Politični ogled. — Prestolonaslednlk.Fraiic JFerdinand je obiskal ij>ojišča v Zg. Italiji. Iz Verone se poroCa, da jo do§el prestolonaslednik Franc Ferdinand dne 2. t, m. v Verono, kjer se je kot grof Arstatten, ne da bi t>9 dal kot nadvojvoda spoziiati, nastanil v botelu ,,Londro", Spremljali so ga trije gospoaje. Popcldne je obiskal zgodovinska bojiš6a, Pred vsem je obiskal pokopališče v Sa.nti Luciji, kjer je zgodovinski sporaeaik na bitko 1, 1848. Od tu se je s samodrčem odpeljal v Villo franoo, kjer se je mudil 2 uri v hiši, Kjer so sliranjene kosti v bitki pn Kustoci padlih junokov. Nadvojvodo je sprejel kaplan, kl ga m poznal, Obiskal je tudi obellsk Oliosi pri Sv, Luciji pri Kiistoo, kjer se pregleda laliko ceio bojiš?e. Odpeljal se je nato hGardskemn jezeni, od tu pa skozi Peschiero nazaj v Verono. Dne 3. aprila si je nadvojvoda pi-estolonaslednik ogledal bojišSe pr? Solferinu, Prestolonaslednik se je iz Verone odpeljal v Padovo In se potem vrnil v Miramar. — Državnl ustroj dela sedaj brez državnega zbora. Vzvišal je število vojaštva i.n najel pol milijarde državnega dolga. Delegacije se sestanejo dne 28. t. m. v Bndimpešti. Ju^oslovanski delegatje so Slovenra dr, KoroSec in dr. SusterŠig, Hrvat dr, Laginja in Srb dr. Baljak, Tokrat v delegacijah ne bodo priŠIo v razpravo samo izvenavstrljslce politigne razmere, ampak tudi jiotranje, ker bodo delegatje vsled mirovanja drzavnega zbora gotovo Sutlli potreto, zavzeti svoje stališSe k jiekatenm jiotranje-politiSnim dogodknni. Dr. Šusteršifi je izvedel pri ministrskem pre"dseilnikr. grofu Stiirgkhu, da vlada ne namerava na^icdbenim potam ali s pomoFjo paragrafa 14 ustanovlti bodisi v Trs^i bodisi na Diunaju itnlijanskega vseu^illšCa, Ceprav si želi to zunanji mrn'ister grof B>erhtdld V sredo, dne 15, t. m., se snirfeta Tiamre? grof .Hcrhtold iji italijanski zujianji mimster GioKano v O- patiji in ob tem 8asu bi se rad Berlitold pobalial^ kako v Avstriji lepo skrbimo za Italijane. Toda sedaj bo morala ta samohvala izostati, Pri povratku1 bo groi Berhtold bržkone obiskal prestolonaslednika Franc Ferdijianda v Miramaru, — Volltve v Istri. V Istri se bodo vršile v kratkum casu volitve v deželni zbor, Zelo zanimivo je, da so jiabrali Lalii v laškem kraljestvu za te volitve pol iriilijona Iir, s kateriini JioČejo pomagati laškira kajididatom do zmage rvasproti Slovenceni in Hrvatom. — Hvala Bogu, sovražnikov imaino mi Jugoslovaiii dovolj! — Kaj pravijo Srbi. Da so italijanski dijaki pred kratkim na tržaški trgovski šoli zahrbtno napadli in natepli slovenske in hrvažke dijake, vzbudilo je tudi pri drugih Slovanlh izven Avstrije ogorfienje, V Belgradu je priredila vseučiliščna inladina sliod, na katerem se je ožigosalo postopanje Italijanov v Trstiii, Eden izmed govornikov, rodom Sloveneo, je vzkliknil: ,,Zaup.amo v svojo last.no silo in pomoc svojih bratov, trclno verujemo, da skoro napoči dan, ko padejo vse italijanske trdnjave na našem Primorju in so bo vila. jugoslovanska trobojnica po vsej ob.ali Jadranskega raorja od Ogleja do Sv, Ivana Meduanskega". Potem se je storil sklep, s katerim se obsojajo italijanski napadi, a Slovencem se zakliče: ,,Vstrajajte, bratje, z vaini je večna pravda in topla ljubav pet miiijouov svobodnih bratov!" Ob velikanskem navdušenju se je končalo zborovanje in navzoca množica je zapela ,,Boze pravde . ..,", ,,Lepa naša domovina" In ,,Naprej zastava Slave", na kar se je v miru razšla. — Balkanske novice. Pogajanja mect Srbi in Grki za srbsko prosto luko v Solunu so zelo težavna iii nič kaj ne jiapredujejo, Razlog je baje v tem, ker zahteva Avstrija za sebe tudi vse one predpravice, ki jih hoče Grška dovoliti Srbom, — Avstrija ima s svojimi prijatelji res sreco. Iz Rumutiije se Izvedo vedno lepše reci, kako mislijo odločilni krogi o nas. Sodaj se je izvedelo za brzojavko, katero je poslal pred kratkim kralj rumunskim veterancem. Glasi se: ,,DoIgo zivljenje vam želim, d.a doživite, da se uresni<5:io naši jiarodni vzori!" — Najvišji r.umiunski vzor je, da pripadejo ogrski Rumuni k rujnunskemu kraIjestvu. Avstrijska vlada je radi novejšili protiavstrijskih dogodkov v Rumuniji storila pri ruiminski vladi resne korake ter zahtevala za javne žalitve zadoščenja. No, Rumunija bo to bržkone storila, toda starega prijateljstva ne bo vec! — Bolgarsko sobranje je liilo dne 2, t, m. otvorjeno. Ministrski predsednik Radoslavov je prečital prestolni govor, ki izvaja, da so zveze Bolgarije z velesilami dobre m da dela bolgarska vlada na to, da postajiejo prijateljske.. Prijateljsko je razmerje nasproti Turciji. Bodočnost Bolgarije sloni na mirnem delu, Vlada ima sedaj v sobranju majlino. a zanesljivo veBijio. — Rusija pridno prede svoje niti okoli balkanskih držav, Bolgariji ponuja v corkvenera oziru sporazum in popolno svobodo.Z Rumunijo se Rusija žc.ai. Sin rumunskega prestolonaslednika se zaroči z najstarejšo cesarjevo lifierko. Brezdvomno bo ta zaroka mod Rumunijo In Rusijo ustvarila trajno prijatel.jstvo. Rumu.nija je za Avstrijo izgnbljena,. Tudi Grška se jiaveže na rusko-rumuiasko p-.-ijateljstvo, Hči rumunskega kralja, Ellzabeta, se zaroSi z grškim prestolonaslednikom, Da je Srbija popolnoma udani Rusij:, ni treba posebej poudarjati. 'Obroč okoli Avstrije se torej od ruske strani pridjio kuje. — Borbe v Albaniji. Že predno je vidski princ Viljem došel v Albanijo, se mu je prerokovalo, da ne b.o svojo lcnežjo cast užival v posebnem mlru. Tn res! Zadnje dni so nastaii v južni Albaniji, kjer bivajo večinoma sami Grki, veliki boji med albanskimi četami m grškimi vstaši. Grško ljudstvo v teli krajih bi namreS na vsak način rado bilo pod grgkim kraljem. Listi poroCajo, da so se zadnje dni vršili zelo hudi boii med grško-vstaškimi in albanskimi četami okrog mesta Korice, ki ima po vefiini grško prebivalstvo. Med grškimi četami so baje tudi pravi grški vojaki. V bojih za Korlco je padlo po raznih poročilih na obeli straneh več sto mož, V Dračn je imel albanski ministrski svet pod kneževim predsedstvom sejo, v kateri je sklenil, mobilizirati albansTco deželno brambo \n jo poslati na jug proti vstašem. Knez Viljem se ho'6e postaviti sam na čelo albanski armadi. Grška vlada na tihem z vojaštvom podpira vstaše, dasiravno je dala velevlastem besedo, da bo iz jnžne Albanije odtegnila ¦svoje fiete. Kaj bodo rekle velevlasti na sedanje boje, bomo videli. — Nekatere vesti porofeajo, da je Korica že v grških rokah. — Preporod na Francoskem. Proticerkveni boj na Francoskem se je v zadnjih letih moCno poostril. Svobodomiselstvo dela iiačrtoma na to, da iztrebi vero. Tega tudi ne taji. Že 1. 1903. je zaklical v irancoskem državnem zboru poslajieo Aulard: Mi hoSemo iti do konca, Zahtevamo, da sp, odpravi vera kot taka. Prevrat vsega, kar obstoja, se mora takoj izvršiti, da ne bo .nobeiia reS ve6 spominjafa na vero. Govorlca in migljenjo mora biti tako preurftrojeno, da bodo pojuii: Bog, duša itd. za tias popolnoma Spanske besede, s katerimi naj ne vemo ni'6 poCoti." — Podobno, samo še bolj bogokletno, se ie Izrazil veliki mojster prostozidarske Iože, Delpech: ,,Poderimo stare tempie in sezidajmo nove. Najprej mora biti popolnoma ujiifieno papeštvo," — Taki fn enaki klicl in jijim slede'6a dejanja nlso mogla ostati brez odmeva v francoskin katoliSanih. Zadnji fias dohajajo vedno veselej&a poroftila o nekem novem svežem grbanju franooskili katoličanov, ki se kaže v vseb stanovib, tudi med delavstvom. Tisti, ki poznajo Irancoski narod, pravijo, da versko stanje tam ni obupno in da je upanje, da se olrne na bolje, Francoska iina pred vsem zelo močea srednji stan, kmete, obrtnike in trgovce, ki je moS.na cpora Cerkve in njeno najboljše upanje v boju za osvobojonje. Zdrav srednji stan nna za posledico nežno razvit nravni čut. Pravijo, da nravnost v ožjem zmislu stoji na Francoskem višje kot na Nemškem, In številke to potrjujejo. Francoza odlikuje njegova vitežka narava, veselje za vsako blago podjetje. To se kaze lam, kjcr je treba kaj žrtvovati. Za misijone n, pr. dajo IrancoBki katoličani ve6 krvi in denarja, kot Iratoličani vseli drugih dežeL Tem lastnostim se lepo pridruzuijejo treznost, pridnost In varčnost, ki delajo F?*ancoza dostopnega za vzviše.ne vzore kršcanstva. — Boj za svobodo Irske se nadaljuje. Sedaj je vsa zadeva stopila tudi v drug tir. Postava za samostalnost. Trske — ,,lioraerule" — se bo predložila kraIju v potrjenje, a kot zakon stopi v veljavo še-Ie po poldrugem Ietu, Med tem Basom se razpišejo nove volitv.e za državni zbor. Ce se vefiina naroda izreče pj'Oti ,,liomeruli", potem ga foo vlada spremenila. — Ulstrskira protestaiitom, ki se protivijo s silo irski svobodi, so se pridružile tudi one radikalne angleške žene, imenovane .,sufražetke", ki se z divjo strastjo oorijo za dosego volilnih pravic, Sicer pa je sedaj upanje, da se bo vsa zadeva ve.ndar-le mirnim potom poravnala. Na dan naša slovenska vojska! Ali vam ni utripalo sroe, ko ste v 5asu prve balkanske vojske citali, kako so naši bratje na jugu žrtvovaii prav vse za krst častni, za slobodo zlato, za osvobojenje bratov, ki so Še trpeli med divjiml zatiralci. Ne samo vse imetje, tudi krl svojo, življenje svoje in svojih najdražjih so radi žrtvovali domovini. Ta požrtvovalnost je rodila uspehe, katerim se je cudil ves svet. Slovenci! Letos praznujemo lmeniten jubilej, jubilej uekdanje veljave sloveiiskega ljudstva, v prvi vrsti slovenskega kmeta, ki je pred 500 leti zadnjikrat v domačem jeziku umešCal na Gosposvetskem polju svoje vojvode. Spomin na ta 6as mora proslaviti ves naš narod, da mu ob spominu .na stare srečne čase zrasle iiova volja in ž njo jiova mo5, Sporaln na SOOletnico mo6i slovenskega ljudstva praznujemo v boju s krutimi našimi nasprotniki. Nekrvav je ta boj, pa vendar nam v njem moSnejši nasprotnik ugrabi mnogo, mnogo slovenskih duš. Vsi se morarao zato kakor v vojski strniti v neprodirno Soto, ki bo stala kakor zid na slovejiski zemlji in branila vsako ped slovenske meje. V tem bodimo si vsi bratje m sestre, ki liočemo braniti rodni krov! i Naša armada se Imenuje ,,Slovenska Straža", • Ta je prevzela nalogo, da, z modrim, a »gdloSnim nal stopom odbija narodnega sovražaika povsod, kjer sili iv našo domovino. Vsaka vojska pa potrebuje sredisfev, In sredstva zberimo Slovenci in Slovenke ob SOOletnici vmešcanja olovenskih vojvod, da staro našo pravdo oživimo z našo požrtvovalnostjo. Kako naj izvršimo to? Vsak bralec, vsaka bralka ,,SlovenskegM Gospodarja" naj prostovoljno prevzame požrtvovalno delo za našo lrarodno vojsko. Zberimo tej voj&ki, ki rešuje slovenske duše veri in domovini, jubilejni dar naročnikov ,,'Slovejiske_<ja Gospodarja". Zato pa mora vsak naš narocnik in vsaka naša narofinica res nel<aj storiti! Pokažimo, da ,,Slovenski Gospodar" ni za,man budil jiarodne zavesti. Kako so naŽi južni bratje in naše južne sestre celo v hudi zimi hUeli od sela do sela budit vse k delu za očetnjavo! Mi vas ne kli^cemo v krvav boj, a prosimo vas, da storite nekaj, kar stori laliko vsak, ako se enkrat na !eto odreee pijači ali drngim izdatkom za lepotiCje In take stvari, ki jih lahko pogreša. Nedelje m praznike meseca aprila porabimo v to, da vsak izmed has, da, prav vsak, nabere svoto okoli svojih znancev, katero pošljite potem ali naravnost na naslov: ..Slovenska Straža" v Ljubljani ali pa to lzrofiite onemu, ki za vas naroca ,,SIovensl<:ega Gospodarja", da on odpoSIjc. Vse nti Štajerskem nabrane darove, naS vojni zakJad, priobcimo v ,,Slovenskem Gospodarju". Vsak in vsaka izmed nas imavsaj toliko znancev in znank, da vsak in vsalca nahere vsaj 1 K. Kdor nabere veS, se bo še bolj izkazal in zaslužil še veCje priznanje. Stajerski Slovenci in Slovenke, mladeniCi in deUeta, možje In zene, vaSa narodna cast naj bo, da se v mesecu aiirlbi prav vsi posvetite temn delu. Važno delo imamo izvršiti na štajerski slovenski meji. Kar bodete nabrali, nabrali bodete zato, da ustavimo prodiranje Nemicev v mago Iepo slovensko štajersko zemIjo. Zato na dan naša slovenska vojska — za mlli dom in očetnjavo!