i\ekaj za vsakdanjo ralio. r ne bi!e besedicc ,,kolikor niogoče II. in samovolji, snieli IKo bi jnikovej tožljivosti zadovoljni biti. ,,Kakor hitro je postava prav razglašena, scj Naj važneje in res veljavno pa u e more nihče s tem izgovarjati, da mu nijkonec. Ni to sicer postava, ki bi jo znana"; tako Veleva 2. §. občnega državljanskcga zakoir.ka, to je knjige, ktera doloeujc kakc (privatne) pravice in dol- •' vratic odprle uradbi s to naredbo celo 111 do dru ne Ta oeg" zdi sc nani smo si pribranili za uahajali v državnem zakoniku alivkakem deželno-vladinein listu, ni se ti poslala na dom, uiti se pripcnjala na vogle; ja zunajno celo ne dosega vseh slovenskih krajin. Okrožnica je le, ktero je Jposlala deželna vlada kranjska do okrajnib predstojnikov. žnosti iniajo prebivavci naše države eden postava je že sania na sebi čisto jasna, da bi kteri naših bravcev tirjal, naj nm jo natančneje razla- da se iuiajo pr> njej ravnati. Pa naj nas nikar ne inoti niti gamo. Na prvi pogled si jo tiuli umel. V krogih, kjer se pohlevna oblika, r.iti ozke nicje. Le to naj nam bode pred je ta postava izdclala, je trpelo sicer ma!o več, t j. polnihjočmi, da vlada nraduje pnd cesarjem, ki nam je že tolikokrat 42 let, predno se je njeni pravi pomen dobio uinel. Dobil je! obJjubit ravnopravnost in da se tudi vlada saina včasi rada namreč zakonik, na eegar čelu tako rekoč gori navedeni §  I kinČa s svobodo in enakopravnim perjem ; da mora toraj v stoji, svojo pobtavno veljavo že leta 1811, v domaeem jezikujtej okrožuici biti izrcčeno načelo, načelo, ki velja vsem pa se razglasil Slovencem še le Ietal853. Kdo pa bi si upal Slovencom. Tudi nad ponižno obliko se ne bomo krčili, saj naui ne gre za lnpino, aiupak za jedro. To pa je dobro. Okrožnica se glasi: Kar se tiče jezika, mora se željam slovenskegaljudstva, kar je največ mogoče pravica skazovati. Karkanceliji k do v slo venskem j ezikupoda, to semumorajudi vslovenskern je- si trditi, da je postava, ki je oklicana le v ptujem jeziku, tudi ,,prav iTzglašena"V Konečno je ludi vlada to spoznala. Kaj pa da jo je nioralo «a to še le opomniti vibarno leto 1848 z mogoeniui svojim gibanjem. Odklcr pa je vlada to spoznala, jej v tej zadevi nimamo skoraj uič očitati. Po vrsti smo dobili sioveuske j)iestave menjične, kazenske po- stave, občnega državljanskega zakonika,_ rudar-jziku od gosposke rešiti. Če seljndcm kaj natis- ske in ševelikoveč rekli, da so prišle te postave d i1 u g i h „11 a p o s t a v. svitlo"; Radi bi bili toda pero ni btelo ubogati, kakor da bi bilo vedelo, da še toliko in toliko na Dandanasnji se razglasajo vse postave, vece maio^p/edrngačenej obliki tu na srce pokladau.o : Glej vlada teh prestav trohni v zalogah in kletih državne tiskarnice Dunaju, po dezeli pa so redki, kakor parski groši. Leta 1853 je izišlo jugoslovansko pravoznansko bcsedstvo, to je zbirka v pravosodju navadnih in potrebnih besedi v_neniškem, lirovaškeni, srbskem in slovenskein jeziku. ~ in manje, tudi v vseli posameznih deželnih jczikib, in deželne oblastnije tistih dežel, kjer Slovenci združeui prebivajo, izdavajo posebne slovenske deželno-vladine liste. Tako se časti naš jczik pri izdavanju postav. Ali kaj pa te postave same, kaj vladini nkazi in uradniški izreki pravijo o slovenskem jeziku in njegovej rabi v pravnih zadevah? Iz starejih postav je v tem oziru malo veselega povedati. Ne upamo si rcči, da je bilo znamenje napredka k boljemu, če se je scm ter tje uradnijam (gosposki) zapovedalo, da niorajo s Irdimi Slovenci govoriti slovenski. Kajti n j e n e g a (drukanega) p o š 1 j e, m o r a rabiti, ki je slovenski narejen. setisti tisek V z a p i s n i k e (protokol.e)naj se to, kar se slovensko pove, tudi slovensko zapiše. Sploh naj bo nradnikom resna skrb, da se popolnoma nauče slovenskegajezika ne levbesedi, temvečtudivpisanju. To prvič čitajočim prišle so nam neke besede prvega našega pesnika Vodnika na misel, ktere svojim bravcem v vendar le nekaj ti ponudi, — le j emati od nje ne zam u d i ! VideH smo zdaj našo pravico na papirju. Kako pa kaj v djanju?^ Ljnbi bravec, prihodnjič ti podamo palico v roke in tc vzamemo pod pazdulio. Podala se bova na pot, obiskati bočeva slovenskega kmeta v mirnej vasi, da vidiva, kako oa spoštuje svoj jezik, spremila ga bova v cesarske pisarnice ter tam uradnikom malo čez rame pogledava; vstavui sehočeva pri uaših biiježnikib (notarijih) in pravdosrednikib (advokatih); morebiti na tej poti tudi srečava briča in srenj- , ., , . v, , . .-».., . , . ,: 1VdJn skega služabnika ter iima pri tej priliki pogledava vniibove bitro bi se nasla zvita buca med nasimi bravci, ki bi nain!,,,,^ J l ' ' govorila : Take nkaze bi si bila vlada pač lahko prihranila; če se govori z Netncem neniški, s Francozom fraucoski, če se hoče pač drugega ue zna, kako se hoče pač govoriti s Slovencem kakor slovenski, čc se splob ž njim govoriti hoče! In ne dalo bi se na to drugega odgovoriti, kakor : Res je taka! Nekoliko bolje je že bilo, ko se je v redu kazenske pravde in v naredbi pravosodnega ministerstva od 17. februarja 1862reklo, da se morajo vsaj odločni deli izpovedeb obdolženca ali priče v slovenskem jeziku v zapisnike (protokole) staviti; dasiravno tudi to še d^.vno davno ne vstreza vsem tirjatvam ravnopravnosti in dobrega pravosodja. Važneje že je, kar veleva 4. oddelek gori omenjene naredbe od 17. februarja 1862 rekoč: „4. Morajo sodnije, ki spadajo pod graško in tržaško višo sodnijo, v 1 o g e, k i se pod ajajo v slov enske m jeziku, sprej emati in kolikor mogoče slovenskim strankam izdajati odloke torbice. Med tem pa si dobro v glavo iu srce vtisni dene pravice in zbriši si oči, daboš videl, modroval sam. gon navesodil in ali rešitve čez to tudi v slovenskem jeziku."I