Zgodorrhtsft zayisi Brane l-amut* ORMOSKO OBZIDJE \r prispevktt skuiaru pribliino doloiiti ias ruiitve rtekclanjega sreclnjeveikega obzidja mesta Onnoi. Pri tem ie upoitevana pripomba iz opisa mesta v publikaciji Slovenija na vojaikem zemljevidu iz 176i- 1787. Problematika v zvezi s srednjeve5kim obzidjem mesta OrmoZ je v precej5nji meri dobro poznana, v ved ilankih jo je obravnaval loie Curk, seznam literature ie predstavljen na koncu. Naselju ob gradu so gospodje Ptujski leta 1331 podelili mestne pravice po vzoru na ptujske. S tem je bilo me5danom omogodeno, da sami poskrbijo za svojo obrambo, realna se zdi ocena, da je bilo obzidje potem zgrajeno v petnajstih Ietih, pribliZno do sredine 14. stoleda. Obod je ostal vseskozi enak, vendar so ga potem vedkrat dodatno utrdili, po turlkih vpadih v letih 1479,1483, 1493 in posebno po tistem leta 1632, ko je odlodilna vloga pri njihovi zavlnitvi pripadla ormo5kemu graldaku Jakobu Zeklu (Szekely). Ta jih je s pomodjo 5000 konjenikov pregnal s Stajerskega.l Slika I : Orntoi tloris nrcsta leta 1801. Na kafii je jasno viden potek bronastodobttega obrantbrtega sistenm. Srednjeveiko obzidje, kije ntecl sredo 14. stoletia irt jol.efinsko dobo v glavrctn potekalo po rnsiptt, je ie poruieno, oltranjena pa sta portala zahodnih in severovzlnclnilt nrcstrtiit t,rat. Iuek iz roinct narisanegct kolorirartega zetttljet iritL, ledinske kane ormoike gospoiiitte. Hrani Obihta OntrcI." F otot eka Zg o dov i ns kega a rhiva P t uj - Brane Lamut, dipl. arheolog in etnolog, Muzei Ormoi, Kolodvorska cesta 9, 2274 Armai.,. Kovadid, F., Predavanje o zgodovlni OlmoZa, Mal'ibor, str. I 13. UDK 728. 8 I (491 .4Ormoi)" 041 I 4" :69.059.6 O obnovi nam sporoda tudi napis na enem od kamnitih mestnih glbov, ki sta danes vzidana v vhodni veZi gradu, nekod pa sta na vhodnih mestnih vratih popotnikom sporodala, v katero mesto prihajajo. Grb z zadetnim nemlkim verzom in letnico obnove i635 naj bi bil prvotno vzidan v vzhodnih vratih. Podatekje navedel 18. decembra leta 1910 na 9. rcdnem obdnem zboru Zgodovinskega drultva Maribor takratni tajnik, prof. dr. Fran Kovadid, v predavanju pred Stiridesetimi poslu5alci, ki je bilo prav v OrrnoZu, posvedeno je bilo ormo5ki zgodovini in je trajalo kar uro in pol. Kovadid pravi: ,Se v 1. polovici 19. stoletja se je nacl vzhotlnimi mestnimi vrcrti viclel grb: solnce in mesec obsevatcL straini stolp, in pa napis: Diese ctlte Stcult Ist in Gotteshcmd Frieclau ist sie genannt. Von v ori g en Ze it en w oltl b ekant. Kanrcn 7 napisorn so vandalsko razbili<. ' Ni povsem jasno, ali je obstajal danes znanemu 5e en podoben kamen ali pa se je zapisovalec Kovadidevega govora zmotil. Zakljudek nem5kega verza se namred glasi: - VOR IIRALTEN/ZEITEN WOLBEKANT/ in pod grbom RENOVIERT Ao 1635. ie ge za pomoto, je podatek o vandalsko razbitem kamnu netoden, saj je glb, kot je bilo Ze redeno, ohranjen.. Zal Kovadid ne navaja, ali gre pri navedbi o vzidavi kamna le za ustno izrodilo ali pa.za kakSen pisni vir. Vmimo se k obzidju. Obnova po turSkem vpadu 1532 se ni zakljudila z letorn 1535, ampak je trajala vse do leta 1540.3 Kako je obzidje izgledaio po tej temeljiti obnovi, bi nam utegnili kaj povedati vrisi na najstarejSih zemlievidih. Pri tem oa je vedno vpra5ljivo, ali gre ie za konvencionalne zlake aii pa tudi za poskus prikaza realnega stanja" Lep primer je zemljevid deZeie Sta.ierske, ki ga ;e leta 1679 na Dunaiu in v Gradcu publicirai Georg Mattheus Vischer, pri nas pa je izsek juine Staierske kot prilogo k njegovi Topografiji nazadnje izdal UmetniSki kabinet Primoi Prem;rl"-' Ormoi je na navedenem zemljevidu prikazan kot pravokotna trdniava s Stirimi okrogiimi vogainimi stoipi : Prav tarr, sti" i 14. 't Curk, i., OrmoZ in okolica, Ormoi, i998, str a Viscl'rei', G. M., T'opographia, t68i, 2006. -25* tC,il 2;1 Zgodoainsft zapisi in z vrati sredi stranic. Pregled ostalih utrjenih mest na zernljevidu kot so Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec in Maribor nam hitro razknje, da je tudi zanje upodobljen skoraj enak znak. Risar se je sicer z vdsom kakinega v tlorisu drugade oblikovanega stolpa, s prikazom trga ali drugade odentirane ulice morda sku5al pribliZati realnosti, a v osnovi je znak vedno enak. Kot nam pokaZe le nekaj let mlaj5a veduta mesta, ki jo je Vischer objavil leta 1681, mesto nima na zahodu kak5nih vogalnih stolpov. Vischerjev bakrorez, ki ga je izdelal Gleischer, je tudi edina znana slika mesta z obzidjem' Pri tem gledamo na naselbino z zahodne strani, kar nam pove deldek reke Drave v desnem spodnjem vogalu, in nekoliko z vrha. Ker ni v tei smeri tu nobenega tako visokega grida, vemo, da gre za nami5ljen pogled in ne za realno perspektivo. Mesto najprej varujejo globok jarek, za njim pa 5e zemljen nasip, na katerem je sezidano obzidje, ki se na vrhu zakljuduje s cinami in strelnimi linami. Na jugozahodnem delu se zahodni obrambni zid pod ostrim kotom zalomi v juZni del, medtem ko na severozahodu ni jasno, ali se prav tako pod pravim kotom zasuka v sevefflo obzidje ali pa sledi polkroZno speljanemu jarku. Sredi zahodnega obrambnega zidu je bil zgrajen precej vi5ji pravokotni obrambni stolp, prav tako s cinami na vrhu in tremi, proti zahodu gledajodimi linami. V spodnjem delu stolpa pa je bil zgrajen obokan kamnit portal. Pogled v notranjost mesta nam razkrije pribliZno pravokotno zasnovo obzidja. V ozadju vidni nepovezani odseki zidu v resnici potekajo v ravni liniji in predstavljajo dele vzhodnega zidu, ki ima na sredi identidna stolpasta vrata kot zahodna stranica. Ker gre le za vzhodni zid, potem vrhnji del stolpa, ki ga vidimo na levi strani bakroreza, ne predstavlja sevemega, ampak severovzhodni vogalni stolp mesta. Cesta, ki vodi med zahodnimi in vzhodnimi stolpastimi vrati, deli mesto na sevemi in juZni del. Na jugu se ob cesti zvrsti le en niz hiS, ki so (drugade kot danes) s delnimi stranicami obrnjene proti glavni ulici, in se potem razSiri v lijakast trg. JuZno od tega niza hiS lahko viclimo le 5e cerkev, ki se je dotika obseZnejSa nadstropna arhitektura. Prikazan je nekdanji frandi5kanski samostan, za gradnjo katerega je graldak Jakob Zekel (Sekely) Ze leta 1493 dobil dovoljenje od takratnega papeia Aleksandra VI.; temeljni kamen je bil zaradi turlkih vpadov poloZen Sele dve leti kasneje, dograjen paje bil zaradi nadaljnjih vpadov in kuge Sele leta 1504.5 Pri tem je razumljivo, da arhitektura, ki se stika s cerkvijo, pripada samostanu, vpralanje pa je, koj predstavlja vednads[opna stavba za njo. Ali grad, ki ga navaja napis na vrhu bakroreza, (pi demer ni jasno, kje je grajski stolp, ki je bil Ze v prvi polovici sedemnajstega stoletja povi5an z osemkotnim stolpidem) ali pa je bila zgradba samostana tako obseZna? Severno od glar.ne ceste in trga se med obzidjem in Zupno cerkvijo, ki ima 5e gotski zvonik, zvrstijo preostale me5danske hi5e. Pred sredino petdesetih let 20. stoletja je veljalo, da sta jarek in zemljen nasip srednjeveSko delo. Ker oMajata grajski kompleks tudi z vzhodne strani, bi bila postavitev grajske stavbe znotraj zidu (kot nam jo prikazuje Vischerjeva upodobitev) razurnlj iva. L,eta L959 in potem 5e leta 1962 pa so arheologi z dvema sondama raziskali obrambni nasip na severu in severozahodu. Bernarda Perc je ugotovila, da obrambni nasip pripada 5e prazgodovinski dobi.6 Najdbe lahko danes 5e precizneje razvrstimo v dve fazi, od katerih prva sodi na prehod med bronasto in starejSo Zelezno dobo oziroma na prehod med rrilajSo kulturo Zamih gobi5d in hal5tatsko kulturo, druga faza pa tudi 5e v hal5tatski das. Najmlajle prazgodovinske najdbe so naknadno v nasip vkopane keramidne ostaline iz mlaj5e Zelezne ali latenske dobe iz zadnjih dveh stoletij pred na5im 5tetjem.7 Z ugotovitvijo, da jarek in nasip nista bila zgraiena z namenom, da bi na nasipu postavili mestno obzidje, je postalojasno, da se gradnji nujno ne prekrivata. S pomodjo primerjav zemljevidov, kot sta ledinska karta ormo5ke-goipo5dine, ki jo je objavil Viktor Skrabar8, in zemljevida iz franciscej skega katastr a iz leta 1 825 -izsek barvne reprodukcije na primer v publikaciji Srednjevelka mestae, je JoZe Curkr0 prikazal razvoj gradu in mesta. Najprej je na skrajnem vzhodnem robu znotraj prazgodovinskega nasipa v prvi polovici 13. stoleda zrasel stolpast grad, ki so mu kasneje postopoma prizidali ostala krila gr.rjske stavbe, in 5e kasneje stavbe predgradja s tremi notranjimi dvori5di, ki jih prikazuje rodno risana ledinska karta tz leta 1801, prikazuje pa stanje vsaj iz 18. stoletja ali pa morda 5e starej5e (?). Predgradje se je razlirilo proti severu, pa tudi preostala zemlja v tej smeri vse do deZelne ceste, ki je vodila na vzhod, je ostala v grajski lasti. Tako je grajski kompleks zasedel ves vzhodni del nekdanje bronastodobne naselbine, srednjevelka naselbina pa se je razvila zahodneje. Najp.ej jo omenjajo v drugi polovici 13. stoletja kot vas Holerm(o)us, proti koncu stoleda je trg z enakim imenom, leta 1331, ko dobi mestne pravice, pa 6 Perc, B., Prazgodovinskanaselbina, Ptuj, 1962 in Perc, B., K strati gratij i Zarnogrobi Sdne nase lbine, Lj ublj ana, 19 621 63. 7 Lamut, B., OrmoZ in okolica, OrmoZ, 2006, str. 13. 8 Skrabar, V., Staraledinskakarta, Malibor, 1935. e Curk, J., OrmoZ, Ljubljana, 1998, str. 152. lo Curk, J., navedena literatura.5 Vogrin, M., Samostan manjSih bratov, OrmoZ, 1993, str. 10. -- zo -- Z,godoainsft zapin pre\/zame po gradu ime Fri(e)dau in se do srede stoleda dMaz obzidjem, kot smo omenili na zadetku. Ypra5anje je, ali je imel tudi grajski kompleks svoje zunanje obzidje, in tudi, kaklno obrambo je imelo mesto na vzhodu. Na prvo vpra5anje stari zemljevidi ne dajejo pozitivnega odgovora in le nadaljnje arheoloike raziskave bi lahko potrdile domneve .Glede na karlo iz leta 1801, se zdi logidno, da je morala biti strmina med iuZno todko gradu in reko Dravo pozidana z obrambnim zidom. Razdalja med gradom in reko je bila takrat namred bistveno krajSa, kot nam kaie zemlpvid, predel ravnine ob Dravije bil nasut do otoka na reki Sele v dasu gradnje Zeleznice med leti 1856-1860. Sele takrat je bila modno poglobljena nizbreina povezava, za cesto proti Zelezni5ki postaji, poglobitev do takrat v tolik5ni meri sploh ni obstajala. Tnrrljevid iz leta 1801 nam kaZe, da si ie zahodno od grajskega kompleksa le ozek potodek rrezal strugo in franciscejska karta iz IB25 nam prikazuje le skromno pelpot.rr ie je grajsko obzidje dobro zapiralo vrzel proti reki, pa je naselbina vendarle rabila dobro obrambo proti Dravi. Arheolo5ke raziskave v sedemdesetih letih preteklega stoletja so v jugozahodnem delu mesta, na robu, preden se strmina prevesi proti reki, razknle temelje nekdanjega okroglega obrambnega stolpa. Opedna gradnja iz treh nizov opek je dala debelino sten lm, zunanji premer pa je zna5al 6, 10 m. Vzhodno od stolpa so leZale rulevine obrambnega sistema.t2 Kdaj natanko je bil ta v tlodsu drugaden stolp zgrajen, je za sedaj 5e nemogode ugotoviti, tipolo5ko so okrogli stolpi obidajno mlaj5i. Torej je ta juZni stolp nastal po drugi polovici 14. stoletja, najverjetneje v dasu, ko je v drugi polovici 15. stoletja resneje zapretila tur5ka nevamost. Za del mestnega obzidja na severovzhodu nam Vischerjeva veduta kaZe, da je potekalo od severovzhodnega stolpa proti jugu. Kako natanko, paje vpra5anje. PoloZaj ob samih ogrskih ali severovzhodnih vratih je jasen. Tu je 5e danes ohranjen del obzidja za zidom zgradbe, kjer je danes Ljudska univerza. Obok mestnih vrat seje od zahodnega roba tega zidu vzpenjal preko ceste v smeri proti sedanji stavbi hotela. Tako je razvidno iz ledinske kafte ormoike gospo5dine iz Teta 1801. Na zemljevidu izleta lB25 pa je ta portal Ze podrt. Iz franciscejskega zemljevida pa je razvidno 5e, da kriZiSde s cesto proti vzhodu, kotjo poznamo danes (od druge polovice Sestdesetih let prej5njega stoleda), 5e ni obstajalo. Kdor je potoval na vzhod, je moral najprej proti severu skozi mestna vrata in Sele tu je lahko pri dana5njem gasilskem domu zavil na desno proti vzhodu. 1r Curk, J., OrmoZ, Ljubljana, 1998, str. 125. 12 Tomanid-Jevremov, M., OrmoZ, Ljubljana, 1997 tn Lamut, B., OrmoZ in okolica, OrmoZ, 2006 in sl. na str. 24 DolZina ohranjenega zidu vzhodno od mestnih vrat zna5a pribliZno toliko kot stavba Ljudske univerze, oziroma kot na zemljevidu izleta lB25 prikazana stavba. Od tu dalje lahko ugibamo. ie je imelo grajsko ozemlje tudi v tem predelu svoje zunanje obzidje, je moralo od tu slediti robu nekdanjega prazgodovinskega nasipa, ki ga danes prekinja cesta proti vzhodu, vendar to ne more biti notranje mestno obzidje, ki ga prikazuje Vischerjeva veduta. Mestno obzidje pa je po vsej verjetnosti od tu zavilo pravokotno proti jrgu do vzhodnih vrat. Vpra5anje pa je, katera so vzhodna mestna vrata. V virih so izpridana >>Platzeftor<<, torej Tr5ka vrata, tista, ki so vodila z vzhoda na Glavni (dana5nji Kerendidev) trg. Curk jih predvideva nekaj vzhodneje od danaSnjega Kerendidevega trga, tam, kjer je arhitekt Mo5kon z obokom prcko ceste tudi nakazal lego nekdanjih mestnih vrat. Ta naj bi bila prikazana na Vischerjevi veduti, za njimi naj bi cesta vodila ali narawost na vzhod do portala grajskega predgradja (to potem na bakrorezu ni vidno) ali pa je pred predgradjem ostro zavila na sever (dana5nji sevemi del Kolodvorske) kot nekak5en koridor med grajskim in mestnim delom, proti ogrskim vratom na severu. Slika 2: Ormol iuek iz ledinske karte iz leta I801 . hlrcdm nTestna vrata so narisana kot obokan portal, z ravno lontljeno linijo pa je nakazan potek tranzitne ceste. Pravokotnik s podaljiki v vogalih zalndno od mestnih yrat predstavlja po vsej verjetnosti most preko obratnbnega jarka. kntljevtl ltani Obiilta OrmoZ. F otot eka Zgodov ilx ke ga arliva Pt uj. Tu bi Zelel opozoriti, da obstaja 5e moZnost drugadne razlage. Pri imenu >>Platzerlor<< ni nujno, da pomislimo na vrata ob nekdanjem Glavnem (sedanjem Kerendidevem) trgu. i.e, Fran Kovadid je u p.ej navedenem predavanju navajal, da se v 15. stoletju poleg zgornjih in spodnjih omenjajo tudi Platzerlor proti Hardeku.l3 Ko pogledamo na nadrt mesta z ledinske kafte, potem zahodno od ogrskih vrat res opazimo majhen tr5, ki ga na 13 Kovadid, F., Predavanje o zgodovini OrmoZa, Maribor, l9l l, str. I 14. -27 - Z.,godooituft zapisi jugovzhodu omejujejo diagonalno potekajoda deZelna cesta in tri hi5ejuZno od nje, na severu in zahodu pa prav tako nekaj zgradb. Sredi trikotnega dvori5da opazimo pravokoten znak modre barve s piko v sredini. Ker je enaka oznadba tudi v jugovzhodnem delu na notranjem grajskem dvoriSdu, hitro ugotovimo, da gre za oznadbo vodnjaka. V eni od bliZnjih hiS paje nekaj dasa prebival obrlnik, ki je pri svojem delu nujno potreboval vodo, kovad namredra, njega pa so potrebovali prevozniki, ki so se skozi >Platzeftor<< odpravljali ali na sever ali pa na vzhod. ob zahodnem robu grajskega kompleksa in se 5e pred iztekom v Dravo zdruZi s podobnim potodkom, ki priteka z vzhodne strani grajskega kompleksa. Da pravokotnik sredi ceste res predstavlja most, nam potrjuje pravokotnik pred zahodnimi mestnimi vrati, ki je vodil preko obrambnega jarka. Pd obravnavanih domnevnih vzhodnih vratih je posebej nerazumljivo predvsem to, kako bi od njih proti severu, preko terena, ki ga namaka potok, potekal vzhodni zid mesta, kakor ga prikazuje Vischerjev bakrorez. Sika 3: Del mestnega obzidja se je ie ohraniL zahodno od' Heidenkumerjeve hiie, ki stoji na prazgodovinskent obrambnem nasipu oziroma sevenlo od nekdaniilt srednjeveikilt mestnilt vrat. Pogled od juga proti severu. Foto: A. I'amut. Tahodna mestna vrata pri danaSnji Heidenkumerjevi hi5i so se torej imenovala zgomja (>Oberlor<), ker so leZala nekaj viSe kot vzhodna ali spodnja vrata (>Niedertor<). V tem primeru bi bila lahko spodnja wata identidna z wati, ki so vodila na grajsko preddverje, v dasu nastanka Vischerjeve vedute bi bila to stolpasta vrata, po podrtju pa bi ostal le skromen portal. Vrata, ki so danes nakazana s sodobnim obokom, pa sploh ne bi obstajala. Obstoj vrat na tem mestu se zcii vpra5liiv tudi iz podatkov, razvidnih na zemljevidu iz leta 1801. Tu so zahodna in severovzhodna vrata nakazana z obokanirn pofialorn, vhod na grajsko predgradje z dvema stebridema, vrata na nekdanji Grajski ulici pir niso nakazana. Nekaj vzhodneje je sre>Brunnengasse<< (kjer je iociran tucii naslerini: studenec ozirorna vodnjak, pra\'[aKo zb\|Zn1o xovadiio) priteka namred majhen potodek, i>To mesto je bila nekdaj trdnjava, na katero spominjajo ostanki zidov in jarkov okoli tega malega mesta. Obvladujeta pa ga sr"i^ki hrib in hrib Dobrava (Dubrava). Jarki so z:-.rlodvirjeni.<