SAMOPRISPEVEK DRUGAČE
SAJ SMO LJUDJE
RejerencLum za samopnspevek je, lahko zapišemo, pred durmt. Da ali ne, za ali proti. Odgovor bo znan 21. no-vembra, morda ga bomo lahko napove-dali že prej.                                      /
Leto 1976 ni bilo lahko, ne vemo, kaj nas še čaka. Vendar, bila so tudi težja leta, pa so za nami. Be&igrajčani smo se letos dobro odrezali pri vpisu posojila za cesie, brez oklevanja smo •dokazali solidarnost s kraji, ki sta jih prizadela huda potresa. Zakaj zdaj po-misleki o uspehu referenduma, zakaj zdaj ponekod tudi črnogledost? Spet gre za denar, bo kdo rekel, spet bomo morali seči v zep. To ne drži. Gre za več. Ne bom zapisal za našo solidar-nost, ker bi lahko kdo dejal, da ze izrabljamo to besedo, da jo privlečemo na dan vedno, ko je treba prispevati denar.
Gre za tuišo notranjost, gre za vsa-kega, ki bo ta dan stopil na volišče ali pa tja, kljub temu, da je za to upra-vičen, ne bo prišel. Referendum je ob-lika tajnega izrekanja, nihče ne bo ve-del, katero besedo je kdo obkrožil, nihče ne bo nikogar obsojal. Zato se mora od-ločiti vsak sam. Vsak v sebi — tu gre predvsem za osebno in Sele potem za politično ali kakršnokoli drugo gdgo-vornost.
Gre za denar. Dobro. Vendar bo prav gotovo le malo, lahko rečemo sko-raj nič tistih, ki bodo res občutili, da so ta denar prispevali. Zato pa bo uspeh samoprispevka veliko pomenil za našo dru&bo, za pot, ki smo jo ubrali v svo-jem razvoju, za pot, ki nas vodi v še lepšo prihodnost. Pomenil bo, da se zavzemamo za skupno stvar, za uresni-čevanje ustave, ki nam v najbolj de-mokratični družbi na svetu ponuja prav vse možnosti, da sami odločamo o re-zultatih svojega dela, da sami ustvarja-mo svet, v katerem šivimo.
Vemo, kaj je tovariš Tito rekel o naši mladini. Da je zlata. Vemo, kaj mladina pomeni za vsako druzbo, ve-mo, kakšna revolucionarna sila je to. Zato moramo mladim omogočiti pot v ustvarjalno življenje. Moramo jim dati vrtce, jih vzgajati v šolah — saj le z včenjem, le z znanjem, bodo naSi otrod lahko kaj dosegli. Mnogi, ki bodo od-šli na volišča, so preživeli trdo otro-štvo. Borili so se. Stiskali sobe. Zato, da bi njihovi otroci živeli lepše. Pribo-rili so nam svobodo, zgradili domovino in zakaj bi zdaj — korak pred dljem
—  omagali. Zakaj bi zaraat uciuidne se-bičnosti, nezaupanja ali pomislekov od-klonili naiim najmlajšim lepo mladost?
Ne bomo zgradili le vrtcev in iol, tu-di domove za ostarele občane bomo po-stavili. To ni le dolžnost, to je samo poskus oddolžitve vsem tistim, ki so se znali marsičemu odrekati, ki so znali
—  in še znajo — vedna žrtvovati sebe, svoje delo in denar.  Ne bomo jih pu-stili same, niso nam odveč. Njihove ia-kušnje, njihove pripovedi in nasveti bo-do vsem vedno dobrodošli. V domovih jim bomo jesen življenja naredili lepšo.
Zdravstveni dom je prav tako v pro-gramu, med 49 objekti, ki jih bomo v Ljubljani zgradili z denarjem, ki ga bodo prispevali vsi Ljubljdnčani. Ni tre-ba pisati, kaj pomeni zdravstveni dom, saj je vsakdo od nas že bil kdaj bo-lan. Rablmo ga.
Še nekaj lahko pokaže samoprispe-vek: enotnost vseh prebivalcev Ljublja-ne, glavnega mesta Slovenije, mesta, ki se je v zgodovini že tolikokrat izkazalo s svojo nedeljivostjo, s svojo odločnost-jo, s svojo željo po stalnem napredku. Zavestno se odločamo za prelivanje sred-stev in tokrat bodo povsem zabrisane občinske meje, ki so že nekajkrat v na-šo Ljubljano vnašale tudi nezdrave od-no$e. Vsi za enega, eden za vse.
Mnogo gesel boste še sliSali v teh dneh, propagandna akcija bo prav goto-vo dobro zastavljena. Prav vsakemu bo prišlo na uho vse, kar pripravljajo v zvezi s samoprispevkom, vsak bo dobil odgovore na vsa vpraSanja. Vendar vse te akcije ne bodo uspele, vsa propa-ganda bo zaman, če se ne bomo vsi Ljubljančani, Bežigrajčani in Moščani, Siškarji in Vičani ter prebivalci Centra za trenutek ozrli v ogledalo svoje no-tranjosti. Ce sg ne bomo zamislili nad samim sabo, če se ne bomo vprašali, kaj čutimo do TiaSe družbe, kaj smo za njen razvoj, za njeno prihodnost pripravljeni tudi narediti. Ne glede na odgovor, vrt-ce in šole bomo nekoč dobili, če pa bomo okrožili »ne«, naša vest ne bo čista, izdali bomo tisto, za kar se bori-mo na naši zemlji že tisočletja.
Zato lahko ze zdaj zatrAimo, da bo referendum uspel, da nam na rezultate ni treba čakati do večera 21. novembra. Saj smo Ijudje. Drevo se naslanja na drevo, človek pa na človeka, pravi pre-govor.
STANE DROLJC