).« Za objekt in predvsem
njegovo vsebino (inventar) ve-
lja varstveni režim druge stop-
nje, ki določa varovanje av-
tentičnosti, celovitosti, neo-
krnjenosti in historične pri-
čevalnosti spomenika.
Mestna občina Celje med-
tem še vedno ni dobila od-
govora ali pojasnila na do-
pis, poslan 24. maja.
MP
Zidarji
spet v
Kompolah
Na gradbišče šole v Kom-
polah pri Štorah, kjer so
v začetku maja prekinili
obnovo, so se v ponede-
ljek vrnili prvi Rudisovi
delavci. Po preselitvi dru-
žine Rutar iz šolskih ka-
drovskih stanovanj so de-
lavci Elektra že naslednji
dan izključili celotno elek-
trično omrežje.
Tako je lahko izvajalec od
občine ponovno prevzel
gradbišče, saj so bili za na-
daljevanje obnove dani vsi
pogoji. Prva naloga zidar-
jev je zdaj opravljanje kon-
strukcijskega posega, ki za-
radi vztrajanja družine v šol-
skih stanovanjih ni bil mo-
goč.
V občinski stavbi so po-
vedali, da še vedno računa-
jo na zaključek prenove šole
v začetku septembra. Sicer
pa bo to težko uresničlji-
vo, saj je investitor izgubil
mesec dni časa, pri čemer
je moral svoje načrte spre-
meniti tudi Rudis, ki mora
zdaj usklajevati termine s
podizvajalci.
Dokončni datum zaključ-
ka celovite prenove šole v
Kompolah naj bi bil znan
čez približno dva tedna. Ta-
krat bo predvidoma dokon-
čan terminski plan nadalje-
vanja del.
Kakor koli že, krajani v
Kompolah ter okoliških kra-
jih, ki so bili v skrbeh za
usodo svoje šole, so si po
vrnitvi zidarjev oddahnili.
BRANE JERANKO
Zaključek tekmovanja za čiste zobe
Letos je v tekmovanju za čiste zobe na Celjskem sodelovalo 132 osnovnih šol. Vče-
ij (v sredo) so za učence zmagovalnih razredov 21 osnovnih šol z območja celjske
pravne enote pripravili zaključno -zabavno in nagradno - prireditev v telovadnici
'imnazije Celje Center.
Preventivni sestri v Mladinskem zobozdravstvu Zdravstvenega doma Celje Karlina Pra-
fotnik in Gabrijela Jelenko, ki sta vodili tekmovanje, sta zadovoljni tako z udeležbo kot
Uspehom tekmovanja. Zasluge imajo poleg otrok (ki si skrbno umivajo zobe in pazijo na
dravo prehrano) in njihovih razredničark v šolah tudi vsi tisti, ki tekmovanje podpirajo
»aterialno.	MBP, foto: SHERPA
Varni pred
vodo?
Celjski mestni svet požugal državi in
se spraševal, kdaj bo mesto varno
pred poplavami
Celje je po dveh katastro-
falnih poplavah precej po-
storilo za protipoplavno
varnost, zanesljivo pa še ne
dovolj, da bi lahko mirno
spali. Tak, najkrajše pov-
zeto, je sklep, ki izhaja iz
poročila župana MOC in
strokovnih služb, ki ga je
obravnaval in sprejel mest-
ni svet.
Bojan Šrot je v poročilu str-
nil opravljeno in s prstom
spet pokazal na državo kot
tisto, zaradi katere ni bilo mo-
goče narediti še več. Zakon
o varstvu voda se namreč še
vedno valja po poslanskih
klopeh in čaka na resno
obravnavo. Verjetno ima Šrot
s kritiko države prav, a ven-
darle je jasno, da tudi obči-
na ni naredila vsega. Zamu-
ja s projekti in urejanjem pro-
storske dokumentacije in
prav zaradi tega nekaj ključ-
nih ukrepov, med katerimi
so na prvem mestu načrto-
vani zadrževalniki vode, ni
moglo biti postorjenih, pa če-
prav je bilo vsaj za nekatere
(prelivni objekt v Medlogu,
npr.) na razpolago dovolj de-
narja.
Pričakovane vroče razpra-
ve na mestnem svetu pa ni bi-
lo. Svetniki so pohvalili lo-
kalne ukrepe, se zavzeli za po-
litiko majhnih korakov in kri-
tizirali državo, ki se mačehov-
sko vede do zakona o vodah
in do državnih projektov. Svet-
niki so se strinjali s predlo-
gom letošnjih naložb, ki pred-
videvajo, da bi iz proračuna
(in tudi v sodelovanju z ob-
močno pisarno ARSO) name-
nili 57 milijonov tolarjev za
ureditev Vzhodne Ložnice, z
izvedbo protipoplavnega na-
sipa ob Voglajni od betonar-
ne Pilih do mostu na Tehar-
ski cesti, stala naj bi 40 mili-
jonov, ^pa naj bi ukrotili ne-
varnost poplavljanja Voglaj-
ne. Denar naj bi namenili še
čiščenju Travniškega potoka
in urejanju dokumentacije za
prečni uvajalni nasip s pre-
livnim objektom v Medlogu,
kar je letošnja prioriteta. So-
delovali naj bi tudi pri pri-
pravi postopkov za protipo-
plavne ukrepe v Spodnji Sa-
vinjski dolini, med Letušem
in Medlogom.
BRANKO STAMEJČIČ
V treh letih je Celje iz pro-
računa namenilo poplavni
varnosti 145 milijonov to-
larjev, država dodatnih 130
milijonov.
Močnejši
oddajnik na Golovcu
v ponedeljek so tehniki Radia Celje ob pomoči sodelavcev
Področnega centra oddajnikov in zvez RTV SLO zamenjali
oddajnik na Golovcu v Celju. Ta bo po novem omogočal bolj-
šo slišnost Radia Celje v širši celjski okolici. Foto: GK
Vodja tehnike Radia Celje Sašo Matelič (levo) in tonski tehnik Bojan
Pišek pri montaži novega oddajnika.
Št. 23 - 6. junij 2002
4
DOGODKI
Kristijan Kameniic
že vonja prostost
Dva sodna dneva v dokazovanju švicarskih in domačih izvedencev -
Sodišče pred težko odločitvijo
Glavna obravnava v zade-
vi Tekačevo se je na začetku
tedna odvijala v znamenju
milimetrov in dokazovanj,
kdo ima bolj prav: ali sloven-
ski ali švicarski izvedenci za
sledi. V ponedeljek je že ka-
zalo, da je Kamenik po kri-
vem obtožen najhujšega zlo-
čina v novejši zgodovini slo-
venskega sodstva in že pet
let po krivem za zapahi, po-
tem pa si je v torek tožilstvo
spet malce oddahnilo.
To pomeni, da je negoto-
vost danes podobna, kot je bila
še sredi aprila, ko je sodišče
zaslišalo švicarska izvedenca
za sledi, profesorja Pierra
Margota in Christopha
Champoda. Takrat sta med
drugim povedala, da »se zna-
čilnosti Kamenikovih copat v
marsikaterem detajlu ujemajo
s sledmi, najdenimi na kraju
zločina«, a dvom je kljub te-
mu ostal. Zato je tožilstvo
predlagalo še en dokaz: dve
listini, ki so ju po umoru naš-
li na tleh pod šefom, na kate-
rih so bili krvni madeži in ze-
lo jasni odtisi obuvala storil-
ca. Glavna obravnava je bila
prekinjena, Švicarja sta se vr-
nila domov in v laboratorijih
univerzitetnega inštituta za
kriminologijo v Lozani preu-
čevala ta dva predmeta doka-
zovanja.
To ni bil
Kameniicov
copat!
v ponedeljek, ko se je glavna
obravnava zoper 30-letnega
Kristijana Kamenika iz Slo-
venskih Konjic nadaljevala, je
na sodišču nastopil prof. Pierre
Margot in senat ter javnost do-
mala šokiral z ugotovitvijo,
da se sled levega stopala na
obravnavani listini ujema s co-
pati nike air max številka 41,
izdelanimi leta 1997 v Kore-
ji. Ampak Kamenikovi copa-
ti so vendar veliko večji, kar
za tri številke! Obdolženec in
njegova zagovornica odvetnica
Marjetica Nosan sta bila že
prepričana, da je zanju bitka
dobljena. Margot je namreč
med drugim izjavil, da se lahko
copat s številko 44 mirne du-
še izključi kot dokaz. V ne-
katerih podrobnostih se sled
obuvala in podplata Kameni-
kovega copata razhajata tudi
do pet milimetrov, je dodal.
Toda, kako je lahko prišlo do
takšnih razlik med ugotovi-
tvami naših in švicarskih iz-
vedencev?
Soočenje dveii
mnenj
v torek je na vprašanja to-
žilstva, obrambe in predsed-
nice senata odgovarjal prof.
Margot, ki je povedal, da sta
s kolegom Champodom kon-
čala delo takrat, ko sta priš-
la do zaključka glede razli-
ke v velikosti copata oziro-
ma sledi, zato na predmetih
preiskovanja nista iskala in-
dividualnih značilnosti. Na
vprašanje, ali je mogoče, da
je sled na listinah pustila ne-
ka druga oseba, je Margot de-
jal, da na to vprašanje ne mo-
re odgovoriti.
Kot priča - strokovnjak je
potem nastopil še Ervin
Drašler, nekdanji delavec
Centra za kriminalistično teh-
nične preiskave iz Ljubljane,
ki se je podpisal pod izveden-
sko mnenje, ki je Kamenika
močno obremenilo štirikrat-
nega umora v Tekačevem. Ka-
tegorično je zagovarjal svo-
je ugotovitve, razhajanja med
ugotovitvami švicarskih in na-
ših strokovnjakov pa je pri-
pisal različni tehnologiji la-
boratorijske analize oziroma
metodologiji dela.
Profesor Pierre Margot je
svojo nalogo na celjskem so-
dišču opravil, glavna obrav-
nava pa se bo nadaljevala ju-
tri. Se bo tudi končala? Ka-
kor koli že, bo Kristijan Ka-
menik še ta mesec na svobo-
di, saj ni več nobenega za-
konskega razloga za nadalj-
nji pripor.
Je zadeva zrela za razsod-
bo? Najbrž ne. Dvom namreč
še vedno obstaja. In ker to-
žilstvo ne namerava umakniti
obtožnice, je najverjetneje,
da bo potrebno še tretje iz-
vedensko mnenje.
MARJELA AGREŽ
Foto: GK
Odvetnica Nosanova in njen varovanec. Jutri bo nemara že vse jasno,
Jelen kaže rogove delavcem
Mali delničarji in delavci proti direktorju Tomažiču - Dolžijo ga, da bo v
svojo korist pahnil podjetje v stečaj
Mali delničarji konjiške-
ga podjetja Jelen d.d. so pre-
pričani, da bo sedanji direk-
tor in 40-odstotni lastnik
Franc Tomažič podjetje na-
menoma pahnil v stečaj, ob
tem pa jih bo spravil tudi
ob stečajno maso. Svoj vlo-
žek v podjetje naj bi zašči-
til tako, da se vknjižuje na
nepremičnine Jelena. To po
mnenju malih delničarjev
dela preko svojih dveh za-
sebnih podjetij Anchi inže-
niring in Falco inženiring
d.o.o.
Malih delničarjev, ki ima-
jo v lasti 60 odstotkov del-
nic, je okoli šestdeset, med
njimi tudi precej od 32 red-
no zaposlenih v Jelenu. Rav-
no ti so se oglasili prvi in v
pismu za javnost v lokalnem
časopisu Novice opozorili na
nepravilnosti, ki da se že dalj
časa dogajajo v poslovodenju
podjetja. Prepričani so, da di-
rektor ne pozna in noče ra-
zumeti posebnosti dejavno-
sti gostinstva in turizma (Je-
lenova sta Hotel Dravinja in
dvorec Trebnik), da jim neu-
pravičeno znižuje plače in od-
pušča delavce brez pravega
razloga...
Mali delničarji pa so ne-
zadovoljni tudi z nadzornim
svetom, ki mu sedaj predse-
duje Majda Oplotnik, ki
opravlja za Jelen računovod-
ske posle v svojem podjet-
ju, delavce v njem zastopa
Boris Klančnik, nekdanji di-
rektor, lani prokurist, član
pa je še Vili Bezenšek. Proti
vsem trem so mali delničar-
ji vložili tožbe in zahtevajo
njihov odpoklic. Tožbo pa
so vložili tudi proti zaseb-
nemu podjetju Franca To-
mažiča Anchi inženiring za-
radi nakupa 40 odstotkov
delnic Jelena, ki po njiho-
vem ni bil speljan v skladu
z Zakonom o prevzemih. To-
mažiča mali delničarji sumi-
jo kaznivega dejanja preko-
račitve pooblastil.
Kaj je res in kaj ne, je gle-
de na prepletenost sedanjega
in prejšnjega vodstva (Franc
Tomažič je bil v letu 2001
predsednik nadzornega sve-
ta) od zunaj skoraj nemo-
goče oceniti. Drži, da je de-
lavcem in malim delničar-
jem prekipelo, drži, da na
sestanek, ki ga je sklical Bo-
ris Klančnik, da bi se soo-
čili mali delničarji, nadzor-
ni svet in vodstvo podjetja
vodstva ni bilo, drži, da še
vedno nihče ni sklical skupš-
čine delničarjev - kljub pi-
sni zahtevi dela malih del-
ničarjev (direktor je še ne-
kaj časa ne bo). Predvsem
pa drži, da nihče nikomur
nič več ne verjame in da so
delavci prestrašeni, tako
prestrašeni, da si ne upajo
govoriti niti s predstavniki
sindikata...
MILENA B. POKLIC
Franc Tomažič, direktor Jelena, v
izjavi za javnost: »Z delom v družbi
Jelen, d. d., sem začel 1. februarja.
2002. Od kar sem tu, smo naredili
analizo poslovanja podjetja, na
osnovi katere pripravljamo sana-
cijski program. Osnova za njego-
ve smernice bo izdelano revizijsko
poročilo, iz katerega bo razvidno,
v kakšnem stanju je podjetje - ozi-
roma, kako je poslovalo v prete-
klih letih. Ko bo revizijsko poroči-
lo pripravljeno, bo objava redne
letne skupščine, na kateri bo pred-
stavljen sanacijski program nad-
zornemu svetu in delničarjem.«
Z OBČINSKEGA SVETA
Varovana stanovanja le
najemna
CELJE - Območni odbor DeSUS je mestnemu svetu v Ce-
lju predlagal ponovni sklep, da se lahko na predvideni loka-
ciji ob Domu upokojencev, kjer naj bi nekoč gradili varova-
na stanovanja, gradijo le najemna stanovanja in nikakor
stanovanja za trg. Za sodelovanje v naložbi je zainteresiran
Nepremičninski sklad Pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja Republike Slovenije. Mestni svet je predlagani sklep
sprejel. (BS)
Zdravstvena šola bo
CEUE - Doslej veljavni zazidalni načrt za območje Glazi-
je, kjer naj bi že jeseni pričeli graditi novo srednjo zdravs-
tveno šolo, je zanjo načrtoval le dobrih 5 tisoč kvadratnih
metrov zemljišča. Ker so se med tem standardi za tak objekt
močno spremenili, je bilo potrebno načrt spremeniti, kar
so svetniki mestne občine tudi potrdili in s tem zagotovili
nekaj nad 11 tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo za gradnjo
šole. (BS)
Na podlagi statuta delniške družbe
RESEVNA, Trgovina in storitve, d. d.
Mestni trg 3, 3230 Šentjur
sklicujemo
5. SEJO SKUPŠČINE DELNIČARJEV,
ki bo dne 8. julija 2002 ob 12. uri na sedežu družbe v Šentjurju,
Mestni trg 3.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev orga-
nov skupščine po predlogu uprave in nadzornega sveta
Predlog sklepa: Za predsednika skupščine se izvoli Nikolaj
Peter Gorinšek, za preštevalca glasov pa Marija Vodenik in
Tatjana Sajnker. Na seji bo prisoten vabljeni notar.
2.	Obravnava in sprejem revidiranega letnega poročila in potr-
ditev računovodskih izkazov za leto 2001
Uprava in nadzorni svet dajeta predlog sklepa: Na pred-
log uprave in na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega sve-
ta se sprejme revidirano letno poročilo za leto 2001, vključno
z bilanco stanja, izkazom uspeha in poslovnim poročilom.
3.	Obravnava in sprejem predloga sklepa o pokrivanju izgube
poslovnega leta 2001 in podelitev razrešnice upravi in nad-
zornemu svetu
Uprava in nadzorni svet dajeta predlog sklepa: Izguba
družbe v poslovnem letu 2001 v višini 111.278.659,97 SIT
se pokrije iz sredstev, drugih rezerv v znesku
111.278.659,97 SIT v letu 2002.
Skupščina podeljuje razrešnico upravi in nadzornemu svetu,
s katero potrjuje in odobrava delo teh dveh organov družbe v
letu 2001.
4.	Imenovanje revizorja družbe za leto 2001
Nadzorni svet daje predlog sklepa: Za revizorja družbe za
poslovno leto 2001 se imenuje družba ABECEDA d.o.o.,
Celje.
Gradivo za skupščino je zainteresiranim delničarjem na vpo-
gled v tajništvu na sedežu družbe v Šentjurju, Mestni trg 3,
vsak delovni dan med 10. in 12. uro.
Udeležba na skupščini
Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalno pravico
le tisti delničarji, njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki najkasne-
je 3 dni pred skupščino pisno prijavijo družbi svojo udeležbo na
skupščini. Pooblaščence prosimo, da k prijavi predložijo tudi
pravilno izpolnjena pisna pooblastila.
Prijavljene udeležence prosimo, da pridejo na zasedanje skupš-
čine vsaj pol ure pred začetkom in s podpisom potrdijo svojo
udeležbo v listi udeležencev ter prevzamejo glasovalne lističe.
Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovni
sklic istega dne z istim dnevnim redom ob 13. uri. Skupščina bo
takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnov-
nega kapitala.
Nasprotni predlogi delničarjev
Delničarji lahko v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poda-
jo upravi družbe pisno utemeljen nasprotni predlog k posamez-
nim točkam dnevnega reda. Uprava in nadzomi svet bosta spre-
jela svoja stališča k nasprotnim predlogom v desetih dneh po
objavi sklica skupščine in o tem obvestila delničarje z objavo v
časopisu Novi tednik.
Resevna,
Trgovina in storitve, d. d.
Uprava
Št. 23 - 6. junij 2002
TEMA TEDNA
5
Golf igrišče namesto
teharskih vrtov?
Na Teharju bodo opravili analize pridelkov in krvi krajanov - Celje prednjači v okoljskih raziskavah - Kaj
pridelovati?
Teherčani od občine, zla-
sti pa države, ki je to dolž-
na prednostno zagotavlja-
ti, terjajo življenje v zdra-
vem okolju. Konec maja so
v dobrem mesecu dni pri-
pravili že drugo javno tri-
buno o ekoloških razmerah
v kraju in na njej skušali
poiskati načine, kako za-
staviti življenje za naprej.
Kar pravzaprav velja za ce-
lotno območje Mestne ob-
čine.
Podatki, ki jih v Mestni ob-
čini Celje načrtno in skrbno
zbirajo zadnje desetletje, so
potrdili okoljsko ogroženost
Teharčanov. Hkrati pa jasno
kažejo, da glede na obreme-
njenost okolja ni dosti bolj
zdravo niti življenje v dru-
gih predelih mestne občine.
Če ostanemo samo pri podat-
kih o obremenjenosti zem-
lje s težkimi kovinami, zla-
sti kadmijem, je prav tako
nezdrava kot teharska tudi so-
lata, pridelana na vrtovih v
središču mesta, na Lavi ali vr-
tovih proti Medlogu. Le da
je v drugih predelih mesta ob-
delane zemlje precej manj.
Pretežen del območja krajev-
ne skupnosti Teharje, kjer živi
okoU tisoč ljudi, je namreč
po kategorizaciji iz leta 1984,
ko onesnaženost okolja še ni
bila med upoštevanimi kri-
teriji, razvrščen v najbolj ka-
kovostna kmetijska zemljiš-
ča, kjer ni dovoljena drugač-
na kot kmetijska raba zem-
lje.
Konec maja so na Teharju
zato v dobrem mesecu dni
pripravili že drugo javno tri-
buno o ekoloških razmerah
v kraju, na njej pa skušali poi-
skati načine, kako zastaviti
življenje za naprej.
Trgovine, obrt
ali golf
igrišče?
»s kmetijskega vidika ni
razloga, da bi kakorkoli za-
virali, nasprotovali ali zavla-
čevali spremembo namem-
bnosti zemljišč za gradnje,
če boste na Teharju imeli pri-
pravljene strokovne podla-
ge in se boste v svojem kra-
ju odločili za razvoj drugih,
ne več kmetijskih dejavno-
sti,« je krajanom zagotovila
državna podsekretarka v mi-
nistrstvu za kmetijstvo Marta -
Majcen Hrustel, ki je že kot
Študentka sodelovala pri pr-
vih raziskavah okoljske
obremenjenosti na Teharju
leta 1989.
»Strinjam se, da zemlja na
Teharju ni ustrezna za kme-
tovanje, a vseeno je za tiste
kmete, ki želijo ohraniti svojo
dejavnost, tudi delo na zem-
lji še mogoče,« meni Hruste-
lova in dodaja, da je treba pri-
lagoditi pridelavo; glede na
različno dovzetnost rastlinja
za težke kovine je tudi na
zemlji, obremenjeni s težki-
mi kovinami, »varno« gojiti
žitarice, krmne rastline za ži-
valsko prehrano, med vrtni-
nami pa denimo fižol, grah,
paradižnik in papriko. Gle-
de na strokovne raziskave je
neznatno »vsrkavanje« težkih
kovin tudi pri sadju in jago-
dičevju. Povsem primerno bi
bilo tudi gojenje okrasnega
cvetja...
Ker so za celotno območ-
je mestne občine v pripravi
urbanistične zasnove, so Te-
harčani pozvali celjski Zavod
za planiranje in izgradnjo, naj
njihovo območje prednost-
no obravnava in najprej pri-
pravi strokovne podlage za
njihov kraj. Pri tem obljub-
ljajo, da bodo s predlogi in
pobudami sodelovali tudi sa-
mi. A spet ne brez omejitev:
»Če ugotavljate, da življenje
v kraju ni zdravo, nima smi-
sla razmišljati o individual-
ni stanovanjski gradnji, z ve-
likimi, urejenimi zelenjavni-
mi vrtovi,« opozarja Hruste-
lova. Zato bi bilo bolj pri-
merno opredeliti območje za
razvoj poslovnih in trgovin-
ske dejavnosti, morda zele-
nih parkovnih površin. »Ce-
lje še nima golf igrišča, te-
ren na Teharju pa je prime-
ren za kaj takšnega,« je v raz-
mislek še navrgla Hrustelo-
va.
Analize
pridelkov in
krvi
Ob rebalansu letošnjega
proračuna so celjski mestni
svetniki namenili dodatni mi-
lijon tolarjev za analize vrt-
nin, poljščin in sezonskega
sadja, pridelanega na Tehar-
ju.
Krajani se strinjajo, da od-
vzemi vzorcev in določitev
odvzemnih mest ostajajo v
rokah strokovnjakov Zavo-
da za zdravstveno varstvo Ce-
Ije. Ne gre namreč pozabi-
ti, da »vrt ni vrtu enak«, kot
je bilo slišati, saj na kako-
vost pridelkov vpliva tudi
način pridelave, intenzivnost
gnojenja... Hkrati pa so se z
mag. Ivanom Erženom do-
govorili, da v zavodu do je-
seni pripravijo tudi projekt
za laboratorijske preiskave
krvi, odvzete nekaj desetim
Teharčanom različnih sta-
rostnih skupin (otokom v ok-
viru rednih sistematskih
zdravstvenih pregledov) in
iz različnih koncev krajev-
ne skupnosti. Ker je projekt
treba pripraviti strokovno in
zajeti ljudi različnih staro-
sti ter približno primerlji-
vega načina življenja (za
ugotavljanje povprečne mo-
rebitne obremenjenosd kr-
vi s težkimi kovinami ne pri-
dejo v poštev dolgoletni
strastni kadilci), so se kra-
jani tudi za krvne analize
strinjali, da vzorec krajanov
določijo strokovnjaki. In ne,
kot so sklenili še konec apri-
la, da laboratorijske preiska-
ve opravijo pri prostovolj-
cih.
Raziskave Še
naprej
Celjani so edini v Sloveni-
ji, ki imajo podatke za zad-
nje desetletje in lahko pri-
merjajo, ali se obremenjenost
okolja izboljšuje ali poslab-
šuje. Po besedah Nine Ma-
šat iz oddelka za okolje in
prostor mestne občine so si
v začetku devetdesetih let -
glede na to, da denarja za vse
ni bilo dovolj - postavili tudi
prednostni vrstni red ukre-
pov za izboljšanje okolja, v
katerem živimo. Na prvo me-
sto so uvrstili ukrepe za zmanj-
šanje onesnaževanja zraka, ki
je bil v Celju zelo obreme-
njen z žveplovim dioksidom,
zdaj pa so koUčine slednje-
ga več kot prepolovljene. Sle-
dila je sanacija pitne vode
(problematična vsebnost ni-
tratov in nitritov) in že ne-
kaj časa iz javnega vodovod-
nega omrežja teče neoporeč-
na pitna voda.
Na tretje mesto so uvrstili
vodotoke, za njimi pa hrup
in onesnaženost tal. Slednje
na zadnje mesto prednostnih
nalog tudi zato, ker je sana-
cija tal silno zahtevna, draga
in dolgotrajna, na ogroženost
zdravja zaradi degradiranih
tal pa lahko ljudje še najbolj
vplivamo sami. »Če je zrak
onesnažen, se temu ne mo-
reš izogniti, dihati preprosto
moraš. Tudi brez pitne vode
ne gre. Če pa veš, da je zem-
lja na domačem vrtu obre-
menjena s težkimi kovinami,
se lahko odločiš, da ne boš
prideloval vrtnin,« je kratka
Mašatova.
»Raziskave so potrebne še
naprej, a samo meritve ne po-
menijo nič. Če trendi pone-
kod kažejo naraščanje, je tre-
ba poiskati krivce,« je odlo-
čen mag. Ivan Eržen, direk-
tor Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje, kjer skrbijo za
večino meritev in pripravlja-
jo tudi letna strokovna po-
ročila o obremenjenosti oko-
lja. A iskanje krivcev, aktual-
nih onesnaževalcev, in sploh
nadzor nad onesnaževanjem
okolja, je že druga pesem,
opozarja Mašatova.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Nihče ne pravi, da bi morali na Teharju v celoti opustiti kmetovanje, ustrezno je tudi vrtičkarstvo - a izbrati je treba poljščine in vrtnine, ki
imajo nizek oziroma zelo nizek sprejem težkih kovin.
Mejna letna imisijska vrednost je 2 mikrograma kadmi-
ja/mVdan in je bila od začetka meritev v letu 1993 kar
nekajkrat presežena; v letu 1993 v merilnih postajah v Indu-
strijski coni Trnovlje (2,3), na Lavi (2,1) in na Aljaževem
hribu (2,8), leta 1994 v Industrijski coni (2,4) in pri celjski
bolnišnici (2,2), leta 1996 na Aljaževem hribu (2,1) in leta
1999 v Industrijski coni (2,1). Zaskrbljujoče pa je, da je pri
merilnem mestu v bližini železarne na Teharju vse od leta
1997 opaziti naraščujoč trend.
Št. 23 - 6. junij 2002
6
INTERVJU
Proti
zdravstvenim
biroicratom
»Domišljija zdravstvenih uradnikov pri krčenju pravic bolnikom je brezmej-
na,« opozarja direktor celjskega Zdravstvenega doma Celje prim. mag. Brane
Mežnar
Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije je
spet pripravil predlog spre-
memb pravic zavarovan-
cev, ki ga sedaj proučuje
ministrstvo za zdravje. Iz
dosedanjih izkušenj bi bilo
mogoče napovedati, da bo-
do tudi tokrat naravnane
v krčenje pravic zavaro-
vancev. »V zdravstvenih
domovih opažamo, da je
to pravilo, čeprav je krče-
nje pravic odeto v najraz-
ličnejše celofane,« pravi di-
rektor Zdravstvenega do-
ma Celje prim. mag. Bra-
ne Mežnar, dr. med.
Kaj mislite s celofani?
Država in zavarovalnica
skupaj pripravljata program
racionalizacije, pri tem pa
javnosti, torej bolnikov in
zavarovancev ne opozorita
dovolj jasno na posledice.
Tak primer je bil letos pri
pogrebninah in posmrtni-
nah, ki sicer nista neposred-
no zdravstveni storitvi, a gre
financiranje teh pravic iz is-
tega naslova. Še bolj odme-
ven je primer sprememb pri
priznavanju potnih stroš-
kov, ki je povzročil ogrom-
no težav in konfliktov, ki
so jih bolniki pripisali
zdravstvu, zdravnikom in
sestram. Uradniki in biro-
krati so se želeli prikupiti
vladi ter napovedali velike
prihranke, v resnici pa je šlo
za simbolne zneske, posle-
dice teh sprememb so pri-
zadele predvsem težje bol-
nike in revnejše sloje. Ker
je domišljija zdravstvenih
uradnikov brezmejna in ker
stalno pripravljajo nove in
nove predloge za nižanje
stroškov, beri zmanjšanje
zdravstvenih pravic, bomo
zlasti zdravstveni domovi in
zdravniki v bodoče zelo ak-
tivno, tudi s pomočjo me-
dijev opozarjali bolnike ozi-
roma zavarovance na mo-
rebitne posledice predlaga-
nih ukrepov. Vidimo na-
mreč, da predstavniki drža-
ve, ministrstva in zavaroval-
nice radi govorijo, koliko
bodo prihranili, ne povedo
pa, na kakšen način. Zdrav-
niki in zdravstveni domovi
bomo v bodoče vse bolj za-
govorniki pravic bolnikov
in zavarovancev, saj je naše
delo namenjeno njim. Zla-
sti s pomočjo medijev, ki
imajo velik vpliv na javnost,
bomo opozarjaU na posle-
dice, torej na to, kaj posa-
mezen predlog pomeni za
vsebino pravic, ki bi jih dr-
žava krčila ali že napove-
duje, da jih bo.
Lahko navedete kakšen
primer zavajanja zavaro-
vancev?
Tipična so zdravila. V zve-
zi z njimi je vehko polemik,
ker je vsota denarja zanje
zadnja leta izjemno naraš-
čala. Zdravila so velika
stroškovna postavka v
zdravstvenem sistemu. Pri
tem pa nihče ne pove, da
zdravniki nismo predpisa-
li bistveno več zdravil ali iz-
dali večje število receptov,
pač pa gre za porast cen
zdravil, ki so izven našega
dosega in nanje nimamo
vpliva. Zato ocenjujem za
demagoško trditev, da
zdravniki pišejo preveč re-
ceptov, ko pa vemo, da tiči
zajec v drugem grmu.
Poznate zadnje predlo-
ge zavarovalnice o spre-
membah pravic zavaro-
vancev? Se tudi v njih skri-
va kakšna past?
Zavarovalnica niti nas, iz-
vajalcev (zdravstveni do-
movi, bolnišnice, zasebni-
ki ) niti zavarovancev (bol-
nikov) ne obvešča o name-
ravanih spremembah. Ko jih
objavi v t.i. Pravilih, jih mo-
ramo izvajati ne glede na
morebitne neumnosti, ne-
logičnosti ali organizacijske
težave izvajalcev. Pripom-
be, ki bi jih izvajalci radi
posredovali pred uveljavi-
tvijo predvsem v dobro bol-
nikov, zaradi izjemne cen-
tralizacije ZZZS praktično
niso možne ah pa se jih ne
upošteva. Območne enote
ZZZS nimajo skoraj nobe-
nih pooblastil in zgolj iz-
vajajo diktat iz centra. Kot
primer naj omenim zahte-
vo zavarovalnice, da naj bol-
nika, ki mu je zdravnik na-
ročil prevoz z reševalnim vo-
zilom iz strokovnih razlo-
gov, pustimo doma, če na-
potnica ni pravilno izpol-
njena ali ni podpisana tudi
na drugi strani, kjer gre za
identične podatke. Po na-
šem opozorilu so ugotovi-
li, da navodil sploh niso po-
sredovali izvajalcem. Po
moji oceni gre za stopnje-
vanje birokratskega, toge-
ga in neposlovnega odnosa
do bolnika in zdravstvene-
ga delavca, kar gotovo ni v
prid prizadevanjem in za-
dovoljstvu tistih, ki si pri-
zadevamo za strokovnost in
korektnost v zdravstvu, kjer
mora biti bolnik ali zava-
rovanec tisti, ki se mu v kon-
kurenčnih pogojih prilaga-
ja sistem. Večina izvajalcev,
posebno uspešnejših, smo
to že davno sprejeli, mono-
polna zavarovalnica pri tem
zaostaja.
Zdravstvena zavaroval-
nica pa vse bolj privija tu-
di zdravstvene zavode.
Imate zaradi tega pri po-
slovanju težave?
Težave že, predvsem pri
včasih nerazumnih biro-
kratskih potezah. Pred krat-
kim nam je zavarovalnica
zavrnila račun za 120 mili-
jonov tolarjev opravljenih
reševalnih prevozov, ker je
bilo med več sto napotni-
cami nekaj nepravilno iz-
polnjenih (za prevoz, vre-
den nekaj tisoč tolarjev). Si-
cer poslovne in finančne
probleme uspešno rešuje-
mo predvsem s skrbnim
nadzorom stroškov in na
drugi strani s pridobivanjem
dodatnih finančnih sredstev
s prodajo storitev na trgu.
Zdravstveni dom je prete-
klo poslovno leto uspešno
posloval, presežek pa v do-
govoru z ustanoviteljem na-
menjamo v posodobitev me-
dicinske opreme, posodo-
bitev prostorov in izboljša-
nje standarda bolnikov, izo-
braževanje, pridobivanje
novih zdravnikov in drugih
strokovnjakov. Poslovanje
je tudi letos uspešno, naj-
več po zaslugi prodaje sto-
ritev na trgu, kjer beležimo
v zadnjih letih lep napredek.
Te dejavnosti skušamo ši-
riti tudi s finančno stimu-
lacijo tistih zdravstvenih de-
lavcev, ne samo zdravnikov,
ki se v te oblike vključuje-
jo. To nam prinaša možno-
sti za nekoliko boljši polo-
žaj, kot ga imajo primerlji-
vi zavodi.
Ste lahko enako zado-
voljni tudi s strokovnim
delom zavoda?
Da. Naše strokovno delo
stalno in redno natančno in
sistematično spremljamo s
samonadzorom in predvsem
z dolgoletnim rednim in
izrednim internim strokov-
nim nadzorom, imamo tu-
di redne vsakoletne zunanje
nadzore s strani zavaroval-
nice oziroma zbornice ter
ministrstva, prav tako skrb-
no spremljamo pritožbe za-
varovancev in bolnikov.
So pritožbe pogoste?
Lani smo imeli 17 pisnih
pritožb, ki pa niso bile stro-
kovne narave, temveč je šlo
za konflikte in nesporazu-
me na ravni komunikacije
med zdravstvenim delav-
cem in bolnikom oziroma
zavarovancem. Z izobraže-
vanjem naših ljudi skušamo
to komunikacijo izboljšati.
Če upoštevamo velikost za-
voda, v katerem je 400 za-
poslenih in imajo dnevno 3
do 4 tisoč kontaktov, je se-
veda nemogoče pričakova-
ti, da bo šlo vse gladko. Vsee-
no pa skušamo še izboljša-
ti komunikacije, na osnovi
analiz pritožb pa odstrani-
ti tiste vzroke, na katere lah-
ko vplivamo. S tega vidika
ocenjujem delo javnega za-
voda kot dobro. Kot direk-
tor odgovorim na vsako pi-
sno pritožbo ali predlog, ve-
sel sem tudi pohval in raz-
hčnih pripomb, saj so mi
pomemben vir informacij
za objektivno oceno naše-
ga dela in ugleda ZD Celje.
Kakšno je vaše sodelo-
vanje z zasebnimi zdrav-
niki?
V zdravstvenem domu Ce-
Ije je več kot 40 nosilcev
različnih zdravstvenih po-
dročij, koncesionarjev za iz-
vajanje zdravstvenih stori-
tev na osnovnem nivoju, ki
imajo najete prostore v na-
ši hiši. So naši sosedi, naši
poslovni partnerji. Vsako le-
to analiziramo sodelovanje
na tistih področjih, za ka-
tera smo dolžni poskrbeti
kot izvajalci zdravstvene
službe, torej zlasti na po-
dročju dežurne službe, ur-
gentne službe in zagotavlja-
nja dostopnosti do zdravs-
tvenih storitev. Celjski mo-
del se je pokazal kot eden
izmed tistih, ki omogoča-
jo, da bolniki, ki prihajajo
v zavod, niti ne vedo, ali gre-
do k zasebniku ali k zdrav-
niku, ki je zaposlen v zavo-
du. Razlik praktično ni. Tu-
di zasebniki se, tako sodim
na osnovi povpraševanja pO
naših prostorih, med nami!
dobro počutijo, saj so dei
ležni visokega standarda us-i
tanove, hkrati pa tudi skr-j
bijo za strokovno raven svo-l
jih storitev in tako prispe-'
vajo k ugledu zdravstvene
ustanove v celoti.
Poleg strokovnosti pa
na delo, ki ga opravljate,
vpliva tudi medicinska
oprema in ne nazadnje
urejenost prostorov.
Naša medicinska oprema
je sodobna, moderna, var-
na, na posameznih področ-
jih tudi vrhunska. Letos
smo že poleg redne načrto-
vane obnove kupili novo
opremo za obremenilno te- i
stiranje. Na področju pljuč-
nih bolezni bomo pridobi-
h popolnoma novo opremo,
ki bo omogočala boljšo ob-
delavo kroničnih bolnikov
kakor tudi ocene delazmož-
nosti (spiroergometrija).
Pravkar se odločamo za na-
kup nove, sodobne mamo-
grafije, ki bo omogočala
nove možnosti dela regij"
skega centra za bolezni dojl^.
ki se oblikuje v ZD Celje in
bo omogočal ženam vseh
starosti takojšnje preglede
in zdravljenje in odpravil
večmesečne čakalne dobe
Velik del od skupnih naložb
v vrednosti od 200 do 300
milijonov tolarjev bomo nS'
menili posodobitvi infof'
macijskega sistema, raču;
nalniške opreme in tudi
znanja na tem ključnem pO'
dročju. V medicini je infof'
matika izredno pomembni
in brez tega ne moremo ve^
normalno delati. Ves čas p^
obnavljamo tudi stavbo.
MILENA B. POKLlt
Prim. mag. Brane Mežnar, dr. med.
Št. 23 - 6. junij 2002
AKTUALNO
7
Izginila in
pustila kup
dolgov
Ogoljufana zakonca sta bila neizmerno naivna, ko sta k
sebi vzela mlad par iz Ljubljane
»starejša zakonca brez
|ok odstopita stanovanje
^di družini, po smrti pa
zapustita stanovanjsko hi-
iz ohišnico...« Tako ne-
lKo se je glasil časopisni
Uli oglas, ki sta ga spom-
lli leta 2000 objavila za-
pca Lampret iz zaselka
(rje na Šentjurskem.
Oglas je bil odziven in Lam-
letova sta lahko izbirala,
er pa sta interesentom po-
lavljala določene pogoje, se
i končni izbor le-teh precej
irčil. Končno sta se odloči-
I, da v svoj dom sprejmeta
ilad par iz Ljubljane. Žen-
la je bila noseča.
Policist in
medicinska
sestra
Sožitje dveh družin je bi-
I sprva naravnost pravljič-
0 in izgledalo je, da bosta
ampretova preživljala lepo
ivarno starost, da bosta mla-
adva zanju lepo skrbela vse
D groba. Po njuni smrti pa
ivisokopritlična enostano-
injska hiša dobila novega
stnika-dediča. Mlada skrb-
ika bi postala lastnika.
Matjaž H. (26) in njego-
jpartnerkaSandraG. (23),
ista v Lutrje prispela iz Ljub-
me, sta pristala na vse po-
pje Lampretovih, zato je bil
itro in zlahka sestavljen do-
Pvor med najemodajalcem
a najemojemalcem, ki je
seboval pravila bivanja v no-
onastali skupnosti dveh ge-
eracij. Po tem dogovoru sta
akonca Lampret mladima
verna odstopila del hiše (sta-
ovanjskih površin) za dobo
ttega leta. V tem času naj bi
mlada uredila podstrešni
in tam zaživela v samo-
ojnem gospodinjstvu, ko bi
impretova umrla, pa bi bi-
' itak vso premično in ne-
^mično imetje njuno. In na-
ninina? Ta je bila dogovor-
na tako, da bosta mlada pla-
'vala zgolj račune: za elek-
8co, komunalne storitve, vo-
\ telefon, rtv prispevek.
I^olicistu boš
pa ja verjel!
Minil je mesec, minilo je
trtletje, pol leta, na pod-
"ešju pa se ni še nič dogaja-
Matjaž je nekega dne Lam-
etovima predlagal, da bi bi-
dobro obnoviti fasado na
K obenem pa potožil, da
tna nobenih prihrankov in
tudi kreditno ni sposoben,
problem je Martin Lam-
rešil tako, da je najel go-
'insko bančno posojilo v
znesku 600 tisoč tolarjev in
ves ta denar izročil Matjažu.
Ta bi mu moral mesečno vra-
čati obroke (31 tisoč tolar-
jev), a se je to zgodilo le tri-
krat.
»Podstrešje je še kar naprej
samevalo in še vedno smo ži-
veli skupaj: midva z ženo v
eni sobi, onadva v drugi, ku-
hinja in ostalo so bile skup-
ne površine. Ker Sandra ni
znala kuhati, je kuhala moja
žena, jedli smo za isto mizo.
Zdaj nas je bilo že šest. San-
dra je decembra predlani ro-
dila prvega otroka, letos fe-
bruarja drugega. Ker se nista
držala dogovora, so se zače-
li prepiri,« nam je zaupal Mar-
tin Lampret. Na vprašanje,
na kakšen način je bil zava-
rovan dogovor o najemu in
zapuščini, ki so ga sklenili,
pa je odgovoril: »To, kar smo
se dogovorili, smo vrgli na
papir, podpisali pa nismo ni-
česar. Policistu boš pa men-
da ja verjel! Tudi medicin-
ski sestri moraš zaupati, sem
si takrat mislil.«
Matjaž H. je delavec mini-
strstva za notranje zadeve, za-
poslen kot policist v prehod-
Tiem domu za tujce v Ljub-
ljani, njegova partnerka San-
dra G. pa dela v Kliničnem
centru v Ljubljani, nam je po-
vedal Lampret.
Pobeg
Sredi letošnjega maja je bil
Martin Lampret, invalid, na
aktivnem oddihu v Kranjski
Gori, ko mu je njegova žena
po telefonu sporočila, da sta
se Matjaž in Sandra z otro-
koma odselila in s sabo od-
nesla ključe. Nenadoma, ne-
napovedano sta odšla in za
sabo pustila dolgove, ki jih
bosta morala poravnati nju-
na najemodajalca.
»Matjaž in Sandra računov
sploh nista plačevala, zdaj so
začeli prihajati opomini in
tudi že sodni nalogi za izvrš-
be. Ker so se računi glasili
na njuni imeni, se nama z že-
no še sanjalo ni, da jih ne po-
ravnavata. Tako zdaj znesek
vseh neplačanih znaša že
okoli dvesto tisoč tolarjev, da
o sodnih in drugih stroških
niti ne govorim. Tu je še več
kot pol milijona bančnega po-
sojila za material za fasado,
tudi tega denarja ne bom ni-
koU videl. Zdaj se mi po te-
lefonu oglašajo neznane ose-
be in me sprašujejo, kje sta
Matjaž in Sandra. Ti ljudje
so razburjeni, mrzlično ju iš-
čejo, saj sta jima dolžna le-
pe denarje, enemu upniku na-
primer 600 tisoč tolarjev,
drugemu 650 tisočakov, za
ostale zneske ne vem... Pa tu-
di to še ni vse. Zdaj sem iz-
vedel, da sta dolžna tudi v go-
stilni Janez in trgovini Resev-
na na Ponikvi, dolg do Pe-
trolovega bencinskega servisa
pa sta v teh dneh že poravna-
la,« nas je Martin Lampret
zlahka prepričal, da se je res
znašel v godlji.
Mi smo njegovo zgodbo za-
pisali. V svarilo vsem naiv-
nežem in lahkovernežem. Po
toči zvoniti je prepozno. Še
vedno.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Martin Lampret: »Zaupal sem jima, onadva pa sta me samo
izkoristila.«
Št. 23 - 6. junij 2002
8
NASI KRAJI IN LJUDJE	8
Čarobnost gozda nad Celjem
Celjska enota Zavoda za gozdove je v torek zaključila projekt urejanja gozdnih poti nad mestnim gozdom ob Savinji
Celje je s petimi spreha-
jalnimi potmi, ki jih je v goz-
dovih nad Mestnim parkom
in vse do Grička uredila celj-
ska enota Zavoda za goz-
dove, pridobilo pravo oazo
miru, v kateri si lahko meš-
čani nabirajo moči, iščejo
sprostitev ali se, preprosto,
med sprehodom prezračijo.
»Gozdovi imajo neko po-
sebno energijo. Če jo znaš
sprejeti, te osveži in pomaga
pri iskanju rešitev tudi iz naj-
bolj zagatnih položajev,« je
ob tem povedal Robert Host-
nik, ki je pet let vodil in us-
klajeval ta zanimiv projekt.
A enota sama ne bi mogla do-
sti storiti. Projekt je omogo-
čila Mestna občina Celje, ki
je več let načrtno odkupova-
la zasebne gozdove nad Mest-
nim parkom in uspela odku-
piti 25 hektarjev, ki jih je v
torek predala v uporabo in
užitek svojim občanom. Ce-
lje je edino v državi, ki je spre-
jelo odlok o razglasitvi goz-
dov s posebnim namenom in
s tem zavarovalo mestne goz-
dove. »Ti so, glede na bliži-
no mesta, presenetljivo do-
bro ohranjeni,« je povedal
Hostnik.
V projektu sta ob Zavodu
za gozdove in Mestni občini
Celje sodelovala še Gozdno
gospodarstvo Celje in Goz-.
darski inštitut Slovenije.
Na petih poteh, ki so sku-
paj dolge nekaj nad šest kilo-
metrov, lahko sprehajalci do-
živijo gozd v vsej njegovi mo-
gočnosti in lepoti, ob poteh,
ki so označene s kažipoti in
ob katerih so nameščene tudi
klopi, pa je tudi veliko izjem-
no lepih razglednih točk. Na
poteh so na nekaterih mestih
gradili ograje, stopnice, brvi,
celo mostove, vse poti pa so
primerno široke. Ne le zara-
di sprehajalcev, tudi zato, da
dopuščajo dostop intervent-
nim vozilom, če bi prišlo do
požara.
Prva je gozdna učna pot,
ki se prične pri fontani v Mest-
nem parku in vodi po srčko-
vi poti do velike bukve pod
Anskim vrhom, nato pa se
spusti do izhodišča. Zanjo po-
trebujete približno uro zložne
hoje. Druga pot vodi iz Mest-
nega parka na Anski vrh in
zanjo potrebujete 45 minut
hoje, njen pretežni del pa vodi
po razgledni poti. Pot lahko
podaljšate tudi do Grička, kar
bo prineslo še dodatnih 35
minut hoje. Tretja je kratka,
a strma pot, ki vas od Meš-
kovega studenca popelje nad
Lisce in za katero potrebuje-
te 50 minut, zadnja, v torek
odprta, pa je 25-minutna
sprehajalna pot od Meškove-
ga studenca do Grička. In ka-
tere od teh poti Hostnik naj-
bolj priporoča meščanom?
»Pravzaprav vse, na vseh bo-
ste doživeli čarobnost gozda.
le prepustite se in dovolite
da se vas gozd dotakne,« ji
povedal Hostnik.
BRANKO STAMEJČK
Načrt gozdnih poti nad Mestnim parkom.
Št. 23 - 6. junij 2002
9
Zlata vreden
zaraščen zaklad
Slivniško jezero ostaja neizkoriščeno in pozabljeno - Turističnim
podmladkarjem izziv, vreden zlatega priznanja
Med leti 1973 in 1986 je bi-
IV ureditev Ribiškega doma
latna na Slivniškem jezeru
loženih preko 60 tisoč udar-
iških ur dela ribičev in štor-
loh železarjev. Dom je takrat
ivel; obiskovali so ga ribiči,
njem so se ustavljali na-
Ijučni obiskovalci, kar ne-
aj pa je bilo tudi pravih turi-
tov. Takšnih, ki so v lepo-
di Slivniškega jezera uživali
leč dni. Sledili so jim mladi;
a ribiških in ekoloških ta-
orih so šolarji spoznavali
Ddni in obvodni živelj, ži-
ilstvo in rastlinstvo, ki bo-
iti jezero blizu 8 kilometrov
jegove obale.
Danes je Slivniško jezero za-
juščeno, zaraščeno, pozablje-
Kot da je mar samo še do-
Bačinom... V šentjurski ob-
lini so v zadnjihdesetletjih kar
tkajkrat skušali v turistični
azvoj tega območja poseči z
^o žlico. A dlje kot do skrb-
10 zapisanih elaboratov, ki so
atem pozabljeni obležali v
nedalih, tudi velikopotezno
astavljeni načrti nikoli niso
^i. Ribiški dom in območ-
ijezera ostajata zapuščena za-
Jdi neurejenih lastniških od-
osov, z ribjim življem nekoč
Elo bogatemu jezeru ostaja-
' zvesti samo najbolj vztraj-
i ribiči. Ulov, pravijo, je pre-
bolj skromen, kot je bil
red leti.
Milo pa se stori tudi na-
Ijučnim obiskovalcem, ki je-
zero še pomnijo v njegovi nek-
danji živosti. O slednji namreč
zdaj ni ne duha ne sluha. V
neposredni bUžini sta kmeti-
ji Račko in Ječovo, ki gosto-
ljubno sprejmeta obiskoval-
ce, gospodinji Vera in Anica
pa postrežeta z dobrotami iz
domače kuhinje. Še kanček
življenja več je zaznati v Apart-
majski hiši Moser, kjer ima-
jo kot trenutno edini turistič-
ni ponudnik ob Slivniškem je-
zeru svoja vrata odprta preko
vsega leta. Ob urejeni plaži in
otroškem igrišču gostom po-
nujajo vožnje s kanuji, čolni,
katamaranom in malimi mo-
tornimi skuterji, deskanje, ja-
dranje, športni ribolov, foto-
safari in izposojo gorskih ko-
les, pozimi pa lahko njihovi
gostje tudi drsajo na jezeru.
Spomladi, najbolj množič-
no s kresno nočjo konec juni-
ja, in zatem preko poletja za-
živi Ramna plaža. Območje
med jezerom in cesto, ki iz Go-
rice pri Slivnici vodi proti Lo-
ki pri Žusmu, le streljaj od Go-
rice, so domačini pred leti ure-
dili, zgladili, da je po domače
prav »ramno« (ravno, op.p.),
ter nanj navozili dobrih 600
kubikov proda. Postavili so le-
seno utico, nekaj igral in klo-
pi, tukaj si želijo urejenega ko-
pališča. Že zdaj pa imajo igrišče
za odbojko ter manjši piknik
prostor. Lastnik zemljišča je
krajevna skupnost, domače tu-
ristično društvo pa zanj skrbi
in z njim upravlja po svojih
najboljših močeh.
Akvonij seje
zamislil
v Osnovni šoli Slivnica že
leta deluje turistični krožek.
Mentorica Nadja Bevc pravi,
da v krožku in v šoli nasploh
skušajo s turistično vzgojo vce
piti mladim odnos do doma-
čega kraja.
V krožku je 29 učencev, na-
logo na temo Napeljite vodo
na turistični mlin za letošnji,
že 16. festival Turistične zve-
ze Slovenije Turizmu poma-
ga lastna ^ava, pa je priprav-
ljalo 10 osmošolcev. Izbrali so
si Slivniško jezero. Skozi odr-
sko uprizoritev in turistični
spominek, ki ga zdaj ponuja-
jo obiskovalcem, so k oživlja-
nju Slivniškega jezera prikli-
cali na pomoč Akvonija. Reč-
no božanstvo naj bi živelo v
Voglajni, ki napaja jezero. Po-
staja vse bolj nezadovoljno, ko
se iz nje vsake toliko časa od-
pravi na obhod jezera. »Voda
se kali, življenja in ptičjega pet-
ja ob njej je vse manj, vse bolj
poredko se sliši šelestenje tr-
stičja ob jezeru,« se je torej za-
mislil Akvonij in skupaj s tu-
rističnimi podmladkarji stkal
projekcijo oživljanja pozablje-
nega in zaraščenega zaklada.
Uspešno! Tako, da je pre-
pričal tudi strogo ocenjeval-
no komisijo na državnem fe-
stivalu najboljših slovenskih
turističnih podmladkarjev in
so Tadeja Artiček, Katja Art-
nak. Jasmina Bratec, Mar-
tin Dobovišek, Tamara Go-
bec, Tamara Hrovatič, Luci-
ja Jagodič, Vanja Lupšina,
Sara Mastnak in Amra Ša-
kušič, septembra že vsi gim-
nazijci, za svoje delo prejeli
eno od letošnjih šestih zlatih
priznanj.
Čista voda,
zdrave ribe,
zadovoljni
ljudje
Slivniški turistični podmlad-
karji si v svojem kraju in ob
jezeru ne želijo množičnega
turizma. Radi bi privabili lju-
di, ki znajo ceniti naravo, ji
prisluhniti in uživati v njenih
danostih in lepotah. A vse od
začetka raziskovalnega dela so
se zavedali, da razvoj ni odvi-
sen od njih, niti od domači-
nov ali domačega turistične-
ga društva. Potreben je denar.
Jezersko območje so - za za-
četek - razdelili v tri cone, kjer
bi bil mogoč intenzivnejši tu-
ristični razvoj. V Turističnem
centru Mala Gorica na blizu
5 hektarov prostrani gozdni ja-
si s položnim iztekom do je-
zerskega obrežja, streljaj od
Gorice, do koder je mogoč do-
stop z avtomobilom ali zara-
di bližine tudi peš, si zamiš-
ljajo restavracijski objekt z de-
pandansami. Poimenovali bi
ga po Akvoniju, v njem pa bi
se moralo vselej nekaj doga-
jati. V kulinarični ponudbi bi
obvezno morale biti jezerske
ribe, gostom bi za dobrodoš-
lico ponudili kozarec zdrave
pitne vode, zatem pa bi lahko
izbirali med rekreacijskimi de-
javnostmi. Za začetek, meni-
jo, bi zadoščala ureditev čol-
name, pristana, otroškega igriš-
ča, sankališča, igrišča za mini
golf in kegljišča.
Pestrejša ponudba bi sodila
v Turistični kompleks Tratna,
kjer zdaj sameva Ribiški dom,
streljaj stran pa je Apartmaj-
ska hiša Moser. Podmladkarji
menijo, da bi ob posodoblje-
nem Ribiškem domu z ureje-
nimi piknik prostori morali od-
preti še manjšo trgovino, v njej
pa obiskovalcem ponujati tu-
di domače pridelke z okoliš-
kih kmetij. Med njimi je vsaj
pet takšnih, ki bi se z dodatno
ponudbo vključile tudi v raz-
voj kmečkega turizma na tem
območju.
Za Turistično cono Ram-
na plaža, primerno za kopa-
lišče, piknike in prireditve na
prostem, mladi prav tako za-
stavljajo postopen razvoj. Naj-
prej postavitev manjšega go-
stišča, ureditev sanitarij ter gar-
derob za kopalce, pa seveda
izposojevalnica ležalnikov,
senčnikov in čolnov, za kate-
re bi bilo treba urediti pristan.
In želja? Modra zastava, ki bi
kopalcem dala vedeti, da se na-
makajo v čisti vodi, da so prišli
na urejeno kopališče.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Zlati turistični podmladkarji z mentorico Nadjo Bevc in podobo Akvonija v ozadju.
Ramni plaži so vdahnili življenje domačini, a živi le od spomladi do jeseni; živahna bo ob Kresni noči konec
junija.
Ob mizah pred Ribiškim domom v Tratni je bilo pred leti težko dobiti prostor. Sončni dnevi zdaj k nekajminutnem počitku ne privabijo niti
naključnih obiskovalcev. Zakaj? Ker jih je ob Slivniškem jezeru, žal. vse manj.
Št. 23 - 6. junij 2002
10
GOSPODARSTVO
Žagarjeva
se strinja
z
arbitražo
Predsednica uprave celj-
skega Gradisa Lidija Žagar
je sprejela predlog sindikata
o uvedbi postopka arbitra-
že, ki bo ocenila, ali je vods-
tvo podjetja res pravilno iz-
peljalo postopek ugotavlja-
nja presežnih delavcev.
Tričlanska komisija, v ka-
teri so predstavnik uprave, de-
lavcev in neodvisni zunanji
strokovnjak, se bo sestala ko-
nec prihodnjega tedna, nje-
na odločitev pa bo dokonč-
na. Ali se bodo s tem konča-
li tudi vsi zapleti v Gradisu,
ki trajajo že skoraj pet me-
secev, pa je težko napoveda-
ti. V vodstvu podjetja so pre-
pričani, da so postopek ugo-
tavljanja presežnih delavcev
vodili v skladu z zakoni. Kot
je povedal pomočnik pred-
sednice uprave Boris Grivič,
so na arbitražo pristali zato,
ker je sindikat s tem, ko upravi
očita, da pri ugotavljanju pre-
sežkov ni upoštevala kriteri-
ja nagrajevanja, »končno kon-
kretno navedel, kaj sploh zah-
teva.« Grivič priznava, da te-
ga kriterija res niso upošte-
vali, saj lani v Gradisu zara-
di težkih finančnih razmer
sploh niso mogli izvajati pra-
vilnika o nagrajevanju. O tem
pa so bili, še pravi Grivič,
predstavniki sindikata obveš-
čeni.
Zaradi uvedbe arbitražne-
ga postopka so v Gradisu »za-
mrznili« izdajo sklepov o pre-
nehanju delovnega razmerja
devetnajstim delavcem. Ti so
se, med drugim, prejšnji te-
den odzvali na izjave Borisa
Griviča v našem časopisu (da
se je večina že sprijaznila z
odhodom iz Gradisa, da so
si nekateri že poiskali nove
službe in da je uprava spo-
štovala vse pripombe in mne-
nja sindikata in sveta delav-
cev) in jih označili kot nere-
snične in neobjektivne. Kot
je povedal Grivič, bodo de-
lavci do nadaljnjega, oziro-
ma do dokončne odločitve ar-
bitražne komisije, ostaH do-
ma na čakanju s stoodstotno
plačo, kakršno prejemajo že
ves čas, odkar v podjetju za-
nje ni več dela in imajo sta-
tus »odobrene odsotnosti.«
Sicer pa se, pravi Boris Gri-
vič, finančne razmere v Gra-
disu izboljšujejo. Zaradi do-
bre prodaje polizdelkov in
številnih poslov, ki so jih pri-
dobili v tem letu, se izguba
iz meseca v mesec zmanjšu-
je. Delavcem so tudi že iz-
plačali prvo polovico regre-
sa. »Če bi bilo podjetje tudi
kadrovsko sanirano, bi gotovo
že poslovali s pozitivno nič-
lo ali celo manjšim dobič-
kom,« je prepričan Grivič.
JANJA INTIHAR
Recesija lomi steklarje
V Steklarni Rogaška bodo znižali plače in zmanjšali število zaposlenih - V prvem tromesečjv
370 milijonov tolarjev izgube
Lanske napovedi direk-
torja Steklarne Rogaška Da-
vorina Škrinjariča, da bo re-
cesija v steklarski branži
dosegla vrh šele v prvi po-
lovici tega leta, so se ure-
sničile. Steklarno zadnje
mesece pretresa ena hujših
kriz doslej, iz nje pa se bo-
do, kot je mogoče razbrati
iz sicer skopih izjav direk-
torja družbe, rešili le s pre-
strukturiranjem proizvod-
nje in zmanjšanjem števi-
la zaposlenih.
»Kriza je sicer že dosegla
dno in se razmere na trgu že
nekoliko izboljšujejo, ven-
dar bomo posledice čutili še
najmanj do konca julija,« na-
poveduje Davorin Škrinja-
rič in dodaja: »Medtem ko
smo v Rogaški Slatini teme-
ljito posodabljali proizvod-
njo, so se na trgu zgodile
strahotne spremembe. Potro-
šniki so se od brušenega kri-
stalnega stekla obrnili k pre-
prostejšim izdelkom, ki zah-
tevajo povsem drugačne, ce-
nejše tehnologije. Če ne bo-
mo hitro sledih spremem-
bam, bodo posledice za ste-
klarno hude.«
V Steklarni Rogaška so se,
kot je povedal Škrinjarič,
že sredi aprila odločili za
tako imenovani plan C, ki
predvideva še strožje varče-
valne ukrepe kot doslej in
zmanjšanje števila zaposle-
nih. Zaradi izgube v prvem
tromesečju, ki znaša 370
milijonov tolarjev, so spre-
menih letošnji načrt proda-
je, ki po novem predvideva
okrog 7,5 milijard tolarjev
realizacije, maso plač pa bo
treba znižati za 20 odstot-
kov, oziroma za 52 milijo-
nov tolarjev vsak mesec.
Ukrepe, ki jih bodo morali
izvesti, da bi čim bolj zni-
žali stroške dela, sta že pod-
prla širše vodstvo družbe in
sindikat.
Škrinjarič pravi, da je proti
globokim rezom in sekanju
glav vsevprek, vendar bo tre-
ba stroške dela na vsak na-
čin oklestiti. »V zadnjih pe-
tih letih so stroški dela v ste-
klarni zrasli kar za 50 odstot-
kov. Naši delavci so skoraj
še enkrat dražji kot delavci v
čeških steklarnah, to pa tr-
ga, ki neusmiljeno zahteva
čim nižje cene, sploh ne za-
nima.
V Steklarni Rogaški naj
bi finančno sliko podjetja
izboljšali tudi z dezinvesti-
ranjem. Neuradno je sliša-
ti, da naj bi prodali tudi to-
varno Luminos v Slovenski
Bistrici, ki so jo kupili la-
ni.
Če želimo obdržati korak
s konkurenco, bi ceno dela
morali zmanjšad vsaj za če-
trtino. V steklarni je, na ža-
lost, veliko zaposlenih, ki so-
dijo v zaščiteno kategorijo,
njihov prispevek k rezulta-
tom podjetja pa ni ravno ve-
lik. Skoraj vsa podjetja v Slo-
veniji so se že prestrukturi-
rala. Od nekdanjih gigantov
smo ostali le še Mura in mi.
V Muri so se rezov že lotili,
torej je zdaj na vrsti še ste-
klarna.«
Škrinjarič pravi, da
lanski požar, nato pa še j
nijski udar recesije in tei
ristični napad na ZDA, \
mor prodajo 70 odstotki
celotne proizvodnje, »doti
kli« steklarno. Že nekaj m
secev intenzivno iščejo n
ve trge, vendar tako hiti
kot bi želeli, ne more
preusmeriti prodajnih t
kov. Čeprav sprejmejo vs
ko priložnost. Tako so
pred kratkim dogovorili
prodaji svojih izdelkov i
Tajskem, Filipinih, v Mal
ziji in Singapurju. V zam
no bodo za podjetje, kil
skrbelo za prodajo slatii
skega kristala, v Sloveniji]
na Hrvaškem tržili izdell
iz porcelana. »Na prvi p(
gled se zdi posel zelo obi
taven, saj gre za območje
več kot 160 milijoni preb
valcev, vendar je njihov
kupna moč nižja kot v Sk
veniji,« ugotavlja Škrinj;
rič.
JANJA INTIH^
Direktor Steklarne Rogaška Davo-
rin Škrinjarič je prepričan, da so s
pripravami na obvladovanje krize
pričeli še pravočasno.
Štiri desetletja na
nemšicem trgu
v okviru uradnega dr-
žavnega obiska v Sloveni-
ji je predsednik Zvezne re-
publike Nemčije Johannes
Rau v spremstvu slovenske-
ga predsednika Milana Ku-
čana minuli teden obiskal
Gorenje. Johannes Rau se
je najprej pogovarjal z vods-
tvom velenjskega koncer-
na, nato pa si je ogledal to-
varno hladilne tehnike in
galvano.
Za Gorenje je nemški trg
zelo pomemben, saj na njem
proda 900 tisoč gospodinj-
skih aparatov, kar pomeni 29
odstotkov celotne prodaje. Iz-
voz v Nemčijo se je pričel že
leta 1961, ko so trgovski ve-
rigi Neckerman prodali 200
električnih štedilnikov. Pro-
daja se je vsako leto poveče-
vala, tako da so deset let ka-
sneje v Miinchnu ustanovili
lastno podjetje, ki je bilo
hkrati njihovo prvo podjetje
v tujini. Prvo leto delovanja
je imelo 20 milijonov nemš-
kih mark prometa, zdaj pa s
prodajo gospodinjskih apa-
ratov, kuhinjskega pohištva
in drugih izdelkov za dom za-
služijo na leto že 161 milijo-
nov evrov (322 milijonov
mark, oziroma okrog 36 mi-
lijard tolarjev).
Pri prodaji na nemškem
trgu se Gorenje vse bolj uve-
ljavlja z lastnimi blagovni-
mi znamkami. Več kot po-
lovica gospodinjskih apara-
tov, s katerimi dosegajo še-
stodstotni .tržni delež, nosi
ime Gorenje, Galant ali Kor-"
dng. Pristni so v vseh veli-
kih trgovskih verigah, po-
memben delež pa predstav-
lja tudi prodaja vgradnih apa-
ratov, povezana s prodajo ku-
hinjskega pohištva. V Vele-
nju pravijo, da na nemškem
trgu ne bi bili tako uspešni,
če ob visoki kakovosti izdel-
kov ne bi spoštovali tudi vi-
sokih standardov varovanja
okolja.
Gorenje je tudi pomemben
uvoznik iz Nemčije, saj v tej
državi opravi kar 23 odstot-
kov nabave. Poleg surovin in
polizdelkov kupujejo na
nemškem trgu tudi opremo.
V Velenju še poudarjajo, da
zelo dobro sodelujejo tudi z
nekaterimi nemškimi banka-
mi.
JANJA INTIHAR
Foto: HINKO JERČIČ
Predsednik ZRN Johannes Rau (drugi z leve) si je v Gorenju ogledal tudi novo tovarno hiadilno-zamrzoval-
nih aparatov.
Št. 23 - 6. junij 2002
GOSPODARSTVO
11
Tisoč stečajniicov
in presežicov
Stopnja registrirane brezposelnosti na Celjskem se letos spet povečuje -
Delodajalci napovedali samo 1.500 novih zaposlitev
Celjska regija še vedno
med tista štiri območ-
iv Sloveniji, kjer stopnja
[gistrirane brezposelnosti
i^ovratno vztraja nad re-
jbliškim povprečjem. Pr-
jiga je presegla leta 1993,
jto pa se je stanje iz leta v
slabšalo. Po zadnjih po-
jtkih območne službe za-
jda za zaposlovanje je kar
2,6 odstotka vseh brezpo-
tlnih v državi registrira-
ih na Celjskem.
»V primerjavi s Slovenijo
na regija med brezposelni-
li višji delež žensk, več je
udi invalidov in tistih, ki de-
) iščejo že zelo dolgo. To
e pomeni, da imajo te ka-
igorije slabše možnosti za
aposlitev. Problem celjske
igije je namreč v tem, da
(eprosto nima zadosti de-
ivnih mest,« pojasnjuje
odja analitične službe Kar-
len Leskošek. Po njenih na-
ovedih se bo do konca leta
število brezposelnih še ne-
koliko povečalo, saj se bo v
jeseni, tako kot je običajno
že vsa leta, povečal pritisk
tistih, ki prvič iščejo zapo-
slitev, večje bo tudi število
presežnih delavcev. V anke-
ti, ki so jo pred kratkim opra-
vili v območni službi, so de-
lodajalci za letos napoveda-
li 520 presežkov, od tega naj
bi jih v odkrito brezposel-
nost prešlo 240. Glede na in-
formacije, ki jih imajo pri
zavodu, bo presežkov pre-
cej več. Leskoškova pravi, da
naj bi se do konca leta na
zavod prijavilo najmanj 750
presežkov. To pomeni, da bo
na Celjskem zaradi stečaja
ali krčenja proizvodnje de-
lo izgubilo najmanj tisoč lju-
di.
Zaskrbljujoče je tudi, da
se bo letos glede na podatke
iz ankete zaposlenost v celj-
ski regiji v povprečju zmanj-
šala za 0,9 odstotka. Delo-
dajalci so napovedali le 1.500
novih zaposlitev, kar je za
350 manj kot v minulem le-
tu. Vzpodbudno je vsaj to, da
nameravajo v podjetjih letos
zaposliti 150 pripravnikov.
Med pokhci bodo najbolj is-
kani mehaniki, gradbeniki,
strojniki, ekonomisti, učitelji
in zdravniki.
JANJA INTIHAR
Brezposelnost v številkah
Konec letošnjega aprila je bilo v Celju prijavljenih 13.176 brezposelnih oseb, kar je za
6,4 odstotka več kot aprila lani. Na ravni Slovenije se je v tem času število brezposelnih
zmanjšalo za 1,6 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je na Celjskem 14,8-od-
stotna, na ravni republike je 11,8-odstotna. Najvišja stopnja brezposelnosti je še vedno na
območju upravnih enot Celje (17,1 odstotka) in Šentjur, najnižja je na Konjiškem (11,9
odstotka). Do konca aprila se je na zavodu na novo prijavilo 3.376 oseb, kar je za skoraj
pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tretjina ljudi je na zavod prišla po
prenehanju dela za določen čas, 581 je takšnih, ki prvič iščejo službo, 288 je trajnih
presežkov, 371 oseb pa je delo izgubilo zaradi stečaja. Med letos prijavljenimi brezposel-
nimi je več kot polovica žensk, kar niti ne čudi. Zaradi krize v tekstilni industriji, ki
večinoma zaposluje žensko delovno silo, je letos šlo v stečaj že kar nekaj podjetij.
V Cetisu 440, v Cinkarni 500
Delničarjem Cetisa po petih letih spet dividende - V Cinkarni nov nadzorni svet
še v dveh celjskih podjet-
hbodo letos delili dividen-
E. Delničarji Cetisa so se od-
čili, da si bodo za vsako
dnico izplačali 440 tolar-
V	bruto, v Cinkarni pa bo-
b bruto dividende na del-
ico znašale 500 tolarjev.
V	Cetisu so dividende na-
idnje dobili pred petimi leti,
ij je podjetje večino dobič-
a vložilo v razvoj. Za divi-
tade bodo tokrat namenili
8 milijonov tolarjev lanske-
s čistega dobička, preosta-
«k bilančnega dobička, ki
celoti znaša 135,7 milijo-
3 tolarjev, pa so razporedi-
V	druge rezerve.
Cetis je lani povečal pri-
Ddke za dobro petino, le-
•s pa v podjetju napovedu-
je še boljše rezultate. V pr-
četrtletju so imeli dve
ilijardi tolarjev čistih pri-
hodkov od prodaje, kar je za
skoraj tretjino več kot v ena-
kem lanskem obdobju, do-
bička pa je bilo blizu 100 mi-
lijonov tolarjev. Kot je pove-
dal glavni direktor Drago Po-
lak, so tako dobre poslovne
rezultate dosegli zaradi us-
pešnih projektov doma in
večje prodaje v tujini, kjer
so ustvarili 23 odstotkov vseh
čistih prihodkov. Uspešni so
zlasti na Poljskem, kjer so za-
beležili kar 30-odstotno rast
prodaje, izvoz pa se je pove-
čali tudi v Nemčiji, Albaniji
in državah bivše Jugoslavije.
V Cetisu načrtujejo, da bodo
letos ustvarili blizu 8,5 mi-
lijarde tolarjev prihodka in
okrog 400 milijonov tolarjev
dobička.
V Cinkarni, kjer so na zad-
nji dan minulega leta imeli
2,8 milijarde tolarjev bilanč-
nega dobička, bodo za divi-
dende namenih 407 milijo-
nov tolarjev. Člani uprave in
nadzornega sveta si bodo raz-
delili nekaj več kot 13 mili-
jonov tolarjev dobička, ki jim
ga bodo izplačali v delnicah.
Preostanek bilančnega dobič-
ka, to je dve milijardi 374 mi-
lijonov tolarjev, bodo name-
nili za druge rezerve, 22 mi-
lijonov tolarjev pa bo prene-
seni dobiček. Delničarji Cin-
karne so na skupščini izvoli-
li tudi nov nadzorni svet, v
katerem bodo od 16. junija
letos kapital zastopali Mar-
ko Vresk, Aljoša Tomaž, Roza
Mlakar Kukovič in Tomaž Su-
botič, predstavniki delavcev
pa bodo Ivan Podergajs, An-
gela Mlaker, Gregor Miklič
in Marin Žagar.
Cinkarna je imela lani kar
nekaj težav pri poslovanju,
saj je recesija prizadela nji-
hove najpomembnejše izvoz-
ne trge. Predsednik uprave
Marjan Prelec pričakuje, da
bo umirjanju razmer v prvi
polovici letošnjega leta sle-
Cinkarna Celje je aprila
s kosovskim podjetjem Ci-
tadela podpisala pogodbo o
poslovnem in tehničnem so-
delovanju pri proizvodnji in
prodaji gradbenih mas. Po-
skusna proizvodnja naj bi
stekla predvidoma že pri-
hodnji mesec, izdelki pa se
bodo prodajali pod cinkar-
niškimi blagovnimi znam-
kami.
dilo postopno oživljanje tr-
gov. V podjetju letos načrtu-
jejo štiriodstotno rast proda-
je, čistega dobička pa naj bi-
lo zaradi naraščanja cen su-
rovin in energije ter neskladja
med tečajnimi in razlikami
in inflacijo le 240 milijonov
tolarjev.
JANJA INTIHAR
Drago Polak
Kvote niso ogrozile lnexe
škoda zaradi ukrepov za
iSčito jeklarskega trga, ki
1 je konec marca sprejela
Topska komisija, najver-
iieje sploh ne bo tolikšna,
't so se bali slovenski je-
irji. v Inexi Štore, kjer bi
rine lahko ogrozile kar
odstotkov izdelkov, pra-
da prodaja teče brez
^jih težav.
Po besedah direktorja Mar-
la Mačkoška, se kvote, ki
je za uvoženo jeklo dolo-
i komisija, ne polnijo ta-
hitro kot so sprva priča-
kali. Zato je bolj malo ver-
nosti, da bi v času, dokler
fepi veljajo, njihova izdel-
ke iz jekla prizadele dodat-
ne carine. »Kakšen kupec še
zahteva bančno garancijo za
vsak primer, če bi bilo treba
za uvoženo jeklo plačati ca-
rino, vendar je podjetij, ki
ha takšen način želijo zašči-
titi lastne interese, zelo ma-
lo,« pravi Mačkošek.
V Inexi, kjer po krizi v pr-
vih treh mesecih spet poslu-
jejo brez izgube, tudi niso
pretirano zaskrbljeni zaradi
nedavne izjave enega od
predstavnikov evropske ko-
misije, da v Evropski uniji ne
razmišljajo več o uvedbi na-
cionalnih kvot za uvoz jekla.
Prepričani so, da bo evrop-
sko komisijo mogoče z argu-
menti prepričati, da so za Slo-
venijo ukrepi povsem nepo-
trebni. Še zlasti zato, meni
Marjan Mačkošek, ker naša
država več jekla uvozi kot pa
izvozi. Direktorja Inexe tu-
di ne skrbijo napovedi, da naj
bi kvote za izdelke iz jekla
uvedli tudi v nekaterih vzhod-
noevropskih državah. Meni
namreč, da bo štorsko jeklo
zaradi svoje visoke kakovo-
sti kljub morebitnim ukre-
pom še naprej zanimivo za
Madžarsko, Češko in Poljsko,
kamor se je zadnja leta pre-
selil velik del zahodne avto-
mobilske industrije. JI
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papiiji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
št. 23 - 6. junij 2002
Spoštovani občani!
Tokrat delo občine in do-
godke v njej že drugič pred-
stavljamo v Novem tedniku.
Vaše pripombe ob novem na-
činu objavljanja so bile pred-
vsem te, da je bilo prostora
za prispevke premalo in da
bi morali že na naslovnici
Novega tednika poudariti, da
je v časopisu priloga Ogleda-
lo. Vse to in še kaj več smo
poskušali v tem času doseči
v razgovorih z vodstvom
NT&RC.
Zelo zadovoljni pa ste bi-
li, ker o nas berejo v širšem
prostoru, prav tako pa ste bili
veseli, da ste ob Ogledalu do-
bili celotno številko Novega
tednika, ki je zelo bran ča-
sopis na področju naše obči-
ne.
Še nekaj najpomembnej-
ših sporočil: v posebnem član-
ku pišemo o gradnji plino-
voda v Vojniku. Veseli smo,
da je zanimanje za plin ve-
liko! V Arclinu pričakujemo
začetek gradnje nove bencin-
ske črpalke! V centru Vojni-
ka je veliko pripomb, ker je
uvoz pri Hotku še vedno za-
prt. Občinski svet je sprejel
sklep o zamenjavi zemljišča
pri spomeniku, občinska
uprava pa je v postopku ure-
sničevanja omenjenega skle-
pa. Upamo, da bo uvoz v naj-
krajšem času tudi odprt.
Na Frankolovem začetek
gradnje nove trgovine in po-
šte že pošteno zamuja. Inve-
stitor zagotavlja začetek v naj-
krajšem možnem času.
Veliko vprašanj je še ved-
no v zvezi s sanacijo ceste pod
Novo Cerkvijo. Po razgovorih
na Direkciji RS za ceste smo
dobili pisno zagotovilo, da se
bo sanacija dokončno zače-
la v jeseni.
V prihodnjih dneh so bodo
začela praznovanja v krajev-
nih skupnosti: najprej v Voj-
niku in Frankolovem ter ju-
lija v Novi Cerkvi. Občina Voj-
nik si letos prizadeva, da bo-
do poleg ostalih dogodkov v
teh dneh končane tudi asfalt-
ne prevleke nekaterih cest-
nih odsekov po načrtu, kijih
bo mogoče ob praznovanju tu-
di slovesno predati svojemu
namenu. Zahvaljujem se ob-
čanom, ki so te odseke z ve-
likimi napori in odrekanji
pripravljali, hvaležen pa sem
tudi predsednikom krajevnih
skupnosti, ki si prizadevajo,
da bodo ti praznični dnevi
čim lepše obeleženi.
V Socki bodo v teh dneh do-
bili nov gasilski avto. Čeprav
ob pomoči Občine pa jim gre
vseeno zahvala za prizade-
vanja ob tej pomembni in ve-
liki pridobitvi.
Ob koncu izrekam vsem
krajanom krajevnih skupno-
sti vse najlepše v prazničnih
dneh, ker pa se junija zače-
njajo tudi šolske počitnice, že-
lim, da se naši šolarji spoči-
jejo za nove jesenske napo-
re, tistim, ki gredo v srednje
in višje šole, pa čimveč uspe-
ha pri vpisu. Tudi vsem ob-
čanom, ki razmišljajo o do-
pustu, želim, da se jim ure-
sniči čimveč dopustniških že-
lja.
Beno Podergajs,
Župan Občine Vojnik
Plinovodno omrežje
v Vojniku
Podjetje Adriaplin bo
predvidoma do 15. avgusta
zgradilo plinovodno omrež-
je v Vojniku, s 1, septem-
brom pa bi pričeli oskrbo-
vati občane.
Cena za priključitev na
omrežje bo predvidoma oko-
li 56 dsoč tolarjev na porab-
nika, v večstanovanjskih ob-
jektih (nad 4 stanovanja) pa
se bo cena znižala na 28 ti-
soč tolarjev. V ceni priključ-
ka so všteti tudi: 10 m pri-
ključitvenega plinovodnega
omrežja, omarica ter plino-
mer. Cena vsakega dodatne-
ga metra plinovodnega
omrežja bo 5400 tolarjev. Vse
naštete cene ne vsebujejo
DDV, ki je 8-odstoten za vsa-
kega investitorja.
V Vojniku so določeni štirje
razredi porabnikov pUna na
osnovi potrošnje plina. Pov-
prečna poraba plina na sta-
novanjsko hišo znaša od 1800
do 2300 m^, v večstanovanj-
skih objektih pa je povpreč-
na poraba 1300 m^ plina. Pov-
prečna cena z vsemi dajatva-
mi je 76 tolarjev za kubični
meter, plačilo pa je meseč-
no.
Zaradi g^radnje plino-
vodnega omrežja bo do
31.avgusta občasna delna
zapora naslednjih ulic in
cest v Vojniku: Cesta tal-
cev, Ulica Stanka Kvedra,
Škoflekova, Vintarjeva in
Prušnikova ulica.
NOVE NALOŽBE
Nov bencinski servis z
avtopralnico
v leta 2000 sprejetem zazidalnem načrtu za poslovni
center Arclin je bila predvidena tudi bencinska črpalka z
avtopralnico, za katero že pripravljajo projektno doku-
mentacijo. Zgrajen naj bi bil še letos. Dostop do objekta
bo omogočen z dodatnim zavijalnim pasom z regionalne
ceste.
Trgovski center na
Frankolovem
Konec lanskega leta je občina Vojnik sprejela odlok o
ZN Frankolovo za izgradnjo trgovskega centra in pošte.
Objekte bodo gradili na »Hmelakovi njivi« pred naseljem
Frankolovo na desni strani regionalne ceste Vojnik - Fran-
kolovo. Investitorja sta Mercator za trgovski center in Po-
šta Slovenije za pošto. Objekt bo v velikosti 48 m x 13 m v
pridični izvedbi z izkoriščenim podstrešjem. V sklopu sa-
mopostrežne trgovine oziroma bifeja bo na severni strani
tudi letni vrt.
Za čim varnejši dostop do objekta je predvidena ureditev
novega cestnega priključka z regionalne ceste. Invesdtorja
sta v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Utrinek
meseca
Vsak dan se nam odpirajo
nove priložnosti in kažejo no-
ve poti. Lahko stopamo po
njih, pa vendar se raje drži-
mo tistih, ki so nam že zna-
ne, uhojene in na njih poz-
namo večino ovir. Nič kaj no-
vega se nam ne more pripe-
titi, ampak tudi nič novega
ne opazimo ob poteh.
Biti zadovoljen je lepo, pa
vendar napredek v življenju je
možen le tako, da si utiramo
tudi še neprehojene poti. Ved-
no je še Mj novega, česar se
moramo naučiti ali storiti. To
pa bo možno le, če bomo dov-
zetni za vse, kar se dogaja...
Novo pogosto težko razume-
mo, vendar nas ne smejo
prevzeti skrbi. Globoko v se-
bi bomo prepoznali ali so no-
ve ideje, misli in poti resnič-
no prave. Ne živimo vse svoje
življenje po starem. Dopusti-
mo, da se razrastemo v novo.
Mojca S.
Program
prireditev
ob prazniki
KS Vojnik
Sreda, 12. junij, ob 16. vu
POZDRAV POLETJU -
ŠKRATOVE IGRE
Organizator: Vrtec
Mavrica Vojnik
Igrišče OŠ Vojnik
Četrtek, 13. junij, ob 19. m
PREDSTAVITEV
PESNIŠKE ZBIRKE
JULUANE ELER:
PREPROSTA JE BESEDy^
Knjižnica Vojnik
Petek, 14. junij, ob 16.
uri
POHOD NA SV. TOMAŽ
Organizator: Planinsko
društvo Vojnik in KS
Ljubečna
Start: Vojnik
Ponedeljek, IZ do 21. jun^
RAZSTAVA: RIBNIK
Organizator: Vrtec
Mavrica Vojnik in Lovska
družina Vojnik
Knjižnica Vojnik
Petek, 21. junij, ob 19. uri
OTVORITEV FORMA
VIVA GALERUE PIROS
Organizator: Galerija
Piros
Globoče pri Vojniku
Ob prazniku Krajevng
skupnosti Vojnik in ob držav-
nem prazniku čestitam vsem
krajanom in vas vabim, da
se udeležite prireditev, ki
so organizirane ob vašem
prazniku.
MARJAN KOVAČ,
predsednik Sveta KS Vojnik
Kako poznamo
našo občino?
Kar nekaj lepih cerkva
krasi občino Vojnik, pona-
ša pa se tudi z orglami, ki
sodijo med najstarejše v Slo-
veniji in se nahajajo v eni
izmed cerkva v trgu Vojni-
ka.
Cerkev stoji na griču nad
Vojnikom. Za stavbo velja vars-
tveni režim druge stopnje, ki
določa varovanje celovitosti,
intaktnosti in historičnih zna-
čilnosti kulturnega spomeni-
ka.
Cerkev ima nerazčlenjeno
zunanjost iz prve polovice 19.
stol., prav tako pa je tudi no-
tranjost enostavna. Po kvali-
teti ter redkosti izstopa or-
gelska omara iz prve polovi-
ce IZ stol, ki je okrašena z
značilno renesančno orna-
mentiko. Glavni oltar z let-
nico 1860 ima dva baročna
kipa, ki sta delo Mihaela Po-
gačnika iz leta 1735, stran-
ska oltarja sta delo Jožefa
Vrenka iz srede 19. stol. V
cerkvi se nahajajo tudi štirje
baročni kipi, kiparja Ferdi-
nanda Galla,ki so nastali med
led 1760 in 1770.
Ferdinand Gallo (okoli 1709
- 1788) je bil celjski baročni
kipar, čigar delavnica je bila
med vodilnimi kiparskimi de-
lavnicami tega časa, ustvarjala
je zlasti oltarje, ki krasijo
mnogo cerkva v okolici Ce-
lja, med najlepše delo pa so-
di glavni oltar v cerkvi sv. Križa
na Gori Oljki v Savinjski do-
lini.
Katera cerkev v trgu Voj-
nika se ponaša z orglami,
ki sodijo med najstarejše?
Odgovor na nagradno
vprašanje pošljite na Obči-
no Vojnik (Kako poznamo
našo občino), Keršova 8 ,
3212 Vojnik, do 1. julija
2002.
Rešitev iz prejšnje števil-
ke Ogledala: graščina Socka
s parkom v Socki.
Na zastavljeno vprašanje
nismo prejeli pravilnega od-
govora.
Št. 23 - 6. junij 2002
Sejna soba za rojstne dneve
Milena in Ivan Ravnak iz Nove Cerkve sta uspešna podjetnika
v lepo urejenem križiš-
ču v Višnji vasi pri Vojni-
l(U sta si v smeri proti Do-
lirni uredila delovne in po-
jlovne prostore zakonca
Ivan in Milena Ravnak. On
Socke, ona iz Nove Cerk-
;>e, kjer tudi stanujeta, sta
pO vrnitvi iz Nemčije, kjer
sta delala 13 let, leta 1986
načela »na svoje«. Najprej
doma, v Novi Cerkvi, potem
pa sta kupila hleve v Viš-
nji vasi z namenom, da si
uredita sodobne prostore za
svojo dejavnost.
V	Višnji vasi pravzaprav de-
luje Ivan Ravnak, ki je lani
Jobil srebrni grb občine Voj-
iiik: »Z obrtjo sem pričel v
delavnici ob našem domu v
Vovi Cerkvi. Leta 1992 sva z
ženo zaradi prostorske stiske
kupila star objekt v Višnji va-
si, ki sva ga obnovila in v njem
delala vse do leta 2000. Ta-
krat sva se preselila v nov na-
domestni objekt. Danes je to
največja ostrilnica v Slove-
niji.«
V	zasebnem podjetju Os-
tri opravljajo ostrenje vseh
vrst orodja ter prodajajo mi-
zarsko orodje, manjše stro-
je in potrošni material. Tre-
nutno je pri Ivanu Ravnaku
zaposlenih 13 delavcev, v
kratkem bodo zaposlili še ene-
ga-
Ivan Ravnak je ob koncu
lanskega leta dobil tudi priz-
nanje - modri znak sloven-
ske kakovosti, žena Milena
pa zlati znak slovenske ka-
tovosti, saj ima svoje pod-
ietje Arami akvaristika (slo-
venska linija) za proizvodnjo
lirane za akvarijske ribe in
iribe v vrtnih ribnikih. »Smo
edini proizvajalec te hrane v
Sloveniji in imam šest zapo-
slenih. Od leta 1992 dalje red-
no vsaki dve leti nastopamo
na največjem svetovnem In-
terzoo sejmu v Niirnbergu v
Nemčiji. To je strokovni se-
jem za male živali, kjer se
predstavljamo edini iz Slo-
venije. Naša hrana je izred-
no kvalitetna, saj so jo Nem-
ci ocenili s petimi zvezdica-
mi. Večino doma in po naših
receptih proizvedeno hrano
izvažamo v 16 svetovnih dr-
žav, največ v zahodno Evro-
po (Nizozemska, Danska, Av-
strija, Nemčija, Švica itd.),
vzhodno (Češka), vse bivše
jugoslovanske republike, Gr-
čijo, Romunijo, Singapur in
drugam. Po nastopu na letoš-
njem sejmu v Niirnbergu so
se za naše proizvode začeli
zanimati tudi na Malti in Špa-
niji.«
Milena Ravnak ponosno
pove, da je oba stroja za proi-
zvodnjo ribje hrane izdelal
mož Ivan: stroj za vakuum-
sko sušenje naravne hrane in
stroj za izdelovanje hrane v
obliki kosmičev in doda: »-
Brez doma izdelanih strojev
bi težko začela s proizvod-
njo.«
Ivan in Milena se dobro ra-
zumeta z zaposlenimi, veli-
ka soba v novih prostorih pa
ne bo za seje, ker namesto
sej delajo, pač pa za praz-
novanje rojstnih dnevov. Mi-
lena je aktivna v Turističnem
društvu Nova Cerkev, Ivan
tudi prosti čas namenja de-
lu. Sicer pa si bosta letos po
daljšem času ponovno pri-
voščila pravi dopust. In kar
je najpomembnejše: vse živ-
ljenje se izredno dobro ra-
zumeta in dopolnjujeta, kar
se pozna tudi v njunih do-
bro delujočih zasetinih pod-
jetjih, ki jih cenijo doma in
v tujini.
TV
Milena in Ivan Ravnak, uspešna vojniška podjetnika.
Cicibanove urice
Aprilu so se v vrtcu na Frankolovem začele cicibanove uri-
ce za otroke, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Vanje je bilo vklju-
čenih 13 otrok, starih od 3 do 5 let. Radi so se igrali z različ-
nimi igralnimi materiali, se pogovarjali in tudi pripovedova-
li. Prav tako so svoje spretnosti že preizkusili v različnih de-
javnostih, kot so risanje, slikanje, rezanje, lepljenje, tiskanje
s prstnimi barvami in oblikovanje s plastelinom.	DK
Otroci na obisku Radia Celje
Na povabilo novinarke Simone Brglez, ki vodi oddajo Vrtec na obisku, so otroci iz vrtca
Vojnik obiskali Radio Celje. Oddajo je vodila vzgojiteljica in ni jim zmanjkalo teme pogo-
vora. Tonski mojster jim je posnetek zavrtel in bili so ponosni nase. Za nagrado so jim
izpolnili glasbeno željo. Zaželeli so si Čuke in Ferrari polko.	RS
Vojniški šolarji s priznanji
Ob skorajšnjem zaključ-
ku šolskega se lahko voj-
niški osnovnošolci pohva-
lijo z uspehi na najrazlič-
nejših področjih.
Vesna Jamnišek in Urban
'ezernik, učenca 7. b razre-
la, sta dosegla prvo mesto v
ekmovanju Treasure for
^leasure ali Zaklad za zaba-
'0. Vesna in Urban sta zma-
iala v konkurenci 48 parov
z vse Slovenije in za prvo me-
to prejela potovanje v Lon-
bn.
Urša Majcen, učenka 8.
azreda, je na letošnjih Ro-
evih dnevih v Celju prejela
'tvo nagrado, na tekmova-
'ju za Cankarjevo priznanje
3 zlato priznanje. Mentori-
a za pripravo na tekmova-
la je bila Amalija Kožuh.
Zlato Vegovo priznanje za
nanje matematike je letos
svojila tudi Urška Mimik,
^enka 8. a razreda. Njena
Mentorica je Olga Kovač.
Na tekmovanje turističnih
ruštev osnovnih šol celjske
regije je sodelovalo osem
ekip, ki so pripravile razisko-
valne naloge na temo upora-
be vode v turistične namene,
razstavo, kjer je bilo pred-
stavljeno raziskovalno delo,
in odrsko predstavitev. Naj-
boljša je bila ekipa OŠ Sliv-
nica pri Celju. OŠ Vojnik se
je predstavila z delom Vizija
mlinarske poti ob reki Hu-
dinji pod vodstvom prof. Si-
mone Žnidar in somentorja
naloge Dušana Žgajnerja. Na
zanimiv način so predstavili
mline, ki so nekoč mleli ob
reki in tiste, ki še živijo. Pri-
■ služili so si bronasto prizna-
nje.
Na regijskem tekmovanju
članov podjetniških krožkov
osnovnih šol sta ekipi pod-
jetniškega krožka OŠ Vojnik,
ki ga uspešno vodi gospa Si-
mona Žnidar, predstavili pri-
pravo časopisa in plesa in os-
vojili srebrno priznanje.
Na natečaju za likovna in
literarna dela na temo Narav-
ne nesreče - Zemeljski plaz.
ki ga je razpisalo Ministrs-
tvo za obrambo. Uprava RS
za zaščito in reševanje, so so-
delovali člani novinarskega
in likovnega krožka OŠ Voj-
nik. Na regijskem nivoju sta
bili nagrajeni petošolki Ti-
na Ožvald za spis in Maja
Vrisk za likovni izdelek, ki
je prejela nagrado za svoje
delo tudi na državnem tek-
movanju.
Vojniško šolo obiskujejo
tudi nadarjeni fotografi. Na
natečaju Fotografske zveze
Slovenije za najboljše foto-
grafije na temo Pokrajina
2002 so bili uspešni trije Voj-
ničani. Med tristo fotografi-
jami 53 avtorjev so v ožji iz-
bor uvrstili Leo, Uroša in Urš-
ko Jurgec. Lea je prejela 3.
nagrado med srednješolci,
Uroš pa diplomo za 4. me-
sto med osnovnošolci.
Učenci šole so se v prete-
klem šolskem letu udeleže-
vali različnih regijskih in po-
dročnih tekmovanj, pred-
vsem v igrah z žogo, atletiki
in v krosu. V nogometu so se
najbolje uvrstili učenci 3./
4. razreda in v košarki ekipa
učencev 7./8. razreda, ki sta
zasedli šesto mesto. V roko-
metu se je pomerila ekipa
učencev 7./8. razred in do-
segala 7. mesto med 9 šola-
mi. Krosa se je udeležilo 44
učencev. S 1. mestom učen-
cev in 3. mestom učenk so
ekipno zmagah. Ana Strop-
nik, 7.C in Urh Poteko, 6.a
sta zmagala v teku na 1000
metrov.
Na atletskem tekmovanje
v Celju je nastopilo 28 učen-
cev. Amadeo Štante, 8.a, je
bil prvi. Barbara Podpečan,
7.a, pa tretja v skoku v viši-
no, Ana Stropnik, 7.a, in Urh
Poteko, 6.a, pa sta zmagala
v teku na 1000 m.
Na področnem prvenstvu
v atletiki sta prvo mesto zo-
pet osvojila Ana Stropnik in
Urh Poteko v teku na 1000
m in si s tem zagotovila na-
stop na državnem prvens-
tvu.
Urban Jezernik in Vesna Jamnišek, ki se veselita potovanja v London.
Št. 23 - 6. junij 2002
Uspešni Štajerski rogisti
Kulturno društvo Štajerski rogisti iz Nove Cerkve je glasbena sku-
pina devetih lovskih rogistov, ki delujejo od leta 1993. Izvajajo glas-
bo lovskih rogov v tako imenovani ES izvedbi, ki omogoča komplet-
no tonsko lestvico in s tem izvajanje zahtevnejših skladb. Ta izved-
ba je zelo popularna v Avstriji in Nemčiji, njeni izvori pa segajo v
Francijo.
Na mednarodnih tekmovanjih lovskih rogistov so Štajerski rogisti
leta 1999 prejeli Zlati rog in lani Srebrni rog. Dobili so tudi srebrni grb
občine Vojnik. Skupaj s Slovensko filharmonijo in priznanim organi-
stom Potočnikom so leta 2001 na Šmarni gori izvajali skladbe iz zname-
nite Hubertove maše, ki jo je za igranje lovskih in francoskih rogov ter
orgle napisal rogist Herman Bauman.
Že devet let zapored se udeležujejo tudi vsakoletnih državnih srečanj
lovskih pevskih zborov ter rogistov Slovenije, saj srečanje ne predstav-
lja le druženja, ampak izmenjavo izkušenj, programskih usmeritev, notnega
materiala ter potrebnih informacij. »Štajerski rogisti« iz Nove Cerkve se
vsekakor uvrščajo med najbolj kvalitetne in tudi izven meja poznane
kulturne skupine v občini Vojnik.
Srečanje pevskih zborov
Na občinski reviji pevskih zborov v Vojniku so nastopili: MPZ
Frankolovo z Darinko Stagoj, MPZ Nova Cerkev s Petrom Selčanom
in MPZ Vojnik z Emilijo Kladnik Sorčan.
Med poslušalci so bili znani glasbeni delavci prof. Marjan Lebič, Mira
Kodrun in Vida Bukovac, župan Beno Podergajs pa je vsem pevcem
zaželel še veliko glasbenih dosežkov in jim v spomin kasete s posnetki
lanskega prvega srečanja na Frankolovem.
Revija je bila dobra generalka za nastop na medobčinski prireditvi
najboljših zborov v celjskem Narodnem domu.
Koncerti
v dvorani kulturnega doma Vojnik se je na letnem koncertu predstavil
MPZ KUD France Prešeren Vojnik z dirigentko Emilijo Kladnik Sorčan.
Kot gostji sta nastopili sestri Kristina in Benjamina Šuster iz Mozirja, ki
sta vnukinji Mihe Dobrotinška, najstarejšega pevca v vojniškem zboru.
Koncert je zanimivo in duhovito povezoval Branko Dobrave.
MPZ KUD Nova Cerkev je ob 30-letnici delovanja pripravil jubilejni
koncert. V zboru poje 27 pevcev, vodi pa jih dirigent Peter Selčan. Ob tej
priložnosti je zbor izdal tudi kaseto in zgoščenko ter bilten s kroniko.
Zaslužni člani so prejeli Gallusova priznanja ter značke.
Dekanijsko srečanje pevskih zborov je bilo letos na Gojki. Nastopilo
je kar 8 skupin. Vzdušje je bilo čudovito, tako da se je druženje končalo
šele v večernih urah. Prvo nedeljo v maju pa je bil na Gojki koncert ob
zaključku sezone Moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Anton
Bezenšek Frankolovo. Kot gostje so nastopili pevci Komornega moške-
ga zbora iz Celja. Koncert je bil pravo doživetje za ljubitelje zborovske-
ga petja.
Cvetlični sejem na Frankolovem
Turistično društvo Frankolovo je pripravilo cvetlični sejem. Tudi le-
tos so vsakemu gospodinjstvu podelili po eno rožico. Akcijo so razširili
še na Črešnjice. V kulturnem programu so sodelovali šolarji, Joškova
banda in etno glasbena skupina Vrajeva peč.
Florjanova maša
Na Florjanovo je bila v podružnični cerkvi sv. Florijana v Vojni-
ku 10. gasilska maša v čast in zahvalo sv. Florijanu, zavetniku
gasilcev.
Gasilci domačega in sosednjih PGD Nova Cerkev, Frankolovo, Soc-
ka, Lemberg, Dobrna, Babno, Trnovlje, Škofja vas in Ljubečna ter
pobratenega društva Dragomlja vas iz Bele Krajine so se zbrali pred
gasilskim domom v Vojniku, kjer jih je pozdravil predsednik CZ Voj-
nik - Dobrna Benedikt Podergajs, domači gasilci pa so medtem pripra-
vili lep vodomet na hribu nad Vojnikom ob cerkvi Marije sedem žalo-
sd. Pozdravil jih je tudi predsednik domačih gasilcev Adolf Jane. Slo-
vesno sveto mašo je ob domačem župniku Pergarju vodil domačin,
vojaški kurat Matej Jakopič.
Blagoslov križa
26. maja so v Brdcah pri Frankolovem blagoslovili križ s spominsko
ploščo, ki ga je postavil Vlado Korže. S tem so se spomnili obletnice
rojstva Marije Zorko, matere prvega slovenskega svetnika Antona Mar-
dna Slomška. Kljub ne ravno lepemu vremenu se je pri maši, ki jo je
vodil župnik Štefan Kušar iz Črešnjic ob somaševanju župnikov Ranči-
gaja s Frankolovega in Furmana iz Velenja, zbralo veliko ljudi. Kraj je
vedno bolj obiskan, saj gre mimo Slomškova pot.
Uspešna gasilska zveza
V	gasilskem domu v Socki je bil ob prisotnosti delegatov PGD,
predsedstva ter poveljstva GZ in gostov redni letni občni zbor Gasil-
ske zveze Vojnik - Dobrna. Poseben gost je bil Maks Korošec, Slove-
nec, ki živi v Nemčiji in pomaga gasilskim društvom z gasilsko
opremo.
V	zvezi deluje 777 gasilcev, od tega 113 pionirjev in pionirk, 83 mla-
dincev in mladink, 508 članov in članic, 66 veteranov in veterank ter 7
častnih članov.
Na tekmovanju GZ Vojnik - Dobrna je sodelovalo 29 enot, od tega se
jih je uvrstilo na področno tekmovanje 23 enot. Na izbirnem tekmova-
nju za nastop na gasilski olimpiadi v Kuopiu sta sodelovali ženska dese-
dna PGD Nova Cerkev in mladinke PGD Dobrna. Slednja se je tudi
uvrstila na olimpiado, kjer je zasedla odlično drugo mesto.
Predsednik GZ Vojnik - Dobrna Beno Podergajs je predstavil program
dela zveze v letošnjem letu. Veliko pozornost bodo namenili izobraže-
vanju in vključevanju mladih. Nudili bodo strokovno pomoč pri pripra-
vi ekip za državno tekmovanje. Oktobra bo zveza pripravila načrt me-
sečnih aktivnosti in zaključno vajo. Letos naj bi vse podatke o članih
PGD vnesli v računalniški program. Vsak član bo dobil posebno gasilsko
izkaznico in brez nje ne bo mogel sodelovati na tekmovanjih.
Junija, ob 80-letnici PGD Dragomlja vas, ki je pobrateno s PGD Voj-
nik, naj bi prišlo do podpisa listine o pobratenju med GZ Vojnik-Dobrna
in Metlika.
Izjemen uspeh gasilcev Socke
Gasilska zveza Slovenije je v Moravskih Toplicah organizirala držav-
no gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Tekmovanja so se
udeležile ekipe iz vse države, ki so na regijskih tekmovanjih dosegle
najboljše rezultate. Tako sta se tekmovanja udeležili tudi dve enoti PGD
Socka: članice A in člani A. Članice so se uvrsdle na 24. mesto (med 33
tekmovalnimi enotami), člani A pa so za dobro sekundo zgrešili naslov
državnih prvakov in se med 39 najboljšimi ekipami iz vse Slovenije
uvrstili na odlično drugo mesto.
EČ
Študenti, pozor!
Občina Vojnik išče študente, ki bi v počitniškem času opravljali
lažja komunalna dela (pleskanje, urejanje okolja). Prijave pošljite
na naslov: Občina Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik, do 20. junija.
PRIREDITVI
Po poti škofa
Slomška
v torek, 25. junija bo 4. poho
- romanje Po poti škofa Slomšk
od Sloma do Ponikve, Žičke kai
tuzije in Nove Cerkve. Pričel s
bo ob 8. uri na Slomu, ob 9.30 b,
na Sv. Uršuli pogostitev, od 12. d(
13. ure bo pri Žički kartuziji n,
voljo pijača in malica, organizj
rali bodo prevoze do Nove Čeri
ve, ob 14. uri bo na Brdcah spre
jem krajanov, ob 15. uri bodo po
hodniki na Črešnjicah, ob 16. m
na Frankolovem (pogostitev), ol
17. uri v Novi Cerkvi - zaključel
poti pri cerkvi Sv. Lenarta.
Kulturni program: 17.00 (mošk
pevski zbori, cerkveni pevski zbo
ri, ljudski pevci iz Slovenskih Ko
njic in drugod) in ob 17.30 svečana
maša, ki jo bo daroval mariborsld
škof dr. Franc Kramberger. Po rr&
ši pogostitev pohodnikov! Organi-
zirani avtobusni prevozi v Sloven-
ske Konjice in Šentjur! Za varnost
na poti odgovarja vsak zase! Infor-
macije: 031/691-940, Franc Zabu-
košek. Prevozi: 041/ 685 635, Mir-
ko Blazinšek. Zdravstvena pomoč
Ludvik Stopar.
Vabijo: Organizacijski odbori
občin Šentjur, Slovenske Konji-
ce in Vojnik ter Gorniški klub Zgor-
nje Savinjske doline.
Zabava s
frankolovskimi
gasilci
PGD Frankolovo bo 15. junija
organiziralo gasilsko tekmovanje
z družabnim srečanjem. Tekmo-
vanje v graščinskem parku se bo
začelo ob 17., družabno srečanje
pa ob 20. uri v prostorih gasil-
skega doma Frankolovo. Za za-
bavo bo igral ansambel Sloven-
ski zvoki
Salamijada v
Socki
8. junija bo PGD Socka v okvi-
ru gasilske prireditve že petič pri-
pravilo salamijado za izbor Šani-
pionke Socke. Ob 17. uri bo hi-
trostno gasilsko tekmovanje, ob
19. prevzem novega vozila G V VI,
ob 20. uri se bo začela zabava z
ansamblom Modrijani, ob 21. uri
bo razglasitev rezultatov gasilske-
ga tekmovanja ter ob 22. uri raz-
glasitev rezultatov salamijade.
Mama je umrla
dvakrat
KUD France Prešeren Vojnik -
dramska skupina vabi na pono-
vitev komedije Vinka Moderndor-
ferja Mama je umrla dvakrat v re-
žiji Marijana Pušavca. Ponovitev
bo v soboto, 8. junija, ob 19. uri
v Kulturnem domu Vojnik.
Čipke iz babičine
skrinje
Prikaz starega načina tkanja in
kvačkanja, ki je v Knjižnici Voj-
nik na ogled do 14. junija. Tradi-
cija ter kulturna dediščina se da-
nes pogosto prepletata s sodobni'
mi idejami, oblikami ali tudi ma-
teriali, združenih v izdelke doma-
če in umetnostne obrti. Mojstrica
Marta Lukaščik obuja v čipkah izro-
čila naših babic ali pa tudi snuj^
svoje lastne rešitve in spoznanja.
Št. 23 - 6. junij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Nepomuk spet varuje
v Škofji vasi so ponovno postavili spomenik ob mostu čez Hudinjo
Krajani Škofje vasi so mi-
„iilo soboto praznovali kra-
jevni praznik, ki so ga obe-
ležili s ponovno postavitvi-
jo spomenika zavetniku rek
in mostov Janezu Nepomu-
ku.
Kip izvira iz baroka in je
jtal ob nekdanjem mostu v
Skofji vasi. Zadnjič so ga ob-
novili leta 1898, med drugo
svetovno vojno pa so ga
Nlemci ob gradnji novega
mostu in ceste skozi naselje
odstranili in shranili pod nek
kozolec. Leta 1948 so last-
niki kozolca kip podarili
Štolnerjevim iz Vojnika in
tam je stal vse do pred krat-
kim.
Društvo upokojencev
Škofja vas, ki ga je takrat vo-
dil Franci Horvat, si je na-
mreč zadalo nalogo, da kip
najdejo, ga obnovijo in po-
novno postavijo. Kar dve le-
ti raziskovanj je bilo potreb-
nih, da so slednjič kip od-
krili v Vojniku. Na pravo sled
za kipom pa so prišli šele po
pogovorih z županom Be-
nom Podergajsom, ki o ki-
pu sicer ni nič vedel, se je
pa njegovi materi zdelo, da
ga je videla pri omenjeni do-
mačiji.
Ko so kip slednjič našli in
znova pridobili, ga je bilo tre-
ba še temeljito obnoviti, kar
so opravili v sodelovanju z
Zavodom za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine, re-
stavriral pa ga je Gregor Pod-
križnik iz Laškega. Pri obnovi
je ugotovil, da je zgornji del
spomenika načel sohter in ta
del zdaj obnavljajo v Ljub-
ljani.
Kip Janeza Nepomuka, ki
so ga v soboto postavili v
Škofji vasi, je med šestimi naj-
večjimi kipi tega zavetnika
mostov in voda v Sloveniji,
stoji pa v bližini Hudinje ob
športnem igrišču.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Po 59 letih je kip Janeza Nepomuka spet v Škofji vasi.
Na Dobrni zaplet s priznanji
Občinski svet Dobrne, ki
je odločil o dobitnikih letoš-
njih občinskih priznanj, je
podelil naziv častni občan
Antonu Moguju z Dobrne,
ki sta ga predlagala druš-
tvo upokojencev in občin-
ski odbor stranke DeSUS.
Predlagatelja poudarjata
Mogujevo delovanje v druš-
tvu upokojencev, turističnem
društvu, lovski družini. De-
mokratični stranki upoko-
jencev Slovenije ter v razUč-
nih občinskih odborih, s če-
mer je pripomogel k razvo-
ju kraja. Občinski svet se je
za podelitev tega izjemnega
priznanja Moguju odločil so-
glasno, čeprav je enega od
svetnikov motilo dejstvo, da
je bil nov častni občan član
tričlanske komisije, ki je po
javnem razpisu predlagala ob-
činskemu svetu dobitnike le-
tošnjih priznanj.
Do resnejšega zapleta je
prišlo pri odločitvi o dobit-
niku Zlate plakete občine Do-
brna. Občina naj bi podelila
vsako leto po največ eno Zlato
plaketo občine Dobrne, pri
čemer so svetniki dvema kan-
didatoma namenili po tri gla-
sove. Neodločen rezultat gla-
sovanja so rešili tako, da bo-
do letos izjemoma podelili
dve takšni plaketi, pri čemer
so poudarili, da jih oba pre-
jemnika resnično zaslužita.
Prejela jih bosta Mihael
Švent, ki je med drugim pris-
peval k oživitvi vinogradniš-
tva na Dobrni ter Vili Es,
predsednik društva upoko-
jencev.
Listine občine Dobrna bo-
sta prejela predsednik planin-
skega društva Franc Horjak
ter mladi ansambel Modri-
jani.
BRANE JERANKO
Sicrb za čioueica
Na drugi osnovni šoli v
Celju je območna organiza-
cija Rdečega križa v mest-
ni četrti Slavko Šlander iz-
peljala proslavo, s katero so
obeležili dvajset let svoje-
ga dela.
Kljub težkim časom za
Rdeči križ in težavam, ki jih
imajo aktivisti na terenu za-
radi znanih afer v tej dobro-
delni organizaciji, so enot-
no ugotavljali, da dobro, po-
lteno in predano opravljajo
svoje poslanstvo.
Krajevna organizacija vse-
skozi dobro sodeluje z vse-
mi institucijami, ki jim je bli-
zu skrb za človeka, izkazali
So se s številnimi dejavnost-
mi, od zbiranja starih obla-
^^il, obutve in posteljnine, do
zbiranja odpadnega papirja.
Dobro je razvito krvodajals-
tvo, v krajevni skupnosti pa
dobro deluje tudi postaja RK.
Na slovesnosti so podelili
sedem zahval in tri prizna-
nja krajevne organizacije ter
sedem priznanj območnega
združenja Rdečega križa Ce-
lje krajevnim aktivistom.
Predsednica krajevne organi-
zacije, tudi letošnja občinska
nagrajenka, Željka Vovk, pa
je prejela srebrni znak repub-
liškega Rdečega križa. Na pro-
slavi je bilo več kot sto kra-
janov, med njimi so bili tudi
krvodajalci, ki so kri daro-
vali 80 in večkrat, prijazen
program pa so pripravili
učenci iz osnovne šole Gla-
zija in iz druge osnovne šo-
le.
BRST
Pokazali so ljubljenčke
Učenci osnovne šole Ljubečna so, kot vsako leto, tudi
letos pripravili zelo zanimivo razstavo svojih hišnih ljub-
ljencev.
Več kot trideset učencev je v naravoslovni učilnici razsta-
^lo nekaj nad 40 živali, od ptic, želv, do hrčkov, kuncev,
;Jolhov, skakačev, paličnjakov in drugih živali. V bližnjem
jOzdu so našli še zeleno rego in slepca, poseben dogodek pa
e bil, ko je kar med razstavo hrčica povrgla šest mladičkov.
MGM
Vrtec kopiči
izgube
Občinski svet na Dobrni
se je prejšnji teden odločil
za 15-odstotno povišanje ce-
ne vrtca, ki je po novem med
najdražjimi v Sloveniji.
Glavni razlog so predvsem
visoki stroški dela, saj je vr-
tec med manjšimi.
Nova cena za šest- do de-
veturni program znaša 60 ti-
soč tolarjev, za štiri- do še-
sturni program pa 52 tisoč
tolarjev, velja pa za nazaj, od
1. maja. Vrtec jo utemeljuje
s povišanimi stroški dela, ki
predstavljajo kar 70 odstot-
kov cene, povzroča pa jo med
drugim rast izhodiščne pla-
če po dodatku h kolektivni
pogodbi za negospodarstvo.
Sicer pa so ustvarili v vrt-
cu lani kar 4 milijone tolar-
jev izgube, ki jo je v vehki
večini pokrila občina, njegov
ustanovitelj, izgube pa se ko-
pičijo tudi letos. Ravnatelj
Marko Štegerje povedal, da
znaša primanjkljaj za letoš-
nje prvo četrtletje milijon to-
larjev, pri vsem skupaj pa
poudaril, da so v večjih vrt-
cih stroški dela nižji. Vrtec
na Dobrni obiskuje 60 otrok,
precej tudi iz občin Vojnik,
Žalec in Velenje.
Ko je občinski svet med raz-
pravljanjem o povišanju eko-
nomske cene spoznal, da bo
moral v primeru, če je ne odo-
bri, pokrivati iz proračuna vrt-
čevo izgubo, se je s predlaga-
nim povišanjem seveda stri-
njal. Občina je prav tako od-
ločila, da lahko starši med po-
letnimi dopusti otroke zača-
sno odjavijo iz vrtca, pri tem
pa morajo prispevati polovi-
co siceršnjega plačila. »Počit-
niška rezervacija varstva«, kot
takšno odjavo imenujejo, je
mogoča v juliju in avgustu. Na
Dobrni velja pravilo, da bo vr-
tec odprt v primeru, če bo v
njem vsaj šest otrok.
BRANE JERANKO
Za trg niti
tolarja več
Celjski mestni svetniki so
imeli ob prvi obravnavi do-
polnitev odloka o proraču-
nu izredno veliko pripomb
in kritik, na zadnji seji pa
je proračunska razprava,
kljub drugačnim pričako-
vanjem, minila mirno.
Svetniki so bili zadovolj-
ni z odgovori, ki so jih na
njihova vprašanja pripravi-
le strokovne službe. Nekaj
nerganja je bilo le zaradi pre-
drage obnove Trga Celjskih
knezov, pri čemer so skle-
nili, da stroški nikakor ne
smejo preseči zdaj načrto-
vanih 147 milijonov tolar-
jev. To bržkone pomeni, da
bo trg vsaj za zdaj ostal brez
načrtovanih računalniško
vodenih barvnih reflektorjev
v steklenih kupolah. Potrdili
so tudi dodatne načrtovane
spremembe in Energetiki na-
menili dodatnih 10 milijo-
nov tolarjev za pokrivanje
sprejetih obveznosti, 10 mi-
lijonov tolarjev pa so name-
nili tudi potrebam za vzpo-
stavitev počitniškega doma
v Baški, da bo ta bližnjo se-
zono lahko pričakal urejen
po hrvaški zakonodaji in da
z letovanjem otrok ne bo za-
pletov.
Brez razprave so svetni-
ki sprejeli tudi celjsko pre-
moženjsko bilanco, ki se je
v letu 2000 povečala za 36
odstotkov in znaša 14 in pol
milijard tolarjev.
Svetniki so nato sprejeli
predlog rebalansa proračuna,
ki zdaj predvideva dobrih 8
milijard tolarjev prihodkov,
9 in pol milijarde tolarjev od-
hodkov in milijardo in pol
proračunskega primanjklja-.
ja.
BRANKO STAMEJČIČ
Prijateljuje s
smučmi
Peter Faktor je proslavil 80 let, le
sedem let manj je zvest smučanju
Te dni je Peter Faktor, v
družbi prijateljev smučar-
jev, ki jih ljubezen do belih
opojnosti združuje v vete-
ranski sekciji SD Unior Ce-
lje, proslavil visok življenj-
ski jubilej. Okroglih osem-
deset je dopolnil in 73 let je
minilo od trenutka, ko je na
bližnji zasneženi vzpetini
v okolici Celja naredil prve
korake na smučeh. In jim
vse do danes ostal zvest.
Začetki Petrove smučarske
kariere segajo v leto 1936, ko
se je kot član smučarske sek-
cije sokolskega društva iz Ga-
berij preizkušal v alpskih tek-
movalnih disciplinah. Bil je
med tistimi, ki so po konča-
ni drugi svetovni vojni obno-
vili celjsko smučarijo. Že leta
1950 je na Mozirski planini
opravil zvezni tečaj za smu-
čarskega učitelja. Potem je
vse od leta 1952 pa do leta
1967 vodil sekcijo vaditeljev
in učiteljev smučanja ter ka-
sneje postal prvi predsednik
območne organizacije učite-
ljev smučanja. V organizaci-
ji strokovnih smučarskih ka-
drov je bil aktiven polnih 40
let. Ko je prenehal z učenjem
smučanja, je leta 1991 zbral
nekdanje tekmovalce in uči-
telje v veteranski sekciji pri
SD Unior Celje. Nepogrešlji-
vih članov, ki kot sodniki s
svojimi izkušnjami veliko
pripomorejo pri organizaci-
ji tekem.
Peter Faktor je eden tistih
smučarskih zanesenjakov, ki
jih upravičeno lahko imenu-
jemo legende celjskega smu-
čanja. Številni rodovi so ga
spoznali predvsem kot uči-
telja smučanja na Golovcu,
Petričku, Celjski koči in Mo-
zirski planini. Mnogi se da-
nes spominjajo prvih kora-
kov, ki so jih naredili s po-
močjo Petrove neizmerne
učiteljske potrpežljivosti. In
mnogih svojih nekdanjih
učencev se spominja tudi Pe-
ter. Čeprav je minilo že sko-
raj 45 let, pripoveduje Peter,
kot da je bilo včeraj, o dne-
vu, ko je na Petriček »ata Jo-
van« pripeljal dva nadobud-
na fantiča in mu rekel: »Nauči
jih smučat!«. Petrova takrat-
na učenca iz zime 1958 sta
danes predana in uveljavlje-
na smučarska delavca. Cena
Jovan je po dolgoletnem tre-
nerskem delu v celjskem
smučarskem društvu danes
trener hrvaškega reprezen-
tanta in prvega slalomista le-
tošnje sezone Ivice Kosteli-
ča, t3rat Ljubo pa je aktiven
športni delavec v celjskem
klubu, brez katerega ne mi-
ne nobeno tekmovanje na te-
renih Rogle. Peter Faktor je
zato tudi eden tistih ljudi, ki
sestavljajo kamenčke v mo-
zaiku uspehov slovenskega
smučanja. Tudi Peter je pris-
peval svoje, da je ta šport po-
stal to, kar danes je. Množi-
čen in uspešen nacionalni
šport.
JŠ
Peter Faktor
Št. 23 - 6. junij 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE	16
Mišmaševski živžav
Zaradi ročk žura in Miš
maša so bile Griže minuli
konec tedna središče, kjer
so se zbirali mladi vseh sta-
rosti. Letno gledališče Lim-
berg z okolico je nudilo obi-
lo zabave in sprostitve prib-
ližno 7 tisoč obiskovalcem,
ki so prisluhnili različnim
glasbenim zvrstem, veliko
zanimanja pa je bilo tudi
za druge prireditve.
»Veseli nas, da si je prire-
ditev v prelepem Limbergu
ogledalo toliko ljudi. Glede
na to, da so obiskovalci za-
dovoljni zapuščali Griže,
smo zadovoljni tudi organi-
zatorji,« ocenjuje ravnatelj
OŠ Griže Franci Žagar. Griš-
ka osnovna šola poleg druš-
tva Svoboda že 15 let prireja
dvodnevno prireditev, za ne-
moteno dogajanje pa skrbi
približno 250 organizatorjev.
Letos je bilo zaradi nedelj-
ske nogometne tekme na sve-
tovnem prvenstvu v zgodnjih
popoldanskih urah v Limber-
gu manj obiskovalcev, ven-
dar pa so se po tekmi na pri-
zorišče začele zgrinjati mno-
žice otrok s starši. Poleg ve-
likega odra, ki ga vsa leta za-
sedajo zvezde slovenske pop
glasbe, je letos izjemno do-
bro uspel »oder sramežlji-
vih«, tako da v Grižah že raz-
mišljajo, da bi tudi otrokom
ponudili priložnost predsta-
vitve na velikem odru. Se-
veda nedeljsko dogajanje ni
minilo brez živžava na otroš-
kem igrišču, razstave malih
živali, čarovnikov, konj in
drugega dogajanja, ki je v
Grižah že uveljavljeno. Us-
pela je tudi likovna koloni-
ja, kjer so otroci kiparili, ri-
sali, pisali ali barvali, neka-
tere izdelke pa bodo razsta-
vili tudi v griški šoli. Za pri-
hodnje leto v Grižah že na-
črtujejo novo mišmaševsko
zabavo, ki jo bodo poskuša-
li še obogatiti.
U. SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Oder sramežljivih iz leta v leto privablja več nastopajočih in gledalcev.
Živžav na Miš mašu.
Cesta in vozilo za zaicijučeic
Z odprtjem prenovljene
ceste v zaselku Zgornji Li-
movci in blagoslovom no-
vega gasilskega vozila so
na Vranskem sklenili praz-
novanje občinskega praz-
nika.
Obe novi pridobitvi sta ve-
ljali po 17 milijonov tolar-
jev, pri zbiranju potrebnega
denarja pa so pomagali v ob-
čini in drugi sponzorji. Vran-
ski gasilci se ponašajo z vo-
zilo GV-Vl, ki je namenjeno
za intervencije v notranjih
prostorih in na avtocesti.
Predsednik PGD Vransko Da-
ni Granda je opisal pridobi-
tve v zadnjih treh letih, pe-
čat sobotni slovesnosti so vti-
snili še župan Franc Sušnik,
predsednik GZ Žalec Franci
Skok in predsednik občin-
skega poveljstva Anton Uran-
kar, novo vozilo pa je blago-
slovil vranski župnik Jože Tu-
rinek.
V Zgornjih Limovcih pa je
režijski odbor pod vodstvom
Gotarda Fermeta in krajanov
poskrbel za obnovo 670 me-
trov ceste. Župan Franc Su-
šnik je obljubil pomoč tudi
pri obnovi ceste Limovci-Ba-
ba ter javni razsvedjavi, po
podelitvi priznanj pa je ce-
sto blagoslovil župnik Mar-
ko Pajk iz Šentgotarda.
T. TAVČAR
Trak na cesti, ki vodi proti Zagorju, sta prerezala Jano Flis in župan Franc Susnik. Vranski župan je pri
rezanju traku na delu ceste, ki vodi v Zgornje Limovce, pomagal Zdenki Ferme.
Uspešna »Savinja«
V dvorani zadružnega do-
ma v Petrovčah so pripravi-
li skupščino Zveze kultur-
nih društev Savinja Žalec.
Po poročilu predsednika
Iva Lindiča je bilo delo zve-
ze uspešno, saj so pripravili
355 prireditev v domačem
kraju, izvedli 66 gostovanj,
se udeležili 160 srečanj ter
pripravili več kot 200 prire-
ditev v različnih šolah. Za de-
lo zveze je žalska občna na-
menila 17 milijonov tolarjev.
Letos bodo poleg delovanja
na že uveljavljenih področ-
jih poskušali poskrbeti še za
bolj kakovostno delo v sek-
cijah. Na skupščini ZKD Sa-
vinja so Miri Kodrun podeli-
li zlati znak, Matjažu Kaču
in Zlatku Kerčmarju srebrne-
ga, Alojz Lešnik pa je prejel
bronasti znak za delo na po-
dročju ljubiteljske kulture
T. T.
Drevesa si zapomnijo
Teden gozdov so v nazar-
ski območni enoti Zavoda
za gozdove Slovenije poča-
stili z razstavo Drevesa si
zapomnijo.
Razstavo, ki bo v nazarskem
muzeju gozdarstva in lesars-
tva na ogled dlje časa, »pri-
poveduje« o zgodovini goz-
darskega načrtovanja in raz-
ličnih gozdarskih objektih v
gozdovih. V petek so v Lo-
garski dolini pripravili sre-
čanje gozdarjev, ob olcerski
bajti pa prikazali nekdanja
dela v gozdovih. Na srečanju
so podelili tudi priznanja naj-
boljšim lastnikom gozdov, in
sicer je v KO Luče priznanje
prejel Jože Moličnik, v KO
Ljubno Jože Rakun iz Rad-
mirja, v KO Gornji Grad Ivan
Krivec iz Rovta pod Menino,
v KO Nazarje Marko Petrin z
Rečice in v KO Šoštanj Silvo
Avberšek z Lubele. Za konec
so se gozdarji podali na so-
botni kolesarski izlet iz Šo-
štanja do Velikega vrha.
US
Deloima sobota v
upravniii enotaii
Zaradi gneče bo sobota, 8. junija, delovna v Upravnih
enotah Žalec in Mozirje. Predstavniki žalske UE bodo na
sedežu občine Braslovče od 8. do 13. ure sprejemali vloge
za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice, hkrati pa bo
možno opraviti tehnični pregled in registracijo kolesa z
motorjem. Od 8. do 12. ure bodo odprta tudi vrata Uprave
enote Mozirje, kjer bodo sprejemali vloge za izdajo pot-
nih listov in osebnih izkaznic.	US
Spodnja Savinjska
v Evropi
Od sobote dalje je Spodnja Savinjska dolina s kolesar-
sko povezavo 01 vključena v evropsko kolesarsko trans-
verzalo.
Na prvi vožnji se je pred žalskim hotelom zbralo več kot
100 kolesarjev, ki so jih pozdravili Danica Jezovšek Korent
v imenu Razvojne agencije Savinja in Turistične zveze Spodnje
Savinjske doline, žalski župan Lojze Posedel in Boris Kevc
kot predstavnik evropske povezave. Kolesarska povezava
01, dolga 50 kilometrov, vodi po šestih občinah Spodnje
Savinjske doline mimo najpomembnejših turističnih zna-
menitosd. Na kontrolnih točkah so tudi »kolesarjem pri-
jazna« gostišča, ki so svojo ponudbo prilagodila potrebam
kolesarjev.	T. TAVČAR
Kolesarsko karavano so pozdravili v vseh spodnjesavinjskih občinah.
Št. 23 - 6. junij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Planina pred bankrotom
Po občinskih ocenah v Planini za 50 milijonov tolarjev dolgov - Občina ne nakazuje denarja, trdijo Planinčani
Kolikšen je ta trenutek
dolg, ki si ga je pretekla leta
nabrala šentjurska krajevna
skupnost Planina pri Sevni-
ci, je težko natančno ugoto-
viti. »Računi še kar prihaja-
jo, k nam se oglašajo izva-
jalci del, ki imajo dovolj iz-
govorov, da >občina ne naka-
že denarja« in si pridejo pla-
čilo za opravljeno delo iskat
kar k nam,« pojasnjuje žu-
pan Jurij Malovrh in dodaja,
da je realna ocena o okoli 50
milijonov tolarjev neplačanih
obveznosti Planinčanov.
»Kako ne bi imeli dolga, ko
pa nam občina kljub priprav-
ljenim letnim programom dela
že od jeseni leta 2000 dalje ni
nakazala več kot 500 tisoč to-
larjev,« z vprašanjem odgovar-
ja predsednik Sveta KS Plani-
na pri Sevnici Roman Plan-
ko, »če vzamemo za primer
le blizu 375 tisoč tolarjev, ki
jih dolgujemo celjskim Javnim
napravam, je dolg nastal tako,
da smo pripravili v občini do-
govorjeno in usklajeno akci-
jo čiščenja okolice in zbira-
nja kosovnih odpadkov. Ko je
prišel račun za namestitev za-
bojnikov in odvoz odpadkov,
pa nam občina ni nakazala de-
narja, da bi ga lahko plačali.«
Dolg večajo še
obresti
Iz poročila, ki so ga o finanč-
nem položaju KS Planina pri
Sevnici pripravili v občinskem
oddelku za finance, je razvid-
no, da je dolg Planinčanov 31.
decembra lani znašal 18 mili-
jonov 179 tisoč tolarjev, pri če-
mer je bilo za vse leto 2001 za
dela na območju krajevne
skupnosti odobrenih 10 mili-
jonov 296 tisoč tolarjev.
V letošnji januar so tako Pla-
ninčani vstopili s 7 milijonov
882 tisoč tolarjev visokim dol-
gom, pri tem pa so jim ob spre-
jemanju občinskega proraču-
na v Šentjurju namenili za ce-
loletno delo 11 milijonov 90
tisoč tolarjev. Ob takojšnjem
poplačilu obveznosti bi jim za
redno delo ostalo približno 3,2
milijona tolarjev, če seveda ne-
poravnani računi iz preteklih
dveh let ne bi prihajali še na-
prej. V oddelku za finance so
ob pripravi proračuna sredi
maja ugotovih, da je se je
skupni dolg povzpel že na bli-
zu 16 milijonov tolarjev, pri
čemer so samo zamudne obre-
sti že znašale slabe 3 milijone
tolarjev. Ob tem v šentjurski
občinski upravi še opozarja-
jo, naj bi imela KS Planina pri
Sevnici eno ali več odprtih tožb
na sodišču, v katerih naj bi neu-
radno šlo za okoli 22 milijo-
nov tolarjev.
»Dokumentacijo bomo - ta-
koj ko nam bo uspelo dobiti
vse podatke - predali Nadzor-
nemu odboru Občine Šentjur,
ki ga vodi Mirjan Bevc. Sam
menim, da bi morali krajevni
skupnosti zapreti žiro račun,
razmišljamo pa tudi o kazen-
ski odgovornosti vseh članov
Sveta KS Planina pri Sevnici,
če se bo izkazalo, da so podat-
ki pravi in je dolg krajevne
skupnosti resnično tako visok.«
Z dolgom iz
leta 1996
nimamo nič!
Predsednik Sveta KS Roman
Planko se strinja, da je treba
finančni položaj čimprej raz-
jasniti. »Pričakujem, da se bo-
mo že v teh dneh, najkasneje
do konca tedna, sestali z vo-
dilnimi v šentjurski občini in
ugotovili, kako in kaj. Dejs-
tva, ki jih v tem trenutku lah-
ko povem, pa se nekoliko raz-
likujejo od poročila občinskih
strokovnih služb. Tako naj bi
ob nastopu našega mandata je-
seni 1998 na Planini imeli za
11,8 milijona tolarjev nepla-
čanih obveznosti, ki jih je ob-
čina Šentjur takrat poplačala.
Poslovati naj bi začeli torej iz
ničle, pa se je potem v letu 2000
pokazalo, da naj bi imeli še
nek dolg v višini petih milijo-
nov tolarjev iz leta 1996. Z njim
nimamo mi, člani zdajšnjega
Sveta KS Planina pri Sevnici,
nič,« začenja pripoved Plan-
ko in dodaja, da so se očitki o
nepravilnostih v finančnem po-
slovanju krajevne skupnosti
okrepili s tistim trenutkom, ko
je KS vložila v državni zbor
pobudo, da bi Planinčani za-
živeli v samostojni občini.
»Od jeseni leta 2000 - kljub
potrjenim letnim programom
dela - iz občine nismo dobili
več kot za 500 tisočakov na-
kazil, tako pa ne moremo de-
lati in jasno je, da se neplača-
ni računi kopičijo.« Planko še
dodaja, da se bodo razmere
zdaj, ko so državnozborski po-
slanci dokončno zavrnili po-
budo o oblikovanju samostoj-
ne občine Planina pri Sevni-
ci, najverjetneje uredile in bo-
do z vodilnimi v šentjurski ob-
čini lažje našli skupni jezik.
»Nenazadnje je tako kazalo
že na sestanku, ki smo ga imeli
dva dni pred objavo Ustavne-
ga sodišča RS, naj v državnem
zboru našo pobudo za samo-
stojno občino še enkrat prou-
čijo,« še dodaja, »potem pa
so se stvari spet zaostrile.«
Samostojnost
nima z dolgom
nič
šentjurski župan Jurij Ma-
lovrh morebitno povezanost
naraščajočega dolga Planin-
čanov in njihove želje po živ-
ljenju v samostojni občini od-
ločno zavrača. »Želja Planin-
čanov, da gredo na svoje, ni-
ma z dolgom nič skupnega.
Bolj gre za to, da so Planinča-
ni z dokaj visokim krajevnim
samoprispevkom, ki se zdaj
izteka, skušali narediti več kot
bi lahko. Apetiti so bili pre-
veliki in presegli dejanske
zmožnosti... A dejstvo je, da
mora vsak sam poplačati dolg,
ki ga napravi,« je odločen.
V šentjurski občini so vse
krajevne skupnosti samostoj-
ne pravne osebe in z denar-
jem, ki jim ga glede na pred-
loženi letni program dela od-
merijo občinski svetniki, sa-
mostojno gospodarijo. »Od-
govornim osebam nihče ne
gleda pod prste, ko izdajajo
naročilnice. To ni več stvar ob-
čine, zato pa bomo v občini
zdaj lahko pripravljali pro-
gram za reprogramiranje od-
plačila dolgov,« še pravi žu-
pan Malovrh.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Predsednik Sveta KS Planina pri Sevnici Roman
Planko
Župan Občine Šentjur
Jurij Malovrh
Dež žalil jubilej
Železničarske trobente in klarineti namesto delavskega rdečega nageljna
Hud naliv v soboto zve-
čer je tik pred slavnostnim
nagovorom dr. Matjaža
Kmecla prekinil koncert ob
stoletnici Železničarske
godbe Zidani Most. Ško-
da, kajti pred železniško
postajo v kraju ob sotoč-
ju Savinje in Save se je
zbralo več kot tisoč ljudi.
Da bi prisluhnili svežim in
jasnim zvokom pomlaje-
ne godbe, ki na svojo ča-
stitljivo tradicijo in glas-
beno neuke začetke pod
taktirko Leopolda Potrebi-
na še ni pozabila. »Kon-
cert bomo ponovili, če bo
le šlo, še pred poletjem,«
je zato odločen dirigent
Franci Lipovšek.
»Od Laškega do Hrastnika
in Sevnice deluje kar pet pi-
halnih orkestrov, kar je iz-
jemno veliko za tako majh-
no območje. Če pogledamo
našo Železničarsko godbo v
Zidanem Mostu, ki šteje 59
članov, se v kraju ne rodi do-
volj otrok, da bi lahko - ne
glede na glasbene talente - po-
polnih svoje vrste,« se poša-
li Franci Lipovšek. Od začetka
sedemdesetih let, ko je kot
rogist sam vstopil v godbo,
se je starostna struktura zelo
pomladila, še vedno pa god-
ba ostaja železničarska vsaj
po tem, da v njej igrajo sino-
vi in hčere železničarjev iz
bližnjih in tudi bolj oddalje-
nih krajev.
Železničarska godba Zida-
ni Most se je rodila 1. maja
1902. Na dan, ko se je sicer
prezrt proletarec v gumbni-
co zataknil rdeč nagelj, je
okoli 30 železničarjev, pre-
mikačev, vozovnih pregled-
nikov, skladiščnikov in dru-
gih mož, z delom zapisanih
železni cesti, v roke vzelo in-
strumente in se prepustilo
Leopoldu Potrebinu. Prvi ka-
pelnik in učitelj železničar-
ske godbe Zidani Most je na-
slednja leta dvakrat tedensko
pešačil iz Radeč v Zidani Most
in učil godbenike, med ka-
terimi ni bilo niti enega z glas-
beno izobrazbo. Veselja, po-
žrtvovalnosti in veliko volje
je bilo treba, da so instrumen-
ti sčasoma le ubrano zazve-
neli...
Danes ima godba v svojih
vrstah Rudija Glavača starej-
šega, ki za železničarje igra
tolkala že od leta 1938. Spo-
minja se starih časov, poln je
anekdot in med spomini na
dirigente, ki jih je doslej »dal
skozi«, kot iz topa izstreli, da
je bil najboljši tisti, ki je od
godbenikov-mladincev zahte-
val, da morajo vsak dan tudi
po eno uro korakati. »Res je
bil strog, a sem zato kasneje,
že ko sem prišel v vojsko, ko-
rakal kot pravi vojak...« Na
drugi strani je v godbi od lani
tudi komaj 11-letna flavtist-
ka Jasna Kapun, med god-
beniki pa ga praktično ni, ki
bi bil brez glasbene izobraz-
be. »Slednje,« pravi dirigent
Lipovšek, »narekuje tudi zah-
tevnejše skladbe. Hkrati pa
smo veseh, da nas kot edino
železničarsko godbo v državi
vabijo na koncerte širom Slo-
venije. Igrali smo tudi ob 150-
letnici železniške proge Du-
naj-Ljubljana, ob boku Pihal-
nega orkestra Vevče. Kar je bi-
lo za njih mala malica, je bi-
lo za nas obilno kosilo, a vsee-
no so nas ljudje izjemno lepo
pozdravili,« je zadovoljen Li-
povšek, ki omenja, da je tudi
to posledica 96 vaj, sedmih
samostojnih koncertov in 16
nastopov v letošnjem letu, ko
je ob jubileju izšla tudi zgoš-
čenka z njihovo glasbo.
I. STAMEJČIČ
V imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je
Igor Tršar godbenikom podelil tudi 9 bronastih, 8 srebr-
nih in Antonu Izlakarju za več kot 25-letno sodelovanje
v godbi zlato Gallusovo značko. V imenu Zveze sloven-
skih godb je prof. Alojz Zupan Železničarski godbi Zi-
dani Most podelil spominsko listino ob stoletnici, po-
sebna priznanja CISM, mednarodne organizacije zveze
pihalnih godb, pa so prejeli po stažu najstarejši godbe-
niki; medalje za zasluge CISM Rudi Glavač mL, Drago
Počivalšek in Franc Nadu, križ za zasluge CISM pa po
64. letih aktivnega igranja Rudi Glavač st.
Slavnostni koncert v soboto zvečer je, zai, prekinil naliv, zato ga bo treba ponoviti.
Št. 23 - 6. junij 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE	18
Največ za vrtec
Občina Šmarje pri Jelšah
je minuli konec tedna pri-
pravila novinarsko konfe-
renco, na kateri so župan
in vodje oddelkov predsta-
vili vrsto dogodkov ob ob-
činskem prazniku in delo
oziroma dosežke posamez-
nih občinskih oddelkov v
lanskem letu. Lanski pro-
račun je bil, podobno kot
letošnji, predvsem investi-
cijsko naravnan, vendar to
občine po besedah župana
Jožeta Čakša ni dodatno
obremenilo.
Jutri bodo v okviru občin-
skega praznovanja odprh
šmarski vrtec, z obnovo in
dograditvijo so pričeli že pred
pedmi leti. Stala bo 296 mi-
lijonov tolarjev, od tega bo
ministrstvo za šolstvo name-
nilo 97 milijonov. V njem je
52 odstotkov vseh predšol-
skih otrok, njihovo število pa
se iz leta v leto povečuje. Z
novo podobo vrtca bodo pri-
dobili 849 kvadratnih metrov
novih prostorov, v njem bo
šest igralnic, prostori za in-
teresne dejavnosti in med
drugim tudi-zastekljena te-
rasa.
K pomembnejšim pridobi-
tvam v občini sodi tudi ure-
ditev šmarske osnovne šole,
ki je bila lani izbrana za pre-
hod na devetletno šolanje, a
takrat še ni imela zagotovlje-
nih ustreznih pogojev. Z no-
vo ureditvijo, ki je stala 21
milijonov tolarjev, se bo lahko
v tem šolskem letu v devet-
letko vpisalo 113 otrok.
V zdravstvu naj bi do leta
2004 uredili prostore za izva-
janje urgentne in dežurne služ-
be, posodobili ambulante
splošne medicine in še kaj. Na
področju prostorskega in ko-
munalnega urejanja je bilo pre-
cej sredstev vloženih v izgrad-
njo vodovodov (Pijovci - Bo-
hovo, Sladka Gora in Lemberg)
in s tem zagotovitev kakovost-
ne pitne vode mnogim novim
uporabnikom, kanalizacijo,
ureditev cest (Bodrež - Rako-
vec, vinsko turistična cesta...),
mostov in pločnikov. V prihod-
nje načrtujejo izgradnjo čistil-
nih naprav za Šmarje in Me-
stinje, šmarsko obvoznico in
še nekaj pomembnih projek-
tov.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
V okviru občinskega praznika, ki ga Šmarčani sicer
praznujejo 22. junija, bodo v soboto v Gasilskem in kul-
turnem domu Mestinje pripravili 11. meddruštveno tek-
movanje za pokal Mestinja ter gasilsko veselico v orga-
nizaciji PGD Mestinje. V nedeljo se bodo ob 15. uri pri
ribnikih ob pikniku predstavili kinologi, dan zatem pa
bo ob 19-ih v Kulturnem domu zaključni koncert učen-
cev šmarske podružnice Glasbene šole Rogaška Slatina.
Na istem prizorišču se bodo prav tako ob 19. uri v torek z
glasbenim recitalom predstavile dijakinje Glasbene gim-
nazije Celje in nekdanji učenki Glasbene šole Rogaška
Slatina, flavtistka Urška Hrovat in klarinetistka Metka
Krsnik.
Šmarski župan Jože Čakš.
Šmarčani dobili novo knjižnico
Minuli petek so v Šmar-
ju pri Jelšah slavnostno od-
prli prenovljeno in razšir-
jeno knjižnico, s katero so
za hrambo in izposojo knjig
dobili še dodatnih 347 kva-
dratnih metrov prostora.
Naložbo, vredno 96 milijo-
nov tolarjev, sta financira-
la šmarska občina in mini-
strstvo za kulturo.
Petkova slovesnost se je
pričela s kulturnim večerom
v Spodnji dvorani Kulturne-
ga doma, ki so jo obiskoval-
ci napolnili do zadnjega ko-
tička. V prireditvi so poleg
šmarskega župana in direk-
torja knjižnice Jožeta Čak-
ša sodelovali tudi šmarski
knjižničarji, dobitnica nagra-
de za najboljši lanski literar-
ni prvenec in letošnje Zlate
ptice, domačinka Lucija Stu-
pica, cimbalist Adam Bic-
skey s svojo skupino in vo-
kalistko Marijo Ožura ter do-
mača godba na pihala pod
vodstvom Gordane Gobec.
Ob tej priložnosti je župan
Čakš podelil tudi številna
priznanja vsem, ki so pris-
pevali svoj delež k razvoju
oziroma obnovi šmarske
knjižnice.
Navzoči, med katerimi je
bila tudi svetovalka za splo-
šno izobraževanje knjižnice
pri Narodno univerzitetni
knjižnici dr. Silva Novljan,
so si po končani slovesnosti
ogledali moderno opremlje-
no notranjost knjižnice, ki jo
celo uvrščajo med eno naj-
lepših knjižnic v Sloveniji.
Z novim prizidkom h kultur-
nemu domu je slednja pri-
dobila potreben prostor za
gradiva in s tem ustrezne de-
lovne pogoje. Novi prostori
se razprostirajo v dveh eta-
žah, knjižnica pa bo omogo-
čala izposojo 55 tisoč enot
knjižnega in ostalega gradi-
va.
B. JANČIČ
V šmarski knjižnici je po novem tudi deset računalniških mest in posebna soba z avdio-video gradivom.
Brez denarja iz Ribnice
Občina Kozje je z občinami Podčetrtek, Krško in Bre-
žice sodelovala na javnem razpisu za pridobitev sred-
stev za razvoj regionalne infrastrukture iz Sklada, ki
ima sedež v Ribnici. Prijavila je tri projekte obnove cest,
vsi trije pa so bili zavrnjeni.
Tajnica Občine Kozje Suzana Kunst je povedala, da so z ob-
čino Podčetrtek prijavili obnovo ceste Buče-Verače v vrednosti
okoli 20 milijonov tolarjev, z občino Krško obnovo ceste Ve-
ternik-Mrčna sela v vrednosti 65 milijonov tolarjev ter z obči-
no Brežice cesto grad Podsreda-Osredek- Zg. Šapola v vredno-
sti 47 milijonov tolarjev. Vsi trije predlogi so bili v celoti zavr-
njeni. Župan Jože Planine meni, da obstoja možnost pritožbe,
saj gre za tri pomembne ceste, ki jih bomo brez širše pomoči
težko obnovili.	TV
MODRI TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Janja Intihar. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-100.
Kozjanski park na
Finskem
Kozjanski regijski park
se bo od 12. do 16. junija
prvič predstavil na več kot
200 let starem etno folk fe-
stivalu Jutajaiset v Rova-
niemiju na Finskem.
Mreža EUREX, v kateri so
Nemčija, Avstrija, Finska in
Slovenija s Kozjanskim re-
gijskim parkom, se bo pred-
stavila v posebnem šotoru.
Kozjanci se bodo predsta-
vili s promocijskim mate-
rialom o parku in Sloveni-
ji, dobrotami z eko kmetij
v Kozjanskem parku in kul-
turnim programom, v kate-
rem bosta nastopili citrar-
ka Tinka Budič in harmo-
nikarka Indira Simunič.
Kozjanski park se je v mre-
žo EUREX vključil lani ja-
nuarja, prvič pa so se vse
štiri države s svojimi pred-
stavniki predstavile oktobra
na prireditvi Kozjansko ja-
bolko. Nastop na Finskem
želijo predstavniki parka iz
Podsrede izkoristiti za na-
daljnjo promocijo parka in
Slovenije.
TV
Turistični vodniic občine Kozje
Občina Kozje je v želji po boljši predstavitvi krajev in zanimivosti širši slovenski javnosti
izdala nov turistični vodnik, ki ga bo predstavila na novinarski konferenci v ponedeljek,
10. junija. Ob tej priložnosti bodo predstavili razvojne možnosti na področju gospodarstva
in turizma ter pobude mednarodnega znanstvenega simpozija MER 2002 o razvojni vlogi
družinskih podjetij na Kozjanskem.	TV
IZ OBCIiUSKIH SVETOV
Zagon novega zavoda
ROGATEC - Rogaški svetniki so na seji minuli teden me
drugim obravnavali tudi statut in predlog za izdajo soglasj
k imenovanju v.d. direktorja novoustanovljenega zavod
Turizem Rogatec. Zavod bo imel sedež na Ptujski cesti, v
šilka dolžnosti pa je postala Suzana Likar. Ustanovitelji Zi
voda so Občina Rogatec, pet tamkajšnjih zasebnih podjeti
turistično društvo in Območna obrtna zbornica Šmarje pi
Jelšah, njegov namen pa naj bi bil promocija in vzpodbuja
nje razvoja turizma ter oblikovanje celovhe turistične pc
nudbe na območju občine. (BoJ)
Krilati konj kot simbol Rogaške
ROGAŠKA SLATINA - Na eni od prihodnjih sej bodi
sprejeli nov občinski grb. Njegovo podobo je predstavil I2
tok Lipovšek, poznavalec heraldike in član strokovne ko
misije, ki je pred tednom dni med 24 predlogi za nov grb ii
celostno podobo slatinske občine izbrala grb z likom Pega
za na zeleni podlagi. Novi grb bo Občina Rogaška Slatin;
uporabila tudi na registrskih tablicah. (BoJ)
Malo zanimanja za ekološko
kmetovanje
ROGAŠKA SLATINA - Občina Rogaška Slatina je pristo-
pila k razvojnemu programu podeželja Ekološko kmetova-
nje v savinjski in koroški regiji. Kmetovalci iz slatinske ob-
čine se bo besedah vodje oddelka za okolje in prostor Duša-
na Mlacoviča sicer ne zanimajo za ekološko pridelavo, ven-
dar pa ta možnost v prihodnje ni izključena. Prav zato so se
svetniki odločili, da pripravo projekta v uvajalnem delu
podprejo. (BoJ)
Dražja komunala
ROGAŠKA SLATINA - Po daljši razpravi so slatinski svet-
niki na zadnji seji - podobno kot svetniki Kozjega in Bistri-
ce ob Sotli - podprli predlog javnega komunalnega podjetja
OKP iz Rogaške Slatine za povišanje cen komunalnih stori-
tev in občinskega prispevka. Cena vodarine se bo tako s 1.
julijem povišala za 7,4 odstotka, cena zbiranja, odvoza in
odlaganja komunalnih odpadkov pa za 14,6 odstotka. Povi-
šali pa se bosta tudi kanalščina in občinski prispevek. Prva
bo višja za 18,2 odstotka, drugi pa za 7 odstotkov. Predlaga-
no povišanje naj bi bilo po besedah direktorja OKP Antona
Krivca posledica višjih stroškov poslovanja, dotrajane ko-
munalne infrastrukture in visokih stroškov tekočega vzdr-
ževanja. (BoJ)
Božje drevce, okras
Kozjanskega parka
Ob evropskem dnevu parkov (24. maj) so v Slovensko-
bavarski hiši v Podsredi otvorili zanimivo razstavo Na-
vadna bodika v Kozjanskem parku, ki jo je po skoraj
dveletnem raziskovanju pripravila diplomirana inženirka
agronomije in hortikulture Katarina Požun Brinovec iz
Senovega.
Navadna bodika, ki jo
ljudje bolj poznajo kot »bož-
je drevce«, spada med lepše
posebnosti Kozjanskega.
Skoraj pri vsaki domačiji je
nekoč raslo drevesce za sre-
čo družine in v okras na vi-
dez pusti pokrajini. V Koz-
janskem parku raste bodika
v naravi predvsem kot gr-
movnata podrast v gozdovih
bukve in gradna. Ljudje so
jo prinesli k domačijam in
jo posadili, najpogosteje v
kot vrta. Z odlokom o zava-
rovanju redkih in ogroženih
rasdinskih vrst je bodika pr'
nas zavarovana rastlinska vr-
sta. Razstava v Podsredi
še en prispevek k predstav-
ljanju številnih zanimivosti,
ki se skrivajo na tem področ-
ju.
TONE VRABL
Št. 23 - 6. junij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Za boljšo
kvaliteto
življenja
V Velenju so ustanovili Sosvet za
izboljšanje varnosti občanov
Sosvete za izboljšanje var-
nosti občanov poznajo v že
tar nekaj slovenskih obči-
nah, minuli teden pa so tak-
šen sosvet ustanovili tudi v
Velenju, da bi občanom za-
ootovili varnejše življenje.
Sosvet so na novinarski
konferenci predstavili župan
srečko Meh, predsednik sos-
veta Bojan Kontič in koman-
Jir Policijske postaje Velenje
Božidar Pezdevšek. Župan
Meh je povedal, da naj bi sos-
vet s svojim delom zagotav-
ljal večjo varnost občanov in
jih spodbujal k varnostnemu
organiziranju. Poleg tega naj
l)i aktivno spremljal, prepre-
čeval in odpravljal različne
asocialne pojavnosti. Meh je
poudaril, da je ustanovitev
sosveta pomembna in potreb-
Ba predvsem zaradi vse več-
jega občutka ogroženosti ob-
čanov, kar se kaže v vse po-
gostejših njihovih pritiskih
na občino in policijo. Zami-
sel o njegovi ustanovitvi je
že dolgo visela v zraku, ven-
dar je do tega prišlo šele, ko
50 bile naloge sosveta jasno
določene. Na občini razmiš-
ljajo tudi o ustanovitvi od-
iiorov za varnost v krajevnih
ikupnostih in mestnih četr-
ih, vendar jih bodo ustano-
■ili le, če bo zanje dovolj za-
limanja.
Komandir policijske posta-
ie Pezdevšek je menil, da po-
licija sama ne more odpravi-
ti vzrokov kriminalnih dejanj,
vsekakor pa ima najboljši pre-
gled nad tovrstnim dogaja-
njem, zato je tudi najbolj pri-
merna za ukrepanje, seveda
pa lahko poskrbi tudi za več-
jo informiranje javnosti.
Predsednik sosveta Bojan
Kontič pa je napovedal, da si
bodo s pomočjo pristojnih or-
ganov prizadevali za varnost
občanov, saj po njegovem
mnenju ne smejo pristati na
samoorganiziranje občanov
in ukrepanje na lastno pest.
Ljudje bodo imeU možnost,
da informacije in vprašanja
posredujejo na posebno te-
lefonsko številko, v MOV pa
bodo zagotovili tudi pomoč
konkretne osebe. Pripravljajo
tudi zgibanke, v katerih bo-
do občane povabili k sode-
lovanju.
Župan je ob koncu še za-
gotovil, da po številu krimi-
nalnih dejanj v Velenju za zdaj
še nobena soseska ne izsto-
pa, ob čemer je komandir
Pezdevšek dejal, da je v zad-
njem času tudi policija po-
večala kontrole v središču me-
sta. Vsi skupaj pa so bili enot-
nega mnenja, da si morajo
prizadevati predvsem za iz-
boljšanje ugleda policije v jav-
nosti, saj je to edina organi-
zirana moč, ki lahko zaščiti
občane.
PR
Pastirski dan
na Kavčnikovi domačiji
Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja je minulo soboto priredil na Kavčnikovi
domačiji nad Zavodnjami pastirski dan. Skupaj s številnimi otroki se ga je udeležilo
kakšnih dvesto udeležencev iz Šaleške doline in okolice.
V delavnicah so izdelovali piščalke, mlinčke iz lesa, okraske iz cvetja, s pastirjem Rudi-
jem Strmčnikom Poplotnikom z Graške Gore pa so pekli krompir in jabolka ter peli
pastirske pesmi. Orlova »bica« iz Šentvida nad Zavodnjami je za udeležence pastirskega
dneva v stari Kavčnikovi hiši z dimnico spekla kruh v krušni peči, nekateri starejši udele-
ženci pa so predstavili še nekaj pastirskih iger. Pastirski dan so pripravili Andreja Zelenik,
Milena Slatinjek in Damjan Kljajič, člani etnografskega krožka pri Kulturnem centru Ivan
Napotnik.	JOŽE MIKLAVC
Slike in note za
glasbeno šolo
V Slovenskih Konjicah
gradijo novo glasbeno šo-
lo. Stala bo 147 milijonov
filarjev, ki jih bosta pokrili
ibčina in država, v ta zne-
iek pa ni všteta potrebna
'prema. Ta bo po oceni ter-
ila še dodatnih 9 milijo-
lov tolarjev, ki pa jih mo-
a zbrati glasbena šola. Ča-
^ ni več veliko, saj se grad-
'ena dela približujejo za-
ključku.
Pomoč pri zbiranju denar-
J za opremo sta Glasbeni
oh ponudila Občina Slo-
enske Konjice in Podjetniš-
i klub Rogla. Skupaj so
ripravili dobrodelni prire-
itvi, na katerih so se izka-
ali Konjičani in drugi Iju-
itelji glasbe.
Tako je bila včeraj v Ho-
•lu Dravinja najprej proda-
I podarjenih likovnih del.
lani konjiških likovnikov
3 jih prispevali enajst, ko-
^Ški likovni amaterji pa pet.
»Vsaka slika je simbolično
nosila ime enega inštrumen-
ta, vse skupaj pa smo poi-
menovali orkester za novo
glasbeno šolo,« opisuje rav-
nateljica glasbene šole Olga
Zbičajnik. Tudi koncert je
imel podobno uglašen na-
slov: Dodajmo svojo noto.
Vstopnice zanj so bile po 2
tisoč tolarjev, vendar niso bili
redki obiskovalci, ki so pri-
maknili še kaj več. Na kon-
certu so se predstavili naj-
boljši bivši in sedanji učen-
-ci glasbene šole, popestrila
pa sta ga Alfi Nipič in Šta-
jerskih 7.
S prodajo likovnih del so
zbrali 1,3 milijona tolarjev,
z vstopnino za koncert sko-
raj 300 tisoč tolarjev, naj-
več pa bodo zbrali s prispev-
ki podjetij in posameznikov,
med katerimi izstopa dona-
cija Franca Riemerja (po-
budnika skupne akcije) -
klavir, v denarju pa 3 mili-
joni Zavarovalnice Maribor,
500 tisoč tolarjev Uniorja...
MBP
Olga Zbičajnik, ravnateljica Glas-
bene šole Slovenske Konjice: »Za
opremo nove glasbene šole bomo
potrebovali 9 milijonov tolarjev.
Vsakega prispevka, ki nas bo pri-
peljal korak bližje k temu velikemu
znesku, smo veseli.«
Čolni na jezeru
Minuli konec tedna je na Velenjskem jezeru potekalo med-
narodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje
v kategoriji FSR. Tekmovanje je pripravilo Društvo mode-
larjev Modelar iz Velenja, poleg slovenskih modelarjev pa
so se ga udeležili tudi tekmovalci iz Avstrije, Italije, Nemš-
ke, Češke in Jugoslavije. Lepo vreme je na obalo jezera pri-
vabilo tudi številne radovedneže, ki so uživali ob vratolom-
nih in hitrih vožnjah malih čolnov.	PR
Foto: GREGOR KATIČ
Vidra na Cankarjevi ulici
Svetovni dan okolja, 5. junij, so v Mestni občini Velenje
obeležili tako, da so na Cankarjevi cesti postavili skulpturo
pod nazivom Vidra - prebivalka čistih voda. Skulptura je
delo domačega umetnika Bernarda Sešla. Pobudnik in po-
krovitelj postavitve je bil Inštitut za ekološke raziskave ERICO
Velenje, ki je prebivalcem Velenja kip podaril ob desetlet-
nici delovanja.	PR
Stoletnica žičke šole
v Žičah so ob praznovanju
stoletnice šole izdali brošu-
ro, v kateri so opisali šolo sko-
zi čas, zbrali spomine nek-
danjih učiteljev in učencev
ter dela sedanjih učencev. Kot
je povedala vodja podružnič-
ne šole Žiče Helena Celcer,
so pripravih tudi razstavo Šo-
la nekoč in šola danes, spre-
jemali so zanimive goste,
učenci pa so s pomočjo uči-
teljic izdelali tudi značke žič-
kega grobeljnika.	JG
PRIREDITVE V
DOBRNI
OB OBČINSKEM
PRAZNIKU 2002
PETEK, 7. j^	]
RAZSTAVA KULINARIČNIH
DOBROT IN ROČNIH IZDELKOV
S PONUDBO DOBROT IZ BA-
BIČINE KUHINJE GOSTIŠČA
TRIGLAV
Začetek prireditve: otvoritev ob
17.	uri
Kraj dogajanja: Gostišče Triglav
in Galerija Triglav
Organizator: Društvo upokojen-
cev Dobrna
SOBOTA, 8. junij_
RAZSTAVA KULINARIČNIH
DOBROT IN ROČNIH IZDELKOV
S PONUDBO DOBROT IZ BA-
BIČINE KUHINJE GOSTIŠČA
TRIGLAV
Začetek prireditve: od 10. do
18.	ure
Kraj dogajanja: Gostišče Triglav
in Galerija Triglav
Organizator: Društvo upokojen-
cev Dobrna
POHOD PO OBRONKIH OB-
ČINE DOBRNA
Začetek prireditve: ob 8. uri
Kraj dogajanja: odhod iz cen-
tra Dobrne; ob 10. uri postanek
pri kmetiji Bred na Brdcah s po-
nudbo pijače in hladnega prigriz-
ka; ob 11. uri kratek kulturni pro-
gram pri spomeniku NOB na Brd-
cahj ob 12.30 topel obrok pri kme-
tiji Štravs na Brdcah; ob 13.30 po-
stanek na Dajah s ponudbo pija-
če; ob 14.30 postanek na
PLANINSKEM DOMU Paški Koz-
jak in ob 16. uri srečanje s kole-
sarji na LOVSKI KOČI NAD DOBR-
NO, s ponudbo Aktiva kmečkih
žena Dobrna
Organizator: Turistično društvo
Dobrna, Planinsko društvo Dobr-
na, Aktiv kmečkih žena Dobrna,
Športno društvo Dobma, PGD Do-
bma, Zveza borcev Dobma in Lov-
ska družina Dobrna, Občina Do-
brna, Toplice Dobrna d.d.
Štartnina je simbolična. Vsi ude-
leženci pohoda imajo na ta dan
brezplačno kopanje v bazenu To-
plic Dobrna.
KOLESARSKA DIRKA
Začetek prireditve: ob 16. uri
Kraj dogajanja: start izpred Ob-
čine Dobrna po dolini Hudičeve-
ga Grabna z zaključkom na Lov-
ski koči - srečanje s pohodniki
po obronkih Občine Dobrna
Organizator: Športno-rekreacij-
sko društvo Dobrna, PGD Dobr-
na
I NEDEUA,9.junij	|
RAZSTAVA KULINARIČNIH
DOBROT IN ROČNIH IZDELKOV
S PONUDBO DOBROT IZ BA-
BIČINE KUHINJE GOSTIŠČA
TRIGLAV
Začetek prireditve: od 10. do
18. ure
Kraj dogajanja: Gostišče Triglav
in Galerija Triglav
Organizator: Društvo upokojen-
cev Dobrna
OTVORITEV NOVEGA OD-
BOJKARSKEGA IGRIŠČA NA
MIVKI IN TURNIR V ODBOJKI
Začetek prireditve: ob 15. uri
Kraj dogajanja: igrišče pred Os-
novno šolo Dobrna
Organizator: Občina Dobma, Os-
novna šola Dobrna, Odbojkarska
sekcija ŠRD Dobrna
KOŠARKARSKI TURNIR
Začetek prireditve: ob 15. uri
Kraj dogajanja: šolsko igrišče
na Dobrni
Organizator: Športno-rekreacij-
sko društvo Dobrna
PONEDEUEK: 10. junij
OTVORITEV VINSKE TURIS-
TIČNE POTI
Začetek prireditve: ob 17. uri
Kraidogajanja: start na Klan-
cu pri Sventu
Organizator: Občina Dobrna in
Turistično društvo Dobrna, Miha
Švent
SPREJEM ODLIČNJAKOV OS-
NOVNE ŠOLE DOBRNA
Začetek prireditve: ob 10. uri
Kraj dogajanja: sejna soba Ob-
čine Dobrna
Organizator: Občina Dobrna
Vljudno vabljeni!
Občinska uprava
Št. 23 - 6. junij 2002
20
INFORMACIJE
Št. 23 - 6. junij 2002
ŠPORT
21
Košarkarski korak nazaj
Laščani nemočni v Novem mestu - V Jadransko ligo že v petek?
čeravno košarkarsko pr-
jrenstvo še ni končano, pa
je že možno podati končno
pceno sezone - korak nazaj
je bil storjen tako pri kvali-
,eti kot pri zanimanju za igro
pod koši. Po odhodu štirih
lJubov v Jadransko ligo, je
ostalo na domačem prizoriš-
ču deset ekip, ki so odigrale
prvi del sezone.
Ta je bil vsaj še zanimiv
(fe že ne najbolj kvaliteten).
Ekipe so bile namreč dovolj
izenačene, da smo videli raz-
burljiv boj za uvrstitev med
četverico, ki se je priključi-
la najboljšim ekipam. Kasnej-
še dogajanje pa je bilo naper-
jeno predvsem proti košar-
ici. Zveza je namreč pripra-
vila koledar tekmovanja, ka-
kršnega si ne bi izmislili niti
največji sovražniki tega špor-
ta. Po treh krogih v petih ted-
nih je sledilo osem srečanj v
dobrih dvajsetih dneh, kar je
povsem ohromilo zanimanje
gledalcev. Dvorane so nato sa-
mevale prazne, pa čeprav so
bile ekipe iz »spodnjega do-
ma« v večini srečanj dokaj
enakovredne moštvom veli-
ke četverke - Unionu Olim-
piji, Krki, Pivovarni Laško in
Slovanu. Ves cirkus okrog ko-
ledarja je šel tako daleč, da
medijsko spremljanje lige
praktično ni bilo možno (vsaj'
ne v tisti običajni obliki), iz-
gubila sta se tako nit tekmo-
vanja kot zanimivost same-
ga prvenstva. Slabše ekipe z
nihanji so iz tekme v tekmo
izgubljale še tisto malo kva-
litete, ki so jo imele. In za to
so odgovorni predvsem ljudje
iz osrednje zveze, ki se kar
»množijo« v pisarnah, iz ka-
terih pa predvsem manjka
idej in predlogov za dvig bar-
ke, ki se vse bolj utaplja.
Ogromno težav so imeli klu-
bi s financiranjem. Proračuni
so se gibali od 200 dsoč pa do
5 milijonov evrov. A so posa-
mezni klubi težko prilezli že
do prve številke, še težje pa
nekateri do tiste najvišje, ka-
kršno si je zaželel naš najmoč-
nejši klub. Ob tem se je poja-
vila še davčna uprava, ki je pre-
česala delo klubov, na kar so
ti v veliki večini morali plača-
ti nemajhne dajatve državi. Za-
mujanja pri plačilih igralcem,
trenerjem in ostalim so posta-
la nekakšna stalnica naše ko-
šarke, ki samo povečuje kri-
zo do včeraj enega naših na-
juspešnejših športov. Ob tem
je še drugi del sezone, v kate-
rem so slabši klubi računali
vsaj na nekaj denarja od vstop-
nic v srečanjih z vodilnimi klu-
bi, prinesel nemogoč koledar
tekmovanja in krog je skle-
njen. Vprašanje je, če je v Slo-
veniji sploh kakšen klub, ki
nima dolgov. V največji meri
bodo (nekateri) igralci in tre-
nerji ostali dolgih nosov. Za
paslednjo sezono so pri veči-
ni klubov že napovedali zni-
žanje proračunov, kakšen pad
kvalitete bo to povzročilo, pa
bomo šele videli.
Sodniška
zmedenost
Poglavje, ali bolje rečeno dr-
žava zase, so sodniki. V Slo-
veniji očitno ni dovolj kako-
vostnih sodnikov za ligo, ka-
kršna pač je. Pritožbe z vseh
strani v vsakem krogu in šte-
vilne tehnične napake je bila
značilnost sezone, ki si jo bo-
mo zapolnili tudi po slabem
sojenju. Možje v sivih maji-
cah so s številnimi kompen-
zacijami dvigovali temperatu-
ro med igralci na parketu in
gledalci na tribunah, svoje ne-
pravilno sojenje pa so slaivali
za tehničnimi napakami, ki so
dodobra polnile pogoltno bla-
gajno osrednje zveze. Komi-
sarji lige so strogo kaznovali
vsako pripombo, nikjer pa ni-
smo zasledili kazni za koga od
slabih sodnikov. Prava farsa je
bil drugi del tekmovanja, ko
so se na parketu pojavljali tri-
je možje v sivem, sojenje pa
je bilo še slabše - učenje giba-
nja med samimi tekmami,
skrivanje za odločitvami preo-
stalih dveh sodnikov in še bi
lahko naštevali, a kaj, ko je
vse skupaj, tako kritike v me-
dijih kot pripombe klubov, le
krik žejnega v puščavi.
In kako naprej? Tega zaen-
krat nihče ne ve. Klubi so po
končani sezoni hitro razpustili
ekipe, da jim le ni treba več
plačevati stroškov treniranja,
na zvezi pa modre glave snu-
jejo kako in kaj. V Jadranski
ligi bo imela Slovenija v novi
sezoni tri ekipe - ena se torej
vrača v domače prvenstvo. Ker
neparno število moštev najver-
jetneje ne bo igralo lige, lah-
ko pričakujemo administrativ-
no uvrsdtev ene od ekip v ligo
in prav lahko se zgodi, da bo
Loka kava, še drugič zaradi tek-
movalnega sistema, ostala pr-
voligaš po odločitvi za zeleno
mizo. Kakšen bo tekmovalni
sistem v drugi fazi tekmova-
nja, ni nikomur jasno, pa če-
prav bi se to že moralo veded.
Očitno je, da na zvezi, kljub
temu, da je vse več zaposle-
nih, nimajo pravih zamisli ka-
ko naprej, košarkarska barka
pa tone vse niže. Ali se bo ven-
darie obrnilo na bolje, bo po-
kazal čas, ki pa ga je iz dneva
v dan manj.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Pivovarna Laško je včeraj v domači dvorani odigrala
prvo tekmo v boju za tretje mesto v DP, kajti v odločil-
nem srečanju polfinala so Laščani izgubili v Novem me-
stu za 29 točk. Potem ko so pivovarji v drugi tekmi pre-
magali Krko doma, so optimistično odšli tudi na tretjo
tekmo na Dolenjsko, a se je pokazalo, da je bilo uspeh
nerealno pričakovati, kajti Krka jih je povsem dotolkla.
Ob tem se je že v uvodu težje poškodoval Primož Brolih,
ki ima dva zlomljena zoba in že tako skromen igralski
kader ekipe Predraga Kruščiča bo v boju za tretje mesto
še bolj oslabljen. Po besedah sekretarja Pivovarne Laš-
ko Aleša Antauerja je želja Laščanov osvojiti tretje me-
sto že na dveh tekmah (druga bo v petek na Kodeljevem)
in tako zaključiti dolgo in naporno sezono.
Primož Brolih počiva zaradi razma-
jane čeljusti.
Pretipali vas bodo
Izrael v Rdeči dvorani - Šesti dan slovenskega rokometa
Moški rokomet v Šaleš-
ki dolini praznuje častitlji-
vo obletnico. Pred pol sto-
letja so velenjski dijaki in
Študenti prinesli razmero-
ma novo igro iz Celja v Ve-
lenje, kjer so ustanovili
klub. Kasneje je RK Rudar
po dobrih petindvajsetih le-
tih zamrl, zato pa se je ob
koncu 60-tih let Šoštanju us-
pelo uvrstiti v takratno re-
publiško ligo. Od tedaj RK
Gorenje tvori vrh slovenske-
ga rokometa.
Konec maja je klub uspe-
jo izvedel veteranski turnir
v Šoštanju, pred vrati pa je
že naslednji dogodek, 6. Dan
slovenskega rokometa, s ka-
terim bo za sezono 2001/02
padel zastor. V soboto se bodo
v Velenju predstavile vse
moške reprezentančne selek-
cije od mlajših dečkov pa do
članov.
Program, ki ga bo organi-
zator popestril s plesnimi
vložki in nagradnimi igra-
mi, se bo začel že ob 9. uri,
ko se bosta pomerili selek-
ciji mlajših dečkov Vzhoda
in Zahoda, za katerima bo-
sta na igrišče stopili še eki-
pi starejših dečkov. Od 13.
ure bo sledil mednarodni
program, saj se bosta najprej
kadetska, nato pa še mladin-
ska reprezentanca, ki si je
pred kratkim priigrala me-
sto na EP na Poljskem, po-
merili z madžarskima izbra-
nima vrstama. Sledil bo še
vrhunec dneva s povratno
kvalifikacijsko tekmo za SP
2003 na Portugalskem med
Slovenijo in Izraelom. Vstop-
nice so že v predprodaji, or-
ganizatorji pa opozarjajo vse
ljubitelje rokometa, da naj
bodo ob vstopu v Rdečo dvo-
rano potrpežljivi, saj bo za-
radi varnostih ukrepov, ki
jih zahtevajo Izraelci, potre-
ben osebni pregled.
S to prireditvijo pa aktiv-
nosd pri Gorenju ne bo ko-
nec, kajti konec avgusta na-
meravajo pripraviti močan
mednarodni turnir, 18. Jar-
novičev memorial. Glavni
zaključek 50. obletnice se
obeta konec oktobra, ko bo
na sporedu srečanje vseh ge-
neracij in izid knjige 50 let
rokometa v Šaleški dolini.
Zadnji in najbolj prestižen
dogodek bo prav gotovo ga-
la večer, na katerem bodo
predstavili knjigo in pripra-
vili fotografsko razstavo, na-
to pa se zahvalili vsem, ki
so v tem dolgem obdobju
odigrali pomembne vloge.
MITJA GAVRILOSKI
Klubski
prestopi
Po izjemno uspešni sezoni ima največ dela uprava
Gorenja, ki sestavlja moštvo za naslednje leto. Iz kluba
odhajata Vasilij Dubonosov in Boštjan Kavaš. Med-
tem ko si prvi še išče klub, ostad želi namreč v Slove-
niji, je slednji že podpisal pogodbo s Preventom ter
se tudi že preselil v Slovenj Gradec. Novi vratar bo
Gorazd Škof, ki je v pretekli sezoni branil barve Do-
bove, še prej pa Trima in Krškega. V Gorenju so se
uspeli dogovorid s Sebastjanom Sovičem, ki je imel
mamljive ponudbe, toda Icljub vsemu ostaja v klubu
in bo po vsej verjetnosd zapolnil kapetansko mesto
po odhodu Boruta Plaskana. Zaenkrat mrzlično išče-
jo okrepitve na zunanjih položajih, ki bi zagotavljale
mesto pod vrhom domače konkurence.
Še tretji naslov
starejši dečki A rokomet-
nega kluba Celje Pivovar-
na Laško so na finalnem de-
lu DP v Celju osvojili prvo
mesto. Po razburljivem
dvodnevnem tekmovanju
(igrali so po sistemu vsak
z vsakim) je o naslovu pr-
vaka odločala prav zadnja
tekma med domačini in Ve-
lenjčani.
Po zmagi Celjanov z 22:19
so se na vrhu lestvice z dve-
ma zmagama izenačile eki-
pe Terma, Inlesa in Celja Pi-
vovarne Laško. Zaradi bolj-
še razlike med danimi in pre-
jetimi zadetki so naslov pr-
vaka osvojili domači roko-
metaši. Celjani so premaga-
li še Inles Riko z 28:24 in iz-
gubih s Termom z 21:20. V
najboljšo sedmerko prvens-
tva sta bila izbrana dva celj-
ska rokometaša, Sebastjan
Obajdin in Aleš Muhovec.
Starejši dečki pod vodstvom
trenerja Vlada Murka so ta-
ko po kadetih in mladincih
priborili tretji naslov za Ce-
lje Pivovarno Laško. »Ekipe
so bile izenačene, zato je bil
turnir zelo kvaliteten. Čeprav
že veliko let delam v roko-
metu, tako razburljivega za-
ključnega dela še nisem do-
živel. Z izjemno borbenost-
jo so si fantje priborili želje-
ni naslov v zadnji tekmi z Go-
renjem, ki nas je sicer v red-
nem delu prvenstva trikrat
premagalo,« je presrečen de-
jal Murko.
P. Š.
Foto: G. K.
Razposajeni upi celjskega rokometa.
Št. 23 - 6. junij 2002
22
ŠPORT
Zmaga za slovo
Kegljavke Miroteksa so v
četrtem, zadnjem krogu
evropske lige le prišle do
zmage v evropski konkuren-
ci. Za njimi so zaostale eki-
pe praške Slavije, hrvaške Re-
ke in slovaškega Sučanyja.
Najboljši rezultat sobotne
tekme je dosegla Jožica Šeš-
ko s 499 podrtimi keglji.
Skupne zmagovalke sku-
pine A so postale kegljavke
Reke, pred Prago in Mirotek-
som. Prvi dve ekipi sta se uvr-
stili v nadaljnje tekmovanje,
tako da so Celjanke zaradi
slabših nastopov na Reki in
na Slovaškem zaostale za že-
Ijenim ciljem in so z zmago
v domači dvorani zaključile
letošnjo sezono.
Trener Lado Gobec je bil
kljub temu zadovoljen s svo-
jimi varovankami, ki so do-
kazale, da sodijo v evropski
vrh: »Ligo smo odlično za-
čeli, nato pa smo imeli malo
smole v naslednjih dveh kro-
gih, kjer smo le za nekaj keg-
ljev izgubili željeno uvrsti-
tev. Z malo srečnejšim raz-
pletom bi se lahko uvrstili v
finalni del. Po številu podr-
tih kegljev smo namreč na
drugem mestu, vendar za toč-
ke žal štejejo le uvrstitve v
posameznih krogih. V naši
ekipi so se v letošnji sezoni
uveljavile tri mlade kegljav-
ke, zato pričakujem, da bo-
mo v prihodnji sezoni v Evro-
pi odigrali še večjo vlogo kot
letos, čeprav je tudi peto me-
sto lep uspeh.«
Celjanke, ki imajo vse dr-
žavne naslove od leta 1987,
so ob uspešnih nastopih na
svetovnem prvenstvu malce
zatajile le v dveh tekmah
evropske lige, kar pa je odraz
premajhne konkurence v do-
mačem prostoru. V prihod-
nji sezoni bodo še vidnejšo
vlogo odigrale mlajše tekmo-
valke, ki so se letos dokonč-
no uveljavile v mednarodnem
merilu: »V našem klubu se po-
časi menjuje generacija, saj
imamo le še štiri izkušene
tekmovalke. Izjemno nadar-
jenost je potrdila Andreja
Razlag, ki se je v letošnji se-
zoni povsem uveljavila v
članski konkurenci, pa tudi
kadetinje, ki bodo že čez dve
leti predstavljale jedro Miro-
teksa tudi v evropskem me-
rilu,« je zaključil Gobec.
PETRA ŠAFRAN
Lado Gobec je takoj po so-
botni tekmi odhitel v Slo-
vensko Bistrico, kjer se je
odvijalo državno kadetsko
prvenstvo v kegljanju. Ce-
Ijankam so na koncu pri-
padla vsa tri prva mesta. No-
va prvakinja je postala Bar-
bara Fidel, ki je slavila pred
Nado in Rado Savič. Sabi-
na Koljič je bila peta. Ome-
njene tekmovalke so z re-
prezentanco odpotovale v
Nemčijo, kjer se bo danes
začelo svetovno kadetsko
prvenstvo.
Pred odločitvijo
Državno prvenstvo v jadralnem letenju se na levškem letališču preveša v končnico
zmagovalci pa bodo znani v soboto. Po šestih tekmovalnih dnevih je bil v standardnen
razredu Velenjčan Jože Verdev tretji, takoj za njim pa Celjan Aleš Klinar. V odprten
razredu pa se je najvišje držal Celjan Erazem Polutnik na tretjem mestu (na fotografiji)
D. Š., foto: G. K
Zlato Mariji, bron Mateju
Na evropskem prvenstvu
v kegljanju za slepe in sla-
bovidne, ki je bilo v slovaš-
ki Trsteni, je slovenska re-
prezentanca dosegla izje-
men uspeh, še posebej sta
blestela celjska predstavni-
ka.
Celjanka Marija Fras je na-
mreč med posameznicami
(kategorija B3) osvojila zla-
to odUčje. S skupno 1154 po-
drtimi keglji je postavila nov
evropski rekord in prvič na
dosedanjih petih prvenstvih
se je na najvišji drog dvigni-
la slovenska zastava ob igra-
nju Zdravljice. Veselju in če-
stitkam ni bilo ne konca in
kraja, slovensko evforijo pa
je podaljšal Celjan Matej
Žnuderl s finalnim nastopom
v kategoriji BI (popolnoma
slepi). S 454 podrtimi keglji
je dosegel nov državni rekord
na 100 lučajev, skupni izid
863 pa je zadostoval za bro-
nasto odličje. Žnuderl je za
srebrom zaostal le za en ke-
gelj.
Na EP je debitirala še ena
Celjanka. Marija Štemberger
(B2) je podrla 454 kegljev,
kar je manj, kot je sposob-
na, a vsekakor ni razočara-
la. Velik delež pri uspehu pa
ima bivša kegljavka celjske-
ga Miroteksa Silva Razlag,
ki v vlogi trenerja reprezen-
tance ne skrbi le za strokov-
no delo, pač pa mora zaradi
specifičnega športa postori-
ti še marsikaj, da se slepi in
slabovidni tekmovalci sploh
lahko udejstvujejo.
D.Š.
Marija Fras
Matej Žnuderl
GoooL bravo Cime!
Svetovno prvenstvo v nogometu, ki poteka v Južni Koreji in na Japonskem, bo v središču pozornosti predvsem moške
populacije tja do konca meseca junija. Večina gostinskih lokalov, ki kaj da nase, je svojim gostom ponudilo oglede tekem
preko velikega ekrana. Takole je bilo v središču mesta Celje v 82. minuti dvoboja med Slovenijo in Španijo, ko je na 1:2
znižal Sebastjan Cimerotič in na kratko razveselil prisotne, ki so se kasneje morali sprijazniti z (nepravičnim) porazom
1:3. V soboto bo Slovenija igrala z Južnoafriško republiko, velik ekran pa so poleg Zamorca pripravili tudi v Top-fitu in
v Memphisu.	D.Š., foto: G.K.
Športni park v
Gaberju
Zabaviščni klub Gaberje
je slavnostno odprli novi
športni park, v katerem je
travnato igrišče za mali
nogomet, odbojkarsko
igrišče na travi, koši in
prostor z igrali za najm-
lajše.
Celjski župan Bojan Šrot
je pozdravil prisotne in sim-
bolično prerezal trak: »Če
med vami ne bi bilo Silva Bla-
zinška. Draga Kukoviča, Moj-
ce Žvegler in ostalih, potem
tudi tega parka ne bi bilo. Če-
stitam vam in vam želim ve-
liko prijetnih uric na igriš-
čih, ki jih boste morali varo-
vati pred vandali.« Silvo Bla-
zinšek je povzel dogodke iz
preteklosti: »Zamisel za igriž'
če so dali otroci. Prej ni bilo
videti, da bo površina tako
velika. Usposobili smo 3 ti-
soč kvadratnih metrov. Pro-
gram dejavnosti ne bo
športen, organizirali bomo H'
kovno kolonijo, fotodelavni'
co, gasilske vaje...« Na no-
gometnem turnirju je zma-
gala ekipa domačih gasilcev
pred Cinkarno.
D.Š.
Foto: G.K.
Na igrišču sta pristala mariborska padalca
Št. 23 - 6. junij 2002
KULTURA
23
Delo kot kazen
Študija dr. Milka Mikole o žrtvah represivnih ukrepov
Zgodovinski arhiv Celje
jg izdal študijo svojega ar-
jiivista dr. Milka Mikole z
i,aslovom Delo kot kazen
jp s podnaslovom Izreka-
nje in izvrševanje kazni
prisilnega, poboljševalne-
ga in družbeno koristnega
dela v Sloveniji v obdobju
1945-1951.
V uvodu študije avtor
obravnava različne kazni in
jih opredeli kot eno najhuj-
ših oblik represije komuni-
stičnega režima v Sloveniji v
vsem povojnem obdobju.
Razloge za množično izreka-
nje teh kazni je treba iskati
predvsem v težnji tedanje ob-
lasti, da zagotovi kar največ
suženjske delovne sile za iz-
vedbo največjih gradbenih
projektov, ki so bili začrtani
s prvo petletko. Z delom ob-
sojencev so bili zgrajeni hi-
droelektrana Medvode, hi-
droelektrarna Moste-Žirovni-
ca, Titovi zavodi (Litostroj)
v Ljubljani, Tovarna glinice
v Strnišču pri Ptuju (sedanje
Kidričevo)... Obsojenci so
pomagali tudi pri graditvi šte-
vilnih drugih objektov v nek-
danjih jugoslovanskih repub-
likah.
Najbolj zanimiv del študije
predstavljajo poglavja, ki go-
vorijo o kazenskih ustanovah
- kazenskih delovnih taboriš-
čih. Za območje celjskega
okrožja je bilo kazensko ta-
borišče ustanovljeno na Te-
harjah. Leta 1946 so tovrst-
na taborišča nadomestili Ka-
zensko poboljševalni zavodi.
Do ustanavljanja novih kazen-
skih delovnih taborišč je v
Sloveniji prišlo leta 1949, ko
so upravni organi za določe-
ne prekrške zoper javni red
in mir začeli tja pošiljad ob-
sojence na poboljševalno in
družbeno koristno delo. Ta
taborišča je oblast uradno
obravnavala kot »delovne
skupine«.
Ob koncu avtor spregovo-
ri še o kazni prisilnega iz-
gona iz kraja bivanja, obi-
čajno v opustele predele Ko-
čevskega. Žrtve teh ukrepov
so bile cele družine, nered-
ko pa kar cela naselja. O ve-
rodostojnosti vseh avtorje-
vih navedb v študiji se lah-
ko prepričamo ne le iz
opomb o uporabljenih ar-
hivskih dokumentih, ampak
tudi iz številnih fotokopij
dokumentov.
MP
Študijo dr. Milka Mikole
Delo kot kazen bodo pred-
stavili danes, v četrtek, ob
12. uri v Zgodovinskem ar-
hivu na Teharski cesti 1 v
Celju. Delo, ki na zanimiv
in poglobljen način obrav-
nava to problematiko, bo
predstavila dr. Mateja Re-
žek z Inštituta za novejšo
zgodovino v Ljubljani.
Koncert
Pevskega
društva
upoko-
jencev
Vsako leto maja in juni-
ja pripravi Pevsko društvo
apokojencev Celje dva let-
na koncerta, ki sta name-
njena članom Društva upo-
kojencev in vsem ljubite-
ljem petja. Na majskem
koncertu so bili gostje čla-
ni odličnega MPZ Vres s
Prevalja na Koroškem.
Drugi koncert bo v četrtek,
13. junija, ob 19.30 uri v Na-
rodnem domu v Celju, tokrat
?a bodo kot gostje nastopili
veterani Komornega moške-
ga zbora Celje, ki jih vodi prof.
Ciril Vertačnik, pri delu pa mu
pomaga korepetitor in po-
močnik Marjan Podgoršek.
Pevsko društvo upokojen-
cev Celje nastopa z mlado di-
rigentko prof. Barbaro Arlič,
ki je letos z Dekliškim pev-
skim zborom Gimnazije Ce-
Ije-Center osvojila najvišji
priznanji v Zagorju in festi-
valu v Belgiji. Solisd bodo
Vikica Budna, Majda Mimik,
Boža Mulej, Gvido Borin, La-
do Mlakar in Roman Zapu-
5ek, pri klavirju jih bo sprem-
ljal prof. Simon Dvoršak, so-
lelovali pa bodo tudi člani
insambla Vitezi Celjski.
TV
Sredi
prostora
V Novi Gorici bo danes in
utri, v četrtek in petek, dr-
žavno srečanje izbranih
'lesnih skupin Slovenije
Sredi prostora 2002«.
Državna selektorica Dali-
'orka Podboj je v program
'Vrstila najboljše koreogra-
ije, med drugimi pa se bo-
0 predstavili tudi Celjani s
oreografijami Plesnega fo-
Uma Celje pod vodstvom
'Oge Stefanovič-Erjavec ter
ialega Harlekina in plesne
kupine Akt pod vodstvom
Jie Vovk-Pezdir. MP
Slikarska druženja v
Logarski dolini
V slikoviti Logarski do-
lini se je 2Z maja pričel Med-
narodni likovni simpozij
(IMBS), ki se ga do 10. ju-
nija udeležuje enajst priz-
nanih slikarjev in kiparjev
iz Evrope.
Med slovenskimi je tokrat
tudi Erna Ferjanič-Fric, ki se
simpozija udeležuje na po-
sebno povabilo slikarja Ju-
reta Cekute, ki je kot edini
Slovenec leta 1991 postal stal-
ni član IMBS in si po nekaj
uspešnih sodelovanjih prido-
bil pravico organizirati to-
vrstna srečanja tudi v Slove-
niji. IMBS je eden od med-
narodnih likovnih simpozi-
jev z najdaljšo tradicijo, ki
je hkrati tudi mednarodno re-
gistrirana institucija. Leta
1983 sta ga v avstrijskem me-
stecu Gleinsteten ustanovila
svetovno znana umetnika,
nemški slikar Horst Reichle
in avstrijska slikarka Renata
Polzer.
Simpoziji in srečanja umet-
nikov se zdaj odvijajo vsako
leto v drugi državi, Slovenija
pa slikarje in kiparje letos gosti
že tretjič. Jutri, v petek, bo-
do Hotelu Plesnik odprli raz-
stavo del, ki so nastala v Lo-
garski dolini, v soboto pa bo-
do za vse obiskovalce pripra-
vili dan odprtih vrat. Za ko-
nec naj bi se slikarji dogovo-
rili, v kateri državi bo simpo-
zij prihodnje leto. Po besedah
Jureta Cekuta se vsi najraje
vračajo prav v Slovenijo, kjer
so še posebej lepo sprejeti.
MP
Udeleženci simpozija z leve proti desni: VValter VVorIchek, Almat Plate, kritik Drago Medved, LIsbeth VVorlc-
hek, Erna Ferjanič, Erika Klos, Horst Reichle, Renata Polzer, gostiteljica Martina Plesnik, Jure Cekuta In
Aleksander Drakulič.
Poletje z
grofi
Prireditve med gradom in dvorcem,
na ulicah in v hramih
Odbor za poletne priredi-
tve pri Mestni občini Celje
je izbral ponudbe organiza-
torjev za izvedbo prireditev
Poletje v Celju, knežjem me-
stu, ki so prispele na javno
povabilo k sodelovanju. Od-
ziv je podoben kot lani. Pri-
glasilo se je 24 organizator-
jev, ki so ponudili več kot
60 vsebinsko zelo različnih
prireditev.
»Po žanru ostajamo v ok-
virih, ki smo si jih začrtali
za osnovno zamisel, zakaj
sploh prireditve Poletje v Ce-
lju, knežjem mestu,« je iz-
bor prirediteljev komentirala
Aleksa Gajšek Krajnc.
»Predvsem želimo oživiti
mestno dogajanje, ponuditi
poletne prireditve na gradu
in Knežjem dvorcu, na uli-
cah in v dvoranah.« Pričele
se bodo 21. junija s slavnost-
no premiero Celjski grofje,
v izvedbi SLG Celje.
Poletno dogajanje so si or-
ganizatorji začrtali v dveh
sklopih: koncem junija in v
začetku julija bo tolDolj pou-
lično, mestno dogajanje in 31.
avgusta zaključek s srednje-
veškim dnevom na Starem
gradu.
Organizatorjem poletnih
prireditev je Mestna občina
na seji odbora razdelila tudi
denar za pomoč pri izvedbi,
in sicer v višini 4,5 milijo-
nov tolarjev. Vsako leto veli-
ko denarja namenijo še za ure-
ditev obeh osrednjih prizo-
rišč. Zato bo iz proračuna ob-
čina tudi letos namenila okoli
20 milijonov tolarjev.
Na kritiko, ki se občasno
pojavi, češ da občina porab-
lja proračunski denar v ko-
mercialne namene, Aleksa
Gajšek Krajnc odgovarja,
da s tem denarjem podpira-
jo samo tiste projekte, ki so
resnično celjski, ali pa so
plod slovenskih ustvarjal-
cev, medtem ko se mora
druga, komercialna, narod-
nozabavna ali pop glasba
kriti od vstopnine in je iz
proračuna ne financirajo.
Med ponudbami organiza-
torjev je odbor izbral ali pod-
prl prireditve za otroke, ki
jih bo prirejal Muzej novej-
še zgodovine Celje, letos tu-
di Osrednja knjižnica Celje,
Celje bo deležno tudi kakšne
vrhunske plesne predstave,
saj ima vrsto odličnih izva-
jalcev, iz komercialne ponud-
be velja opozoriti na Josipo
Lisac in koncerte pop in na-
rodnozabavne glasbe ter kon-
certno glasbo v okviru Zavo-
da za kulturne prireditve. Pri-
ljubljeno med Celjani je tu-
di pouUčno dogajanje, s po-
močjo Lokalne turistične or-
ganizacije naj bi zaživela tu-
di Krekov trg in Trg Celjskih
knezov. To pa se že sliši kot
izziv celjskim gostincem, da
poletnemu dogajanju v me-
stu ne bi stali ob strani!
MATEJA PODJED
Večeri v atriju Majolke,
Mi se poleti smejemo, pa
vi? in Veronikina nagrada
za najboljšo pesniško zbir-
ko leta, so naslovi treh
sklopov zajetne poletne po-
nudbe Fit Medie. Največ
prireditev, kar 12, bo v atri-
ju Majolke. Kot posebej za-
nimiv večer organizator na-
javlja pogovor z Vido Ža-
bot, pa s Tonetom Partlji-
čem, prav tako bodo na svoj
račun prišli ljubitelje sta-
rogradskih pesmi in doma-
čih zvokov, ljubitelji šan-
sonov in monokomedij.
Drugi sklop poletne po-
nudbe Fit medie bo v zna-
menju komedij, kot so še:
Čas za spremembo. Muca
ah brez ljubezni mi živeti
ni s Tino Gorenjak in Av-
dicija, ki jo organizator le-
tos poklanja sponzorjem.
Dve predstavi bosta v Na-
rodnem domu, dve pa v gle-
dališču.
Tretja prireditev, ki ima
tudi nacionalni kulturni
pomen, je podelitev Vero-
nikine nagrade, ki bo 27.
avgusta. Predračun teh pri-
reditev znaša okoli 12 mi-
lijonov tolarjev.
S flavto v svet
v koncertni dvorani
Glasbene šole Celje je bil di-
plomski koncert Luke Že-
leznika, flavtista iz Celja,
ob klavirski spremljavi pro-
fesorice Larise Čanji.
Učenec priznanega sloven-
skega flavtista profesorja Ma-
teja Grahka je dobitnik priz-
nanj in nagrad na slovenskih
regijskih in državnih tekmo-
vanjih (1995, 1998, 2000),
je prvi flavtist orkestra I. Gim-
nazije v Celju in Mladinske-
ga pihalnega orkestra Glas-
bene šole Celje. Za sabo ima
nekaj solističnih nastopov v
Celju in drugod po Sloveniji
in tujini.
Torkovemu bogatemu pro-
gramu skladb Bacha, Kreka,
Gauberta, Mozarta in Hart-
ya je za navdušene poslušal-
ce dodal še skladbo Rahma-
ninova.
Diplomant je s tem za-
ključnim koncertom ponov-
no dokazal, da gre za na-
darjenega in delavnega mla-
dega flavtista, pred katerim
se odpira nadaljnja glasbe-
na pot. Lahko samo upamo,
da bo deležen tudi ustrez-
ne tinančne pomoči za štu-
dij na visoki glasbeni šoli v
tujini.
ŠS
Foto: GK
Št. 23 - 6. junij 2002
24
■pEPORTAŽA
Nekoč je bilo filmsko
mesto
Se bo v Celje vrnil filmski festival? -
Bitenc pričakuje nemško generalsko
penzijo - Kaj imata skupnega Celjan-
ka in škropeč?
Ali bo Celje še kdaj film-
sko mesto? Spomin na do-
bro desetletje Tedna doma-
čega filma, od začetka 70-
ih do sredine 80-ih let prejš-
njega stoletja, je živ tako
pri Celjanih kot filmskih de-
lavcih. »Prepričan sem v
njegovo ponovno rojstvo,«
pravi veteran slovenskega
in tujega filma igralec De-
meter Bitenc, ki je bil gost
večera v kavarni Evropa z
naslovom Celje na film-
skem platnu.
Z njim sta prišla iz prestol-
nice še dva s celjsko regijo
tesno povezana filmarja, dr.
Milan Čoh in Zvonko Čoh,
nagrajenec Tedna domačega
filma.
»Filmski delavci so v Ce-
lju našli svoje zatočišče ter
doživljali lep sprejem,« se je
spominjal polpretekle film-
ske zgodovine knežjega me-
sta igralec Demeter Bitenc,
ki je bil takrat organizator-
jem v veliko oporo. »Priprav-
ljali so pogovore po šolah in
tovarnah, ljudstvo se je tako
začelo zanimati za film.« De-
meter Bitenc vidi v Celju še
svetlo filmsko prihodnost.
»Če ima Celje voljo in ener-
gijo, da festival obnovi, je
zdaj pravi trenutek.«
Po mnenju Bitenca ter nje-
govih kolegov festival v Por-
torožu nima prihodnosti; Pri-
morci z njim ne živijo, saj
obiskujejo predstave pred-
vsem filmski delavci iz pre-
stolnice. Ljubljana pa svoj
filmski festival že ima. Tre-
nutek za obuditev celjskega
filmskega festivala je torej
pravi. »Ce ga boste zamudi-
li, bo vskočil kdo drug.«
Celjanke kot
škropeč
Osebna povezanost Deme-
tra Bitenca s Celjem sega v
leto 1957, ko je prišel igrat v
celjsko gledališče. »Na to ob-
dobje imam lepe spomine,«
je povedal v kavarni Evropa.
V knežji teater je prišel na
povabilo znamenitega celj-
skega gledališčnika Herber-
ta Griina ter ostal devet me-
secev. Vzrok za odhod je bil
spor z Griinom, s katerim sta
bila sicer dobra prijatelja.
»Celje ima nek poseben šarm.
Celjanke so posebno šar-
mantne dame. Pogovor s Ce-
Ijanko je kot škropeč v po-
letnem času: zmerom te os-
vežijo,« se je raznežila film-
ska legenda.
Bitenc se je nato posvetil
filmu, v različnih koncih sve-
ta. Snemal je z Nemci in Ita-
lijani, delal tudi s francoski-
mi, britanskimi in argentin-
skimi producenti, z Ameri-
čani... Pogosto je bil v uni-
formah. »Danes je to žalost-
no, saj si ne morem izboriti
nemške generalske penzije.«
V zvezi z Bitenčevimi uni-
formami je posebno zanimi-
vo njegovo doživetje iz časa
procesa proti četverici in pro-
testov na Roški, ko so tam
dežurali s slovensko zastavo.
Ko je bil na vrsti Bitenc, je
prišla k njemu neka mlada
dama ter mu rekla: »Veste kaj
mi je rekel moj sinko? Glej,
mama, celo nemški general
drži v rokah slovensko zasta-
vo!«
Bitenc je nastopil v vsega
skupaj dvesto filmih. Lani je
nastopil v kar treh, med dru-
gim na Hrvaškem, kjer je sne-
mal z režiserjem Tončijem
Vrdoljakom, povratnikom iz
sveta politike. V filmskem
svetu korenini tudi njegova
zasvojenost s cigarami, po-
sledica igranja v italijanskih
špageti vvesternih. Tam je bil
ponavadi bad guy, s cigaro v
ustih.
Filmarji iz
Obsoteija
če je bil naslov večera v
kavarni Evropa Celje na film-
skem platnu, je treba spom-
niti, da se je mesto ob Savi-
nji pojavljalo na filmskem
platnu tako ali drugače.
Leta 1954 je bil v Celju po-
snet film Akcija, o osvobo-
ditvi talcev iz Starega piskra,
v istem letu korenini film o
Celju, s posnetki poplave, ki
ga je dolgo hranil Celjan Ri-
sto Gajšek. Danes velja film
za izgubljenega, Gajšek dom-
neva, da je v arhivih zagrebš-
ke filmoteke.
Tako smo lahko v kavarni
Evropa videli le dokumentar-
ni film o Celju iz leta 1978,
delo Celjana Stanka Josta,
ki se večera v hotelu Evropa
ni mogel udeležiti. Tonski
mojster celjskega teatra je bil
namreč s sodelavci na gosto-
vanju v Bosni in Hergovini.
Sicer pa je Jost, ki izvira iz
kozjanske Zibike, režiral vse-
ga skupaj kar osem celove-
černih filmov.
Dr. Milan Čoh, ki je bil
doma v sosednji Pristavi pri
Mestinju, je posnel dvajset fil-
mov, od 5 do 35-minutnih.
V kavarni Evropa so predva-
jali njegovo psihološko štu-
dijo Soočenje (iz leta 1980),
v kateri je igrala Olga Pun-
cer, igralka celjskega teatra.
Za razliko od sodobne teh-
nike je Milan Čoh potrebo-
val za snemanje ogromno lu-
či. Danes je seveda vse dru-
gače. »Vseeno nimam več želje
po snemanju,« je povedal
celjskemu občinstvu.
Dr. Milan Čoh, ki je imel
po grand prixu na »malem«
Pulju v žepu indeks zagrebš-
ke fakultete dramskih umet-
nosti, je filmsko pot zaklju-
čil leta 1988. Postal je profe-
sor ljubljanske fakultete za
šport, kjer se ukvarja z vrhun-
skimi športniki. S filmom se
ukvarja posredno, v zvezi s
športniki. Pravkar opravlja
biomehansko analizo celj-
skega atleta Gregorja Can-
karja. Slovenski film še ved-
no spremlja, odhaja na por-
toroški festival ter bere film-
sko literaturo.
Siatinčan v
Ljubljani
Iz obsoteljske pokrajine
prihaja še en slovenski filmar,
avtor risanih filmov, ki je
med drugim prejemnik na-
grade Prešernovega sklada,
nemške vlade v Leipzigu ter
na beograjskem Festu. Zvon-
ko Čoh jih je prejel za prvi
celovečerni risani film Socia-
lizacija bika?, ustvarjen v pa-
ru z Milanom Eričem (v ka-
varni Evropa so predvajali nje-
gov odlomek).
Prireditev Celje na film-
skem platnu, ki jo je pripra-
vilo podjetje Fit-media (nje-
gov direktor Jože Volfand je
bil oče Tedna domačega fil-
ma) , je odlično povezoval no-
vinar in publicist Drago Med-
ved. K vedremu razpolože-
nju sta precej prispevala tu-
di Vesna Čobal in Marko
Grobler iz mariborske sku-
pine Ezl ek, ki bo julija gost
v celjski Majolki. S pesmi-
mi iz štajerske prestolnice,
ki so jih Celjani hitro posvo-
jili, saj sta »ezl ek« in Gos-
poska uUca tudi del Celja.
Zvonko Čoh je sicer upo-
števani akademski slikar, ki
je prejel za svoje knjižne ilu-
stracije Levstikovo, Smrekar-
jevo ter druge domače in tu-
je nagrade. Zvonko izhaja iz
Rogaške Slatine, kjer je nje-
gov oče ustvaril izjemno zbir-
ko kaktusov. Kot je povedal
v kavarni Evropa, sta z dr. Mi-
lanom Čohom v sorodu le po
starih očetih, iz hrvaškega
Huma na Sutli. Zvonko se je
rodil v Celju, kjer je prejel
pozneje na TDF za risani film
o radirki Badjurovo nagrado.
Kot avtor risanega filma je
bil Zvonko samorastnik, saj
takšnega izobraževanja na
akademiji ni bilo. Pri nas je
začel Miki Muster, ki je mo-
ral pozneje v Nemčijo, na-
daljevali so mlajši. Za razli-
ko od drugih filmar je v, av-
tor risanega filma ne potre-
buje ekipe, ampak mora »Či-
čati«, kot se je izrazil Zvon-
ko. Za eno sekundo potrebuje
24 risb, mogoče je tudi z dva-
najstimi risbami, tako da vsa-
ko dvakrat posnameš na film.
»Da se malo pogoljufati,« je
bil šaljiv Čoh, ki še vedno pri-
sega na slatinsko narečje.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Filmski večer v nekdanjem filmskem mestu. Dr. Milan Čoh, Demeter Bitenc, Drago Medved in Zvonko Čoh (od leve proti desni). Stanko Jost je
moral v Bosno.
Št. 23 - 6. junij 2002
REPORTAŽA
25
V Braziliji
navija za naše
Tanja je šla le na obisk, nato pa ostala v daljni južnoameriški deželi -
Navijaška strast s slovensko zastavo z okna v Sao Paulu
Tanja Podsivašek (po ma-
mi in očetu s kozjanskih lo-
gov) je pred 42. leti, tedaj
še ne dvajsetletno dekle, s
parnikom krenila za oče-
tom v Santos v Brazilijo, ka-
mor je odšel in doma zapu-
stil ženo in dve hčerki. Ta-
nja ga je našla in mislila,
da bo ostala le leto dni, A
se je zasukalo drugače...
Ostala je in si v deželi tiso-
čerih priložnosti, kave in no-
gometa, kilometrskih pešče-
nih plaž in pragozdov, ustva-
rila družino. Tanya Podsiva-
sek se je prvič vrnila k mami
v Ljubljano šele po dolgih le-
tih in tedaj znova obiskala tu-
di Celje in Kozjansko, kjer
je nekoč kot otrok preživlja-
la najlepše počitnice.
Maja letos je bila spet v Slo-
veniji. Pri mami v Ljubljani
na »počitnicah« in kot nekoč
nekaj dni tudi v Celju. Na prvi
dan »rožnika«, tri ure potem,
ko so po odhodu predsedni-
kov vzhodnoevropskih držav
za potniški promet znova od-
prti brniško letališče, je Tan-
ya z avionom odletela pod
zvezde Južnega križa; v Sao
Paulo: »Da bom z domačega
fotelja lahko navijala za slo-
venske nogometaše! Ko sem
prišla maja v Slovenijo, sem
najprej kupila slovensko za-
stavo, da bi plapolala na ok-
nu velike stolpnice v Sao Pau-
lu, ko bom navijala za Slo-
vence na tekmi s Španijo.«
Mi pa bomo za Brazilijo, se
je glasila obljuba ob slove-
su.
Sicer pa je bila Tanya kot
mladenka tudi športnica, čla-
nica košarkarskega kluba
OUmpija. V Braziliji jo je hi-
tro zagrabila tudi nogomet-
na mrzlica, pa tudi na dirke
Formule 1 se dobro spozna.
»Za nogomet se v Braziliji za-
nimajo stari in mladi,« je pri-
povedovala. »Že veliko me-
secev prej so se otroci v šo-
lah učili o državah, ki sode-
lujejo na svetovnem nogomet-
nem prvenstvu v Koreji. O Slo-
veniji ni bilo moč dobid po-
datkov, vsi pa tudi pri nas ni-
majo na voljo interneta. Ta-
ko se je primerilo, da je mo-
ja prijateljica, po rodu Slo-
venka, poslala k meni oseb-
nega šoferja, 600 kilometrov
daleč v eno smer, da sem za
njenega otroka, osnovnošol-
ca, zbrala nekaj promocijske-
ga gradiva o Sloveniji. Tega
nam tu manjka in vse je dra-
goceno!«
Kulturne
vzporednice
Brazilija je zelo raznolika
dežela. Tudi po narodnosti
ljudi. »Z vseh mogočih vetrov
smo. Že v moji družini je ta-
ko. Moj zet je prišel iz Av-
stralije, njegovi starši so iz
Estonije. Drugi zet je Anglež.
Tudi on je mislil prid v Bra-
zilijo na obisk, na delo... sre-
čal mojo hčerko in - ostal.
Moj (nekdanji) mož je po ro-
du Romun... Tako v moji dru-
žini ni nobenega brazilske-
ga priimka nid imena,« pri-
poveduje. In pove primer iz-
pred treh let, ko je država Sao
Paulo razpisala tečaj za za-
prisežene prevajalce, in sicer
kar za 25 tujih jezikov, kar
kaže na to, koUko potomcev
različnih narodov živi v Bra-
ziliji!
Tudi ona ni znala nid ene
same portugalske (oziroma
brazilske besede), ko je pri-
potovala v Brazilijo. A se je
jezika hitro in do popolno-
sti naučila, tako da svoje zna-
nje štirih jezikov zdaj nudi
študentom in dijakom v šoli
na svojem domu.
Kaj se ji je v prvih mese-
cih, letih, v neznani, prostra-
ni (nevarni?) deželi najbolj
vtisnilo v spomin? »To, da
sem videvala veliko revežev,
beračev in pijanih ljudi na
ulicah. Nekoč v Sloveniji te-
ga nisem bila vajena. Danes
pa me je, zlasti v Ljubljani,
zbodlo in presunilo prav to.«
Spomini...
Razen snega v gorah nad
Logarsko dolino jo je v Ce-
lju najbolj očaral prenovlje-
ni Stari grad. »Spominjam se
ga iz otroštva in nato še z mo-
jega prejšnjega obiska, ko so
ga bile same ruševine. Zdaj
pa je to impozantna turistič-
na točka s čudovitim pogle-
dom na Savinjo pod njim in
na mostove (nekaterih ni več
ali pa so novi), s katerih sem
z bratranci kot otrok skaka-
la v čisto reko... Lepi spomi-
ni!«
Tanya še vedno govori le-
po slovenščino, le tu in tam
ne najde prave besede, saj je
v Braziliji bolj malo Sloven-
cev in zaradi velikih razdalj
se ne družijo redno, tako da
pogreša klepetanja v mater-
nem jeziku. »A kolikor nas
pa je, se občasno vendarle do-
bivamo: ob praznikih in dru-
gih priložnostih, ko se nam
ponudi gostovanje kakšne
slovenske skupine, razstava
umetnikov, koncerti, gosto-
vanja gledališč...«
Pod Južnim
križem
Tanya rada pomaga z nas-
veti popotnikom iz Sloveni-
je, ki jih raziskovalna žilica
pripelje pod ekvator, pod oz-
vezdje Južnega križa. »Rada
pomagam, svetujem vsako-
mur (da ne bi kdo mislil, da
za denar, kot kakšna turistična
agencija!), kam naj se odpra-
vi, kje naj bodo popotniki
previdni, kakšne so navade
in morebitne nevarnosti pri
nas. Sicer pa Brazilija ni nič
bolj nevarna kot Tivoli po-
noči!«
Mladi popotniki so radi
neodvisni in jim navadno sve-
tuje dobre in varne »youth
hosde«. »Ugodno je potovati
tudi z avtobusi, saj so ti bolj
udobni kot sedeži v letalu.
Zanimivo je, da Brazilija ni-
ma železnic...(?) Če pa kdo
želi videti kakšna bolj odda-
ljena mesta, naj poišče tiste-
ga letalskega prevoznika, ki
ob letalski vozovnici nudi še
posebno, dodatno karto, s ka-
tero lahko leti iz Sao Paula
še v pet drugih mest, kamor-
koli v Braziliji, le da se vrne
na izhodiščno letališče in po-
tem nazaj v Evropo,« svetu-
je.
Popotnike potem navad-
no tudi zanima, kaj bodo jed-
li, kaj je dobro in kaj jim
Tanya priporoča: »Hrana v
restavracijah, od vseh vrst
rib, do solat, piščancev in
drugega mesa na sto in en
način, je okusna, kupiš pa
jo - na tehtnico. Vse, kar si
naložiš na krožnik, pri bla-
gajni stehtaš in plačaš po ce-
niku za kilogram. Za 5 ali 6
brazilskih realov (to je urad-
na valuta, 1 am. dolar pa je
približno 2 reala) lahko ze-
lo dobro ješ,« usmerja Tan-
ya.
Za bralce našega tednika,
morda kdaj popotnike, ki
bi potrebovali njen nasvet
ali pomoč, je zaupala svo-
jo telefonsko številko: 00 55
11 3751 1852.
V mesecu dni slovenskih
počitnic pa se je tudi Tanya
naužila domače, mamine ku-
hinje, slovenske hrane. »O pe-
čenem bezgu sem sanjala dol-
ge mesece in leta, ko me ni
bilo v Sloveniji.« In prišla je
v Slovenijo, ko je bil v pol-
nem cvetu! Ob obilici ekso-
tičnega brazilskega sadja pa
še vedno najbolj pogreša pr-
ve češnje, marelice, domača
jabolka, hruške, slive... Da
o slivovki v ročni prtljagi tja
čez Atlantik niti ne govori-
mo.
P.S. Želja, da bi z »ognje-
no vodo« iz domovine naz-
dravila slovenski zmagi, se,
žal ni uresničila. A sloven-
ska zastava še vedno plapola
z okna visoke stolpnice v Sa-
ou Paulu. Za ekipi obeh do-
movin: Brazilijo in Sloveni-
jo.
MATEJA PODJED
Sneg! In domače gore! Slap Rinka, lepši kot mogočni slapovi lquasu.
Očarana nad obnovljenim Starom gradom In Celjem pod njim.
Št. 23 - 6. junij 2002
26
KRONIKA
S pištolo do milijonov
Roparjem Krekove banke že na sledi, o denarju pa ne duha ne sluha - Največji rop banke na Celjskem v zadnjih letih
utrip celjskega mestnega
središča je bil v sredo, 29.
maja, nekaj minut čez šti-
rinajsto ničkaj drugačen od
vseh ostalih dni v tednu.
Dva moška sta vstopila v
prostore Krekove banke v
Prešernovi ulici v Celju in
takrat se je začelo. Gostje,
ki so sedeli na vrtu gostin-
skega lokala nasproti ban-
ke, takrat še slutili niso, da
se bo v naslednjih minutah
v banki odvijala prava kri-
minalka. In res. Zgodil se
je največji rop banke na
Celjskem v zadnjih letih.
Moška sta morala izvesti
rop hitro. S pištolo sta gro--
zila uslužbenkama, da sta
izročili denar in nato zbe-
žala skozi zadnja vrata.
Ukradla naj bi okrog 36 mi-
lijonov tolarjev. Z milijoni
sta bežala ravno mimo na-
še medijske hiše do Gospo-
ske ulice, od tam pa, po
domnevah policistov, pro-
ti mestnemu parku. Po neu-
radnih podatkih naj bi nek-
je na begu sedla v neznan
bel avtomobil in se odpe-
ljala. Da je bil rop načrto-
van do potankosti, je jasno
tudi laikom, saj sta med
drugim vedela, da bodo že-
lezna vrata, ki povezujejo
parkirišče za prostorom
banke s prehodom na par-
kirišče naše medijske hiše
in Ozko ulico, odprta, kar
jima je omogočilo prosto
pot naprej. Vedela sta tudi,
da lahko pobegneta skozi
zadnja vrata banke in kam
od tam. Jima je pomagal
kdo, ki banko dobro poz-
na? To vprašanje so si ver-
jetno postavili kriminalisti,
ki so malo dlje na zasliša-
nju pridržali eno izmed us-
lužbenk, ki sta bili takrat v
banki. Gre za B.K. iz Celja,
ki je trenutno na prostosti
in ki naj bi bila v povezavi
z ropom, oziroma z orga-
nizacijo največjega ropa v
Celju. Ko smo želeli govo-
riti z omenjeno, nam je žen-
ski glas na drugi strani te-
lefonske linije dejal, da iz-
jav ne bodo dajali...
Pobegnili peš
Policiste je o ropu obve-
stil občan, ki je menda videl,
da se dogaja nekaj sumljive-
ga, le nekaj trenutkov kasneje
pa so bili pri vratih oborože-
ni policisti. Dva sta stekla v
smeri bega roparjev, eden od
policistov naj bi celo padel
in se lažje ranil. Toda ropar-
ji so pobegnili. Peš. Iz mest-
nega središča. Sredi belega
dne.
Kriminalistična preiska-
va napreduje, brano med vr-
sticami v izjavi načelnika
Urada kriminalistične po-
licije Policijske uprave Ce-
lje Roberta Mravljaka pa so
novinarji krivi, da je v jav-
nost pricurljalo preveč po-
datkov, ki so delno škodili
preiskavi. Toda klobčič se
očitno razpleta. Za zapahi
je H. K. iz območja Levca,
domnevni organizator ali
vsaj eden izmed organiza-
torjev ropa in po naših po-
datkih fant dekleta, ki je ta-
krat delalo v banki in kate-
ro so zaslišali. Prijeh naj bi
tudi enega izmed roparjev.
Na prostosti pa je še vedno
tisti, ki naj bi pri ropu gro-
zil s pištolo. »Rad bi vas opo-
zoril, da je eden od osum-
ljenih še vedno na prosto-
sti in da je oborožen, kar
pomeni, da je nevaren,« je
bila Mravljakova izjava na
ponedeljkovi novinarski
konferenci na policiji. »V in-
teresu preiskave več ne mo-
rem povedati,« je še dodal.
Tudi tega ni potrdil, ah po-
vezave z ropom res sumijo
eno od uslužbenk. »O no-
beni zaposleni ni bilo go-
vora,« nam je odgovoril. V
spretnem policijskem jezi-
ku ni tega niti zanikal.
In kje je denar? 36 milijo-
nov je izginilo neznano kam.
Po Celju pa že krožijo govo-
rice. Če jim je verjeti, so rop
izvedli že ponoči, sredina po-
poldanska panika pa je bila
le zrežirana...
Bančnih ropov
vse več
Celjskim kriminalistom
povzročajo sive lase še neka-
teri ropi, čigar storilci se še
vedno sprehajajo na prosto-
sti. 14. decembra leta 2000
je neznanec oropal pošto La-
va v Celju. Uslužbenkama je
grozil s pištolo, nato pa z le-
pim izkupičkom peš pobeg-
nil v smeri Ostrožnega. Med
begom je ropar s solzivcem
poškropil tudi dva mimoido-
ča, pri ropu pa naj bi imel še
dva pomagača. Za njimi in
za več kot 800 tisoč tolarji
se je izgubila vsaka sled.
15. marca lani je nek moški
ob koncu dopoldanske izme-
ne vstopil v poslovalnico Ban-
ke Celje v Vojniku, pri oken-
cu zamenjal nekaj denarja,
nato pa uslužbenki pod nos
pomolil pištolo, vrg^el vrečo
in v hrvaškem jeziku rekel:
»To je rop!« Vrečkar je odne-
sel dva milijona tolarjev in
za seboj zabrisal vse sledi.
Strel za milijonsko vsoto
se je sUšal 4. junija lani v Vi-
tanju, kjer sta se dva ropar-
ja, potem ko sta v nahrbtnik
nabasala šest milijonov, od-
peljala na modro-rdečem
kros motorju. Še danes ju po-
licisti niso izsledili.
Na Celjskem pa je nekdo
postal milijonar še 5. septem-
bra lani, ko je iz poslovalni-
ce Nove Ljubljanske banke
v Žalcu odnesel kar petnajst
milijonov tolarjev. Ker je us-
lužbenka sprožila alarm, je
ropar, ki je strankam grozil
tudi s pištolo, razbil bančno
okence, preskočil puh, si na-
bral denarja in zbežal. Peš.
Na begu je na žalski obvoz-
nici ustavljal avtomobile in
mlajši voznici vzel samura-
ja in se odpeljal. Avto so ka-
sneje našli, roparja še ne. Nez-
nana je tudi oseba, ki je po-
skusila oropati menjalnico
Enka v Celju pred časom.
Roparske
cvetke
Roparjem pa vedno ne gre
vse kot po maslu, saj se jim
zgodijo tudi takšne peripe-
tije, da gre kljub resnosti
razmer ljudem včasih na
smeh. Lani jeseni so v eni
izmed finančnih ustanov na
žalskem območju dobili
spečega roparja, ki bi, če bi
mu seveda uspelo, zbežal
kar s šestimi milijoni. A se
je revše med ropom tako
utrudilo, da je na kraju do-
godka zaspalo. Na Žalskem
so lahko ljudje septembra
denar dobesedno nabirali po
tleh, saj so roparju med be-
gom iz rok leteli bankovci.
Imel pa je tudi smolo, saj
mu, kljub opozorilu in grož-
njam, mimovozeči lep čas
niso ustavili, niti dali svo-
jega vozila. V začetku letoš-
njega leta pa je menda ro-
parju banke v Lučah, ki so
ga kasneje prijeli, križe in
težave delal previsok pult,
ki ga ni in ni mogel presko-
čiti... Policisti so raziskali,
denimo, rope ene izmed me-
njalnic v Celju, ki je bila več-
kratna tarča za roparje. V
zadnjem primeru je imel ro-
par smolo, saj je ob vstopu
naletel ravno na uslužben-
ko, ki je bila ropov že vaje-
na. Ko ji je zagrozil s pišto-
lo in ji zabrusil, naj da de-
nar, mu je samozavestno in
hrabro zabrusila nazaj: »Ne
dam denarja!« In ga s tem
odgnala.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Uslužbenki Krekove banke nekaj minut po ropu.
PROMETNE NESREČE
Zvita pločevina
Tudi minuli vikend ni šlo
brez zvite pločevine in ra-
njenih na celjskih cestah.
Prva hujša nesreča se je
zgodila v soboto, 1. junija,
na Teharski cesti v Celju,
kjer je 42-letni kolesar, B.
K., med vožnjo proti Ašker-
čevi ulici nenadoma zape-
ljal na nasprotni vozni pas,
trčil v betonski robnik, pa-
del po vozišču in se huje ra-
nil. Le nekaj minut kasneje
je počilo tudi na lokalni cesti
v Lokrovcu pri Celju. 28-
letni T.G. iz Štor je v sklo-
pu zbora motoristov vozil
v koloni in s štirikolesni-
kom znamke Vamaha trčil
v zadnji del spredaj voze-
čega motornega kolesa, 31-
letnega B. B iz Celja. Pri tr-
čenju so 31-letnik, njegova
26-letna sopotnica in 28-
letni T.G. padh po vozišču.
Voznik motornega kolesa se
je huje ranil, ostah dve osebi
pa sta bili lažje poškodova-
ni.
Tretja nesreča minulega
vikenda se je zgodila v ne-
deljo, 2. junija, na lokalni
cesti Zreče - Dobrava. 21-
letni voznik motornega ko-
lesa D. S. je v blagem le-
vem ovinku izgubil oblast
nad vozilom in padel. Voz-
nik, ki je kasneje sam iskal
zdravniško pomoč v bolni-
ci Celje, je bil huje ranjen.
Hude poškodbe je utrpel
tudi 46-letni A. B., ki je med
vožnjo proti Frankolovem
dohitel kolono vozil in tr-
čil v zadnji avto v koloni.
Pri trčenju se je lažje rani-
la 41-letna sopotnica B. B.
v njegovem vozilu.
Vinjen na
motor
V	prometni nesreči na re-
gionalni cesti izven Šošta-
nja se je v četrtek, 30. ma-
ja, hudo ranil 24-letni mo-
torist iz Velenja.
V	bližini semaforizirane-
ga križišča za Premogovnik
Velenje in Lokovico je pro-
ti Velenju z osebnim avto-
mobilom zavijal 50-letni Ve-
lenjčan. Pri zavijanju je v
njegov zadnji del vozila tr-
čil voznik motornega kole-
sa, padel po vozišču in se
pri tem hudo telesno poš-
kodoval. Motorist ni imel
ustreznega vozniškega izpi-
ta, med vožnjo ni uporab-
ljal predpisane varnostne če-
lade, vozil pa je pod vpli-
vom alkohola.
Zagovornik zapustil
dvorano
Na obravnavo zoper Ko-
nrada Kamenika in soob-
tožene, ki jim obtožnica
očita neupravičen promet z
nedovoljenimi drogami, sta
prišli le dve priči, večina pa
jih je izostala. Zato so med
obravnavo poslušali sedem
kaset s posnetki pogovorov
med obtoženimi, pri tem pa
je sodišče izključilo jav-
nost.
Eden od obtoženih, Kri-
stijan Kamenik, se je sodiš-
ču opravičil zaradi neprimer-
nega vedenja na prejšnji
obravnavi, kot razlog za to
pa je navedel »hud pritisk,
pod katerim je zaradi obrav-
nave v primeru Tekačevo«.
Zagovornik prvoobtoženega
Kristijanovega brata Konra-
da Kamenika po uradni
dolžnosti Iztok Dolinšek je
sodišče zaprosil, naj ga raz-
reši zagovorništva, saj »ne
more zagovarjati klienta, ki
ima do njega tako poniže-
valen odnos«, kot ga je izra-
zil Konrad Kamenik na prejš-
nji obravnavi, ko je vprašal,
katero šolo je končal njegov
zagovornik. Za razrešitev je
zaprosila tudi zagovornica
Nuša Maček, ki po uradni
dolžnosti zagovarja Saša Fi-
javža. Ko je predsednik se-
nata sodnik Milko Škober-
ne povedal, da zagovornika
po uradni dolžnosti ne bo-
sta razrešena, je Fijavžev za-
govornik Daniel Planinšec
zapustil sodno dvorano.
Sojenje se bo nadaljevalo
jutri, če sodišče.ne bo zasli-
šalo tajnega policijskega de-
Javca Žana, pa je možno, da
bodo že na naslednji obrav-
navi pričeli z zaključnimi go-
vori.
A.-M. SEDLAR
GORELO JE
V	Sotenskem pri Šmarju je v ponedeljek, 3. junija, doma-
čin zakuril napol suho travo, požar pa se je nato razširil v
bližnji vinograd. Ogenj so pogasili gasilci, nastala je manjša
gmotna škoda.
V	noči na torek, 4. junija, je ogenj prebudil stanovalce
bloka v Kraigherjevi ulici v Celju. Zagorelo naj bi v kleti,
natančen vzrok pa še ugotavljajo. K sreči ni bil nihče od
stanovalcev ranjen.
Št. 23 - 6. junij 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Radarske
kontrole
bodo».
•	v petek, 7. junija, dopold-
ne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Slo-
venskih Konjic;
•	v soboto, 8. junija, dopold-
ne na območju Šentjurja, po-
poldne pa na območju Ro-
gaške Sladne;
•	v nedeljo, 9. junija, do-
poldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa
na območju Žalca;
•	v ponedeljek, 10. junija,
dopoldne na območju Slo-
venskih Konjic, popoldne pa
na območju Mozirja;
•	v torek, 11. junija, dopold-
ne na območju Rogaške Sla-
tine, popoldne pa na območ-
ju Šmarja pri Jelšah;
•	v sredo, 12. junija ves dan
na območju celotne celjske
regije;
•	v četrtek, 13. junija, do-
poldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa
na območju Velenja;
I CVETKE
•	Minulo sredo smo dodo-
bra prečesali okolico naše
medijske hiše v upanju, da
bomo našli kaj denarja, ki bi
morebiti padel roparjem
banke, ki so bežali mimo. Pa
nismo imeli takšne sreče kot
tisd v Žalcu, ko so za ropar-
jem pobirali tisočake. Žal
nam je tudi, da se nista ro-
parja, ko sta že bila v naši
bližini, mimogrede ustavila
in nam dala ekskluzivno iz-
javo. O tem ne bi črhnili ni-
komur.
t Pasji kakci so motili tiste-
ga, ki je z živim apnom po-
sul zelenico svojega soseda.
Domnevno smrdljivščino so
si odšli ogledat tudi polici-
sti, ki so soseda z in soseda
brez psa napotili na zasebno
tožbo.
•	Na Ljubečni se je pred dne-
vi izgubil vlomilec, ki je pred
vhodom v stanovanjsko hišo
našel ključe vhodnih vrat,
vstopil v hišo, si nabral tri-
sto prešernov, odšel nezna-
nokam in vhodna vrata za se-
boj zaklenil. Omenjeni ne gri-
ze in za ljudi ni nevaren. Če
ga kdo kje opazi, naj pokli-
če 113.
•	V Slovenskih Konjicah je
neznanec ukradel skuter z do-
kumenti in varnostno čela-
do. Ker pa se je tale nezna-
nec malo uštel, saj menda ni
znal voziti skuterja, se je od-
ločil, da bo raje vzel samo
izpušno cev in jo s cevjo in
repom med nogami ucvrl čez
drn in strn.
•	Iz dobro skritih vohunskih
virov blizu Ponikve smo iz-
vedeli, da ima nekdo prekle-
mansko hude ljubezenske te-
^ve. Jezo zaradi tega pa je
pihal v telefonski aparat pred
^mkajšnjo trgovino. In ker
bilo pravega odgovora, je
Pretepel ubogo slušalko in te-
efon.
PREJELI
SMO
Celjski
mestni
paric je eno
samo
smetišče
še posebej je smetišče ob
petkih zvečer, ko dijaki celj-
skih srednjih šol puščajo za
sabo najrazličnejše odpadke.
V petek je bila na Radiu Ce-
lje kontaktna oddaja o mla-
dih v mestnem parku. Mne-
nja poslušalcev so bila raz-
lična. Eni so mlade hvahli,
drugi pa grajali. Na koncu od-
daje se je oglasil tudi celjski
župan Bojan Šrot. Med dru-
gim je izjavil, da je precej po-
toval po svetu, takšnega od-
nosa do narave pa da ni za-
sledil. Celo cigaretnih ogor-
kov ni opazil. Dejal je, da bi
morali dijaki za seboj poči-
stiti. To pa se seveda ne zgo-
di. Kdor se poda v mestni
park ob petkih proti večeru,
lahko ugotovi, kakšno kul-
turo imajo dijaki. Sprašujem
se, kdo je za to kriv. V prvi
. vrsd so to starši, ki bi jih mo-
rali malo bolj kulturno vzgo-
jiti. Na drugem mestu pa so
to srednje šole, katerih dija-
ki puščajo za seboj nesnago.
Ali ne bi mogel dežurni pro-
fesor določid dijake, ki bi oči-
stili nesnago. Verjetno na
srednjih šolah primanjkuje
moralne vzgoje. V prejšnjem
totalitarnem režimu je bil tudi
predmet družbeno moralna
vzgoja.
Tudi sam sem se v petek
podal v park. Zasledil sem
celo vrsto skupin, ki so se
zabavale ob raznih pijačah,
največ alkoholnih. Ko so od-
hajali, za seboj niso pospra-
vili. Zasledil sem tudi poli-
cijski kombi. V njem sta si
dva policista nekaj zapiso-
vala, dijakov pa nista opo-
zorila, naj prostor, kjer so
se zadrževali, pospravijo in
počistijo.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Inšpektoratu
Mestne
občine Celje
Vračam vam vaša ljubez-
niva pisemca (račune za »ne-
pravilno« parkiranje). Kar ob-
držite jil) zase. Obenem vam
predlagam, da mi pošljete kar
skupni račun za vseh tride-
set let, odkar »nepravilno«
parkiram pred našo hišo v uli-
ci Zagata 1 v Celju, ne pa za
vsak dan poseben račun. Ko-
liko truda, časa in davkopla-
čevalskega denarja bi prihra-
nili. Pa saj vam je to malo
mar.
Tole pa vas prosim na ko-
lenih. Če ste moji soprogi z
vašim nenehnim preganja-
njem povzročili srčni infarkt
(hvala bogu ga je preživela,
je pa še vedno na bolniškem
dopustu, saj po devetih me-
secih zdravljenja še zmeraj
ni sposobna za delo), ji ni-
kar ne poskušajte povzročiti
še enega, ker ga ne bi preži-
vela. Potem bi imeli na vesti
še umor, našo družino pa bi
spravili v strašno nesrečo.
Res je formalno ona lastnica
avtomobila, vendar imamo
v našem gospodinjstvu vse
skupno, zato lahko v izogib
posledicam v prihodnje va-
ša ljubezniva pisemca pošlje-
te kar na moj naslov, za kar
vas res lepo prosim.
Pravite, da vse to počnete
zaradi nekega reda. Če je to
za vas red, da diskriminirate
posamezne občane, potem
moram s pesnikom ponovi-
ti: »Če tak je zdaj na svetu
red, je takšen red narobe
svet«. Da v imenu istega ne-
kega reda mučite, zapostav-
ljate in preganjate ostarele in
onemogle občane, je prava
slika vaše skrbi za ostarele
občane. Res je ganljiva ta va-
ša skrb. Vso svojo delovno
dobo sem dal na razpolago
Celju kot mestu, občini in re-
giji, na starost sem pa vre-
den manj kot kak pes. Za pra-
vice živali se še kdo potegu-
je, za pravice ostarelega člo-
veka pa nihče.
Sicer boste seveda pred so-
diščem odgovarjali za vaše
prestopke. Kršite ustavo in za-
kone, gazite temeljne člove-
kove pravice in svoboščine.
Pa tudi vaša aroganca in ig-
noranca sta na višku. Na no-
beno mojo prošnjo ali pri-
tožbo mi še niste odgovori-
li, dokler ni posredoval sam
predsednik države g. Kučan.
Tudi to je kaznivo. Vi pa re-
snično mislite, da smo ob-
čani zaradi vas, ne vi zaradi
občanov. Občani smo za vas
manj kot smeti.
Kdo ima v naši demokra-
tični (?) družbi pravico, da ne-
kaznovano, brez kakršne koli
sodne odločbe, že skoraj šest-
najst mesecev drži našo dru-
žino v hišnem priporu? Ves
ta čas je namreč naš avto vsak
dan vklenjen v lisice! Pa mo-
tenje posesti! Ste že kdaj sli-
šali, kaj je to? Ali ne veste,
da je privatna lastnina nedo-
takljiva?
Zaenkrat mi preostane le
še državljanska nepokoršči-
na. Seveda obstajajo še in-
štance, kjer bi se mogla naj-
d pravica, a zaradi starosti
in bolezni nirriam moči za
to. V zadnji rezervi pa kljub
bolezni in starosti računam
z gladovno stavko pred ob-
činsko stavbo. Naj ves svet
vidi, kaj se dogaja v tako pro-
slavljenem »knežjem« me-
stu.
FRANC KINK,
Celje
Javnemu
gospodarske-
mu zavodu
Pred kratkim sem se od-
pravil na avtosejem sejmiš-
ča Golovec, kjer sem bil vodja
vzdrževanja v letih od 1976
do 1991. Ugotovil sem, da s
sejmom zdaj gospodari ZPO,
javni gospodarski zavod za
urejanje javnih parkirišč in
gospodarjenje z javnimi ob-
jekti v Celju.
Vidim, da parkirišče že dol-
go ni bilo pometeno, dve či-
sdlki na hitro pobirata večje
smeti. Ob robnikih iz asfalta
raste trava, parkovna drevesa
so slabo vzdrževana. Od Deč-
kove ceste do stare Dečkove
ceste je skoraj meter visoka
nepokošena trava. Zanemar-
jeno je tudi okoli teniških
igrišč, kjer zelenice prav ta-
ko niso pokošene. Plato iz be-
tonskih plošč za bazenom je
katastrofalen, vse plošče so
razpokane, veliko jih manj-
ka. Klorna postaja je brez oz-
nak o nevarnih kemičnih
sredstvih, vrata so spodaj že
preperela... Takšno neureje-
nost vidiš danes malokje.
Kar se tiče vzdrževanja
okolice objektov (košnja in
čiščenje) vam svetujem, da
se poboljšate, saj s slabim de-
lom mečete slabo luč tudi na
podjetje Celjski sejem.
JOŽE JURC,
Škofja vas
Kdo
odvrača
vemike od
oerkve?
Spoštovani gospod nadškof
in slovenski metropolit dr.
Franc Rode!
Na začetku vam moram po-
vedad, da sem katolik, star
57 let, tudi otroke sva z ženo
vzgojila v tej veri. V cerkev
sem hodil, kolikor mi je do-
voljeval čas, saj sem bil ve-
čino nedelj v službi. Čeprav
v prejšnjem režimu že od
otroških let dalje nisem ma-
ral komunistov, nisem niko-
li imel nobenih problemov,
ker sem hodil v cerkev.
In nato se pojavite vi, ki
ste živeli v tujini, da zame-
njate gospoda Alojzija Šuštar-
ja. Naenkrat se je vse spre-
menilo. Poslušad gospoda
metropolita Šuštarja je bila
prava milina, bil je pravo nas-
protje vas, ki ne znate izpe-
ljati bogoslužja, ne da bi udri-
hah po sedanji oblasti, ob-
našate se ošabno, kot da vaš
predhodnik g. Šuštar ni sto-
ril ničesar dobrega. Trdite,
da je Slovenija ateistična dr-
žava, nato pa v isti sapi, da je
80 odstotkov Slovencev ka-
tolikov. Pri bogoslužju v cerk-
vi bi se morali izogibati po-
litike, prav tako pisem, ki jih
morajo potem brati duhov-
niki po cerkvah širom Slo-
venije, ki so polna poUtičnih
cvetk, kot je ta, da še živimo
v	časih komunizma. Vaši
župniki skoraj pri vsaki pri-
digi govorijo vernikom, naj
bodo ponižni, naj ne hlasta-
jo za bogastvom, ker denar
pokvari človeka, po drugi
strani pa Cerkev (ne Bog), ho-
če nazaj polovico slovenskih
gozdov, ki jih je v davnih ča-
sih dobila na nepošten način.
Tudi tako, da so stari ljudje
brez naslednikov dajali cerk-
vi cela posestva za - odpust-
ke.
Kot katolik sem proti ve-
rouku v šolah, za katerega se
vi	tako zavzemate. Verouk naj
bo še naprej v veroučnih učil-
nicah, katerih izgradnje smo
sofinancirali verniki z daro-
vi. Cerkev naj bo popolno-
ma ločena od države. Gos-
pod metropolit, ali ne bi bi-
lo smešno, če bi pri uri ve-
rouka v šolah predavatelj učil.
da je bog ustvaril Adama in
Evo, Evo celo iz Adamovega
rebra. Potem pa bi že nasled-
njo uro drug predavatelj pri
biologiji otrokom razlagal
drugačno verzijo o nastanka
sveta in človeka. Ubogi šo-
larji bi bili čisto zmedeni in
ne bi vedeli, kaj in komu naj
verjamejo.
Obsojam povojne komuni-
stične poboje, zločincev pa
država itak noče najti, saj so
bivši komunisti skriti v stran-
kah na oblasti (LDS, ZLSD,
DeSUS). Obsojam tudi zlo-
čine belogardistov in škofa
Rožmana, ki jim je tedaj dr-
žal »štango«, vi pa belogar-
dizem zagovarjate. Spoštu-
jem poštene borce NOB, ob-
sojam pa partijo, ki je parti-
zanski boj izkoristila za pri-
hod na oblast.
In še: Če kdo odvrača lju-
di od Cerkve, ste to vi, gos-
pod Rode. Odvračate jih od
cerkve, od boga jih ne more-
te, saj bog je povsod in ga lah-
ko molimo kjerkoli. Tudi Je-
zus je oznanjal evangelij na
prostem, med ljudstvom je
hodil peš in preprosto oble-
čen.
Pa brez zamere, gospod
nadškof.
JOŽE JURC,
Škofja vas
Štorska
borčevska
organizacija
pomlajena
Ko je pred leti glavni od-
bor ZZB NOB RS sprejel
sklep, da se lahko tisti, ki
spoštujejo vrednote narod-
noosvobodilnega boja 1941-
1945, včlanijo v borčevsko
organizacijo, verjetno niso
računali na tako močan od-
ziv. Tako je v Sloveniji v or-
ganizacijo ZB pristopilo že
skoraj 10 000 novih članov
in število se še vedno pove-
čuje. Borčevska organizacija
se pomlajuje in prav je ta-
ko.
Med vojno je bilo storje-
nega preveč gorja in preveč
je bilo žrtev, da bi se to lah-
ko pozabilo. V zadnji treh
letih je ZB NOB Štore spre-
jela skoraj 70 novih članov,
na letnem občnem zboru na
Vrunčevem-lovskem domu
na Svetini, ko smo prosla-
vili 27. april - dan upora
proti okupatorju in se spom-
nili 61. obletnice ustanovi-
tve OF, pa je k organizaciji
pristopilo še 23 novih čla-
nov. Obiskali smo tudi vsa
spominska obeležja, ki so
v naši občini ter padlim bor-
cem prižgali sveče. Prijet-
no smo bili presenečeni ob
spoznanju, da je na parti-
zanskih grobovih tistega
dne že gorelo veliko sveč.
Skozi vse leto pa se spo-
minjamo tudi še živečih bor-
cev z obiski na domu ob
osebnih jubilejih. Njihova
povprečna starost je že
okrog 80 let. Solze sreče,
ki jih potočijo ob naših obi-
skih, odtehtajo ves trud in
čas, ki ga namenjamo bor-
čevski organizaciji.
SREČKO KRIŽANEC,
Štore
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala
primariju Vengustu, ki mi
je rešil nogo.
Pred dobrim letom dni
sem bila uspešno operirana
na ortopedskem oddelku
Splošne bolnišnice v Celju.
Pred operacijo me je bolelo
koleno, noga pa je bila tako
otečena, da nisem mogla
obuti nobenega čevlja, še
manj pa s tako nogo oditi v
mesto.
V skrajnem obupu sem is-
kala pomoč in jo našla pri
primariju dr. Vilibaldu Ven-
gustu v Celju, ki me je pre-
gledal in me takoj uspešno
operiral. S tem dejanjem je
pokazal, da ni le uspešen
strokovnjak, ampak tudi člo-
vek-zdravnik, ki ima izostren
čut do bolnika.
Primarij Vengust, hvala
Vam! Hvala tudi osebju, ki
me je lepo negovalo.
JOŽICA BLAŽIČ,
Celje
Pohvala
Termam
Olimia
v Atomske toplice sem
prispela 15. maja letos, kjer
sta me v recepciji lepo spre-
jeU receptorki Silva in Vla-
sta ter mi dali vse nasvete gle-
de bivanja v tem zdraviliš-
ču. Glede moje sobe se je še
posebej trudila Milka Brač-
ko, saj sem zaradi značilno-
sti moje bolezni želela bi-
vati sama v sobi. Prijazna
zdravnica dr. Polanovičeva
mi je predpisala veliko te-
rapij, ki so mi pomagale, zato
sem ji hvaležna.
Vso osebje je bilo usluž-
no, predvsem pa prijazno.
Hrana je bila odlična in obil-
na. Termam Olimia želim še
veliko uspehov, uslužben-
cem veliko zdravja in oseb-
ne sreče. Še enkrat - iskrena
hvala.
IRENA MLAKAR,
Celje
Blagoslovitev
križa
Letošnja binkoštna nede-
lja bo stanovalcem doma
upokojencev v Šmarju pri
Jelšah ostala v lepem spomi-
nu. Ta dan smo imeli »šmar-
nice« in blagoslovitev obnov-
ljenega križa, ki stoji nasproti
trakta A. Venec na križu je
naredila osemdesedetna os-
krbovanja gospa Cecilija Go-
lob, za obnovitvena dela pa
smo stanovalci sami zbrali de-
nar.
Zbrali smo se v velikem šte-
vilu, med nami je bila tudi
naša nepogrešljiva in marlji-
va delovna terapevtka gospa
Franja. Po opravljenih šmar-
nicah je sledil blagoslov kri-
ža, ta obred je opravil šmar-
ski dekan gospod Jože Go-
lob. Nazadnje smo bili po-
goščeni z okusnim pecivom
iz domače kuhinje. Ta dan
nam bo ostal v prijetnem in
nepozabnem spominu.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
Št. 23 - 6. junij 2002
Kot raj pred
izvirnim greiiom
Vosemite v Kaliforniji - najbolj znan ledeniški kanjon na svetu
Stal sem na zunanjem ro-
bu ovinka ceste, ki se je str-
mo spuščala. Preko vrhov bo-
rovcev sem strmel v brezno
pod seboj. Gozd na dnu skal-
natega kotla je bela meglica
zavijala v plašč skrivnosti.
Z vsako minuto so sence po
navpičnih stenah pripleza-
le nekaj metrov višje. Najdlje
je v soncu vztrajal visok skal-
nat pomol na nasprotnem
bregu doline in mistična go-
ra v daljavi. Njena oblika je
spominjala na polovico cerk-
vene kupole. V nekaj pičlih
trenutkih je vsemogočni
umetnik prebarval pokraji-
no preko neštetih sivih od-
tenkov v črno sivo. Dolino
Vosemite je zagrnila noč.
Vosemite je verjetno naj-
bolj znan ledeniški kanjon na
svetu. Kamorkoli se obrneš,
zagledaš nekaj lepega in en-
kratnega. Slapovi, ki z veU-
kanskih višin strmoglavljajo
v dolino, okrogle kupole gra-
nitnih vrhov, mogočni mono-
lid in dominantne pečine, ka-
terih podobo igra svedobe pre-
ko dneva nenehno spreminja,
že od nekdaj navdihujejo sli-
karje, pesnike, fotografe in na
milijone turistov. E1 Capitan,
Cathedral Peak, Royal Arches,
Mirror Lake, Half Dome, Cat-
hedral Rocks, Sentinel Ročk
so nekatera imena, ki pove-
do, kako globoko v srce so se
prvopristopnikom vsidrale na-
ravne lepote. Ni čudno, da so
nenavadne oblike vznemirjale
že indijanske naseljence. Ujeti
so jih skušali v legende.
Naravni
umetniici
Mnogo starejša od te pa je
geološka zgodovina doline.
V primerjavi s človeško je
brezmejna. Polna je tisočlet-
ne negibnosti, počasnih pre-
mikov, pa tudi burnih doga-
janj, ki so jih povzročili stra-
šni potresi in vulkanski iz-
bruhi. Začela se je pred 500
milijoni let, ko je področje
Sierra Nevade pokrivalo an-
tično morje. UsedUne so se
počasi nalagale in pritisk te-
že je spodnje plasti spreme-
nil v skalo. 300 milijonov let
kasneje je pacitiška plošča
zdrsnila pod severnoameriš-
ko. Močan pritisk in vročina
sta jo stopila v magmo. Dvi-
govala se je in se pod površi-
no strjevala v ogromne blo-
ke granita.
Sierra Nevada, hrbtenica
Kalifornije, je rasla. Reka Mer-
ced je v valovito pokrajino
klesala kanjon Vosemite.
Rečni pritoki niso bili tako
uspešni, zato so stranske do-
line obvisele v zraku. Posle-
dica so številni slapovi.
Ledena doba je prinesla no-
ve umetnike. Ledeniki so do-
lino postrgali vse do trdega
granita in jo preoblikovali v
U obliko. Otoplitev je stopi-
la zadnji ledenik. Za čelno
moreno je nastalo jezero, ki
so ga stoletja polnile usedli-
ne in ustvarile ravno dno do-
line, ki ga vidimo danes.
Večni kiparji pa ne miru-
jejo. Še vedno spretno suka-
jo dleta in vihtijo kladiva. Na
delu so reka in zimske zmr-
zali. Najbolj dramatične so
spremembe zaradi občasnih
skalnih plazov in velikih po-
plav.
iWled slapovi in
stenami
Začetni vtis je veliko ob-
ljubljal, zato sva sklenila s
prijateljico temeljito izkori-
stiti vstopno pristojbino, ki
omogoča tedenski ogled par-
ka. Prvi dan sva ga zajela z
veliko žlico. Najin cilj je bil
slap Vosemite. Bila sva poz-
na in na parkirišču turistič-
ne vasi Vosemite naju je pre-
senetila gneča. Nadaljevala
se je vse do baze slapu. Člo-
veško mravljišče je gomaze-
lo po razmetanih skalah, ki
jih je oblivala voda. Nepo-
sredno bližino baznega jezera
je yosemitski tuš ovijal v mo-
kre meglice.
Večina turistov je občudo-
vala slap iz spoštljive razda-
lje, redki posamezniki so na-
daljevali s plezanjem po
spolzkih skalah in izzivali
svojo usodo, nekaj nečimr-
nih predstavnic ženskega spo-
la pa se je v kopalkah razka-
zovala očem in neuspešno
konkuriralo slavi vodnega
curka.
Pozno popoldansko son-
ce naju je našlo sredi vijug
vratolomne poti v navidez
navpični steni. Prevelik za-
logaj se nama je začel zati-
kati. Vse bolj mi je bilo ja-
sno, zakaj srečujeva le red-
ke posameznike. Na vrhu 810
metrov visoke stene sva na-
močila noge v živahen po-
toček, ki je le trideset me-
trov naprej strmoglavil v glo-
bino kot najvišji slap Sever-
ne Amerike in drugi najviš-
ji slap na svetu. Bila sva utru-
jena in kopel naju je prijet-
no osvežila. Začetno misel,
da bi obiskala še nekaj kilo-
metrov oddaljen vrh E1 Ca-
pitan, pa sva opustila že med
potjo. Ko sva zvečer sedla v
avto, je bilo za nama petnajst
kilometrov poti.
Kilometrski
pohod
Naslednji dan sva se že zgo-
daj zjutraj vzpenjala po z as-
faltom utrjeni poti Mist. Igriva
reka ob njej je preskakovala
položne stopnice in prijetno
šumela. Nekaj sto metrov viš-
je se je njena čud spremeni-
la. Stisnjena med velikanske
granitne bloke je besno rjo-
vela, malo naprej pa je kot
umirjena babica klekljala ši-
roke peneče čipke. Kilome-
ter navzgor je v navpičnem
slapu Vernal bučala 97 me-
trov globoko. Slika kipeče-
ga vodnega stolpa je bila uok-
virjena z žlahtnim zelenilom,
ki so ga napajale vodne kap-
lje. Mojstrovino je podpisa-
la nebeška mavrica. Miljo na-
prej se je reka Merced razi-
grano spuščala po 181 metrov
visokem toboganu, slapu Ne-
vada. Na njegovem vrhu sva
se obrnila in vrnila po poti
John Muira. Okolje reke ne-
štetih obrazov je bilo tako
mogočno, da sem hitro po-
zabil na procesijo turistov, ki
se je valila na relaciji slap Ver-
nal in izhodiščem Happy Is-
les.
Skoraj sto metrov visok slap Vernal.
Št. 23 - 6. junij 2002
Tretjega dne sva se zopet
spopadla s strmo steno ka-
njona, tokrat na levem bre-
gu reke. Po poti Štirih milj
sva se povzpela na razglediš-
če Glacier Point. Tu se je na-
jin izlet nepredvidoma po-
daljšal. Bila sva zgodnja in v
dobri kondiciji. Višino tiso-
čih metrov sva premagala v
pičlih dveh urah. Zgornja do-
lina se je pred nama razgri-
njala kot na dlani. Obljuba
mistične lepote naju je pri-
vabila kot magnet. Nad brez-
nom kanjona sva se po Pa-
noramski poti napotila do sla-
pu Nevada in nato po že zna-
ni v dolino. Zamišljen izle-
tek se je raztegnil na 24-ki-
lometrski pohod.
Z avtomobilom, po ame-
riško, sva si ogledala še naj-
višji del parka. Skoraj 3000
metrov visoki plato namaka-
jo številni potoki in jezera.
Njegova največja znamenitost
pa je travnik Tuolumne Mea-
dovs. Okoliške gore se dviga-
jo tja do 4000 metrov viso-
ko. Bile so previsoke, da bi
jih obdelali ledeniki, zato no-
sijo čepice iz prastarih, pre-
perelih morskih usedlin ru-
menih, rjavih in rdečih od-
tenkov. Obiskala sva tudi
umetno jezero Hetch Heetchy,
ki z svojimi vodami gasi žejo
prebivalcem San Francisca.
Mrtva narava v dolini Yo-
semite je veličastna. Če bi ob-
stajala sama, bi bila podob-
na monumentalnemu spome-
niku. Barve in baročno igri-
vost ji nadenejo rastlinstvo
in živalstvo. Številne živali
ne poznajo strahu pred člo-
vekom. Bila sva v raju, še pre-
den se je zgodil izvirni greh.
Ni čudno, da je ljubitelj gra-
nitne doline in njen zaščit-
nik John Muir zapisal: »Do-
kler bom živ, bom hrepenel
po šumenju slapov, ptičjem
petju in melodiji vetra. Naj-
čistejša pot, kako spoznaš
univerzum, vodi skozi gozd-
no divjino.«
JANEZ JAKLIČ
V daljavi je žarela mistična gora Half Dome.
Št. 23 - 6. junij 2002
30
FILM
Načrtovalka porok
Načrtovalka po-
rok je eden od ti-
stih filmov, o ka-
terih se niti ne da
povedati kaj po-
sebnega; vse je že
bilo povedano za-
radi tisoč podob-
nih filmov in z njimi. Začne
se s cefranjem romantike na
kosce: takoj pokaže, da je po-
roka industrija. Biznis. Pod-
jetje. Projekt. Vsak korak je
načrtovan, predviden: od
barve in kroja oblek do se-
dežnega reda v cerkvi. Od sla-
bosti izvajalcev do slabosti
udeležencev. Vsaka podrob-
nost se pazljivo spremlja na
videu. Celo svojega govora
priča ne izgovori sama - Jen-
nifer Lopezje tu zato, da mu
ga prišepeta na uho preko skri-
tega mini mikrofona. Načr-
tovalka porok je tisto, kar
vsak biznis potrebuje: orga-
nizator Hujša je, bolj prag-
matična od filmskega produ-
centa z vseživljenjskimi iz-
kušnjami. Že po pesmi, ki si
jo plačniški par izbere za
spremljavo poročni ceremo-
niji, njima in njunim čus-
tvom določi rok trajanja. To-
da, normalno: več kot je na
začetku filma cefranja ro-
mantike, bolj se jo bo kasne-
je lepilo skupaj. Načeloma.
Hec pa je v tem, da tale
film tudi pojem romantič-
ne komedije jemlje kot in-
dustrijo. Da že v osnovi ne
misli, da je možno in po-
trebno izžeti kaj posebne-
ga iz roman-
tičnih naklju-
čij in zmeš-
njav, laži in
nasprotij.
Okej, saj ni
problem, če
tisti osnovni
koraki ro-
mantične ko-
medije osta-
nejo klasični:
fant in punca
se spoznata... za-
ljubita... nekaj ju
loči... pa se zno-
va snideta... pa
se znova spreta...
in tako dalje do
(srečnega) kon-
ca. Te korake bolj
ali manj jemljemo v zakup.
In Načrtovalki porok noben
od teh korakov ne manjka,
še več, vsi so povsem profe-
sionalno izvedeni, eden za
drugim... samo kaj, ko si
nihče od ustvarjalcev ni drz-
nil kakšnega koraka napol-
niti s svežino; narediti ko-
raka na stran; narediti na-
giba v tveganje in nepred-
vidljivost. Če se da? Tudi v
romantični komediji? Da:
Ko je Harry srečal Sally.
Amelie je bolje niti ne ome-
njati. ŠeJulia Roberis je pre-
mogla več žmohta v Moj biv-
ši se poroči. Odvisno je pač
od tega, kje se fant in punca
spoznata, kako, kaj potem
počneta in na kakšen na-
čin, o čem govorita, itn. Jen-
nifer in Matthevv McConaug-
hey se spoznata, ko se njej
zlomi peta; on jo reši pred
pobeglim zabojnikom tako,
da pade nanjo flfs raining
man.', bi dejala Bridget Jo-
nesj; malo plešeta in gleda-
ta zvezdno nebo; skoraj se
poljubita; ne govorita o ni-
čemer in nič posebnega ne
izvesta drug o drugem. Vse
je že bilo povedano.
PETER ZUPANC
Ocena: 4/10
Priprave na Belko
Mladi o začetnih filmskih korakih
Igrani celovečerec ustvar-
jalcu ne pade iz zraka. Po-
navadi je uvod vanj kratek
film ali več njih. Matevž Lu-
zar iz Zagorja ima za sabo
že dva. Tretji je Belka, zgod-
ba o črni kravi z »nepravil-
nim« imenom, ki pripravi
svojega majhnega skrbni-
ka Iva do velikih spoznanj.
Bili smo na snemanju tega
kratkega igranega filma in
tam postavili vprašanje: ka-
ko mladi ustvarjalci pride-
jo do sodelavcev in denar-
ja za snemanje?
»Če delaš film z nizkim
proračunom, si ne moreš pri-
voščiti, da bi najel profesio-
nalno (karkoli že to pome-
ni) ekipo in jo plačal,« pravi
Matevž. »Zato se je bilo po-
trebno znajti drugače. Na
igralce sem mislil že v fazi
scenarija; samo za vlogo Iva
se takrat še nisem odločil. Iz-
vrstnega Dominika smo naš-
U šele potem. Ekipo, ki stoji
za kamero, pa sva s produ-
centko izbrala po kriteriju,
da so člani komunikativni in
sposobni delati v skupini, ter
da jih zanima, kako film na-
staja. Moram reči, da smo z
igralci in ekipo, ki stoji za
kamero, zadeli terno. Po pr-
vem snemalnem dnevu smo
že funkcionirali kot ekipa, ki
je plačana za to delo in je >pro-
fesionalna<.«
Potrebno je omeniti, da
ima eno stranskih vlog tudi
edini profesionalec Boris Ca-
vazza, ki se tako po petih le-
tih premora vrača na film. Bo-
ris je prebral scenarij lansko
leto, na poletni šoli Pokaži
jezik. Scenarij mu je bil všeč,
potem pa ga je Matevž eno-
stavno zaprosil za sodelova-
nje - in dogovor je bil tu.
Producentka Belke je sku-
pina za kreativne rešitve
KREŠ oziroma Tadeja Bučar,
ki je razložila potek zbira-
nja denarja: »Na približno sto
lokalnih podjetij smo posla-
li prošnje za finančno pomoč.
Podprlo nas je eno samo pod-
jetje in to zato, ker nas tam
osebno poznajo... Nadaljnje
tri mesece smo odpirali usta
na vsakem vogalu in prosili
za denar, pri čemer so nam
pomagali prijatelji ih ljudje,
ki verjamejo v nas in naše po-
četje. Naš nujno potreben
kupček denarja za snemanje
in del postprodukcije se je
vrtel okrog 300 tisoč tolar-
jev, ob tem pa moram pou-
dariti, da vsa filmska ekipa
sodeluje brezplačno in da
imamo koproducenta, ki nam
je posodil večji del tehnične
opreme, s čemer je odpadlo
težko finančno breme. Ven-
dar pa... Na prvi snemalni
dan smo imeli le toliko de-
narja, da smo lahko zagoto-
vili nujen material, vse osta-
lo pa je šlo 'na kredit'. Npr.
za hrano za ekipo smo se'v
trgovini dogovorili za neskon-
čen odlog plačila in se po-
tem na snemanju šalili, da če
ne bo denarja, bom šla jaz
za nekaj časa delat v to trgo-
vino, da odplačam dolgove...
No, pa mi najbrž tega ne bo
treba, saj nam je ravno ta po-
nedeljek [27. maja) pomem-
ben finančni kos obljubila lo-
kalna oblast. Sicer pa se je pro-
račun filma še nepredvidlji-
vo povečal, ker nam je zaradi
neljubih pripetljajev propadel
en snemalni dan in ga mora-
mo zdaj nadomestiti z dve-
ma novima. Nastali so novi
stroški, poleg tega sta tukaj
še promocija in distribucija
filma, tako da se lov za de-
narjem še vedno nadaljuje...«
Denar za kratki film je med
drugim prišel tudi iz Celja;
nekaj so prispevali Celjski ki-
nematografi, nekaj pa MCC.
Premiera Belke bo v Celju,
najverjetneje jeseni.
PETER ZUPANC
Belkina utvarjalna ekipa z glavnimi igralci v ospredju.
BELKA
IGRAJO Dominik Žnidarič (Ivo), Janez Dolšina (oče),
Boris Cavazza (bogat kmet), Marinka Bučar (kmetova že-
na), Darja Žnidarič (učiteljica). Belka (Belka)	^
REŽIJA Matevž Luzar
SCENARU Matevž Luzar
KAMERA Matevž Kim, Matej Ocepek
MONTAŽA Matevž Kirn, Matej Ocepek
Ivo je sin revnega kmeta. Ko mora njuno edino kravo Bel-
ko pripeljati domov, se na poti stepe s sošolci, krava pa se
izgubi...
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (27. 5. do 2. 6.)
Gremo v idno!
Sean Penn je vzkipljiv, samosvoj in izvrsten igralec, med
drugim znan tudi kot eden izmed moških, ki je segel globo-
ko v srce pop dive Madonne. Nagradno vstopnico bodo pre-
jeli Bojana Centrih iz Lok, Ines Pusar iz Botričnice in
Valentina VVinkler iz Gotovelj.
23. nagradno vprašanje: Literarne predloge se pogosto
znajdejo na tnalu hollywoodskih filmarjev. Kateri franco-
ski pisatelj je zadnje čase med njimi najbolj priljubljen (po
njegovem romanu je nastal tudi film Mušketir)?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 10. maja
(do takrat morajo prispe-
ti!).
Ne pozabite nalepiti kupo-
na in napisati naslova. Izžre-
bali bomo tri dobitnike vstop-
nic za ogled filma.
PRIHAJATA
Soba za paniko
The Panic Room
IGRAJO Jodie Poster, Kristen Stevvart,
Forest VJhitaker, Dwight Voakam, Jared Leto
REŽIJA David Fincher
SCENARU David Koepp
ZVRST drama
DOLŽINA 113 minut
Pravkar ločena Meg Altman [Jodie Poster) in njena hči
Sarah [Kristen Stewart) sta ujeti v newyorški hiši iz rjavega
peščenjaka v sobi za paniko, skriti komori, zgrajeni kot
zavetišče ob morebitnem vlomu. In ta ravno poteka, obe pa
se igrata smrtonosno igro mačke z mišjo s tremi vlomilci
Burnhamom [Porest VJhitakef), Raoulom [Divight Voakam)
in Juniorjem [Jared Leto). Soba sama pa je središčna točka,
kajti vsiljivci želijo prav nekaj, kar je skrito v njej.
Kate in Leopold
Kate & Leopold
IGRATA Meg Ryan, Phigh Jackman
REŽIJA James Mangold
SCENARIJ James Mangold, Steven Rogers
ZVRST romantična komedija
DOLŽINA 119 minut
3
Kate McKay [Meg Ryan) je moderna poslovna ženska, ki jo
žene želja po uspehu. Leopold [Hugh Jackman), tretji vojvo-
da Albanya, je očarljiv in prijazen samski moški iz druge
polovice 19. stoletja. Zaradi kariere in družbenih pričako-
vanj imata do zaljubljenosti precej cinični odnos. Toda ko
Leopold pomotoma zaide v sodobni New York, se med njini
in Kate razvije moderna romanca z veliko klasike.
Št. 23 - 6. junij 2002
TV VODIC
31
IVIetuljček Radia Celje otrokom
Metuljček Radia Celje va-
t)i v soboto, 15. junija, otro-
Ice (pa tudi ostale) na prire-
ditev v Ledeno dvorano v
celjski mestni park. Od 14.
lire naprej bodo nastopili
otroci vrtca Zarja, Anice Čer-
iiejeve in Tončke Čečeve, Ro-
mana Kranjčan, Damjana
Golavšek in Pupe, Melita
Osojnik, Peter Šavli - Pe-
denjped, v družbo prihajajo
Kralj Urban in njegovi po-
daniki, Čukec z Rozi, Spidi
in Gogi... Na obisku bo tudi
čarodej Roman Frelih, ki bo
pripravil predstavo na odru,
hkrati pa tudi otroke naučil
izdelovati različne izdelke iz
balonov. Malo bomo tudi te-
lovadili s Top Fitovci. Pove-
zovalec in animator prire-
ditve bo Sten Vilar, ki se bo
predstavil tudi v različnih
vlogah iz njegovih predstav
za otroke. Metuljček Radia
Celje pripravlja številna igra-
la, kot so avtomobilčki, to-
bogani, plezala, poligoni,
prav tako pa obljublja ustvar-
jalne delavnice, ki jih bodo
pripravili med drugim
Mravljica, Prometej Art in
Hobby, Zavod za aktivno pre-
življanje prostega časa in še
številni drugi, ki bodo po-
skrbeli za res pravo in brez-
plačno animacijo otrok.
Vstopnine ne bo!
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
^ ČETRTEK, 6. JUNIJA, OB 12.20:
ODMEV
Devetletna osnovna šola
Danes bomo v oddaji Odmev pod drobno-
gled postavili devedetno osnovno šolo. Po-
skušali bomo odgovorid na nekatera najbolj
pereča vprašanja, v oddaji pa boste lahko
sodelovali tudi poslušalci. Na vprašanja bo
odgovarjal gost v našem studiu, ravnatelj 11.
Osnovne šole iz Celja Igor Topole, ki je z
devetletko začela med prvimi.
NEDEUA, 9. JUNIJA, OB 10.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Barbara Arlič - zapisana
zborovskemu petju
Predstavdi bomo zborovodkinjo Barba-
ro Arlič iz Celja, ki je z dekliškim pev-
skim zborom Gimnazije Celje-Center na
tekmovanju v Belgiji dosegla prvo mesto s
posebnim priznanjem med 270 zbori iz 30
Obvestila o radarjih in stanju na slo-
venskih cestah sprejemamo na tel. št. 031
609-609.
držav. Na državnem tekmovanju v Zagor-
ju je isti pevski zbor osvojil zlato prizna-
nje in najvišje število točk. Barbara Arlič
uspešno vodi tudi pevsko društvo upoko-
jencev Celje.
SP v NOGOMETU TUDI NA RADIU
CEUE, VSAK DAN OB 6.40 IN 16.15
Nogometna mrzlica je zajela tudi Radio
Celje, kjer vas bomo vsak dan sproti ob-
veščali o rezultatih tekem, pripravljamo
pa tudi dve posebni oddaji. Vsako jutro
ob 6.40 bomo pripravdi napovednik vseh
tekem tekočega dne, ob 16.15 pa priprav-
ljamo posebno oddajo, v kateri bomo os-
vedili nogometno prvenstvo z vseh strani.
V oddaji bomo gostdi tudi strokovne ko-
mentatorje, trenerje iz celjskega območ-
ja.
Vaša SMS sporočila sprejemamo na tel.
št. 031 760-461.
Nov elektronski naslov radia je desk.ra-
dio@radiocelje.com.
TEDENSKI SPORED liliMMtilU 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 6. funil
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jotk pot, 9.10 Med zopro-
šenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 12.20 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.20
Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje
Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordano in Dolores, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 7. iunii
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Tarčo, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Loško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
18.00 20 vrodh, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute zo di{v)jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih rodijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 8. iunii
5.00 Začetek jutranjega programo, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec no obisk, 10.00 Novice, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo
melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 9. iunii
5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Narodnwabavna me-
k)dija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroak) OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSb, 8.00 Porociki, 8.45 Jock pot,
9.15 Luč sveti v tnni, 10.00 Novice, 10.10 Znonci pred mikrofonom,
11.00 Domadh 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00
Glasba iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 10. {unii
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodnivzobavno me-
lodija tedna, 5.50 Poroak) AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40Tečojnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10 Ponedeljkovo športno
dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo
jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše naj-
ljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in
valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionol-
nih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 11. iunii
5.00 Zočetek jutranjega programo, 5.30 Norodno-zobovno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.15 Iz
županove pisarne (oddaja vsakih 14 dni), 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidifarm, zdravstvena od-
daja, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih
poslušali, 21.00 Biti oli ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soule
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionolnih rodijskih postaj Slovenije
SREDA, 12. iunii
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobovno
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Moli
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Puli
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionolnih
radijskih postaj Slovenije
Št. 23. - 6. junij 2002
32
TV VODIC
Št. 23. - 6. junij 2002
TV VODIC
33
Št. 23. - 6. junij 2002
34
TV VODIC
Št. 23. - 6. junij 2002
NASVETI
35
NASI LJUBLJENČKI
Moteči hrup
človeški sluh je v primer-
javi s sluhom večine živali
dokaj neuporaben, celo v
primerjavi s sluhom mačk
in psov. Povprečen pes in
maček lahko zaznata zvo-
Ke, ki so štiridesetkrat viš-
ji od nivoja, ki ga zazna člo-
veško uho, kot tudi veliko
nižje zvoke od tistih, ki jih
zaznavamo mi. To jim omo-
goča, da prepoznajo posa-
mezne zvoke motorjev na-
žih avtomobilov in vedo, da
se bližamo domu že veliko
prej, preden zapeljemo na
dvorišče.
»Neslišne« piščalke za pse
v resnici niso neslišne, proi-
zvajajo le zvok, ki je višji od
tistega, ki ga še zazna naš
sluh. Nekatere zvočne
obrambe pred psi in mački
proizvajajo zvoke tako viso-
kih frekvenc, da žival prepo-
dijo. Ta sposobnost zaznave
zvoka ima svoje prednosti,
lahko pa tudi povzroči, da se
nekateri psi in mački nenor-
malno odzovejo na zvoke, ka-
terih smo ljudje navajeni, na
primer na grmenje, pokanje
petard in plinskih pištol za
plašenje pdc v sadovnjaku ter
celo strelnega orožja. Veliko
psov zazna prihajajočo nevih-
to, preden se v resnici zač-
ne, mogoče zato, ker zasliši-
jo bobnenje, preden ga lah-
ko zazna človeško uho.
Petarde in rakete pri mno-
gih živalih povzročajo gro-
zo, predvsem, ker proizva-
jajo nenadne zvoke, ki jih v
običajnem okolju živali ni.
Normalen odziv večine pre-
strašenih živali je pobeg pred
tistim, za kar mislijo, da je
izvor nevarnosd. Zaradi te-
ga se veliko psov in mačk iz-
gubi med grmenjem in ta-
krat, ko se uporabljajo piro-
tehnična sredstva.
Če so metanje petard in og-
njemeti v vaši okolici vnaprej
napovedani ali potekajo do-
volj blizu, da se slišijo, je pse
in mačke treba zapreti, pre-
den se hrup začne.
Poskrbite, da žival nosi
ovratnico s podatki o lastni-
kovi telefonski številki, tako
da jo lahko vrnejo, če pobegne
in se izgubi. Večina prestra-
šenih živali se bo skrila v oma-
ro ali pod posteljo; če se tam
počutijo najbolj varne, jih ra-
je pustite tam, kot pa da bi
jih na silo vodili na prosto,
kjer se bodo počutile ogro-
žene in bodo poskušale zbe-
žad.
Neprijetne zvoke lahko pri-
krijete z mirno glasbo. Živeli
ne smete pretirano miriti, ker
bo zaznala vašo skrb in nape-
tost ter zaradi tega sklepala,
da res obstaja razlog za skrb.
Ker grmenja ne moremo
vnaprej napovedati, je živali
pred nevihto težko zapred,
vendar se pasje fobije dajo
odpraviti. Veterinarji lahko
lastnikom dajo naslove stro-
kovnjakov za živali, ki se uk-
varjajo s psi in mački s tak-
šnimi problemi.
Sijoča in zdrava icoža
K sijoči, mladostni in vi-
talni koži lahko tudi sami
veliko pripomorete z nego,
skrbjo in zdravim načinom
življenja.
Oglejmo si 12 najbolj ne-
prijetnih agensov, ki ogrožajo
in uničujejo občutljivi kož-
ni plašč:
1.	alkoholni toniki, obraz-
ne vodice, lodoni in druga
agresivna kozmetika;
2.	sadne kisline (previso-
ka koncentracija le-teh v koz-
metičnih pripravkih);
3.	pogosto energično čiš-
čenje z milom in detergenti;
4.	alkoholne pijače;
5.	pogosti nagli prehodi iz
vročega v hladno okolje in
obratno;
6.	gibanje na prostem brez
zaščite z ustrezno vlažilno
(polmastno ali mastno) kre-
mo z odgovarjajočim UV fak-
torjem;
7.	prevelike količine črne
kave in pravega čaja (več kot
3 skodelice dnevno);
8.	pogosti obiski solarija;
9.	prepogost peeling;
10.	premastna, pretežka,
preobilna in preveč začinje-
na hrana;
11.	pomanjkanje tekočine
(zaužijte 2 do 3 litre tekoči-
ne dnevno)
12.	prevroča in presuha mi-
kroklima.
Poleg ustrezne nege pa
dermatologi in strokovnja-
ki za dermatokozmetiko vse
bolj poudarjajo tudi pomen
vitalnih substanc, ki prija-
jo koži in jo spodbujajo k
regeneraciji. Mednje po
najnovejših ugotovitvah so-
di gama - linolenska kisli-
na (nenasičena maščobna
kislina s tremi dvojnimi
vezmi), ki celičnim mem-
branam zagotavlja večjo
elastičnost in vzdržljivost.
Omenjena maščobna sub-
stanca, ki velja za eno iz-
med najbolj organizmu
prijazno maščobo, se naha-
ja v hladno prešanih seme-
nih in rastlinskih oljih, v
orehih, zelenjavi in zadnji
čas tudi v naravnih prepa-
ratih (zeliščne tablete), ki
so na voljo na policah bo-
lje založenih klasičnih in
zeliščnih lekarn.
Prekomerno sončenje gotovo ne bo dobro delo vaši koži.
MEDITACIJA
NA ZDRAVNIŠKI RECEPT?
Stres in utrujenost sta nekaj, kar je vsakomurod nas zelo dobro
znano ne glede na spol, poklic ali starost. Stresu smo dandanes
izpostavljeni povsod: na delu, v šoli, na cesti... Zato sploh ni
čudno, da nekateri ljudje zvečer posegajo po uspavalnih table-
tah, da lahko zaspijo, zjutraj pa po kavi, da se poživijo.
Ni težko videti, da je večina težave, ki pestijo današnje človeš-
tvo, v svoji osnovi psihološkega značaja. Najmanj 80 odstotkov
vseh bolezni je psihosomatskih - to pomeni, daje v osnovi bolez-
ni psihološka motnja. Isto lahko rečemo za nezadovoljstvo, sla-
bo počutje, delovno neučinkovitost, kajenje, alkoholizem, neu-
strezne prehrambene navade ter napete medčloveške odnose.
Če želimo izboljšati kakovost svojega življenja imamo danes na
voljo številne metode, ki izboljšujejo enega ali le nekaj področij
življenja: ali zdravje ali govorniške sposobnosti ali spomin ali tele-
sne sposobnosti ali pa kaj drugega. Toda, če znamo odstraniti
osnovni vzrok vseh teh problemov - to je stres - lahko z eno
samo potezo olajšamo ali celo razrešimo zelo raznolike težave.
Na ta način hkrati izboljšamo prav vsa področja življenja.
Kako lahko to storimo?
Za odpravljanje posledic stresa danes poznamo različne meto-
de. Prednost tradicionalnih metod je, daje njihova učinkovitost
preizkušena čez tisočletja, so enostavne za uporabo in nimajo
stranskih učinkov. Takšna starodavna metoda je tudi tehnika
transcendentalne meditacije (TM), ki se je izkazala za ene-
ga od najučinkovitejših načinov za odpravljanje posledic stresa,
ki pesti sodobnega človeka.
Transcendentalna meditacija je starodavna metoda, s ka-
tero svojemu umu in telesu na enostaven način omogočimo iz-
jemno globoko sprostitev. TM je enostavna, naravna in ne-
naporna mentalna tehnika, ki jo vadimo dvakrat dnevno
po 15 do 20 minut, udobno sedeč z zaprtimi očmi. Že po
nekaj minutah vadbe se pojavi stanje zelo globoke umirjenosti in
prijetne sproščenosti, ki odpravi utrujenost in napetosti. Vsak
dan si lahko vzamemo nekaj minut ter privoščimo svojemu umu
in telesu počitek, po katerem tako zelo hrepenita. Za vadbo
tehnike TM razen stola, na katerem udobno sedimo, ne potre-
bujemo dodatnih pripomočkov, posebnega prostora ali okoliš-
čin, zato lahko tehniko TM vadimo praktično povsod: do-
ma, v službi, na vlaku ali avtobusu, v čakalnici... Zato je tehnika
TM izjemno praktična, saj nam omogoča, da se dvakrat dnevno
za 20 minut umirimo in sprostimo, ne glede nato, kje se naha-
jamo. Tehnika TM je izredno lahka za učenje in izvajanje in je
primerna za ljudi vseh starosti. Naučimo seje natečaju, ki traja
7 dni po približno dve uri na dan.
Dandanes je tehnika TM ne samo ena najbolj raziskanih metod
za sproščanja stresa, temveč tudi ena od najbolj razširjenih po
vsem svetu. Tehnike TM se je do danes naučilo že okoli 6 mili-
jonov ljudi na vseh kontinentih. Po vsem svetu je bila zelo
uspešno vpeljana v različna podjetja (Mitshubishi, General Mo-
tors, Volvo, IBM, Toyota, Sony, Xerox...), šole, policijo, voj-
sko. .. Na osnovi številnih raziskav o izboljšanem zdravju prakti-
kantov tehnike TM so se nekatere zavarovalnice (ZDA, Nemči-
ja, Nizozemska) odločile, da praktikantom tehnike TM nudijo
30-odstotni.popust pri zdravstvenih zavarovalnih premijah, v
Veliki Britaniji pa se da tehnike TM naučiti delo na zdravniški
recept.
V Celju bo 13. junija ob 19. uri v I. Osnovni
šoli, Vrunčeva 13, predavanje o tehniki TM.
Vstop prost. Sledil bo tečaj od 14. do 18. 6.,
po dve uri dnevno. Več o TM najdete na
www.tm-drustvo.si.
BIO KOLEDAR
Št. 23 - 6. junij 2002
36
JA AVTOMOBILISTE
Prihaja največja škoda superb
češka Škoda je znotraj
koncema Volksvvagen, ki
je njen lastnik, dokaj us-
pešna, saj v zadnjih letih
skokovito povečuje obseg
izdelave. Sedaj pa se s po-
vsem novim avtomobilom
pojavlja v višjem ali višjem
srednjem razredu.
Škoda superb je vsaj po
imenu avto, ki ga je češka to-
varna izdelovala sredi tride-
setih let prejšnjega stoletja.
Novi superb se pelje v raz-
red, v katerem gospodarijo
peugeot 407, pa renault la-
guna, tudi mercedes C raz-
reda in drugi. Dimenzijsko
pa je od naštete konkurence
daljši, saj meri 480 centime-
trov, kar je v tem razredu ze-
lo spodobna mera.
Superb je nastal na osno-
vi ali podvozju VW passata,
ki ga izdelujejo na Kitajskem
in je nekaj daljši kot passat,
ki ga poznamo na evropskih
trgih. Navzven je to klasič-
na štirivratna limuzina, ki ne
more prav posebej razbur-
jad, po drugi strani pa po-
nuja vrsto oblikovnih potez,
dovolj značilnih za škode.
V tovarni zatrjujejo, da bo-
do ponujali samo limuzino
in da o drugih karoserijskih
različicah ne razmišljajo,
vendar ni izključeno, da se
na trge čez leta ne bo pripe-
ljala še kakšna karoserijska
izvedenka.
Superb ima pogon na
prednji kolesi, spredaj je na-
meščen tudi motor. Opre-
me so tri, in sicer classic,
comfort in elegance, hkra-
ti pa je seznam opreme za
doplačilo kar precej dolg.
Med posebnosti superba je
mogoče šteti poseben pre-
dal za dežnik (wet box) v
zadnjih levih vratih, pa od-
prtino v naslonjalu sovoz-
nikovega sedeža, kar naj bi
povečalo udobnost tistim,
ki sedijo zadaj, pa sistem
cargo flex, ki poveča upo-
rabnost sicer nič izjemno ve-
likega prtljažnika (462 h-
trov) ipd.
Motorjev je pet, šesd, 1,9-
litrski TDI, pride jeseni.
Bencinski so trije. Osnovni
je 2,0-litrski bencinski šti-
rivaljnik s 116 KM pri 5400
vrtljajih v minuti (197 km/
h), sledi 1,8-litrski turbo
motor s 150 KM (216 km/h
najvišje hitrosti) in nato
2.8-litrski	V6 s 193 KM
(zmore največ 237 km/h).
Dizelska agregata sta dva.
1.9-litrski	ponuja 130 KM,
2,5-litrski pa 155 KM. Za
oba velja, da sta, kar je splo-
šno znano, pri porabi
skromnejša od bencinskih
motorjev.
Superb bo pri nas na vo-
ljo konec meseca, računa-
jo na prodajo do sto vozil
v letu 2002, Škoda pa naj
bi letos naredila kar 30 ti-
soč superbov. Najcenejši
superb (2,0) je na voljo za
4,73 milijona tolarjev,
medtem ko bo treba za iz-
vedenko z 2,5-litrskim TDI
motorjem odšteti 5,92 mi-
lijona tolarjev.
Nova škodina limuzina superb.
Hardtop
za mazdo
MX5
Mazda MX 5 je letos do-
živela malenkostno preno-
vo, še vedno pa drži, da spa-
da med najuspešnejše road-
sterje v tem razredu.
Tovarna je za mrzle dni pri-
pravila tudi trdo streho (ta-
ko imenovani hardtop), ki jo
vsaj v Nemčiji ponujajo za
približno 3300 mark. Kako
bo s tovrstno ponudbo pri
nas, še ni znano.
Mazda MX 5 bo dobila tudi trdo streho.
Št. 23 - 6. junij 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Smart na
domačem
trgu
Leta 1997 so v Hombachu
v Franciji začeli graditi tovar-
no, v kateri je čez dobrega pol
leta stekla izdelava smarta.
Na začetku se je avto še ime-
noval swatch, kjer je pri pro-
jektu, ki je nastaj^ pod po-
kroviteljstvom Mercedes Ben-
za, sodeloval tudi lastnik slo-
vitega švicarskega urarske-
ga podjetja Swatch. Kasneje
se je avto preimenoval v smar-
ta, Swatch ni več sodeloval
in malček se je poskusil na
trgu.
Začetku niso bili posebej
obetavni, zato se je Merce-
des Benz lotil nekaterih teh-
ničnih predelav oziroma iz-
boljšav. Danes je smart eden
uspešnejših avtomobilov.
kajti samo lani se je zanj od-
ločilo 116 tisoč kupcev. Pro-
daja tega 2,5 metra dolgega
avtomobila, ki so mu name-
nili predvsem uporabo v me-
stih, se je v zadnjih letih izra-
zito izboljšala, čeprav je bil
na začetku na voljo samo na
nekaterih največjih evropskih
trgih.
Sedaj se prodaja tega av-
tomobila seli tudi v srednjo
in vzhodno Evropo, torej tu-
di v Slovenijo. Smart je pri
nas na voljo kot kupe in kot
kabriolet, pri čemer je v obeh
primerih dimenzijsko po-
vsem enak. Lani oziroma le-
tos so avto nekoliko preure-
dili, saj je dobil dvojne pred-
nje luči, pa 33-litrski rezer-
voar za gorivo in še nekaj dru-
gih malenkosti. V vsakem pri-
meru, naj bo kabriolet ali ku-
pe, je to vedno dvosedežnik,
ki ima v zadku v najslabšem
primeru 150 litrov prostora
za različno prtljago.
Motorji, namenjeni temu
malčku, so štirje, od tega trije
bencinski in dizelski. Vsi so
trivaljniki, vsi trije bencin-
ski imajo enako gibno pro-
stornino po 600 kubičnih
centimetrov, vendar različno
moč (45, 55 in 61 KM). Di-
zelski motor ponuja pri gib-
ni prostornini 800 kubičnih
centimetrov 41 KM in je po
tovarniških trditvah tudi naj-
bolj varčen med vsemi. Me-
njalnika sta dva, in sicer sa-
modejni ter avtomatizirani
sekvenčni brez sklopke in
zgolj s premikanjem prestav-
ne ročice naprej in nazaj. Mo-
tor je nameščen zadaj, na zad-
nji kolesni par se prenaša tu-
di moč.
Opreme so tri, in sicer pul-
se, passion in pure. AC In-
tercar, uradni predstavnik
DaimlerChrylserja pri nas,
računa, da se mu bo letos po-
srečilo prodati kakšnih 100
do 120 smartov. Načrt ni iz-
jemno ambiciozen, je pa tre-
ba vedeti, da je najcenejši
smart na voljo za recimo 2,2,
najdražji pa kar za 3,5 mili-
jona tolarjev.
Mestni malček smart (na sliki kupe) se prodaja tudi pri nas, po
načrtih naj bi jih prodali nekaj čez sto.
Maybach proti rolis royceju
Veliko ali vsaj nekaj smo pisali o novem superprestižnem nemškem avtomobilu,
ki nastaja v okviru Mercedes Benza. Maybach se na trge pripelje prihodnje leto in bo
rezerviran za elito takšne ali drugačne vrste. S tem avtomobilom bodo seveda kon-
kurirali predvsem Rolls Royceju in Bentleyju in prav zaradi tega so se že pojavile
prve primerjave.
Tako je sedaj jasno, da bo standardna izvedenka maybacha za recimo kakšnih 70 do 80
tisoč evrov dražja od rolls royceja s 6,8-litrskim bencinskim dvanajstvaljnikom. Čeprav
bo imel maybach motor z gibno prostornino 5,6-litra, bo zmogel 550 KM, rolls pa ponuja
450 KM. Kot pravijo pri Mercedes Benzu, naj bi letno naredili do 1500 vozil in doslej so
že dobili vsaj 100 naročil s pologom okoli 30 tisoč evrov. Podobnih podatkov pri slovitem
Rolls Royceju ne objavljajo.
Mini je
iicona v
ZDA
Novi mini, ki po kapljicah
prihaja tudi na slovenski trg,
je postal izjemno priljubljen
tudi v ZDA, kjer sicer nima-
jo posebnega odnosa do ta-
ko majhnih avtomobilov.
Očitno postaja to nekakšen
kultni avtomobil, kot recimo
pred časom novi VW hrošč
ali pa nekaj kasneje PT crui-
ser. Kot pišejo ameriški ča-
sopisi, je v ZDA prava histe-
rija, saj so kupci pripravlje-
ni plačati tudi po 8000 do-
larjev, da bi takoj dobili vo-
zilo ali pa da bi si kupili vrst-
ni red. Vrsta pa je, to je ja-
sno, zelo dolga.
Po
roadsterju
tudi icupe
Mazda je s svojim roadster-
em MX-5 dosegla izjemen us-
5eh, saj je sprožila pravi plaz.
zadnjih letih so avto nekaj-
^at ne posebej radikalno
spremenili, sedaj pa bodo po-
nudili tudi kupejevsko izve-
lenko. RS coupe, kot se bo
azličica imenovala, bo na vo-
io v omejeni količini, ven-
lar je bodo najprej ponudili
Jponskim kupcem, kasneje
•a tudi vsem drugim.
Št. 23 - 6. junij 2002
38
GLASBA
Drugi etno urban festival
Dvodnevni pogled čez kulturne planke jugovzhodne Evrope
Preplet tradicionalnih
kultur in novih trendov z
mednarodno izmenjavo ali
drugače povedano, drugi et-
no urban festival, bo od 13.
do 15. junija polnil dvoriš-
če Mladinskega centra Ce-
lje (MCC). Prireditev, ki želi
zaobjeti ples, gledališče, li-
teraturo, film in glasbo, bo
tokrat predstavila ustvarjal-
ce iz Madžarske, Slovaške,
Hrvaške in Slovenije.
»Mladinski center Celje je
ob svoji tretji obletnici po-
nosen, da jo lahko obeleži s
tako kakovostno prireditvi-
jo, ki je nastala v lastni pro-
dukciji,« je poudaril direk-
tor MCC v odhajanju Tone
Kregar. Festival, za katere-
ga je značilna predvsem ju-
govzhodna geografska orien-
tacija, svoje korenine črpa iz
izkušenj, ki si jih je del nje-
govih očetov nabral pri kul-
turni izmenjavi v okviru MCC
in Kluba študentov celjske re-
gije (KŠCR). Vodja projekta
Matevž Cene pravi, da je nje-
gova prepoznavnost in dru-
gačnost »predvsem predstav-
ljanje zasedb iz JV Evrope.
Te so pri nas povečini nez-
nane, saj ni promotorjev, ki
bi se ukvarjali z njimi. Raz-
lika je torej v glavnem ta, da
na večini drugih festivalov
gostje prihajajo iz Zahoda,
mi pa smo želeli pokazati sa-
dove ne tako znane vzhodne
kulture.«
Letošnje dogajanje je strož-
je ločeno na etno petek in ur-
bano soboto. Petek se bo
pravzaprav začel že v četrtek,
13. junija, z nastopom celj-
ske folklorne skupine KPD
Desanka Maksimovič, ki že
več let vadi v MCC, predsta-
vili pa bodo raznolike narod-
ne plese iz celotne Srbije.
Sam petkov večer pa bo zelo
literarno obarvan, saj bo do-
mače gore list Dušan Čater
predstavil revijo Balcanis, po-
skus ponovnega vzpostavlja-
nja dialoga med kulturnimi
prostori nekdanje skupne dr-
žave. Sledil bo nastop dveh
slovaških literatov, Ivana Ko-
leniča in Ladislava Čanija, na-
to pa koncertni del, v kate-
rem velja opozoriti na zani-
miv slovensko-bolgarski pro-
jekt Trio Boglarka. V njem
so se združili Dario Cortese
(dude, lesene piščali in ka-
vah, didžerido), Vladimir
Handzhiev (vokal) in Polo-
na Dolžan (vokal, freestyler).
Ob Cortesejevi glasbeni
spremljavi Handzhiev izva-
ja »tradicionalne junaške bol-
garske in razbojniške nape-
ve«, oči pa se pasejo na
»emocionalno improvizira-
nem freestyle« plesnem na-
stopu Dolžanove.
V soboto bodo po grafitar-
ski ekstrovertiji nastopile do-
mače plesne skupine, za nji-
mi pa madžarski elektro fri-
ki Carbon Fools, reški odr-
ski inovatorji in provokator-
ji Let 3 ter nazadnje domači
lahkoušesni Elevators. Ta pre-
mik k publiki bolj naklonje-
ni glasbi je bil zavesten, pra-
vijo organizatorji, Matevža
Ceneta pa smo vprašali, ali
se ne bojijo, da bodo zaradi
tega izgubili svojo prepoznav-
nost in drugačnost. »Mislim,
da kaj hudega ne bo. Lani smo
imeli v dveh dneh od 800 do
1.200 obiskovalcev. Šteli jih
nismo, saj so bile prireditve
festivala brezplačne. V letoš-
njem letu smo malo bolj
opredelili etno petek in ur-
bano soboto, v slednji, ki je
morda videti malo bolj ko-
mercialna, še vedno-želimo
predstaviti posebnosti urba-
ne godbe. Ta se letos preple-
ta od eksperimentalne elek-
tro godbe, preko hrvaške za-
sedbe Let 3, ki vedno prese-
neti s svojim performansom
na odru, do Elevatorsev, ki
bodo nežno zaključili festi-
val, glede na to, da ga orga-
niziramo skoraj v strogem
središču mesta,« je prepričan
Cene. Tone Kregar pa je pou-
daril, da je vizija EUF stalen
in stabilen multidisciplina-
ren festival, ki bo z manjšo
mero komercialnosti, »ma-
lo bolj proti MTV«, znal pri-
vabiti veliko celjskega, pa tu-
di drugega občinstva.
Letošnja soorganizatorja
sta poleg MCC-ja Društvo za
ustvarjalnost Filter in KŠCR.
Slednji je poskrbel tudi za
plačilo levjega dela stroškov
(ti bodo po oceni organiza-
torjev znašali okoli 1,7 mili-
jona tolarjev), na EUF pa se
bo po besedah predsednika
KŠCR Marka Romaniča pred-
stavljal z lastno stojnico.
SKO
Foto: GREGOR KATIČ
Nasmejana predstavitev 2. EUF: Polona Cvetrežnik (odnosi z javnostmi), Matevž Cene (vodja projekta),
Tone Kregar (strokovni sodelavec) in predsednik KŠCR Marko Romanič.
Program 2. etno urban festa
četrtek, 13. junija
17.00 nastop folklorne skupine KPD Desanka Maksimo-
vič (SLO)
Petek, 14. junija
17J)0 otvoritev EUF in razstave glasbenega plakata
18.00 odprti oder - predstavitev revije Balkanis in njene
ekipe
19.00 odprd oder - literatura: Ivan Kolenič (SK), pesnik,
prozaist, in Ladislav Čani, pesnik in kantavtor (SK)
20.30 Trio Boglarka (SLO&BG)
21.15 Kontrabant (SLO)
00.00 Zaključek koncerta in after party - Zamorc
Sobota, 15. junija
17.00 risanje grafitov na ograjo dvorišča
19.00 nastop plesnih skupin Squad 'n Effect in Upi's so-
botni koncert (vstopnina 500 tolarjev):
21.00 Carbon Fools (H)
22.00LET 3 (CRO)
23.00Elevators (SLO)
00.00 Zaključek koncerta in after party - Zamorc
EKSPRESEKSPRES
•	Čudaška islandska pop
princeska Bjork bo konec po-
letja objavila zbirko največ-
jih uspešnic Greatest Hits s
svojih petih samostojnih al-
bumov. Vzporedno s to kom-
pilacijo bo izšel tudi box-set
Family Tree z nekaj še neob-
javljenimi posnetki in njeni-
mi najljubšimi skladbami, ki
so jih široke ljudske množi-
ce prezrle.
•	Razpadla je kultna ame-
riška ročk skupina Hole. Še-
fica benda Courtney Love,
vdova zdaj že legendarnega
Kurta Cobaina iz skupine Nir-
vana, bo glasbeno kariero na-
daljevala kot samostojna ar-
tistka, pri pripravi njenega pr-
vega LP-ja pa ji bosta med
drugimi pomagala tudi bob-
narka Patty Schemel in Lin-
da Perry, pevka pred leti ze-
lo popularnih 4 Non Blon-
des, zadnje čase pa precej is-
kana producentka.
•	B.B.King je na letošnji 23.
podelitvi nagrad W.C. Handy
Blues Awards spet zmagal v
kategoriji najboljši blues iz-
vajalec. To je že njegova četr-
ta zaporedna zmaga. Nagra-
do za življenjsko delo je do-
bil Sam Phillips, ustanovitelj
založbe Sun records, pri ka-
teri je prve posnetke objavil
tudi Elvis Presley.
•	Prvi single s soundtracka
prihajajočega novega filma
Jamesa Bonda Die Another
Day bo pesem Can't You See
My Mind, ki jo bo zapela Ma-
donna. Omenjeno vižo bo
moč slišati tudi na njenem
novem studijskemu albumu.
•	Dvajset tisoč izvodov svo-
jega LP prvenca Hočem to na-
zaj je prodal Sebastian, ki je
pred kratkim občudovanja vre-
den dosežek obeležil z novim
albumom. LP Ti si ta prinaša
deset novih popevk, pod vse pa
se je kot avtor glasbe spet pod-
pisal kingstonovec Zvone To-
mac, besedila pa so prispevali
Natka Geržina, Primož Pogel-
šek in Damijana Kenda Hussu.
•	Na turnejo po slovenskih
klubih se odpravlja »vrtnar«
Sasha. Postavnemu gospodu
bodo pri preigravanju sWadb
z njegovih dveh albumov - dru-
gi, Bodi, kar si, je pri založbi
Menart izšel v začetku pom-
ladi - pomagali vrhunski glas-
beniki; bobnar Janez Nered -
bobni, klaviaturist Tomaž Pač-
nik - klaviature, kitarista Fran-
ci Zabukovec in Eki Alilovski
ter basist Cveto Polak.
•	V okviru oddaje Sobotna
noč nacionalne televizije bo
8. junija moč vided tudi roc-
kumentarec o skupini Šank
Ročk.	(SŠ)
Zlati Adi Smolar
Založba Nika je Adiju Smolarju za njegov zadnji, že
deseti album Ne se bat podelila zlato ploščo za pet tisoč
prodanih izvodov. Priznanje sta mu izročila direktor Ni-
ke Darjo Rot (na fotografiji desno) in glasbeni urednik
založbe Boris Bele (levo).
Adi se je ob dogodku naglas zamislil, kam bo doma obe-
sil novo priznanje. Čeprav se je pred kratkim z družino
preselil v večje stanovanje, mu prostora na stenah in poli-
cah vseeno primanjkuje, saj si je s svojim delom prislužil že
toliko različnih nagrad in odličij. Albumu Ne se bat se obe-
tajo že nova priznanja, saj se še vedno zelo dobro prodaja in
tako se Adiju že nasmiha tudi platinasta plošča (za deset
tisoč prodanih kosov).	S. B.
20 VROČIH RC
Št. 23 - 6. junij 2002
GLASBA
39
Žinganje na Starem gradu
Uspelo 8. srečanje glasbenih amaterjev Slovenije
Društvo glasbenih ama-
terjev Slovenije, ki je bilo
pred dobrim mesecem dni
ustanovljeno v Celju in ga
kot prvi predsednik vodi
Vlatej Vidergar, je na celj-
skem Starem gradu pripra-
vilo 8. srečanje glasbenih
amaterjev Slovenije. Nasto-
pilo je kar 22 glasbenih
skupin in posameznikov,
ined katerimi so sicer pre-
vladovali narodnjaki, sli-
šali pa smo tudi nekaj ze-
lo dobrih kantavtorjev in
pevcev klasične zabavne
glasbe.
Na prekrasnem prostoru in
ob idealnem vremenu se je
zbralo veliko glasbenikov iz
domala vse Slovenije, saj so
prišli iz Kopra in Postojne,
Rogaške Slatine in Šmarja pri
Jelšah, iz Črne in Kotelj na
Koroškem, Velikega Gabra na
Dolenjskem in iz večine ob-
čin na Celjskem.
Prijetno glasbeno priredi-
tev je sicer spremljalo pre-
cej gledalcev, prav gotovo pa
bi jih bilo še več, če ne bi
bilo televizijskega prenosa
nogometne tekme Španija -
Slovenija in če bi se priredi-
tev namesto ob 15. uri zače-
la kakšno uro kasneje.
Za prijeten zaključek so
poskrbeli člani najstarejšega
aktivnega slovenskega narod-
no zabavnega ansambla Be-
neški fantje (ustanovljeni so
bili pred 50. leti), ki so kot
gostje zaigrali sedem skladb
in lep nastop zaključili s po-
narodelo uspešnico, Rudeči
cvet.
Na srečanju so nastopili či-
sti začetniki in tudi taki, ki
že imajo več kaset, plošč, fe-
stivalskih nastopov, videopo-
snetkov in gostovanj doma in
v tujini. Na Starem gradu so
nastopili Drago Filač, Tina
Žafran, Fantje izpod Rogle,
Trio plamen, Tine Selič, Tre-
marski dukat z Rečiškinii
pevci. Založnik iz Vitanja, Ve-
seljaki, Trio Franje Marguč,
Frakla, Vesela Vesna, Fantje
izpod Uršlje, Fredi Miller,
Krajcarji, Trio Da dol padeš.
Ljudski godci Pit mi dej z Vr-
ha nad Laškim, Štajerski
zvon. Stane Vegi, POK iz Laš-
kega, Olgica Trbovc in Free-
way iz Kopra. 8. srečanje glas-
benih amaterjev je zaključil
ansambel Amadeus, ki je po-
skrbel tudi za tehnično izved-
bo uspešno tekoče prireditve.
Na posnetku legendarni Be-
neški fantje (od leve) Tomaž
Kobol (pevec in kitarist, najm-
lajši, ki se je ansamblu pri-
ključil pred meseci), Edi Bu-
kovac (pevec in prvi član Be-
neških fantov), Peter Ajdič
(kitara) in Igor Habe (harmo-
nika). Beneški fantje ob 50
letnici delovanja skupaj s Sla-
povi, Karmen Stavec in Iva-
nom Hudnikom pripravlja-
jo jubilejne koncerte po Slo-
veniji ter igrajo celo na vese-
licah.
TONE VRABL
Trio Franje
IVIarguč iz Loč
Najmlajša skupina, ki je
nastopila na celjskem Sta-
rem gradu, je bil prav goto-
vo Trio Franje Marguč iz
Loč pri Poljčanah. Poleg
Franje igrata še njena brat-
ca, dvojčka Jan in Žan. Pra-
nja igra harmoniko in po-
je, brata jo spremljata s tro-
bento in klarinetom.
Vsi trije obiskujejo glasbe-
no šolo v Slovenskih Konji-
cah, njihova mentorja pa sta
Branimir Klevže in Jani Za-
vec, sicer oba člana Štajer-
skih 7. Franjo poučuje igra-
nja harmonike odlični glas-
benik Robi Zupan, njuna že-
lja pa je Franjin uspešen na-
stop na letošnji Zlati harmo-
niki. Vsi trije želijo posneti
prve skladbice, za katere sta
tekste napisali Vera Šolinc in
Ivica Cvikl, melodije pa Ro-
bi Zupan in Brane Klaužar.
Trio Franje Marguč veliko na-
stopa po različnih glasbenih
prireditvah (maja tudi pri
Drakslerjevih v Tremarjih
Med dišečimi šmarnicami),
maja pa je celo štirikrat igral
v Mozirskem gaju in navdu-
šil občinstvo.
TV
Na sliki (od leve) Jan, Žan in Franja.
MED NOTAMI
•	PGD Dolga gora bo 7. juli-
ja na Dolgi gori pripravilo 10.
srečanje muzikantov. Prire-
ditev je tekmovalnega znača-
ja, vsak, ki želi nastopiti, pa
mora do 23. junija poslati or-
ganizatorju posnetka dveh
skladb. Strokovna komisija
bo vse prijavljene do 29. ju-
nija obvestila o rezultatih.
Tudi letos bodo nastopili v
dveh kategorijah do 15 in nad
16 let, v obeh kategorijah pa
se bodo nastopajoči delili na
posameznike in duete ter
skupine. Po tekmovanju bo
nastopila Natalija Verboten
s svojo spremljevalno skupi-
no. Prijave sprejema: PGD
Dolga gora. Dolga gora 50b,
3232 Ponikva (g. Franc Ar-
zenak).
•	Ansambel Simona Gajška
iz Šentjurja vabi k sodelova-
nju dva resna člana, ki ob-
vladata igranje kitare in bas
kitare ter baritona. Informa-
cije: 031-565-534, 5799-254.
•	Pet simpatičnih deklet v an-
samblu Navihanke se veseli-
jo nastopa 15. junija na fe-
stivalu Vurberk 2002 ter 16.
junija gostovanja v Avstriji,
kjer bodo gostovale tudi na
avstrijski nacionalni televi-
ziji. Iz Slovenije bodo sode-
lovali tudi Svetlini iz Moravč.
• Drago Plazi je sporočil, da
se je za letošnji festival na
Graški gori (18. avgust) pri-
javilo kar 22 ansamblov. Pra-
vico neposrednega nastopa
imajo vsi ansambli, ki so na
Graški gori že nastopili ali
so se pojavili na nacionalni
TV. Ostale kandidate bo oce-
nila strokovna komisija in se
odločila, komu bo dovolila
nastop. Prijavljeni so: Dru-
žinski trio Pogladič, Sicer iz
Mengša, Rosa, Fra^čič, Jod-
lar Lojz, Marjan Drofenik,
Primož Založnik, Cvet iz Ra-
deč, Dobrovnik, Unikat,
Fantje z Graške gore, Simon
Plazi, Jasmin, Modrijani, Ve-
seljaki iz Dobja, Gorski cvet,
Habrovi fantje, Lipovšek, Špi-
ca iz Slovenske Bistrice, Po-
gum, navihanke in Rokov-
njači. Kot gostje bodo nasto-
pili člani ansambla Slak.
TV OKO ZA ODROM
Simpatična in šarmantna, včasih tudi prijetno nagajiva
pevka v ansamblu Unikat iz Gorice pri Slivnici Špela Ža-
fran, ki na nastopih očara z lepim glasom in dvema krasno
spletenima kitkama, je za odrom med koncertom Lučka v
očeh poskušala sivolasega gospoda Franca Šustra olepšati z
bogatimi brki. Iz svojih kitk, seveda. Francu Šustru, glasbe-
nemu veteranu, ki v zadnjem obdobju igra pri godbi v Šent-
jurju in Šentjurskih muzikantih (pa še kje drugje tudi), je
taka olepšava kar godila, vse skupaj pa z nasmehom in za-
dovoljstvom opazuje Marjana Novak, prav gotovo med naj-
bolj vsestranskimi novinarkami na Celjskem.
VRTILJAK POLK iN
VALČKOV
Št. 23 - 6. junij 2002
40
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Piščanec, govedina
ali brez mesa
Med tremi recepti se lah-
ko tokrat odločite, če raz-
mišljate o pripravi kosila.
Ali pa preizkusite vse,
vsak dan enega in sami
ugotovite, kateri je najbolj-
ši.
Piščančja
bedra s sirom
Za 4 osebe potrebujemo:
4 piščančja bedra po 250 g,
1 limono, 1 žlico gorčice, sol,
poper, 5 žlic olja, 3 čebule, 1
jušno kocko, pol litra vode,
150 g gorgonzole, šopek pe-
teršilja.
Piščančja bedra oplakne-
mo in obrišemo do suhega.
Natremo jih s soljo in po-
prom in premažemo z gor-
čico. Pustimo jih stati 2 uri,-
da se meso navzame pikant-
nega okusa. V kožici segre-
jemo olje in popečemo piš-
čančja bedra z obeh strani.
Ko porjavijo, dodamo olup-
Ijeno na četrtine narezano če-
bulo. Na hitro popražimo,
potem zalijemo z mesno ju-
ho iz kocke. V pokrid poso-
di dušimo meso 30 minut.
Dodamo nadrobljeno gor-
gonzolo, segrejemo,- da se sir
razleze, potresemo s sese-
kljanim peteršiljem in po-
nudimo z dušenim rižem.
Govedina z
ohrovtom
Potrebujemo: 350 g gove-
dine, 2 kosti, liter vode, šo-
pek jušne zelenjave, lovorjev
list, pol žličke soli, nekaj po-
provih zm, malo timijana.
350 g krompirja, 500gohrov-
ta, 1 čebulo, 1 žlico masla
ali margarine, sol, poper, 3
žlice smetane, 1 rumenjak,
1 žličko nastrganega hrena
(iz kozarca), muškatni ore-
šek.
Meso in kosti damo v lo-
nec, zalijemo z litrom vode
in počasi segrevamo, da vo-
da zavre. Juho kuhamo na
majhnem plamenu 2 uri in
pol. Po eni uri dodamo očiš-
čeno in narezano jušno ze-
lenjavo in začimbe ter diša-
ve.
Medtem ko kuhamo juho,
pripravimo krompir. Olupi-
mo ga in narežemo na ko-
se. Damo ga v kožico, pre-
lijemo s toliko vode, da je
pokrit, solimo in kuhamo
25 minut. Potem ga odce-
dimo.
Pripravimo tudi ohrovt: zu-
nanje liste odstranimo. Liste
odluščimo, oplaknemo pod
vodo, nato jih narežemo na
široke rezance. V kožici se-
grejemo maslo ali margari-
no. Na maščobi prepražimo
drobno sesekljano čebulo, da
postekleni. Dodamo narezan
ohrovt, premešamo in pre-
pražimo. Solimo in popra-
mo, zalijemo z nekaj žlica-
mi mesne juhe, nato dušimo
ohrovt v pokriti kožici 20 mi-
nut.
Smetano razmešamo z ru-
menjakom in hrenom. Za-
mešamo jo med ohrovt. Ne
kuhamo več, ker se rumenjak
sicer sesiri. Meso vzamemo
iz juhe, narežemo ga prečno
na smer vlaken.
Torteiini z
zeliščno
omako
Za 2 osebi potrebujemo:
250g tortelinov s sirovim na-
devom, sol. 1 čebulo, 2 stro-
ka česna, 1 žlico masla ali
margarine, 1/8 litra sladke
smetane, šopek peteršilja, 50
g topljenega sira, sol, poper,
mleto sladko papriko.
Torteline skuhamo v soljeni
vodi do mehkega. Medtem se-
sekljamo čebulo in česen. V
kožici segrejemo maslo ali
margarino. Na maščobi pre-
pražimo čebulo in česen, da
se zmehčata. Pražimo na
majhnem plamenu in pazi-
mo, da čebula ne zarumeni.
Ko je mehka, prilijemo sme-
tano, dodamo narezani top-
ljeni sir, solimo, popramo,
začinimo s papriko in segre-
vamo, da se sir razleze. Med
segrevanjem mešamo z met-
lico za stepanje. Dobimo go-
sto tekočo omako. Dodamo
ji sesekljani peteršilj. Torte-
line odcedimo, stresemo jih
v kožico s sirovo omako, pre-
mešamo, pregrejemo in po-
nudimo z zeleno ali mešano
solato.
Piše: MAJDA KLANŠEK
m
■ št. 23 - 6. junij 2002
NOVI TEDNIK
NASVETI
41
Kopalke - modne igralke!
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Še malo, pa bo tu! Čas počitnic,
^nca, morja... in kopalk! Zapri-
seženi nudisti lahko seveda mir-
no obrnete stran, ker vam kakšne-
ga modnega razsvetljenja tale te-
ma gotovo ne obljublja. Ali pač...
Iz izkušenj namreč vem, da smo
Slovenke še vedno rade tudi ob to-
vrstnih priložnostih vsaj malce ob-
lečene. Še posebej letos, ko se ko-
palni trendi samozavestno oddalju-
jejo od plaže in gradijo svojo podo-
bo v smislu večnamenskega oblače-
nja. Z drobnimi dodatki, ruticami,
majčkami, krilci na preklop, vroči-
mi hlačkami... lahko eno ali dvodel-
ne kopalke spremenite v počitniško
oblačilo za jutranje nakupe, popol-
danske sprehode, celo večerno po-
sedanje na kakšni hotelski terasi.
Če vaša počitniška modna filozo-
fija temelji na štirinajstdnevnem
sproščanju v zbledelih lanskih ko-
palkah in predolgi majici, vam tega
seveda nima pravice nihče očitati. Vi-
zualna podoba slehernega posamez-
nika je predvsem njegova osebna
stvar, čeprav... Estetiki oblačenja se
vendarle zdi fino, če tudi v počitniš-
kem okolju uživa ob všečnih, domi-
selnih, trendovskih domislicah.
Raj za modno
eksperimentiranje
Nenazadnje, plaža je lahko pra-
vi raj za eksperimentiranje, zaba-
vo, preverjanje, kako smo (še) pri-
vlačne, ko smo skoraj slečene.
Morda pa letošnje poletje prese-
netite same sebe? Kupite si kopal-
ke, ki so lahko glede na vašo posta-
vo, leta in okus bodisi drzne odkri-
valke ali spretne zakrivalke. Pred-
vsem pa, če ste individualke, naj bo-
do vaše nove kopalke - igralke! Naj
spreminjajo svoj obraz skupaj z va-
šim razpoloženjem. Se iz klasičnih
spremenijo v trendovske zakrival-
ke z dodanim pareom; ruto, ki jo
zavežete čez boke. Če v trgovini ne
najdete takšne iz iste barvne zgod-
be, skočite do trgovine z metrskim
blagom in si jo izdelajte kar same.
Igro preobrazbe lahko nadaljuje-
te s cvetjem, naprimer. S cvetličnim
motivom potiskano blago uporabi-
te kot pareo, posamezen vzorček cveta
pa izrežite in ga aplicirajte na kopal-
ke! Letošnja moda ljubi bleščavost.
Pošijte kopalke z bleščicami ali jih
posujte s samolepilnimi kristalčki.
V trendu so tudi etno vzdušja, ki jih
ustvarite z bordurami, vezeninami...
Ali pa kopalke spremenite v proda-
jalke bižuterije; z delčkom stare poz-
lačene zapestnice, obeski, verižico
ali zanimivo broško, ki jo prišijete
kot efekten akcent. Še prej pa je to-
vrstne bleščeče okraske seveda do-
bro zaščititi pred slano vodo s pro-
zornim lakom za kovine.
Z igro bleščic pod sončnimi žarometi je blestenje iz vseh
zomih kotov zagotovljeno.
Včeraj zapestnica z obeski, danes pa trendovski detajl na
bikinkah.
Št. 23 - 6. junij 2002
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 23 - 6. junij 2002
43	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 23 - 6. junij 2002
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NUIC
št. 23 - 6. junij 2002
INFORMACIJE
45
Št. 23 - 6. junij 2002
46
ZA RAZVEDRILO
Št. 23 - 6. junij 2002
f INFORMACIJE
47
Filmski klišeji
Zakaj imajo vsi hudobci
v Bondovih filmih navado,
da ujetemu superagentu
najprej razložijo svoj mon-
struozni plan svetovne pre-
vlade in ga nato vtaknejo v
mučilno napravo, ki ne de-
luje? Zakaj se na vseh ul-
tra zmogljivih računalni-
kih v hollywoodskih filmih
redno pojavljajo nekajcen-
timetrske črke, računalni-
ke pa se da uničiti s prepro-
stim ukazom »Naloži vi-
rus«? Zakaj v melodramah
vedno umre tista oseba, ki
je najbolj mila, najprijaz-
nejša in ima največ načr-
tov za prihodnost? Gotovo
ste se že kdaj vprašali kaj
takega. Tudi veliko uporab-
nikov, ki obiskuje spletno
stran The Movie Cliches
lwww.moviecliches.com),
seje.
Na pričujoči spletni stra-
ni so zbrani najbolj ogulje-
ni in pogosd klišeji v film-
skem svetu. Kot je recimo
ta, ki opisuje umiranje ljub-
ljene osebe glavnega junaka
ali junakinje: ko ljubljena
oseba umira, se glavni junak
ne bo trudil z nudenjem pr-
ve pomoči, klicanjem na po-
moč ali čem podobnim,
temveč jo bo raje nežno dr-
bl za roko in čakal na neiz-
bežno smrt in kakšno hudo
fomantično in pomembno iz-
javo umirajočega. Tako je,
itvari niso logične in nima-
0 zveze z resničnim življe-
njem, toda ustvarjalcem fil-
tiov so nekoč izgledale ime-
litno - tako imenitno, da so
prijele in postale zlajna-
>i klišeji.
Movie Cliches ponuja po-
llobljeno zbirko, razvrščeno
'vrsto podkategorij, kot so
ačunalniki, letala, avtomo-
jli, živali, hrana, pretepi, al-
ohol, narava in podobno. Ste
pazili, da se v filmih pogo-
to strela in grom pojavita ob
ilem času, čeprav je razvid-
0, da je vremenski pojav tako
aleč, da je to fizično povsem
emogoče? Če pride v filmu
o sabljanja, ste lahko pre-
rtčani, da se bosta nasprot-
ika slejkoprej znašla s pre-
ižanima mečema v pat po-
ciji, iz oči v oči, oddaljena
obrazoma le nekaj centi-
letrov, tako, da si bosta lahko
menjala nekaj žalitev in sar-
kastičnih pripomb. Kadar bo
glavnega junaka v kung fu fil-
mu napadlo več lopovov, se
bodo z njim spopadali zgolj
eden po eden, ostali pa bodo
tačas umetelno poplesavali
ob strani. V vesternu pa bo
spopad med dvema silakoma
običajno pomenil, da se bo
eden vrgel na drugega in ga
objel, nakar se bosta začela
valjati po prašnih tleh. In še
je tega.
Vsebina sestoji tudi iz vpi-
sov, ki jih posredujejo upo-
rabniki, predstavlja pa nad-
vse zabavno branje. Misliti
si ne morete, na koliko kli-
šejev smo se že tako nava-
dili, da jih sploh ne opazi-
mo več. Hja. Človek pač po-
stane odporen na takšne
stvari, kajne. Kljub zelo
enostavni zasnovi pa stran
odlikuje predvsem duhovi-
tost in lucidnost nekaterih
pripomb in opisov. Gre za
nepretenciozno zbirko fil-
marskih neumnosti, ki pa
vas utegne mimogrede spra-
viti v smeh.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
VODNIK
Gledališče
SLG Celje 9.6. ob 17. in 20.
uri Stevardese pristajajo, go-
stuje Špas teater.
Mladinski center 6.6. ob
17. uri gledališke predstave
v angleščini Gimnazije Lava.
Plesni forum Celje 8.6. ob
21. uri plesna predstava Al-
ma in angel na zemlji, 11.6.
ob 20. uri gledališka igra Za-
menjava.
Koncerti
Savinova hiša Žalec 6.6.
ob 19.30 uri salonski večer s
sopranistkama Valerijo Šoster
in Natašo Krajnc, baritoni-
stom Boštjanom Korošcem
ter pianistom Gregorjem De-
lejo.
Narodni dom Celje 6.6. ob
19.30 uri koncert mešanega
pevskega zbora Cetis Celje.
Narodni dom 7.6. ob 20.
redni letni koncert Celjske-
ga pevskega društva, gost
Moški pevski zbor iz Dramelj.
Narodni dom 8. 6. ob 20.
II. večer zimzelenih melodij
Plesnega orkestra Žabe iz Ce-
lja z Alenko Godec in Ladom
Leskovarjem.
Atrij Majolke 12.6. ob
20.30 uri Vita Mavrič in Moj-
mir Sepe.
Razstave
Galerija KC Ivan Napot-
nik Velenje 7.6. ob 19.30 uri
otvoritev razstave Mirjam Ma-
russig, do 3.7.
Galerija sodobne umet-
nosti Žarko Vrezec, do 6. 7.
Osrednja knjižnica razi-
skovalne naloge Mladi za Ce-
lje, do 20. 6.
Savinov likovni salon li-
kovna dela učencev OŠ Spod-
nje Savinjske doline, do 8.
6.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje Celje nekoč in da-
nes, do 12.6.
Galerija Mozaik Štefan
Marflak.
Knjižnica Gimnazije Ce-
lje - center razstava fotogra-
fij s petih celin Francija Hor-
vata.
Likovni salon Dnevnik,
Mojce Senegačnik.
Grad Podsreda Okus po
sliki.
Galerija Volk fotografije
Sava Kureta.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč.
Mestna galerija Šoštanj
slikarska dela francoskega sli-
karja Jacquesa Bernarda Ber-
jaca.
Hotel Evropa Zdenka Vin-
šek, do 15. 6.; galerija Mik
Celje Milan Todič, do 22. 6.;
Galerija Borovo Saša Grad,
do 11. 6..
Upravna stavba Etol do
30.6. Darja Cvikl.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog. Stari
pisker Zatirani, a nikdar po-
teptani; atelje Josipa Pelika-
na Celje, ki ga ni več.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Delavnice,
seminarji...
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice - Hermanov brlog
- Prometna sredstva na ok-
nih Hermanovega brloga, 6.,
11. in 12.6. ob 10. uri, 15.6.
Hermanova sobota ob 10.30
uri.
Mladinski center Celje
6.6. od 16. do 17.30 angleš-
čina,7.6. od 17. do 19. in 8.
6. od 14. do 16. španščina;
10. 6. od 20. do 22. in 12. 6.
od 21. do 22. tae-bo; 11. 6.
od 17.30 do 19.30 likovna de-
lavnica za odrasle,^od 15.30
do 20.30 plesna šola.
Muzej novejše zgodovi-
ne 12.6. ob 10.30 do 11.30
in od 16.30 do 17.30 Demon-
stracija obrtnika Modistinja
v okviru razstave Žived v Ce-
Iju
Ostalo
Galerija Mozaik 10.6. ob
18. predstavitev knjige Za
vsako bolezen raste rožca in
predstavitev likovnih izdel-
kov, ki bodo na ogled do
18.6.
Zgodovinski arhiv Celje
6.6. ob 12. predstavitev štu-
dije Delo kot kazen, dr. Mil-
ka Mikole.
Mladinski center Celje
6.6. ob 20. potopisno alpi-
nistično predavanje Matic
Klanj šček. Skrivnostni Nepal
in Himalaja, slovenska alpi-
nistična odprava »Janak Hi-
mal 2002«, 8.6. ob 20. hte-
rarni večer Mlada generaci-
ja spregovori, 7.6 ob 21. club-
bing KŠCR.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 6. 6. ob 19. pred-
stavitev knjige dr. Boža Re-
peta Jutri je nov dan, Slovenci
in razpad Jugoslavije.
Kulturni dom Rogatec
7.6. ob 20. predstavitev knji-
ge Jerneja Dirnbeka in Toneta
Kregarja »Mi2 pišema poezi-
je, Bori jih pa riše«.
Šolsko igrišče in graščin-
sko dvorišče Laško 8.6. od
9.	do 12.30 Utrip Laškega v
srednjem veku.
Muzej novejše zgodovi-
ne 7.6. ob 18.30 Cinkarniški
kulturni večer z dr. Arturjem
Šternom.
Narodni dom Celje 6.6. ob
10.	srečanje mladih razisko-
valcev Mladi za Celje.
Knjižnica pri Mišku
Knjižku 12.6. ob 17. prav-
ljična ura.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union od 6.6. do 10.6. ob
17.30 in 19.30 romantična ko-
medija Načrtovalka porok,
ter ob 21.30 akcijski film Dir-
ka, 11.6. ob 18.30 romantič-
na komedija Načrtovalka po-
rok in ob 20.30 predpremie-
ra, triler Soba za paniko,
12.6. ob 17.30 in 19.30 ro-
mantična komedija Načrto-
valka porok ter ob 21.30 ak-
cijski film Dirka.
Mali Union od 6.6. do
12.6. ob 20. uri akcijska dra-
ma Mušketir.
Metropol od 6.6. do 12.6.
ob 18.30 in 20. grozljivka Re-
zilo 2, 8.6. sobotna matine-
ja ob 10. akcijska drama Muš-
ketir
Kino Žalec 7.6. ob 19. najst-
niška komedija Dekleta zgo-
raj Orez), 8.6. ob 18.30 najst-
niška komedija Dekleta zgo-
raj (brez) in ob 20.30 akcija
Spider - Man, 9.6. ob 18.30
najstniška komedija Pa ne še
en film za mulce in ob 20.30
akcija Spider -Man
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zabukovica vabi v nedeljo, 9.junija, na
mesec jagod in praznik jagod na Jančah. Odhod avtobusa bo
ob 7.30 uri iz Migojnic in ob 7.45 iz Glazije. V soboto, 15.
junija, pa se bodo odpravili na naravoslovni dan na Kališče
pod Storžičem. Odhod avtobusa bo ob 5. uri iz Glazije in ob
5.15 uri iz Migojnic. Prijave za oba izleta zbira tajnik društva,
vse informacije dobite na tel. 031-860-188 ali 571-70-78.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200 .
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tohnii^nogs iiroHni^tija
tehnika.tednik@nt-rc.SI
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stameičič. Simona Šolinič.
Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA
MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO
REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI
DOM
Telefon 425-63-00 in
425-63-18
Št. 23 - 6. junij 2002
48
ZANIMIVOSTI
Razkazovali so moč
Ljubečna je bila prizorišče tridnevnega druženja ljubiteljev motorjev
Celjski Panterji, kot se
imenuje motoristični klub,
so bili glavni organizator-
ji tridnevnega druženja lju-
biteljev motorjev, ki je bi-
lo minuli konec tedna v Ce-
lju.
Več kot tisoč motoristov iz
Slovenije in iz sosednjih dr-
žav je taborilo na avtopoli-
gonu Ljubečna, kjer so se dru-
žili, občudovali zloščene mo-
tocikle najrazličnejših znamk
in moči, jih preizkušali, zra-
ven pa se tudi neizmerno za-
bavali. Hrvaški in italijanski
kolegi so prišli z veteranski-
mi motorji in okoli 150 le-
potcev iz preteklosti je bilo
deležnih vsaj toliko občudo-
vanja kot najnovejši harleyi
in druge prestižne znamke.
V goste sta prišla tudi maršal
Tito v podobi Iva Godniča in
Jovanka (Dragana Jusupovič
iz KUD Zarja Trnovlje), kar
je posebej huronsko navdu-
šenje povzročilo med gosti s
Hrvaške, med katerimi je bi-
lo veliko Zagorcev.
V soboto so si motoristi og-
ledali tudi celjski Stari grad,
kjer so jim pripravili prija-
zen sprejem, s panoramski-
mi vožnjami pa so motoristi
prekrižarili celotno Celje z
okolico.
Krajani na Ljubečni so si-
cer nergali zaradi hrupa tež-
kih motorjev in (pre)glasne
glasbe, a to gre pač vštric s
takšnimi festivali, ki teme-
ljijo na druženju in razkazo-
vanju moči. Na avtopoligo-
nu pa smo izvedeli, da je vse
minilo brez neredov, da ni-
so gostje nič poškovali ali raz-
bili in da so se v celoti držali
odločbe upravne enote, ki je
dovoljevala glasbo do 4. ure
zjutraj. Motoristi sami so po-
tožili le nad slabo električ-
no napetostjo, zaradi katere
so slabo delovali hladilniki
in je bila pijača topla. Popoln
uspeh tridnevnega druženja
je skazila le nesreča, ko je
eden od. udeležencev med
vožnjo padel in s svojim mo-
torjem poškodoval nekaj mo-
torjev in opazovalcev, a tudi
ta nesreča je minila brez naj-
hujših posledic.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 23 - 6. junij 2002