STROKOVNA REVIJA Gozdarski vGstnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRY LET O 1979 • LET N 1 K XXXVII • šT EV 1 L KA 2 p.49-96 Ljubljana, februar 1979 VSEBINA - INHALT CONTENTS dr. Lojze Marinček, 49 dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič Znanstvena prizadevanja za izpopol- nitev fitocenološkega sistema v Slo- veniji Scientific efforts for the improve- ment and completion of the phyto- zoenological system in Slovenia Wissenschaftliche Bemuhungen fUr eine Vervollstandigung des pflanzen- sociologischen Systems in Slowe- nien dr. Rihard Erker 58 Redke drevesne vrste v naših parkih in nasadih Rare tree species in our parks and plantations Peter Skoberne 63 Gozdovi in gozdarjenje v Langtangu, nepalskem narodnem parku mag. Jože Papež 80 Sodobno semenarstvo in drevesni- čarstvo prof. Zdravko Turk 88 Slovo od Ivana Uran·t>Fagetum praea/pino-dinaricum<<. Po- dobno je razmišljal tudi o asociaciji plemenitih listavcev pri nas (Aceri-Fraxinetum illyricum Tomažič 1939}, ki jo je oddelil od srednjeevropske asociacije, skladno s porajajočo se idejo o avtonomnosti ilirske vegetacije (l. Horvat 1938). Bujni razmah fitocenološke vede v petdesetih letih po drugi svetovni VOJni je omogočil M. Wrabru, da je lahko sestavil prvi obširnejši in verodostojnejši fitocenološki sistem gozdne vegetacije v Sloveniji. V prvi vrsti se je opiral na svoja proučevanja širom po Sloveniji; pri tem je upošteval in se naslanjal na obsežno fitocenološko IHeraturo Srednje Evrope.· Kar je že slutil in delno tudi nakazal G. Tomažič, je M. Wraber s svojim poglobljenim študijem docela spoznal. Gre za ekološko homogenost ter floristično in vegetacijsko posebnost posameznih predelov Slovenije. Na tej podlagi je naredil splošno priznano fitogeografsko raz- delitev Slovenije, ki jo je členil na šest območij (submediteranska, dinarsko, preddinarsko, predalpsko, alpsko in subpanonsko območje). Njegovo obsežno gradivo nam odkriva prve poskuse nizanja klimatogene vegetacije po višinskih pasovih. V primerjavi s starejšimi avtorji (l. Horvat, G. Tomažič, idr.) je naredil rvelik korak naprej, in sicer v smislu nadaljnje fitocenološke členitve gozdne vegetacije. Makroasociacije je razdelil na ekološko, floristično in vegetacijsko homogenejše osnovne združbe. Tako je v kolinskem pasu Querco-Carpinetum s. l. ločil pet asociacij klimatogene vegetacije, in to Asperulo-Carpinetum M. Wra- ber 1969, Luzu/o-Carpinetum M. Wraber 1969, Robori-Carpinetum M. Wraber 1969, Querco-Carpinetum submediteraneum M. Wraber (1954} 1960 (n. nud.} in Car- pinetum subpannonicum M. Wraber 1960 (n. nud.}. S to razdelitvijo se je vključil v moderne tokove fitocenologije v Evropi. Nadalje je montanske bukove gozdove uvrstil v široko zajeto asociacija Dentario~Fagetum M. Wraber 1960 {n. nud.} V Alpskem svetu je opisal dve novi smrekovi združbi, ki naj bi imeli klimatogeni značaj, to sta Adenastylo g/abrae- Piceetum M. Wraber (1958, 1960 n. nud.} 1966 (prov.} na karbonatni podlagi in Luzu/o sy/vaticae-Piceetum M. Wraber 1963 na nekarbonatnih kamninah. še bolj kot dela s področja klimatogene vegetacije so poznana njegova dela z novo opisanimi paraklamatičnimi združbami. Njegovi klasični deli s področja "' Avtor je domneval, da je ta subasocijacija samostojna asociacija. 51 mezoklimatsko in edafsko pogojenih jelovih združb sta Bazzanio-Abietetum M. Wraber 1958 in Ga/io rotundifolii-Abietetum M. Wraber 1959. Posebno znani sta njegovi deli s področja termofilne vegetacije, bogati z ilirskimi vrstami, in sicer: Cytisantho-Ostryetum M. Wraber 1961 in Ostryo carpinifo/iae-Fagetum M. Wraber 1966. Na nekarbonatnih kamninah je zajel vse acidofilne bukove gozdove v asociaciji Luzu/o albidae-Fagetum M. Wraber (1955) 1956. Skladno z razvojem fitocenološke vede v svetu, zlasti glede na dela J. Braun- Bianqueta 1951, 1964 in R. Tuxena 1956, je M. Wraber začel proučevati tudi antropo-zoogeno vegetacijo po vseh principih srednjeevropske šole (Deschampsio flexuosae-Piceetum M. Wraber (1953) 1960 (n. nud.), Myrti/lo-Pinetum subpan- nonicum M. Wraber 1969 (mscr.). Pri svojem delu je upošteval izsledke evropskih in jugoslovanskih avtorjev ter glede na svoje raziskave ugotovil, da se v Sloveniji pojavljajo tudi naslednje združbe: Abieti-Fagetum Bartsch 1940 austroa/pinum M. Wraber 1960 (prav), Pinetum austroa/pinum (Aichinger 1933) BR.-BL. et SISG. 1939, Aceri-Fagetum Bartsch 1940, Omo-Ostryetum Aichinger 1933, Querco-Ostrye- tum Aichinger 1933, Querco-Ostryetum carpinifoliae HT. 1938, Lathyro-Quercetum petraeae HT. 1958, Seslerio autumnalis-Ostryetum HT. et H-i6 1950, Seslerio autumnalis-Fagetum HT. 1950, Carpinetum orienta/is H-i6 1939, A/netum incanae Aichinger et Siegrist 1950, Salici-Populetum (R. TX. 1931) M. Dress 1936 in Carici brisoides-Ainetum g/utinosae HT. 1938. Veliko delo pri proučevanju klimatogene gozdne vegetacije je opravil tudi V. Tregubov. Od zelo široko zajete asociacije Fagetum croaticum austra/e HT. 1938 je oddelil jelovo-bukove gozdove dinarskega sveta v Sloveniji in jih opisal kot samostojno asociacija Abieti-Fagetum dinaricum Tregubov 1957. S tem je bila omogočena bogata nadaljnja členitev asociacije. V dinarski svet je vpeljal iz sosednje hrvaške asociacije: Fagetum croaticum subalpinum HT. 1938, Piceetum croaticum subalpinum HT. 1950, Pinetum mughi croaticum HT. 1938 in Ca/ama- grostidi-Abietetum HT. 1950. Poslednjo združbo Ca/amagrostidi- Abietetum je ka- sneje razdelil na dve asociaciji. Abieti-Piceetum M. Wraber 1964 (mscr.) in Necke- ro-Abietetum Tregubov 1962. Intenzivno je proučeval gozdno vegetacijo slovenskega alpskega sveta in postavil novo klimatogeno asociacija Anemone trifoliae-Fagetum Tregubov 1957, v katero je zajel vse bukove gozdove tega območja. Po njegovem mnenju segajo nekatere združbe Centralnih Alp na naše alpsko ozemlje; te je prilagodil našim razmeram. Gre predvsem za asociacije: Rhodothamno-Rhododenretum hirsuti (Aichinger 1933) BR. - BL. et SISS. 1939, Carici remotae-Fraxinetum (W. Koch 1926) R. TX. 1937 in Piceetum subalpinum BR. BL. 1938. Krajši čas je v Sloveniji raziskoval poleg traviščne tudi alpsko gozdno vege- tacijo, posebno smrekove gozdove l. Persoglio. Prevzel je združbo Bazzanio- Piceeium (Schmidt et Gaisb. 1936) BR. - BL. et SISS. 1939 in jo dopolnil za naše razmere. Naslednji avtor, ki je doprinesel k izpopolnitvi fitocenološkega sistema gozdne vegetacije, je bil :L. Košir. V največji meri je svoja proučevanja usmeril v slovenski preddinarski svet, v manjši meri jo je raziskoval v alpskem območju. Svoja spozna- nja je zlasti gradil na sadovih lastnega dela ter bolj ali manj zanemaril dela svojih prephodnikov. Pri poimenovanju klimatogene gozdne vegetacije ni upošte- val fitogeografskega principa starejših avtorjev, naših predhodnikov, in se pred- 52 vsem opiral na višinsko porazdelitev klimatogene vegetacije. Strogo se je držal florističnega principa. Njegova največja zasluga je, da je osamosvojil predgorske bukove gozdove širom po Sloveniji s tem, da jih je uvrstil v asociacija Hacquetio- Fagetum Košir 1962 s. l. Gorske bukove gozdove je razčlenil v dve ki imatogeni asooiaciji, in sicer: Enneaphyl/o-Fagetum Košir 1962 s. l. in Savensi-Fagetum Košir 1962 s. l. V zahodnem delu dinarskega sveta omenja tudi asociacija Adeno- stylo g/abrae-Fagetum Tregubov 1960 (n. nud.) kot del gorskih bukovih gozdov. »V preddinarskem svetu Slovenije je opisal še naslednje paraklimatične gozdne združbe (po Koširju), ki so bolj ali manj edafsko pogojene: Arunco-Fagetum Košir 1962, Querco-Fagetum Košir 1962 in /sopyro-Fagetum Košir 1962. Pri svojem delu v alpskem svetu je opisal novo združbo Tilio-Aceretum Košir 1953 in prevzet na- slednjo asociacija tujih avtorjev, ki sega na naše ozemlje, Asp/enio-Piceetum (BR.-BL. et VLIEG. 1939) M. Moor 1953.« Iz prikaza razvoja fitocenološkega sistema je videti, da je ta znanost pri nas v petnajstih letih dela zelo napredovala. Opisanih je bilo veliko novih asociacij, mnoge pa so bile nakazane in so ostale znanstveno neobdelane. Zato jih nismo in ne moremo upoštevati. Opozoriti je potrebno, da večina asociacij tujih avtorjev niso znanstveno kritično sprejete in proučene, tako da pri nas nimajo prave teže. šele nadaljnja raziskovanja bodo pokazala, katere prevzete asociacije in v kakšni meri se vključujejo v naše ekološke razmere in naš fitogeografski prostor, katere moramo adaptirati in katere ne pridejo v poštev. Nadalje lahko ugotovimo, da je bila po znanstvenih kriterijih obdelana in publicirana le dobra petina asociacij za naše ozemlje. Znanstveno pomanjkljivo obdelanemu fitocenološkemu materialu je manjkala komparacija s podobnimi in sorodnimi asociacijami doma ter v Evropi. Tem na- pakam je nujno sledila neobjektivnost dela in so se močno izrazili svojstveni po- gledi posameznikov. Kljub spoštovanju svobode znanstvene misli, morajo razisko- valci delati po veljavnih in splošno priznanih strogo znanstvenih kriterijih, ker le ti vodijo k željenemu pozitivnemu cilju. Zahteve operative so silile bolj k opera- tivnemu delu in je samo znanstveno delo zaradi tega trpelo. Veliko fitocenologov, ki so v začetku kazali nagnjenost k znanstvenemu delu, se je utopilo v vsak- danjem delu. Namesto da bi na podlagi intenzivnih znanstvenih raziskav gradili aplikacijo, smo ubrali prav nasprotno, absurdno pot. Te napake so se posebno izrazile pri velikih fitocenoloških projektih republiškega, zveznega in internacional- nega značaja, ker je usklajevanje heterogenega materiala težavno. Fitocenološim raziskovalcem je ta dediščina brez dvoma težavna naloga. Edina pravilna pot vodi k poglobljenemu znanstvenemu delu. V novejšem času, v šest· desetih letih se je formirala skupina fitocenologov na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ima možnosti, ustrezno kvalifikacijo in ambicijo ter je vseskozi gojila in razvijala vegetacijsko proučeva­ nje in kartiranje slovenskega ozemlja kot fundamentalno znanstveno delo. Hkrati je razvijala in iskala možnosti za aplikacijo teh izsledkov, ker je dalo do danes že mnogo konkretnih in uporabnih rezultatov. Uspela je združiti vse raziskovalce v Sloveniji, ki intenzivno in kontinuirano proučujejo vegetacijo po srednjeevropski metodi. Nadaljnje intenzivne fitocenološke raziskave, zlasti pri nalogi Vegetacija Slo- venije, katere nosilec je Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, so potrdile, da so fitogeografska območja po M. Wrabru (1969) po eni strani ekološko zelo homo- gena, po drugi strani pa tudi ekološko specifična in so zato zelo dobra osnova 53 za proučevanje in poimenovanje klimatogene gozdne vegetacije v Sloveniji. Po- trebne bodo nekatere korekture mej fitogeografskih območij, posebno med alp- skim, predalpskim in preddinarskim svetom ter nadaljnja podrobnejša delitev v okviru fitogeografskih teritorijev, kar je že nakazal M. Wraber. V primerjavi s fito- cenološkimi sistemi, ki so se uveljavili drugje po Evropi in v Jugoslaviji na enakih ali podobnih osnovah, moramo upoštevati specifične geografske, reliefne, geo- loško-litološke, zgodovinsko razvojne in vegetacijske razmere v Sloveniji. Zaradi zelo bogatih orografskih in reliefnih razmer ter prevladujoče karbonatne podlage so vegetacijski pasovi, v poprečnih ekoloških razmerah, pri nas jasno izraženi. Kljub delno geografskemu poimenovanju združb je osnova floristični princip, saj je vsaka asociacija opredeljena z značilnicami in razlikovalnicami ter sintakso- nomskimi skupinami. Ta sistem nam omogoča poljubno nadaljnjo členitev aso- ciacij na nižje enote. Vključuje v krog klimatogene vegetacije, v najširšem smislu, združbe na nekarbonatni podlagi (silikatni različki klimatogenih združb na karbo- natni podlagi). Omogoča nam komparacijo in vključevanje v fitocenološke sisteme sosednjih pokrajin v ožjem in širšem smislu. ln ne nazadnje je ta sistem enosta- ven, kar je velikega pomena pri uporabni fitocenologiji. Logičnost, konciznost in pronicljivost tega sistema se zrcali v splošnem priznanju največjih strokov- njakov fitocenologov pri nas in zunaj naših meja, saj je tak fitocenološki sistem osnova slovenske M = 1 : 100.000 - vegetacijska karta Slovenije (Jugoslavije) in M 1 :400.000 - karta potencialne vegetacije Slovenije za geografski atlas). jugoslovanske (M = 1 : 200.000 in M = 1 : 1,000.000 - potencialne vegetacije} in evropske vegetacijske karte (M = 1 : 1 ,000.000). Na tem sistemu so zasnovane še druge biocenološke raziskave v Sloveniji in uporabljamo ga v gozdarski operativi. Osnovanje fitocenološkega sistema na znanstveni podlagi je kot rečeno zelo dolgotrajno delo, zahteva ogromno terenskega in laboratorijskega dela. Glede na to se je geobotanična skupina z zunanjimi sodelavci odločila sicer za daljšo, toda pravilnejšo, konstruktivnejše znanstveno pot, ki daje rezultate trajnejše vrednosti. Na osnovi temeljitih proučevanj smo v zadnjem času opisali v preddinarskem svetu Kočevske klimatogeno asociacije Fagetum submontanum praedinaricum var. geogr. Epinedium a/pinum Marinček et Zupančič 1978. Hkrati je s tem delom dana osnova celovite združbe bukovih gozdov podgorskega pasu Slovenije z njenimi značilnimi vrstami. V gričevnatem svetu Dolenjske je opisana klimatogena združba belega gabra, Carpinetum praedinaricum Marinček 1977 in njena acidofilna va- rianta Myrtil/o-Carpinetum praedinaricum Marinček 1977. Na podlagi obsežnih ekoloških in florističnih raziskav je bila emendirana klimatogena asociacija Abieti- Fagetum dinaricum Tregubov 1957 emend. Puncer 1977. Več dela je bilo posvečenega paraklimatičnim, to je adafsko oziroma mikro- klimatsko pogojenim združbam: 8/echno-Fagetum (HT. 1950) Marinček 1970 z raz- vojnimi stadiji, Epimedio-Galio-Abietetum Marinček 1977, Epimedio-Luzu/o-Fage- tum Marinček 1977, Aceri-Fagetum dinaricum (M. Wraber 1960 n. nud.) Zupančič 1968, Aceri-Fagetum austroalpinum Zupančič 1969, Aceri-Fagetum pohoricum Zu- pančič 1969, Piceetum subalpinum dinaricum (M. Wraber 1960, 1969 n. nud.) Zu- pančič 1976, Piceetum montanum dinaricum Zupančič 1976 ·in Luzu/o albidae- Piceetum Zupančič 1976, Pseudostellario-Carpinetum Accetto 1974 in Pseudostel- /ario-Quercetum Accetto 1974. Napisano je bilo več del, ki obravnavajo členitev že priznanih združb oziroma njihove razvojne težnje in njihovo ekologijo {Accetto, Marinček, Puncer, Robič, Zupančič}. Od tujih avtorjev sta l. Puncer in M. Zupančič vpeljala pri nas klimatogeno asociacija na eocenskem flišu Seslerio autumnalis- Quercetum petraeae Poldini 1964. 54 Zaključek V glavnih obrisih smo želeli prikazati sedanje stanje fitocenološkega sistema v Sloveniji, grajenega na znanstvenih osnovah. Naš pristop je bil kritičen; po- kazal naj bi dobre in slabe strani oziroma pomanjkljivosti našega dosedanjega raziskovalnega dela na področju fitocenologije. Razvoj te znanosti kaže kontinui- rano težnjo v zastavljeni smeri, z manjšimi ali večjimi odstopi, kjer sledimo med- narodnim tokovom na tem področju. Rezultati še niso dovolj obsežni in na takšni znanstveni višini, kot bi želeli. Temu je vzrok pomanjkanje finančnih sredstev za fundamentalne raziskave in premalo ustreznih kadrov. Izhodišča in nadaljnje delo so smotrne znanstvene raziskave, ki naj bi v pri- hodnjem desetletju omogočile kompleksen prikaz gozdne vegetacije v Sloveniji. če želimo pravilno sistematsko in ekološko ovrednotiti gozdno vegetacijo, je treba raziskati ne le gozdno vegetacijo, temveč vso vegetacijo in njeno dinamiko, kar so že poudarjali in še poudarjajo klasični fitocenologi. Celovite raziskave vse vegetacije nam kažejo vzročne povezanosti in njene medsebojne odnose, kar je v času, ko je fitocenologija vse bolj pomemben dejavnik pri uravnoteženju živ- ljenjskih potreb okolja, zaželeno in potrebno. Literatura 1. Aacetto, M., 1972. Gozd smreke in zelenega sršja (Asplenio·Piceetum Kuoch ~953) v Podsteniški ter Rožeški koliševki in njegova ekološka problematika. - Gozd. vestnik, 30 (9-10): 273-283, Ljubljana. 2. Accetto, M., 1974: Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Kra· kovskem gozdu. - Gozd. vestnik, S2 (10): 357-436, Ljubljana, 3. Aichinger, E., 1933: Vegetationskunde der Karawanken. Jena. 4. Braun· Blanquet, J., 1951: Pflanzensoziologie. - Wien. 5. Breun ·Blanquet, J., 1964: Ptlanzensoziologie. - Wien. 6. Gi/s, van H., E. Keysers, W. Lavnspach, 1975: Saumgesellschaften im Klimazonalen Bereich des Ostryo-Carpinion orienta/is. - Vegetatlo, 31 (1) ; 47-64, Haag. 7. Horvat, 1., 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse 6: 125-279, Zagreb. 8. Košir, Z., 1962: Obersicht der Buchenwalder im Obergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden. - Mittl. Ostalp.·din. Pflanzensoz. Arbeitsgem .• 2: 54-66, Padova. 9. Košir, Z., 1969: Die Erfassung der vom Menschen beeinflusten Pflanzengesellschaflen und ihre Wirtschaftliche Auswertung.- Mittl. Oslalp.~din Pflanzensoz. Arbeilsgem., 9: 213-220, Camerino. 10. Košir, Z., 1970: Beitrag zur Erforschung der Urwaldstruktur reiner Buchenwalder. - Ber. Int. Symp. Stolzenau, Weser, Int Ver. Vegkd.: 306-314, Haag. 11. Košir, Z., 1972: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. - Disertacija (in liU.), Ljubljana. 12. Marinček, L., 1970: Bukov gozd z rebrenjačo. - Zbornik biotehniške fakultete v Ljubljani, 8: 93-130, Ljubljana. 13. Marinček, L., 1973: Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo (Biechno-Fagetum). - Zbornik za gozdarstvo in lesarstvo, 11 (1): 77-108, Ljubljana. 14. Marinček, L., 1974: Vegetacijski profil gozdnih združb Male Pišnice. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhalp.·din. društva za proučevanje veg.: 73-78, Ljubljana {Izšlo tudi v srbščini in nemščini). 15. Marinček, L., 1975: Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih kamninah. - Razprave IV. razr. SAZU, 18 (1): 1-28, Ljubljana. 16. Marinček, L., 1975: Gozdna vegetacija Skofjeloškega pogorja. - Skofjeloški razgledi, 20: 208-225, Skofja Loka. 17. Marinček, L., 1977: Gozdne združbe na klasičnih sedimentih jugovzhodne Slovenije. - Disertacija {in litt.), Ljubljana. 18. Marinček, L., M. Zupanoič, 1977: Preddinarski submontanski bukov gozd v ribniško-kočevski dolini. - Biol. vesin., 2S (2): 95-106, Ljubljana. 19. Marinček, L., M. Zupančič, 1978: Das Mosaik der Pllanzengesellschaften im Bereich einer Verlas- senen Kulturlandschaft.- Ber. Int. Symp., Int. Vegkd.: 213-221, Vaduz. 20. Petkovšek, V., 1966: Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij v Sloveniji. - Biol. vestnik, 14: 37-44, Ljubljana. 55 21. Po/dini, L., 1964: Die Wald· und Wiesenvegetation auf Flyschboden am Triester Golf. - Mittl. Ostalp.·din. Pflanzsoz. Arbeitsgem., 4: 95-98, Zagreb. 22. Puncer, 1., M. Zupančič, 1970: Prašuma Rajhenavski Rog na Kočevskem. - Posebna izdanja akade- mije nauka i umjetnosU Bosne i Hercegovine. Odelenje prirodnih i matematičkih nauka, 4: 103-109, Sarajevo. 23. Puncer, l., T. Wojterski, M. Zupančič, 1974: Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien). - Fragmenta floristica et geobotanica, 20: 41--87, Krakow. 24. Puncer, /., 1974: Gozdna vegetacija in pragozdni ostanki na Kočevskem. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhodalp.-dln. društva za proučevanje veg.: 26-32, Ljubljana (Izšlo tudi v srbščini in nemščini). 25. Puncer, l., M. Zupančič, 1974: Nekaj razvojnih sukcesij vegetacije na opuščenih kulturnih po· vršinah Kočevske. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhodalp.-din. društva za proučevanje veg.: 42-45, Ljubljana (Izšlo tudi v srbščini in nemščini). 26. Puncer, 1., M. Zupančič, 1975: Osamelec bukovo-jelovega gozda v Pivški kotlini. - Varstvo narave, 8: 39-46, Ljubljana. 27. Puncer, 1., 1977: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem. - Disertacija (in litt.), Ljubljana. 28. Robič, D., 1972: Razširjenost, ekologija in gospodarski pomen jesenovih rastišč v severovzhodnem delu Balkanskega polotoka. - Magisterij (in litt.), Ljubljana. 29. Tomažič, G., 1939: Splošen pregled gozdne vegetacije iz razreda Querceto·Fagetales v Sloveniji. - Zbornik prirodoslovnega društva 1, Ljubljana. 30. TomAžič, G., 1940: Les associations des pineraies en Slovenie. - Prirodoslovne razprave AZU 4: 113-120, Ljubljana. 31. Tomažič, G., 1940: Bazifilni borovi gozdovi. Razprave mat-prir. razr. AZU, 1; 77-120, Ljubljana. 32. Tomažič, G., 1942: Acidofilni borovi gozdovi. Razprave AZU, razr. prir. med. vede, 1: 161-240, Ljubljana. 33. Tregubov, V. et col/,, 1957: Prebiralni gozdovi na Snežniku. - Strok. znanst. dela lnšt. gozd. lesno gospod. Slov., 4, Ljubljana. 34. Tregubov, V. et co/l., 1957: Elaborat za osnovo gojitvenega in melioracijskega načrta gozdov, gozdnih zemljišč in pašnikov za področje Zgornje Savske doline, Kranj. 35. Tregubov, V., 1962: Associations du group Abieti·Piceetum de la Region Karstique Occidentale des Alpes Dinariques. - Mittl. Ostalp.-din. Pllanzensoz. Arbeitsgem., 2: 39--46, Padova. 36. TiJxen, R., 1956: Di heutige potentielle natOrliche Vegetation als Gegenstand der Vegetations- kartierung. - Angew. Pflanzensoz. 13, Stolzenau/Weser. 37. Wraber, M., 1958: Predalpski jelov gozd v Sloveniji. - Biološki vestnik, 6: 36-45, Ljubljana. 38. Wraber, M., 1958: Biljnosociološki prikaz kestenovih šuma Bosne i Hercegovine. - Godišnjak Biol. inšt., 11 (1-2): 139-182, Sarajevo. 39. Wraber, M., 1959: Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galieto rotundilo/ii- Abietetum Wraber 1955). - Prirodoslovno društvo. v Ljubljani, Posebna izdaja, 1: 1-20, Ljubljana. 40. Wraber, M., 1960: Fitocenološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. - Ad annum horti botanici Labacensis selemnem: 49-96, Ljubljana. 41. Wraber, M., 1961: Termofilna združba gabrovca in omelike v Bohinju. - Razprave IV. razr. SAZU. 6: 5-50, Ljubljana. 42. Wraber, M., 1963: Gozdna združba smreke in gozdne bekice v Slovenskih vzhodnih Alpah. - Raz- prave IV. razr. SAZU, 7: 75-175, Ljubljana. 43. Wraber, M., 1963: Allgemeine Orientierungskarte der potentillen natOrlichen Vegetation Slowe- nischen Kustenland (NW Jugoslawien) als Grundlage fi.ir die Wiederbewaldung der degradierten Karst- und Flyschgebiete. - Ser. Int. Symp. Vegetationskart.: 369-384, Stolzenau/Weser. 44. Wraber, M., 1964: Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luči ekologije in palinologije. - Bio- loški vestnik, 12: 77-93, Ljubljana. 45. Wraber, M., 1964: Elne neue Fichtenwaldgesellschaft am Obergang der Ostalpen in das Dinarische Gebirge. - Acta bot. Croatica, Vol. extraord.: 125-132, Zagreb. 46. Wraber, M., 1966: Dber eine thermophile Buchegesellschaft (Ostryo-FagetumJ in Slowenien. - Angewandte Pflanzensoziologie, 18/19: 279-288, Wien. 47. Wraber, M., 1966: Das Adenostylo glabrae-Piceetum eine neue Fichtenwaldgesellschaft in den Slowenischen Alpen. - Angewandte Pflanzensoziologie, 18119: 93-98, Wien. 48. Wrsber, M., 1967: Dkologische und Pflanzensoziologische Charakteristik der Vegetation der Slowe- nischen Kustenlandischen Karstgebietes. - Mittl. Ostalp.-din. Pllanzensoz. Arbeitsgem .• 7: 3-32, Trieste. 49. Wraber, M., 1969: Ober die Verbreitung, Okologie und systematische Gliederung der Eichen- HainbuchenwaJder in Slowenien. - Feddes Repertorium 79 (6): 373-389, Berlin. 50. Wraber, M., 1969: Subalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko·ekološka proble- matika. - Varstvo narave, 6: 91-104, Ljubljana. 51. Wraber, M., 1969: Die Sodensauren RotUihrenwalder des Slowenischen Pannonischen Randgebites.- Acta botanica Croatica, 28: 401-409, Zagreb. 56 52. Wraber, M., 1971: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. Mladinski raziskovalni tabori: 93-110, Ljubljana. 53. Zupančič, M., 1967: Der dinarlsche Bergahorn-Buchenwald (Aoeri-Fagetum dinaricum) im Slowe- nischen Hochkarstgebiet. - Mittl. Ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgemein., 7: 89-95, Trieste. 54. Zupančič, M., 1969: Vergleich der Bergahorn-Buchengesellschaften (Aceri-Fagetum) im Alpinen und Dinarischen Raume. - Mittl. Ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgem., 9: 119-131, Camerino. 55. Zupančič, M., 1969: Vegetacijska podoba okolice Cerkniškega jezera. - 2ivljenje in delo ljudske tehnike Slovenije, 3. mednarodni mladinski raziskovalni tabor: 93-107, Ljubljana. 56. Zupančič, M., 1971: Vegetacijski profil Snežniškega pogorja. Mladinski raziskovalni tabori 1970: 66-91, Ljubljana. 57. Zupančič, M., 1974: Vegetacija mrazišča v Smrečju - Trnovski gozd. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhodalp.-din. drustva za proučevanje veg.: s~s. Ljubljana. (Izšlo tudi v srbohrvaščini in nemščini.) 58. Zupančič, M., 1976: Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega sveta Slovenije. - Disertacija (in litt.), Ljubljana. WJSSENSCHAFTLICHE BEMOHUNGEN FOR ElNE VERVOLLSTXNDIGUNG DES PFLANZENSOZIOLOGISCHEN SYSTEMS IN SLOWENIEN Zusammenfassu ng Der relative Wert der biologischen und okologischen Systeme ist allgemein be- kannt. Obwohl die Systeme mehr oder weniger kunstlich sind und somit die Moglichkeit fi.ir eine Subjektivitat vorlianden ist, kann ihr Wert dennoch indirekt bestimmbar sein. Ein solches System hat jedoch seine wirkliche Bedeutung, wenn seine Grundeinheiten, z. B. die Pflanzenassoziationen, in pflanzensoziologischer und okologischer Hinsicht wis- senschaftlich einwandfrei dokumentiert sind. Im vorliegenden Beitrag ist ferner die historische Entwicklung des Waldvegetations- systems von Slowenien dargestellt, das auf Grund der Methoden der Schule von Braun- Blanquet durch die folgenden Autoren ausgebaut worden ist: G. Tomažič, M. Wraber, V. Tregubov, 2. Košir, N. Persoglio, M. Zupančič, L. Marinček, l. Puncer, M. Accetto und D. Robič. Die Entwicklung dieses Systems geht in die Richtung der Zergliederung der entspreM chenden Makroassoziationen in kleinere, okologisch und floristisch einheitliche Gesell- schaften. ln den vergangenen zehn Jahren hat sich in Slowenien das pflanzensoziologische System in Bezug auf die pflanzengeographischen Gebiete und Vegetationsstufen durch- gesetzt. Die okologischen Untersuchungen der Pflanzengesellschaften treten immer starker in den Vordergrund. Der Ausgangspunkt fi.ir die kunftige Arbeit sind die weiteren systematischen Unter- suchungen der Pflanzendecke, die im nachsten Jahrzehnt eine komplexe Darstellung der gesamten Vegetation von Slowenien ergeben soli. 57 UDK 634.0.271/272 :634.0.176(497.12) REDKE DREVESNE VRSTE V NASIH PARKIH IN NASADIH Dr. Rihard Er ker (Ljubljana)* Er ker, R.: Redke drevesne vrste v naših parkih in nanadih. Gozdar- ski vestnik, 37, 1979, št. 1, str. 58-62. V slovenščini. Avtor obravnava morfološke lastnosti pupirjevke (Broussonetia papyri- fera L l'Herit}, mandžurskega javora (Acer mono Maxim}, rogovilarja (Gymnoc/adus dioicus L., Koch} in velikega jesena z enostavnimi listi (Fraxinus excelslor diversifolia Ait.) ter navaja njihova nahajališča v dveh parkih v S!oveniji. Er ker, R.: Rare tree species in our parks and plantations. Gozdar· ski vestnik, 37, 1979, no. 1, pag. 58-62. ln Slovene. The author discusses the morphological features of Broussonetia papyri- fera, Acer mons, Gymnoc/adus dioicus and Fraxinus excelsior diversifo/ia, quoting their finding places in two parks in Slovenia. V parku med Zupančičevo in Puharjevo ulico v Ljubljani raste papirjevka ali brusoneta (Broussonetia papyrifera L., L'Herit). Drevo ima široko krošnjo. V vi- šini 1,50 m se deblo rašljasto razcepi. Levi krak je debel 34 cm, desni pa 45 cm. Višina drevesa znaša 14m (sl. 1). Papirjevka je doma na Kitajskem in Japonskem. V domovini zraste po Krussmannu [5] do 15m visoko drevo. Lubje je sivkasto- rdeče in progasto {sl. 2). Mladike so sivo zelene gosto dlakave. Listi so široko jajčasti, napiljeni, večinoma so dvokrpi ali trokrpi, 8-15 cm dolgi, zgoraj temno- zeleni, raskavi, spodaj sivozeleni polsteni (sl. 3). Cvete maja. Cvetovi so dvo- domni, prašni cveti so obdani s četverodelnim odevalom, tvorijo viseče mačice. Odprejo se z majhno eksplozijo. Pestični cveti so v vrčastem ovoju. Vrat ima nitasto brazdo. Birni plod je oblast, oranžnordeč. Iz enoletnih poganjkov izdelu- jejo zelo žilavi japonski papir, iz ličja pa tkanine. Pri nas jo često gojijo v parkih in drevoredih posebno v primorskih mestih. V parku na Verdu pri hiši št. 37 rastejo med drugimi drevesnimi vrstami: mand- žurski javor (Acer mono Maxim.), rogovilar (Gymnoc/adus dioicus L., Koch) in veliki jesen z enostavnimi listi (Fraxinus excelsior diversifolia Ait.). Mandžurski javor (Acer mono Maxim., Acer pictum Thumb., Acer pictum var. mono Maxim.) je doma na Kitajskem, v Mandžuriji, na Koreji. Po Aniču [1] in Schenc ku [11] zraste v do 20 m visoko drevo. Lubje je sivorjavo in plitvo razpo- kano. Popki so jajčasti, pokriti z nagubanimi luskami. Mladike so gole, rumeno- rjave. Listi so 5- do 7-krpi, 8-15 cm široki. Krpe so jajčasto-trikotaste s tanko konico, celorobe. Dno lista je srčasto. Listi pecelj vsebujejo mlačni sok. v jeseni porumenijo (sL 4). Cvetovi sestavljajo kobulasta socvetja in se pojavljajo isto- časno z listi. Cvete aprila in maja. Plodovi so ploščati, krilci oklepata kot 180° podobno kot pri poljskem javoru. Mandžurski javor na Verdu (sl. 5) je visok 19m, v prsni višini meri 54 cm. Raste v skupini dreves, ki jo sestavljajo (od leve na desno): maklura (Mac/ura aurantiaca Nutt.), gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), srebrnolistni javor (Acer saccharinum L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.), negundovec (Acer negundo L.) in mandžurski javor (Acer mono Maxim.). • Prof. dr. R. E., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU. 58 ,.., Sl. 1. Papirjevka (Brousso- netia papyrifera L., L'He- rit) v parku med Zupanči­ čevo in Puharjeva ulico v Ljubljani Rogovilar (Gymnocladus dioicus L., Koch, Gymnocladus canadensis Lam.) zraste po Schencku [11] do 33m visoko in 1 m debelo drevo. Rogovil ar na Verdu (sl. 6) je prek 1 m debel v prsni višini in visok 29 m. Lubje na deblu je grobo vzdolž. razpokana (sl. 7). Popki so zelo majhni, globoko vdrti v lubje nad velikimi brazdami listov ter stoje po 2 do 3 drug nad drugim. Mladike so zelo de- bele, pokrite s številnimi plutastimi lenticelami (sl. 8.). Listi so dvakratno parna pernati do 80 cm _dolgi in do 50 cm široki. Listni pecelj je pri dnu odebeljen. Glavni list je sestavljen iz 5 do 11 parov stranskih listov, ki praviloma ne stoje nasprotno, spodnji par stranskih listov je enojen - ni sestavljen (sl. 8). Vsi zgornji pari listov so pernati, sestavljeni iz 6-12 parov premenjalno stoječih listavcev. Lističi so jaj- • časti, do 5 cm dolgi, pri dnu nesimetrični in okroglasti, celorobi, na vrhu imajo konico. Spomladi so listi rožnati, v jeseni zlatorumeni. Glavni pecelj odpade šele potem, ko so pernati lističi že odpadli. Cvetovi so dvodomni rastejo v ovršnjih latih, pestični, so 15 do 25 cm dolgi, prašni pa so manjši in gostejši. čašni listi so zelenkasta beli. Strok je okoli 15 cm dolg, 4 cm širok, usnjat, temen ali črn. Seme je okroglo, 2-2,5 cm široko, črnorjavo, po 4 do 8 ležijo v medu podobni snovi. Rogovilar je doma v Severni Ameriki. Njegove ostanke iz terciara pa so našli tudi v južni Franciji - Schenck [11]. V pragozdovih na področju reke Mississippi Sl. 2. Lubje papirjevke (Broussonetia papyrifera L .. L'Herit) 59 SL 3. Mladika in listi papirjevke (Broussone- tia papyrifera l., L'Herit) SL 5. Mandžurski javor (Acer mono Maxim.) ·v parku na Verdu pri Vrhniki Sl. 4. List mandžurskega javora (Acer mono Max im.) Sl. 6. Rogovilar (Gymnoc/adus dioicus L. Koch) v parku na Verdu pri Vrhniki Sl. 7. Lubje rogovilarja (Gymnocladus dioicus L., Koch) Sl. 8. List in mladika rogovilarja (GymM nocladus dioicus L., Koch) med 33° in 44° severne širine je rastel rogovilar skupaj s črnim orehom (Jug/ans nigra L.}, gledičevko (Gieditschia triacanthos L.), ameriškim jesenom (Fraxinus americana L.}, srebrnolistnim javorom (Acer saccharinum L.), močvirnim hrastom (Quercus pa/ustris L.), ameriškim črnim topolom (Popu/us deltoides Marsh.) in dr. Sl. 10. Listi velikega jesena z enostav- nimi listi (Fraxinus excelsior diversi- tolia Ait.} Sl. 9. Veliki jesen z enostavnimi listi (Fraxinus excelsior diversifo/ia Ait.) v parku na Verdu pri Vrhniki 61 Zaradi nenavadnih in zanimivh oblik vejic in listov je rogovilar zelo cenjeno okrasno drevo. Je zelo odporen proti nizkim temperaturam ter bi ga lahko gojili v vseh parkih in nasadih po vsej Sloveniji. Veliki jesen z enostavnimi listi (Fraxinus excelsior diversifolia Ait., Fraxinus simplicifolia Willd., Fraxinus monophylla Dest., Fraxinus heterophyl/a Vahl., Fraxi- nus excelsior simplicifolia laciniata Kirchn.) na Verdu (sl. 9) je 13m visoko in 50 cm debelo drevo. Lubje je temnosivo in razpokana. Popki so temnorjavi do črni. Mladike so tanke rumenkasto sive. Listi so enostavni do trojnati, 5-10 cm dolgi, 1,5-2,5 cm široki suličasti, proti dnu klinasti, v spodnji četrtini celorobi, v gornjem delu nazobčani, rumenozeleni (sl. 10). Zaradi svojevrstnih listov, po katerih se razlikuje od drugih vrst jesenov, je cenjena okrasna rastlina. Literatura 1. Anič, M.: Dendrologija, Sumarski priročnik 1, Zagreb 1946. 2. Jovanovič, B.: Dendrologija sa osnovima fitocenologije, Beograd 1967. 3. Karavla, J.: Prilog opisu nalazišta egzota i nekih (forma) naših autohtonih vrsta na području nekih zagrebačkih parkova, Sumarski list št. 7/1962. 4. Kriissman, G.: Die Baumschule, Berlin und Hamburg, 1954. S. KriJssmann, G.: Handbuch der Laubgeholze, Berlin u. Hamburg, 1960. 6. Mayr, H.: Fremdlandische Wald- und Parkbaume tur Europa. Berlin, 1D:J6. 7. Petračic, A.: Uzgajanje šuma 1., Zagreb, 1952. 8. Petrovic, D.: Strane vrste drveca (egzoti) u Srbiji, Beograd, 1951. 9. Piskernik, A.: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, Ljubljana, 1951. 10. Rehder, A.: Mannual of cultivated trees and shrubs, New York, 1962. 11. Schenck, E. A.: Fremdlandische Wald- und Parkbaume, 1., 11.. Berlin, 1939. 12. Sprenger, C.: Ober einige Baumarten Griechenlands, D. D. G., 1928. 62 GOZDOVI IN GOZDARJENJE V LANGTANGU, NEPALSKEM NARODNEM PARKU PosebeJ za Gozdarski vestnik Slovenski biologi so lani oganizirali posebno strokovno odpravo v oddaljeno deželica Nepal, sredi Azije. Peter Skoberne je korakal po tej dežel/ z dodatno posebno nalogo, da poišče, zapiše pa tudi pos/ika vse gozdarske posebnosti in jih pripravi za našo revijo in naše bralce. Prijazni biolog se je zares potrudil in v njegovem pripovedovanju boste našli veliko zanimivosti. 1. Uvod Od 9. aprila do 14. maja 1978 se je v Nepalu mudila biološka odprava pod strokovnim pokroviteljstvom Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. S te poti posredujemo nekaj vtisov o gozdovih, njihovem stanju in izkoriščanju v Langtangu, enem izmed štirih nepalskih narodnih parkov. ~tevilčni podatki so povzeti iz slovstva, lastna opazovanja pa se nanašajo na stanje ob prehojeni poti, zato jih nikakor ne smemo posploševati za ves Nepal. 2. Pregled vegetacijskih pasov v Nepalu Nepal je stisnjen med mogočni sosedi, Indijo na jugu in Kitajsko na severu. Po obliki spominja na pravokotnik s stranicami približno 500 x 250 kilometrov. Vendar pa Nepal ni zanimiv samo zaradi mogočnega gorovja Himalaje. čeprav je najbolj znan prav po najvišjih vrhovih na svetu. Od indijske do kitajske meje so razviti vsi vegetacijski pasovi od tropske do nivalne stopnje. To pestrost omogoča v prvi vrsti višinska razlika od borih 50 metrov pa vse do 8800 metrov nadmorske višine. Rastlinstvo uspeva §e do 5500 m, kar je razumljivo, saj leži Himalaja dokaj bliže ekvatorju kot Alpe (sl. 1). Na razširjenost rastlin močno vpliva tudi monsunsko podnebje. Od junija do septembra se vlažne zračne gmote gibljejo od Bengalskega zaliva proti grebenom gora. Na poti se dvigujejo, ohlajajo, zračna vlaga se zgosti v dež, oz. v višjih legah v sneg. V tem obdobju pade večina padavin. Slabše izraženo deževno obdobje je še od decembra do konca marca, ostali meseci pa so izredno suhi. Poglejmo si prečni prerez čez ožji del nepalskega pravokotnika (sl. 2). Pokrajina se prek zaporednih grebenskih verig postopoma dvigne preko 8000 m visoko. Monsunske gmote zato na južnih pobočjih iztresejo večino padavin, severne lege pa so znatno bolj suhe in sončne. Torej predstavljajo grebeni kot npr. Sivalik, Mahabharata ter seveda verige najvišjih himalajskih gorskih skupin, deževno pregrado. Zato imajo prečne, notra- nje himalajske doline (kot na primer Langtang) zelo suho podnebje. Skrajnost predstavlja Transhimalaja v Tibetu, kjer vladajo že puščavske razmere. Glede na padanje temperature z višino in glede na količino ter razporeditev padavin ločimo v Nepalu naslednje vegetacijske pasove (Dobremez, 1973), pri- kazane na sl. 3. 2.1 Sp od nji tr op ski pa s (0-500 m) Razširjen je le v najjužnejših nepalskih pokrajinah, npr. v Teraju in dolini reke Rapti. Površine avtohtonega gozda so zaradi izkoriščanja redke, nekaj jih je 63 .......... ·, ... - -.... / 1 1 1 1 ' 1 ) - - 1, " \- -~- -\· 1 " "_ -- ~' ' 1 Sl. 1. Skica Evrope, Afrike in dela Azije z označenima Jugoslavijo in Nepalom. črtkana po- vršina predstavlja lego Nepala, če bi ga prestavili pod Jugoslavijo. Bližina ekvatorja se kaže tudi v rastlinski odeji. zavarovanih v sklopu narodnega parka čitvan (Chitwan) v Teraju. Na naši poti se v tem pasu nismo zadrževali. 2.2 Z g o r n j i t r o p s k i p a s ( 500-1 000 m) Tu tvorijo klimaksne sestoje gozdovi salovca (Shorea robusta), vendar je gozdna pokrajina spremenjena v glavnem v kmetijske površine. 64 ~~ m 8000 6000 ~ a::: >hoteli«, preprosta prenočišča za popot- nike. Najbolj ogroženi so gozdovi na gozdni meji, zato je tu poraba največja, produkcija lesne mase pa zaradi ostrih rastiščnih razmer majhna. Ocene glede priraščanja so dokaj različne, saj so v veliki meri odvisne od ekoloških faktorjev, za informacijo pa navedimo tole: 72 V spodnjem delu doline Langtang smo potonili v pravi subtropski pragozd. Vlažnost in senčnost prijata tudi filodendronu. Foto P. Skoberne Subtropski pragozd je v glavnem izkrčen in spre- menjen v obdelovalne površine - terase. Salov gozd polagoma izsekavajo, pobočje pa teras/rajo. Foto: C. Filipič Slika spredaj: Eden prvih samoniklih sestojev na naši poti je bil gozd himalajskega ali Griffitovega bora (Pinus griffithii). V ozadju Ganeš Himal. Foto P. Skoberne Na sliki zgornji del Sabruja. Viden je sveže ob- delan /es novega »hotela«. Zle duhove odganjajo mo/ilne zastavice na strehah. Foto P. Skoberne Ob poti smo srečevali številne raznobarvne pred- stavnike, ki dajejo dolini Langtanga svojski pe- čat. Foto P. Skoberne L.aga pri Gora Tabeli. V bližini sekajo drevje in ga pri žagi obdelajo. Bivalni prostor Je pokrit z bambusno streho. Foto P. Skoberne Slika zadaj: Zaradi neprevidnosti je zgorel del gozda himalajske jelke, na nasprotnem bregu pa se še košati neokrnjen gozd. Foto P. Skoberne V Nepalu pokojnike sežgejo, pepel pa pomečejo v svete reke. Sežiganje je eden izmed razlogov degradacije gozda. Foto P. Skoberne Merska enota za koli- čino drv je en tovor, kar ustreza približno 40 kg suhega lesa. Fo- to M. Stangelj Abies spectabilis Pinus griffithii Pinus roxburghii 7 ma suhega lesa/ha 9 ma suhega lesa/ha 12 ma suhega lesa/ha 3.2.2 Gradbeni les 1000-2000 m 2000-2600 m 3000-4000 m Domačini uporabljajo les tudi za gradnjo ter pokrivanje hiš, zavetišč in podobno. Poraba lesa v gradbene namene je večja zlasti v višjih legah, kjer so strehe krite z lesenimi strešniki. Za hišo porabijo v teh krajih kar 1000 ma lesa. Zaradi preprostega načina obdelave je izkoristek samo 2-10 °/o. Vsa dolina premore le nekaj žag, s pomočjo katerih uporabijo do 50 °/o podrtega lesa. L:e po velikosti strešnikov lahko ugotovimo, ali je gozd blizu naselja ali ne. V prvem primeru lahko merijo celo 160X30X5cm, kadar pa je les zaradi od- daljenosti gozda dragocenejši pa na primer le 85 x 19 x 2 cm. Iz 22m3 debla naredijo domačini samo 150 strešnikov, ostanek porabijo za kurjavo ali pa propade. 73 Na visokogorskih paš- nikih se pasejo domači jaki, križanci med div- jim, tibetanskim jakam in govedom. Jak je zelo dobro prilagojen na ostre podnebne razme- re in pomaga človeku v trdem boju za obsta- nek pod zasneženimi vrhovi. Foto P. Skober- ne Trajnost strešnikov, izdelujejo jih vecmoma iz lesa himalajske jelke, zavisi od vlage, temperature in nadmorske višine: šabrubenzi (1417 m) Langtang (3307 m) Yala (4633 m) 8-10 let 15-20 let 20-30 let 3.2.4 Versko izročilo Tibetanci uporabljajo brinove vejice pri verskih obredih kot kadilo. Eno gospodinjstvo porabi dnevno lahko tudi 3 do 4 veje premera 10-15 mm. To debelina doseže brin glede na višino (3800-4100 m) v petnajst do dvajsetih letih. Z brinjem iz narodnega parka zalagajo tudi v Katmanduju živeče Tibetance. V vasico Langtang (3307 m) smo prispeli po tibetanskem novem letu. Na strehi vsake hiše je bila pritrjena majhna jelka (Abies spectabilis) na vrhu katere so vihrale raznobarvne zastavice religioznega pomena. 3.3 P a š n i š t v o Ljudje so v veliki meri odvisni od domačih mesnih zalog, zato je v teh krajih pomemben delež živinoreja. Poglejmo, koliko živine se pase na ozemlju narodnega parka: 74 V Langtangu sekajo ve- čja debla izključno s sekirami. Zaradi pri- pravnosti sekajo precej visoko, štore pa kasne- je odstranjujejo s poži- ganjem. Foto P. Sko- berne visokogorsko govedo (jak, nak) nižinsko govedo bivali ovce in koze 2400- 3600 4900-"10300 1800- 3560 7200-13300 Pokrajina je zaradi pašništva precej prizadeta. Na krčevinah se zaradi se- lektivne paše razvije drugačno rastlinstvo, tam, kjer se živina večinoma zadržuje, se razbohoti stajsko rastje. Domačini pasejo živino in steljarijo tudi v gozdovih, zaradi tega je zelo otežkočeno ali celo onemogočeno naravno pomlajevanje. Podrasti je razmeroma malo, zato so prizadete večje površine, saj se le tako živali lahko nasitijo. V višjih legah, tja do 4000 metrov, naletimo na planšarije. Paša velikokrat znižuje naravno gozdno mejo, preprečuje zaraščanje, travnata pobočja pa so značilno »terasirana<<. 75 Pri Gora Tabeli smo naleteli na žago, eno redkih v dolini. Z velikima listama ročno raz~ žagajo deblo na kraju samem. Foto P. Skoberne 4. Način in posledice izkoriščanja gozdov V Nepalu pripisujejo mnogim živalim in rastlinam religiozen pomen. Med rastlinami imajo posebno veljavo nekateri grmi in drevesa, ki rastejo posamič, I>lastne sadike((. Pri tem pozabljamo na dejstvo, da mehanizacija in velikopovršinska proizvodnja pocenita sadika in da le izbira ustrezne provenience zagotavlja »lastno sadika« in ne vzgoja v nlastni drevesnici<<. Nemčija je znana po monokulturah iglavcev, vendar imajo v drevesnicah 20 °/o listavcev. ln mi? Po podatkih PZGO {anketa 1975} je bilo leta 1975 v naših dre- vesnicah le 1,23 °/o sadik listavcev. Naši predhodniki v 19 st. so od vseh sadik proizvajali kar 26 °/o listavcev, kljub temu, da je bila čislana nemška gozdarska šola. Danes govorimo o pronaravnem gospodarjenju z gozdom, vendar pri izbiri drevesnih vrst upoštevamo le smreko. Enake ugotovitve kot za drevesničarstvo veljajo tudi za semenarstvo. Kvali- tetno in poceni seme dobimo le, če storže predelujemo v večjem centru, ki po- 87 polnoma izkoristi svoje kapacitete. Kljub temu, da še sušilnica v Mengšu ni po- polnoma izkoriščena, se v nekaterih republikah pojavljajo težnje po gradnji novih. če hočemo slediti evropskim tokovom v semenarstvu in drevesničarstvu, mo- ramo tej veji gozdarstva posvetiti več pozornosti, oddelek za genetiko na go- zdarskem inštitutu pa okrepiti, če hočemo, da bo uspešno usmerjal proizvodnjo semena v semenskih plantažah in sestojih in tudi skrbel za izboljšanje in racio- nalizacijo drevesničarske proizvodnje. Mag. Jože Papež SLOVO OD IVANA URANKARJA 23. novembra 1978 smo se v Škocijanu, na Avstrij- skem Koroškem, poslovili od našega stanovskega to- variša Ivana Urankarja, višjega gozdarskega tehnika in svoječasnega upravitelja in direktorja raznih naših go- zdarskih organizacij. Gozdnogospodarstvo Ljubljana, pri katerem je ime- novani služboval predno je stopil v pokoj, je hvale- vredno poskrbelo, da se je pogreba udeležilo precejš- nje zastopstvo iz Slovenije, položilo venec na krsto v imenu slovenskih gozdarjev in da je bila ob odprtem grobu spregovorjena poslovilna beseda. Imenovani pokojnik šteje v generacijo tistih gozdarjev, ki so absolvi'rali takratno »Gozdarsko akademijo« v Brucku na Muri. Ves čas je služboval v Sloveniji. Po ukokojitvi pa se je preselil v škocijan, na dom svoje žene. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Tam je končal osnovno in srednjo šolo. Po končanem strokovnem študiju, se je dograjeval v praksi. že pred vojno je deloval nad 10 let v svojem poklicu, največ kot upravitelj takratnih gozdnih uprav, med njimi v Hmeljniku in v Jurkloštru. Po vojni pa je taivsakdo hvali svojo mal- ho•~. Menim tudi, da bo dogovarjanje o skupnih interesih med gozdarji posameznih republik, imelo veliko koristi zaradi enotnih zahtev pri proizvajalcih kamionov. če bo ta študija tudi k temu doprinesla svoj pozitiven delež, nam bo tembolj drago. Vsakomur, ki se s to problematiko intenzivneje ukvarja pa priporočamo, da študijo podrobneje prouči. Ciril Remic, dipl. inž. gozd. IZTOK GEISTER: )>PTICE OKOLI NAšEGA DOMA<( Izdalo in založilo čZP l>Pti- ce Slovenije« 1966. in istega leta izdan šu- šteršičev prevod Henze-Zimmermanovega priročnika ••Gefiederte Freunde im Garten und Wald<( (Naši prijatelji na vrtu in v goz- du), kar je vsa povojna pomembnejša, sepa- ratna slovenska ornitološka literatura. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. še k članku inž. J. Pogorelca: UPORABA PROCESNEGA ROčUNALNIKA PRI KROJE- NJU SMREKOVE IN JELOVE OBLOVINE NA MEHANIZIRANIH HLODišCIH G. V. 9/1978 Inž. J. Pogorelc obravnava v svojem od- govoru nekaj, kar se ne nanaša na moje pripombe. Obravnava namreč novo, samo po sebi pomembno vprašanje, pojma nazi- va mehaniziranih skladišč in njihovega or- ganizacijskega položaja. Naj takoj pripomnim, da se v mnogočem strinjam s tistimi njegovimi izvajanji, ki jim v mojih pripombah nisem oporekal. Zato pa sem se prisiljen dotakniti na kratko tudi tega pomembnega vprašanja, ki zasluži pozornost. Res je, da je za mehanizirana skladišča lesa (MS) veliko nazivov tako v tujini kot pri nas. Ni ne·kega ustaljenega izraza, ki bi nedvoumno opredeljeval določen pojm iz tega področja. Zato ga je treba v posamez- ni obravnavi opredeliti. Lahko je namreč MS za iglavce ali pa za listavce, lahko za oblovino ali pa za žagan les {strojno sorti- ranje desk), lahko v večjem ali manjšem obsegu mehanizirana itd. Včasih se v na- slovu ne da vsega opredeliti ali pa bi bil naslov zaradi svoje preobširnosti neokusen. Naziv: >~mehanizirana skladišče lesa« vse zadovoljuje, toda še ne pove dovolj, kar je treba posebej upoštevati oziroma v obrav- navani vsebini pojasniti. Samo po sebi umevno pa je, da naslov ne sme v nobenem primeru nasprotovati vsebini. Mehanizirana skladišče za obdelavo oblo- vine iglavcev s sortiranjem hlodov po debe- 93 !inskih stopnjah, je posrečena povezava med gozdno in žagarsko proizvodnjo. Tu se dokončujejo nekatera opravila iz gozdne in začenjajo iz žagarske industrijske proiz- vodnje. Organizacijsko je MS lahko vklju- čeno v lesnoindustrijsko podjetje, kot je najpogosteje v tujini za žagarsko hlodovi- na. Tedaj gozdarstvo pred samim MS pro- daja nedodelane oblovino za hlade. Pri nas pa je skoraj izključno v okviru gozdno- gospodarske organizacije, kar našim raz- meram tudi bolje ustreza, ker pošiljamo na MS vso oblovino iglavcev. Gozdarstvo pro- daja tedaj dodelane sortimente ustreznim potrošnikom - hlade žagarskim obratom, druge sortimente pa drugim uporabnikom. Delokrog gozdne proizvodnje sega torej pri nas do prodaje lesa, s tem pa tudi krojeM nje oblovine na ustrezne proizvode za raz- lične potrošnike. Res je, da bt krojenje oblovine na hlada najbolje opravil ,,dober poznavalec žagar- ske in finalne produkcije•< kot trdi inž. Pogorelc. O tem je bilo že pred deset- letji govora. Toda kako bi izgledalo, če bi razpoložljivo oblovino ig/avcev kroji/i hkrati: žagarji in finalisti, ce/u/ozarji, jamarji in vsi drugi potrošniki, vsak za sebe? Pač pa se mora gozdar-krojilec v največji mogoči meri ravnati po potrebah in željah odjemalcev in sicer v okviru JUS ali mimo njega, če le-ta v praksi ni spoštovan. Pripombam uredništva pa le to: Zakaj blagohotno opozorilo pretvarjati v ))dvoboj« in s tem po nepotrebnem zaostrovati? Res da imata mlekarna in sirarna opraviti z mlekom - če naj uporabim besede ured- ništva - pa vendar navedena izraza nista istovetna. Zakaj ne uporabiti pravega, opre- deljenega izraza, če ga imamo, zlasti v na- slovu ali v poudarku, ne da bi bili pikolov- ski? Vsi poudarjamo, da je vsako žaganje »po namenu", pa je vendar na str. 426, pod 2.4 članka rečeno doslovno: ••V glavnem loči­ mo dva načina žaganja: žaganje po namenu, - žaganje po principu največjega izko- ristka,(< Zadevni članek je kot prvi del z naslovom napovedane razprave v celoti izrecno posve- čen ••pojmom«. Zato sem reagiral z očitno blagohotno željo, da bi bilo pričakovano nadaljevanje razprave, ki po mojem mnenju posega v zelo aktualno in pomembno snov, brez obravnavanih nevšečnosti. prof. Zdravko Turk Osvežitev v dohodkovnem povezovanju Tovarna celuloze Djuro Salaj v Krškem išče nove oblike povezovanja s slovenskim gozdarstvom. Znano je namreč, da je tovarna nenehno v zadregi za surovino. En dan za- stoja v tovarni pa pomeni 5 milijonov din manj prihodka. Izvirne rešitve, ki so prava osvežitev rv sicer dokaj nedomiselnem, pri- lagajanju zakonu o združenem delu. zago- tavljajo gozdarstvu nova sredstva za vlaga- nja v gozdove (biološka kakor tehnična), tovarni pa vsaj približno zagotovitev ustrez- ne surovine. Ponudba je ugodna, partner resen in močan in gozdarske TOZD ter OK, zlasti v bližnji okolici (Brežice, Celje, Novo mesto in Ljubljana) bi morali to možnost vključevanja v širši reproduktivni proces te- meljito preučiti, zlasti še zategadelj, ker je to lepa priložnost, da svoje številne slabe gozdove izboljšajo. Novoletno darilo Za Novo leto se je gozdarjem odprl sema- for cen. Skok nekaterim sortimentom je prava eksibicija. Roko na srce: kot gozdar- jem nam to kar paše, toda kot občani se nad takšnimi pojavi ne moremo navduše- 94 ZAIPilS NA U3lU U(VU Foto: prof. Franjo Rainer vati. Kakorkoli že, nove cene so bile slej kot prej potrebne. Z njimi se je uredilo ne- normalno stanje na trgu s hlodovina in osta- limi sortimenti. Nova cena nafte (jesenska podražitev} zahteva nove cene kamionskih storitev. Boj- da so ceniki že pripravljeni. Upajmo le, da med tem ne bo že ponovne podražitve, sicer bi bilo bolje počakati. Pregled nad temi naftnimi sodčki pa je že tako ali tako zadosti meglen. Bela omela še ni raziskana O zdravilnih učinkih bele omele je bilo že dosti napisanega v knjigah, ki obravnavajo zdravilna zelišča. Ta polzajedalska rastlina ima nekaj znanih dobrih farmakoloških last- nosti. Tu pa bomo zapisali nekaj novejših izsledkov o njenih zdravilnih učinkih. čeprav so različni znanstveniki že precej natančno raziskali in preizkusili njeno zdra- vilno moč, še vedno iščejo nove. Tako so odkrili neko snov, ki zdravilno učinkuje na srce in krvni pritisk. Kaže pa. da snov ni preveč obstojna, saj takrat, ko gre skozi želodec in prebavni trakt, postane neučin­ kovita. če bi hoteli ohraniti njeno učinko­ vitost. še po prehodu skozi želodec in pre- bavni trakt, bi jo morali zaužiti v zelo veliki količini. V takšnih okoliščinah pa bi seveda povzročala prebavne motnje. še poskus, ki pa še ni v celoti preverjen. Pri zdravljenju rakastih obolenj. ki se niso dala več pozdraviti, so uporabili preparat bele omele, ki je bil izdelan v farmacevtski industriji. Izdelki tega zdravljenja sicer še niso popolni, vendar pa so ugotovili, da iz- vleček bele omele v ustrezni dozi uničuje tkiva. Kakor vse kaže, učinkuje na mlada tkiva, med katera spadajo tudi rakasta. Lahko pričakujemo, da bodo z nadaljnjim raziskovanjem in poskusi z belo omelo končno le odkrili zdravilo, ki bo omilila ali vsaj zavrlo uničujoča delovanje te, lahko rečemo, danes najbolj pogoste bolezni. Belo omelo najdemo v mnogih domačih lekarnah na podeželju. Njena uporaba pa bi morala biti zdravniško usmerjena, kajti gre za strupeno rastline katere jagode so nevarne zlasti otrokom. Po PROTEUSU Pet pred dvanajsto Trenutno zahteva slovensko gozdarstvo uvoz 43 Magirusov za prevoz hlodovina. FAP nima programa, ki bi ustrezal za prevoze takšnih tovorov v naših razmerah. TAM se le počasi približuje gozdarjem. Med tem pa prihajajo z vseh koncev Slovenije klici obu- pa - TOK Zasavje je moral za leto 1979 znižati odlobdelava«: Cenitve so bile na splošno prenizke. (Oh, ta večni gozdarski pesimizem!) Srednji odklon (zgrešek) je bil v negativno stran 163m3, navzgor pa za 1/3 manjši- to je 105m3• 6 °/o zgrešek, to je 40m3 je doseglo 17 °/o reševalcev uganke. Za 40 do 100m3 ali za 15 °/o se je zmotila 21 °/o ugankarjev, za 100-160 m3 ali za 25 °/o, kar je še vedno zelo dobro, pa se jih je zmotilo 19 °/o. Ostane torej še 43 °/o ugankarjev, ki se jim silvester zares hudo pozna. Sicer pa je treba priznati in to je pouk naše uganke, da je prostorska predstava s fotografij zelo šibka in da je kakršnekoli razsežnosti s posnetkov zelo težko realno oceniti. Hvala vsem, ki so sodelovali, najboljšim trem pa seveda iskrene čestitke!