i t-y-;, , A ' " 1Í. ^ J- l: v"-» t- - • - /V - ■■y.v':'^' f. ' 'rX:: * ' - • . ř .■ 0 '' ' f y' - --V :tišt^ - v ; •... --ï- i « » ^ '.-i: -é .-^Si íVv' -, í - v ; M. --I, . . - -mm 'T- • -i v - ■ : ""Ti 1 . ■ -.'v i.' • ■ «I i v -V" 1 ■ » • • Î . ■ .i < víSfi.^ . ^ 'i ■ ^^.^--áSBf^' •í > /T -v ' L-- 'o f u t íy"*^ »A , . co—^ • ^^ I, uhodím n ljub 1 Narodnost in Sloveiís^lyo. t-f!. si ^ , lA ! 1 c<-=--- ^ ^^ * 4 « i» ^ ^ .. t « . A .^jL . - .o . ^ S, .i* Mi i?,' Ai/. ^ jí^, I ^^ "" lir ^ —__^ ----- * _ Narodnost in Slovenstvo. ■»■K« Spisal J oz i HOOvà». T LJUBUANl 1860. NnlUnil in mIožU Jožef Dlit»alk. z /i}, je sedajnoAt xpidoviiisko Imenitnih dogotib, in poslednje dc Htran pomenljivosti ined «abo (ežkajo. DIaiçovUo brex dvonibo jo toraj opravilo, icrdno kermilo podajali ljudem nkozi kernicc in piitvicc nanc razvelrano dobe, „ki je duba vclikannkih razvitij. Podlace dozdaujega reda 8o omajano; veliko reči zavoljo lerblenonti razpada in moi^očna Hpre-mcmba je ekur natorna potrebo ; kteri ao to potrebo spoznali, eo jo kajsneje pričakovali — nastopila je. Vidimo njen začetek, pota in konca ji no znamo. Ako hočemo biatvo sedanje^ gibanju «pregrlodati in razumeti, se nam je treba iiu nravne podlage družbe In derive ozreti ter hoteve naAesa časa in želje človeštva v določne Izraze obscči" — «edajnont spoznavati je prava modrost. Bolj zaželena ko pričakovana prikazen novejši avetrijanake dobe je cen. ukaz glede učnega jezika po različnih deželah našega cesarstva. Veliko HC je poslednje leta pisarilo in beoedovaln od prerojenja in prest varjenja Avstrije; pa med tem hc je veliko plev razniatilo, veliko «netja razprařiilo. To prerojenje je bilo sicer res prav potrebno; (ode, njegovi pripomočki so se mogli iskali no r presilvanji pisarniške vae-mogočnije in strimbe, ampak v razvijanji pravotnih organov duševnega vzajemanja, v zedinovanji in kolikor mogoče svobodnem opravljatyi moralnih in materialnih narodovskih zadev. Pervo znamnje novega avstrijau-skega življenja jo bila sklenitev konkordata z glavarjem sv. rimske cerkve. „8 cerkveno nvobodo namreč vse druge svobodo v človeški družbi stoje in padajo; ali ktera svoboda se bo pač ohranila, ako se cerkvena pokončoje, in kterilo (rinog ni ali cerkve hlapčunil, ali pa se ne raztrešil nad njeno svobodo Razan dnizih koristnih ali že vpeljanih ali pa se le obljubljenih prcnaredb jo razglas glede učnega jezika veliko v tem oziru napovedal. Ali kakor pri konkordatu, tudi pri tem razglasu no manjka veliko^ da bi ga tumpasla nagajljivost in skerčena ptujčariju skor ob vso veljavo ne pripravila. Xe da bi se z očitnim in neutegoraa spoznai^'em natome pravice dane od Boga per^a Mopinja storila do spoznanja in teijenja vsih druzih od Hoga izhajočih in v zgodovinskem razvijanji pravomerne evo- 1 • bode nterjenili prarlc, ampak se v ř.aloRlnt slepoti krici — ne t-cx ibk-ker ae ceženj ne nioć, umpak cer. uboj|;e narode, ki nove naredbo potrebujejo kakor splavljena riba bistre vode ; in vae šile Be napenjajo, tla bi se pač mo/^oče sloritve in koristni nasledki ceo. raz^laHO kolikor toliko akradli, in (»časoma niorde čislo zatorli. \lr te krivične in ncspamcino obnase je pač vsaj nekoliko iskati v kalni in napčni mpreuincvi razmere med nemškim jezikom ko vladnim in drnximi ncncmAkimI k« nar očitni-širni izrazi inacega narodsiva. In kolikor sc je v naAib časih od le^ca »e pisalo, nam vendar šc manjka aplob všečne, iz občno veljavnih načel spe-Ijevane in zato lahko razumljive ukrenitve lega važne^ vprašanja. Da se mu pa dozdaj še ni do jedra posejalo, so uder/.cvali razni nagibi, in da zdaj zavedna opravičenost z močjo in krepostjo beseduje za obudo pravih narodnih in izobrazevavnih življejev, reakcijna natora nanaša. Re^ se mora človeku inák storiti, kadar pomisli, da se je treba v razvpitem veku humanije in civilizacije skoraj a kervavimi žulji pote^rovali za tako jasne, tolikanj potrebne pravice, in da se preučeno, prezmodrovano človeštvo v tajbo podaja ramo pri tako očitnih resnicah — pri pravotnih pogojih človešlevske like. Za panioliicřa in »previdnega človeka je vsaka besedica v ta namen zapisana in govorjena skor nepotrebna, in komur so se še dvomi mehurili iz deževno vode, jih je pač točno prclrcnovanje raznih nadaljevanih ^glasov^^ v Novicah zopet pobilo ; pičloumnih nuaprot-vanj in ugovorov pa sc nikdar manjkalo ne bo; širokoustne modrovanja in zaničljive odrekave šurimorijo vedno po vsih špranjah in kotanjah, po provincialnih kerpúcinah in viHokodunajskih plahtah. Ta brezznacajna x.a-lagánost nam pa očitno spričuje plitve pravičenske zapopadke našega olikanega sveta in spridenost naših časov, ker se je v breznu denarskih dobičkarij vsaka viši človeška zadeva potopila, in žalostna dan na dan očitnisi resnica je ta, da nam listo liôhorc Inlelligcnz in geistige teber-legenheit le šahrovti jadjo po časnikih prddajo, v klere le enakoverni mali-kovavci zlatega teleta in zatopljene! v »lastne in Ivarinske mike tiste pustnošeniske čirečare glede jezikarskih prizadcv „špedirajo", in du ludi bela Ljubljana nekoliko svojih rejcncov v lo gebildet kardelo inteltigentnih korrespondentov ko stud in gnjus izmeta. Svet slenni, kadar li čudo-vitniki jedro svoje premodrosti na Dunaj privtnUjo, ker „Ulasovi 80 enaki ilegljanju pufčev v mlaki''. Ker pa avstrijanski časniki v tolikanj imenitnih zadevah nenemškib narodov tako snvražuo-golidrovske spise sprejemajo, utegnemo iz to pri- kaxni na inakooKiruo njih vrcdnnnl nklepiiti. ZulaffauoHl ni m nehal« biti /načaj naícgu mlú. je rekci »kiiieu mož, ali kakor pravijo druiçi: „alljçe-mcinc ChnrokterloHiřkfit", in zatorej je treba tej »gonobljivi kaèi zaUloik lomiti % besedo in % djanjem. — „Laž in vara ne jc danilanainji do «trahovite sile popela, kakorâne nobena «ffodovinska doba ne prića; do nesramno predvr»ne sile, ktera o .«ploMni ncfprcviiliio.Hti in zatcIebunoHti a pripomočjo ato in sto organov, kjer Ic more resnico polaRoinu y^tira, « modrovankimi umetnoMtjui in ne-Hramnim laganjem taji. v lirumu prevpija, na mesto »li»kanih sama sebe postavlja, in le sebe ko uiucenico /.glasuje. La/, nas povsod, kakor nekako zračje obdaja; jo skor naiia vsakdanja jed in pijača, ki «c nam spreminja v kri in meso, tako sicer, da marskomu le lainjiva hrana dobro de', resnica pa mu ude stre-sa, in jo » kcrčevitim meracnjem od sebe odganja. Zatoraj v nar iraenitnisih rečeh po nekakem domišljevanem »vetu laaimo, po umetni basnurii, ki »mo si jo sami po svojih skaienih mislih, negodnih duy.dcvab, poleg svojega plitvega duha in škodljivih strast stesali, ki je pa od resničnosti tolikanj preč, da se v tej nesrečni maži prava podoba icči skor nič več ne «azna". Blagovitl ukaz, ki jo .spod Veličastnega peresa krilato se ovestil med avBtrijanske narode, je nar tanjši strune obudil napeto v serčnem braniu pregorečih narodnih želj. Zavadignili so so hipoma mnogoverstni glasovi in so v stoterem koru r.aslisanemu rar.glasu jeli odmevati od daljnih pokrajin mogočnega širocega eei-arslva. Tudi v meni je vnel živo hrepenenje , pridraiiti se stburu izurjenih plsatevskih veljakov in svoje resnično veselje razodevati nad njegovim dobrodevnim zasvitoni. Ali pod peresom se mi je tvariiia množila, kaj ž njo? V soteski neprijaznih okolišin, o redkem izdajanji slovenskih časnikov mo otožnega prederzna misel začne obhajati, po navadi samskih popevačev •/. neiiko umetnijo stopiti med blagovoljni poterpežljivi svet, in uko sim tej prevzetni! berzdo odpel, vajet na hlapno popu-Htil, naj se mi lu djanje v krivo ne zlaga, ker izvira iz zgolj dobrega namena — iz resnične ljubezni do ljube slovensko domovine. Xe tajim ne, da me jo marskaj strašilo s tem izdelkom med Ijnd so prikazati, ali g. Terd. besedo v novicah, „do, ker tudi nam Slovencom nihče ne brani svoje naj scrčnrje želje razodevati, je treba, da se ganemo bolj živo, kakor do zdaj, da se vsaki oglasi, kdor imenitnost to reči razume; da vsaki, komur jc za blagor deržave in za narodni napredek mar, poterdi, da je to, «a kar so potegujemo, zares potrebno pravo in dobro, vsim v prid in nikomur v škodo, da je zares narodov želja, ker jc tiaro- dov potreba," — te besede so nar.adDje vsomn premiBijevaiya in veftto-vanja pol pref;:rBdile in satoraj rasenanim U apis Slovencom v kakorâno-koli korùit. „\e drář.! in ne rogovili, ampak le skuèa kolikor nioi^oČB prclrcsovani resnici do dna poaeèi ; zajçovaija retinico in pravico, pa ne taji spodobno razmero; 8 btoJo obliko no moro nikogar žaliti, s obsežkom — morde; all ker ei gn ni earn VMtvaril, ni v njegovi moči drn^ači od njega besedovali; ne bo tedaj podžigal, ker resnica ne podpihajc; marveč ona tolaži, ker % doxnavanjcm očitne pravice duhovom mirovitoot naklanja. Draži pa le terdoglavnn etaraoje v krivičnosti, ki na VHe ntrani po zofističnih izgovorih Raci, npravno poravnanje odrekuje in h tem užaljene pravičensko čutila ven in ven zbada in rani''. „Hloga je pač velika dobrota, in kdor jo razdira, si veliko odgovornost naklada. Ta pa jo lomi. kterl s silo ali s kovarsivom, ali pa z obema skup zoper terdne pravice in svobode nameija, nikakor ne pa oni, ki napadane brani in krivico odganja^. ^Wir Btreiten nieht des Streites uegen, sondem nur des Friedens willen; und lassen das guteWort cine gate Htâtte, vor allem aber auch die aifrichtlge, nicht mobr binterhallige und trOgliciie That vcrsôhnlirho Oe-MiOther finden", rečemo tudi mi x velcvitim Gdrresora, in — ravnamo. P'oscbn.ml uttíťfia («sa, kakor rtkuiciii in previdni možje lenlijo. jc IH. «la .'lovcAlvo iiciiehoiiiu vpije: „Naprej" ih Ic „uaprej"; in cc se mu y.avcr«c: „K«m napruj"? se hudiijc rekoč-: „I naprej!« - Kadar namreč kake (çesia, v kterih «e «Irinjajn nploAne namere in goreče prizadevanja lekočcfftt «Uileija, po cloveiki ilruàbi »»šumě in /.adonë. in duhove tÏMlo prcvyjimejo, loiikořuo luoć době, da nakianjajo ali blaRor ali noitrećo. mikur jih «e resnica uli pa »mntu tolmači in «e ali v boljem ali pa v človeškem pomenu razumevajo. Xuda in «iraii in hrepenenje ljudstva prešine, ko čujejo le Klasove, ki mlade rodove k neznanim življenjem preplivaj«; upajo in NC boje, in «i obetajo ali življenje ali ^mcrl pole? pomena namreč, ki ga takim besedam podkladajo, ktero po njih ml»li osodo Hveta v svojem ..krivnoHtiiem naročju notiijo. Tedaj »e začne katnIiAko učeniStvo v svoji vedni «kerbno.Mi slede potreb in nevarnost človeštva « pomcnijivostjo listih bened, ki ho 7.n ljudstva postale ve»cbi — »lorč, kar morajo Moriti, namreč zleg; če pa prave misli in .sveie namer« na krivo pota zajdejo, «o toliko bolj nevarne in pogubljive, ker »e v človeškem življenji na dvojno moč iu podporo naslanjajo, in .se zoper človeka za-prisežejo z vsimi clorekovinii zmožnostmi. Vernija n. pr. nar bolj po«cbuu človekova zmožnost, obrodi naj huji fanatizem, naj gcrdobnisi vi-ažnost, kadar se vihri človeških stra.tt in zraotnjav da zapeljati; a »vojo raz-berzdunostjo postane naj huji niba za človeštvo, ravno zato, ker jo že sama po sebi njegov naj boljši del. Zaloraj katuli.Cko apo/^toljstvo svoje od božje previdnosti mu naložene diilžno>ti nikdar boljši ne »polnujc, kakor, kadar poleg tega človeškega hrepenenja za besedo poprime, da mu v naročji kersanstva zgolj resnico, pravico in svetost pokaže, ki je nikjer dnií;ej ni imjli, iu zasťonj druRorf y.aiijo pohaja. V lej /.adcvt (ctiaj po-Irebuje lircpciiciijc in pri/.utlevanjc po iiaprcjtvi bolj ku v>ako drug l> ViljcIdV njeg:o?e neKinodjire boKodc. In narodi, in jc vso člore^tvu (Ihío po^amcznu bitjc, ki po Kvcr-siíri hrepeni In za neskonênim «lopinjc ponierja. Vsi posamezni serčni in dnáni miki, vse hrcpcucnja in povadigc i-e Blekajo lako rckoc v en «am Rib, v en<» iam. In ta duševna zavzdigava proti idealu jo v človeku nar krepkeji navor NlorivnoHti. Ilrezpamotna živina ni Ideala ugledala, ni za naprejtev «posobna; životari in pogine med ograjo prelečenonti in prihodnosti, v nepreatopljivi ječi zdanje resničnoiiiti. Človek pa, ki je vidil ideal, ne tcrpi zapreke; pridši na verhovo vethov, se xpenja na dalji visine. Kakor orel poplava s perutmi proti vabivneniu žarneniu eolncu — človok neutrudno ra/.riva u.«tBvljavne ovire, in možato niztcgovaje mogočega meje, se v vedno lepAih in lepših atoritvah idealu približuje. In tedaj najde človek v tem nagonu do neutrudnega hitenja proti idealu drugo skrivnoBt moči in storivnoHtI, namreč upanje. Kaj je na svetu mogočnišega memo upanja? Za človeka upunjo ni samo mikava, ampak je uioč; brez upanja «c človek z vsimi si njimi zmožno.stmi faii. Upanje nas prepričuje naših zmožnost, in to prepričanje je zmiizenje samo : I'ossunl. quia posso videntur. In kaj da človek premore, kaj narod, če pogiimmi % močjo te misli z vedno bistrim očesom meri na namenjeno kako prisvo- Il jitev in roke po nji Blcgovaje napreduje, no pokazali slavili možje, zga-doTitisko iwciiiliii narodi, kraljestva svetli. Naprejtcv — ona je itovzdi;;« proti idealu, krepkoHi upauja, zma-«ovilo nagnjenje do pridobivanja in prisvojcvanja ; ona jc zapopadck vse človečke moči, gonilo naâcRa življenja — una je življenje námo, ne zmcr-isclo, negibno, ncstorlvno, ampak rasteče, djavno, krepko življeiijo, življenje, ki s pcrulMii potiska na tesne nižave in proti lepšim zračnim vlia-vam vesla, do urnega teka hiti ali proti velevitoati, ali pu proti poginu, kakor že orjc po pravotnih tečajih, ali pa v krivih zatekah trati moči. V napredvavno«!! tedaj obeloji tako rekoč podoba, izvirnost in vred tudi moč in nevarnost našega stoletja. V tej zadevi so godi z veki kakor z ljudmi. Po navadi se pri vxacem možatem človeku mnof^overatne idejo, namere in sklepi njegovi, ki mu življenje oblikujejo, njegovo djanje na-ravnujej«, stekajo In strinjajo v eno poglavitno misel, namero, v en sklep. Ta trojna zdniženost mu deli ločlvni značaj poleg raznih ali lepih ali gerdih in drunih lastnost; deli moč za dobro ali hudo, kakor se namreč to trojo jfiblje v resnici ali v jimoti, se redu ali homatii enači. Ravno tako so godi a človeštvom v kteremkoli stoletji. Ir. xaklada vsih njegovih idej, namer, strast in sklepov ena ideja, ena strast, en sklep prikipi in prirrlšl neukrotljivo, nexinagljivo, silovito memo vsih drnzih. Te tri poglavitne derečine se stekajo v ono skupno strugo in napravljajo s tem. kar tolikanj pripravno imenujemo časje. In tako ima tudi nase stoletje eno gospodovavno idejo, gonpodovavno ne samo poleg predmeta In do-tičnega i/.raza, temuč oblastno tudi poleg besede „ideja" same. Ře nikdar, odkar ljudje skrivnosti mišljenja po vsih plateh z besedovanjem in pisanjem kroje in preiskujejo, se tolikanj nI pohajalo za lem, kar dandanašnji imenujemo „ideja". Tudi do/.daj so ljudje po vsih učenostnih stavbah in modroslovskih osnovah govorili od idej, od razvijanja idej, od moči Idej; ali nikdar se ni s tolikanjo priljubnostjo kaknr dandanašnji rekalo: „Ideja!" tukaj je ideja, ugledali smo idejo!" Učen in neučen jo po ustih premetava , že opcrlana keršenica obrentani tovaršici modro rar.laga, in drejtar s škerpeti tuhtno demonstrira ocehtanemu škarjovcu. da tega in unega ni ^gar koa Ideeî« Kdo se ne spomni, da so ob ravno minulem .^illerovanji celo vsakoverstni blebetati k nespodrczanim jeaičkom jecali le od idej, od ideala itd. in je listihmal zavolj olikomanije vrabič od vrabca je edino potrebne umetnosti se mogel načivkati, ako jo hotel prepevati v koru slavivcov--Med posebnosti torej našega časa se mora brez dvombe «teti ta splošna čudna gospodovavnost Ideje čez duševni «vet. In kako naj ne kruljCN(vo pričujoče id«ýe urcmtiči? V čem obsioji (u nanicrjnna in eažcijcvoiia iiuprcjlo'? knj jv libeli predmet^ kákAťii iijctt /,4ikoii in (ok, iijfiin načelu, iijeii kuncn? Kilo po|iÍNo njeno míi(oio in puiiobu, iijcnc po-l^ojc, in naúkarskc puilla;e;c, njeno y.^nilnvinfko raKviJarije ? Koliko je (iikaj naraznoMti, ru/.pora , nasprote, naj več pu ne ved no rí i t V naročji čudne idejne edinn^ri xc rarodevlje že bolj čudna xtiiei^njava njenih dor.dcv. Ali vendar — napiedovonje je enoglasni sklep družb in liadi 19. «tolelja. Napredovati hoče reve/, in bo^ratin ; naprejtev iiamerjo učeni in nevedner.; hočejo jn [vladarji in ljudstva i njimi, dežele in piikrnjine. Evropa, ve« Hvei. Xaprejtevl kliče rcAnlca. zmota želi; naprejtcv slavi poštenost, jo oitnanja malopridnoet; ona je bandcru Hpcrtih nasprotno oprezvavnih Ktrank; je cilj In kouec sovražnih namer. Vprašamo ture), kaj je vpričo tcffa storili? Ali naj ne ta ideja pobija, la namera ovlru, ta volja ukončuje? Tc^a nikakor nc! Nismo sicer «med tintih, ki od domišljevanih lepotin in nrmoR^očib blag^ol r.alo-ženih v nkrivnoslni prihodnosti sanjarijo, ali ravno luko Indi ne maramo v človeški nalori i njenimi opravičenimi potrebami in njenimi krepostnimi sklepi j^onila in naji^ibe njene moči i« ^torivnosti stermo^ledno in »avidno ustavljati, ali potírali celo! Kaj tedaj nam je »toriti vpričo Icça velicega «toleincça pibanjo? Le eno, ali to je veliko] Mi moramo to idejo, lu namero In ntrasl in lo (erdno voljo, ki dandanašnje rodove v dravo zanaša, na slapove plovi, in HVCl naprejtvi nasproti dervi, na njenih opravičenih kolovozih niMvelljc-vati in terdnih korakov voditi, zakaj ne pozabimo, da je ta trojna dere-cina neukrotljiva moč, in ravno tako tudi neizmerna ncvarnont.* ) To velja nam in na^im prizadevam. Napredovavni e:on »i je tudi med Slovenci spodobno čast in oblast Kbojeval ; navdal jo njih scrca, vnel je njih zelje za ugledani ideal, Ideal narod noH ti, in od rsih slovenskih pokrajin se žene enoglasni klic: „Naprej I I'retečenost jo v razvalinah, zdajno»! polna rev, prihodnost sama vir dobrot 1" Napredovavnost z mikavnostjo neznane in vabivne prihodnosti samovoljno čez duhove gospoduje, ker ze po svojem bistvo z naj blažjimi nagoni človeške duše ubrano Moglasva. Njeno ušesom tolikanj milo zvoneče ime se vjema z vsimi našimi notranjimi burmonijami in njeno izgovoijenjc vse .serčnc strune v prlglasovanjc budi. O njenem dunu »c v ljudstvih vse oživi, kar le posedejo velicega, blažega, imenitnega; in *) Ul. P. Kclit Kortschritt durcb da* tliriklentliam. rodovi HP voljno njenemu vodsivu y.ročé, lode kam pelje pomerjeiia pot? ali nn višave ali v lok«ve. kdo ve? — NapředvavnoMt, ali človeštvu prirojeno nao omahljivih Hinlicah vehrajo nmotene Ijudxtvn în terdnv^a npirala ne niurojn najti, l<«!r 811 8« (idpnvi-dali; odinu in vokoinuj niiičncmn kťrŇaniftvn in odvernjene nd vikŇlli neLeAkili blahot «ame v fiebi ohranitve in obntatve iŘcjo; ali zastonj, ker le v jo nlcrjona naÀa bivno«;!, nnAa rant, brcr. klerc nikdar ni pravcf^a življenja. I'lcknctjwko ba.snoítlovje 19. Htoletja Ima v tck^ih tn tolikanj imenovanih idejah in i^eHlih svoje niaujsi in vc^:i malike, v naj bolj nipntarfikih prckaruhih, v pii^avnih ali dian^kib vodnikih onakih namer Hvojc janako In «malicon« velikane. Tndi ideja narodnunti ac »tejc na dan-danaHOjeni olimpu k naj imcnitniMni in naj bolj kajťnim malikum. <'c toraj pod njeno nioi^očno obrambo ljudstva Hvoje napredovavne korake poKpe-HUjeJo, kaj jo v loj besedi resniee, kaj zmote? Iloçnana rcNnica jo ta, da je enakost jer.ika in i njo itklenjena enoličnost mijuli in čutila celo, nadalje privajeni j^las mladostnega g^ovora in v njem založeni skupni zaklad narodnega nlovHtva ljuba in moj^očna vez med rojaki, prepreka zoper inako^ovorivce in bo tudi nstala. i/, tejra Hprcvidinio, da čutllu in miííel narodnuHti — zaicrjona v enakotttl jezika, okrepljena po sto- In titnlctncni priiajeneni »druženju, po ravno tako dolzem vživanji in rabi enaeih naprav in pravic, kakor tudi zavoljo to-varsnc ilcleinosti pri enaeih prigodah — nkor nista ukoncati, in da imata poleg: tega v fiebi primerno rcBnlco In npodobno pravica. Ako pravim: primerno lesnico In «podobno pravico, hočem h tem to opomniti, da nI VHako nar»nh keršanslva posede tri velike lastnosti, ker je iz Uo/^a: spozna vsev resnici; vodi vse krepko in milo; je znasljiv in poterpcr.ljiv. Njegova modrost je spoznala, da ne natora ljudstev, ampak le samopasnost le natore se « resnico ne znaša; njegova Ijubeznjiva voditev ljudstvom nobenega težkega jarma ni oklepala, rasun kolikor je bilo za njih kersansko odrejo naravnost potrebno; njegova poterpezljivost je prenašala celó narodov slabosti; zakaj kersanstvo ne ravna nikdar viharno ali terdo ; razdere sicer gotovo enkrat, kar se v ljudskih navadah in napravah nczedinljivega najde i njegovim duhom, ali zato nobenih druzih neugod ne rodi % vlhranjera. To nam n. pr. spričnje nehanje starinskega snžinstva. Vsini postane vse, z letečimi leli, s tekočimi leče, a počasnimi polagoma stopa; nobene natore ne ukončuje, nobene •topnje poštene volje ne zatira. V zavetji in pod obrambo lega milega, gojivnega, redivnega, poterpežljivega kersanstva so o časih njegovega življenja in njegovo veljave rastle in cvetele kersansko družbe, stari in novi narodi, čverste imenitne ljudske gruče, krepostni deli občnega zgo-dovinstva. Kakšno neskončno mnogoternost odrasllik in vej jo odganjala takrat zopet zdrava, čversta, v nar prileiniših okolilinah duševno pripomoči In pristnega vplivanja delajoča natora. Kakor bi živo in življenje budeče In deleče keriansivo narodom pečat neminljivo»ti vliskalo, se nikdar nobeden, od klerega je gostoljubno sprejelo In ohranjeno bilo, še ni po-gubll v popolnoma ničnost, se ves zagreznil v zgolj zgodovinstvo, kakor T predkersanskih stoletjih ; teuiuč je v sedih lelih v nove sklepavc in •trinjave z inakonarodninii zivljeji svoje zdrave soke prelil, in v berhki mladostni novini svoje življenje tako rekoč znovega pričel. Kdo bi bil n. pr. za GaJo-Romanom in njegovo Irankovsko splavjo poznejega Francoza, za tbero-Romanom ž njegovimi vandalakimi, svevskimi, gotiškimi pridatki kasnejega Španca itd. si mislil? — Euake v veri in v obnašanji keršan-■kega življenja, pa mnogolične v šegah občevanja in domovanja, v jeziku in oliki, v duhu in delavnosti, y hrani in obleki 00 preživele posamezne ljudstva nove občne zgodovino svojo mlada«t, in celó noter do moških let so ostale polcff «voje TseAtranxko odločene poiiebno namembe «e popolnoma naroUMiva r, nalanko razločnim obličjem, in wimo sebi enake, ki M drujco »,a drugo nič ni menilo, ž njim malo Mtikaln in je latorej lo malo od nje*a bilo naravnuvano. Haziin majhnega Atevila kupčerarcov in nekoliko drusih, ki 80 HO zavoljo rajnih potreb in opravil na pota podajali, »e ljudstvo ni menilo tm družeča jesiik, in to neznanje ptujih jezikov je ločenost ponebno podpiralo; la duhovako In kjer je bilo (reba sicer učeno občevanje, ho jo rabila vesoljno veljavna latlnilčina. Preaelo-vanjski nág^on «e je umaknil Mianovitnemn ilvljenju na pridobljeni zemlji — lako namreč so napeljevali nameni Previdnosti božje, — živelo in raerlo so je Um, kjer sc je zat^leduvala luč svetá. Uboma in nevarna kupčija se jo pečala le z domačimi pridelki, in razno poleg leh okoliňia uravnovano življenje je ljudske značaje tolikanj r.nalniši in posebnisi oblikovalo; naj bolj pa so k ločivno nalankcmu obrisovanju narodstva pripomogle zgodbe in skušnje vsaklerega rodii". „Napredujoči časi so mar.Tirin!iki pridi so postali stololinsk malik ; zmed ved so bile tiste naj bolj al! skoraj name čislane, ki so tva-rinarii sluiile. Ime „obertnija" se je osvětilo in « bojaznijo «govarjalo; «ukaj obertnija dela denar, denar daje vžitek. Megla lega mnenja se je razvlekla ko dimni val po vsih Evropnib deželah in glavah. Eni so bili vodniki lega božjanja, eni kinkovci, vsi pa «o gazili po enem tiru. V tej sivo-enolični znimamosti proti vsemo višjemu in v «traslni «pohoti po vsem nižjem so se pogubili ločivni ljudski značaji, zakaj v nič ni nobenega razločka In živinska pohlepnost je vedno enaka. Življenje seje na pol zazëralo, na pol zarájalo. Inienitniši slanovi po F.vropi so med vsimi ljudstvi razodevali enako tiudnost, dolgočasnost, razmazanost. neobčutnost, působnost. In iz to skupne gnjiladi razkisanih moči In zbrušenih ude-lanih ljudskih osebnost so hoče priprava pridobivati «a narodno tordnovoljnost in domovinsko zavednost, buditi Iskrenost za neko bitje, ki ga ni, za ideje, ki se morajo so le iskali, umišljali, stanovitil" Kaj fabnia docet? — Tudi mi Slovenci spadamo po raznih okoli-šinah v ravno kar popisano zračje, «avolj kterega «e morajo pravi domorodci e toliko neznanskimi težavami borili oživljaje in bude narodno čutilo ko potrebno podlago \-arne narodove obstatvc in rasti. — Ali kako se to vjoma, da ravno ti razplošeni v uarodnko indiffcrenlnoHt vsi zsgreznjeni duhovi ven in v«n le „narodnost« golidrajo, le „narod" povzdigujejo, „narodnoBl" skoraj maličijo, kar nam posebno jasno dopoveduje ravno minulo ňillcrovanje; in da so ravno ti narodski gonjači in fanallškl kurjači tisti, od klírih prtTi Zagr. list v čl.: ,,n«Ň Je«ik«: „Svaíko je rairljiv l žeetok ' iskati svoja prava ili «i jib prisvajati; a lien i tvrd dati dm^omu, êto je njegovo", da ravno li — pravim, nar bolj ovirajo Apolnuvanje iu «pe-Ijovanjo cesarske naredbe od H. avgnista? Naj nam to zaslavleo nadalje reàuje intonováni Nemcev «ostavek, ki avujim rojakom to ravnanje e resno besedo očita rekoč: ^Strasti buditi, je povsod mogoče, kajti dokascov ne potrebujejo, da pn uilib zbobni<. Čeri «oper Hoseda podžijjajte le, ker se y. vami prëkta M ravno tisti ne neusušljivi počutni vžitek; ali če naj to bo va^e narod-stvo, je ono prav sanikavne nulnre, in potrebuje že sovrašene^a soseda BO svoje življenje. Ljubezni vam manjka, pervič, ker niste Banjo, in dnif^ić, ker van) v vašem ljudstvu nobene lastnosti ne ostaja, da bi |a ljubili. Tvarinska bnža vaše narodske navduMnosti je laè, — narodnost nič več ni«. „Ali je pa tn navdušenje ko čutilo resničnisi? Ali bočjate za nekaj (kar sicer se ne obstoji ne) vsaj pošteno in odkritoserčno? .411 so ljudstva, M kicre se vnemate, resnično predmet vsih vaiih ielj, pri»a-devanj in terpljenj? Je^t pravim ne, in y.opel ne. V^i nočete domovinske ljubezni, vi le nekaj ž njo hočete. Ko bi imeli IjubeKcn, bi imeli sad. Pač je nedajnosl vidiia sadove te narodne navdušenosti, ali take, ki drevesa nikakor dobriga ne russodevljejo. Ne recite, da ljubite ljudstva, vi sami sebe ljubite in svoje domišljave od ljudskega blagostanja. Kje sle kaj uterpeli «a svoje ljudstva? Vi ste jim bremena nakladali, grozovite, velikanske, neno^ljive — vi pa ste sanje prerokovali in pojedali, svoji nečimarnosti ocvirke pražiti, in svojo malenkost napihovali. Tako se domovina ne ljubi. Tudi se v»aki trenutek ne blebeta od domovinsko ljubezni, čeravno resnične, — čemu se vsak migljej včriti, kar se naj samo po sobi razume? Uojim se, da bi te plameníte zagotovo ravno narobe ne pričale. Med današnjim svetom je preveč samolasti, da bi so reló do resničnega in krepkega domovinskega egoizma mogel povzdigovati. Vi hvalisate svoje jezike, in jih drugim naklepate, ki jim niso materna beseda; ali v njih le blodite in preklinjalo in spride-nost lastnega ljudstva nxnanujete. 8e bahate r, velikostjo svojega naroda, in kažete seintertje na utergan kos zgodovine, od kterega sicer radi no govorite, ali ix vsib moči se napenjate, da bi to razvalinsko velikost čisto raznesli in svoje ljudstvo majhno storili in úborno poleg časa in moči. Vsemu, karkoli jezikate, vaše djanje nasprotva, kaj toraj naj be«edB pomeni ? — Vaše čutilo je laž, kakor njegov predmet. — Rekel sim, de ti hočete nekaj z domovinsko ljubcinijo, in tako je. Tieba vara je mnliko-vaiijo. Vidi Hlu IjuilHtvom vso, kar so obranile. Voèc tiorodno božjanje je Mvraino proti keršanstvu in nje*ovI neo«irni bratovakl Ijubeanl ; nekdanje narodno malike ete «opct »klicali ua dan, in laiilne narode mollclte, kakor tam, kjer «lo boginjo R4»mo molili in je otaro paganBtvo absolntno der-iavnoHt na poticbnih altarjih kadil». Tedaj je ra narodna vneto«t bititevno breebožna, in ravno zavoljo te brczboènosti je hočete". Siran razmere iegu maliknvavNkejni narodovanja proti ptajim narodom pisatelj naalednje opninni: „Će «in «čeU pred visimi drozimi moxn! spoštuje in oèo sinů memo vsih drozih nitadenćev ljubi, če mož evojo žen« ko nar Ijnbeznjivši na uvelu hvali itd., f-e to vtukemn prav zdi, in nihče ne u/çovarja. Ko bi pa sin očcla ko nar imenitnlAef^a moža na »vetu povzdigoval, oče tiinú za nar boljScgu mladenča zglasoval itd., bi bilo to emeáno; ho manj pa bi se jim pripušalo, da bi zavoyo ouaku ljubljenih oseb druge žalili in oškodvali, njih pravice kratili, » pilo iu lažjo proti njim »e obnaMli iid. Te nar těsněji, uar serčneji družinsko vezi toraj ne oproNté od hotčv resnice In pravičnosti; in ta ljubezen do nar bližnje kervi ne deli nobenih pravic zoper večne idejo. Iz lastne sorodnosti se speljuje absolutna veljava »o pe r vsa ko pravico in VBaktere hoteve resnice in spodobne razmernoMti od strani inakih narodnost. Tnje debela in debela laž prekaclj-«kcga narodovanja. To je naukarstvo nar gerdubniši narodovske sanio-lasti, ki ne rodi pri celih narodih, kakor pri družinah in posameznih ljudeh. Kdor pa je zopenioHt te spake v življenji poskusil, ta pač ne bo maral, velikanske podobe te poêastne prikazni s teoretično opravičenostjo proti družim zastavljati, ne bo terpel, de »e proti njemu kobáli. .Ako osebni egoizem v svoji dodelanosti slehernemu bližnjemu bitju kliče: „Ti ne smeš imeti, ti ne smc vživati, ne sme« veljati, ne «mcA biti, da bom jest sam posedal, TOival, veljal", — tedaj govori narodni egoizem, ki se vselej naglo in hitro do populnamosti povzdigne, s strahovito močjo in sposobnostjo enako. |»o pravici slabovcstni makiavelizem minulih stoletij ni prav za prav, posebno, kar njegovo vnajno ravnanje zadene, nič druzega, kakor ^ihmat golidrano načelo narodnost. Ako se je pa v pre-tečenlh od kcršanskih miiiel In čutil se ne «apusenih stoletjih taka ger-dobna zmota v politiko zarinila, in se je mnenje obudilo in v djanji spe-Ijevalo, da postave kurnanske nravne samo so v privatnem življenji vezejo, javno življenje pa in mednarodsko občevanje je rešeno tacih pravilnost, ki naj se ravna le po postavah prebrisane previdnosti In dobro premerje- nejra dobička: kakšne doHledke bo li motal nnš Ijad svojeiça načela, ko je Hramoiljlvo skrivnost poprcšnjih oa»ov za očitno in s'a^no vcrnijo poTidiffnil ?" — Vidimo. Veliko 80 govori io natiskoje med nami od tega in nnej^a naroda veleritoBti in Ijodske Imenitnosti. Vsaki pametni človek vi, da ljudstvom (o blebetanje In do(iovcdovanje, da no velike, ker ni res, ali pa da no bile velike, dandanašnji nic ne pomaga, in (a oplsuva, čeravno rcHuična, nič ne koristi; ali brez pomena to lavdaiije ni. Karkoli se namreč skončncffa in vstvaijencpa v së nazaj zataplja, da sebe Ise, edino Ic v sebi popolnamost, prednont, opravičenost, velc-vitosl wumava, iii gleda, — «o toraj le v svoje bistvo wmikojc: »greši svojo namembo, dela krivico vsemu viksema, vstricncmu in nižjemu; se nejeveri Stvarniku, upira njegovim namenom, ustavlja in aavira redoma tek zgodovinskega kolesa; sega s samolastno roko In voljo med prostore in pravice, k! so bliinjemu odločene od «eskonènega Vladarja sveta; sosedu rove koplje, mejnike prestavlja, vodotéčine odpeljuje, odrastliko pri-seknje, primemo rast zaderžuje. Ob kratkem: tiamembc svoje ne «pol-nuje, in kot samopriden nepriležek med stavbo sveta, ga bo večni mojster odvalil I* stene, in v padu bo tergal bregove, izdiral hrastove, rušil zemljo, uižave zasipal: škodoval bo nižjemu. — Ko smo toraj bistrim in ostrim očesom pogledali v zašemljeno obličje sedanjega narodovanja, ki po našem olikanem svetu s svetlo opisanim prekucijskim banderom vihri, hočemo nadaljni razgovor speljati od Slovenstva, ter nekoliko pojasnili njegovo kollkoršno obvcljavo v mnogoterih zadevah. Sedanje človcitvo, re« ! iz zateke v zateko zahaja, ali vender se nad njim zgodovinsko obličje neprenehoma verši; čeravno samo v sebi zapada zavoljo pomanjkanja resnične duševne kreposti, ker se je Bogu tolikanj znejeverilo, da popolnoma obveljajo besede sv. Avguština, k! pravi: „Mihi inhaerere Deo bonum est, quoniam si non manebo in lllo, nec in me potero« (Conf. VII. 11.); je vender prihodnjim rodovom v podklado, kteri bodo, kakor upamo, — zopet navdani s pravotnimi ohranivnimi soki in napolnjeni z močjo obujenega keršanskega duha — čversto podobo imeli in r spodobni rasti Hvojemu pozemeljskemu bivanju zudnxtovali. Ker toraj vkljub tem nezgodam človeštvo zgodovino nepretergoma snuje, se ni čuditi, ako posebno dandanašnji tako volikansk bor med duhovi sumi in prehaja vse ljudstva po zastareli Evropi; do ravn» dandanašnji ravno ko obupano človeštvo tolikanj imenitne vprašanja koplje na dan, in od njih resnične «T nkronilvc ea«e priťaknje al! življenje ali smcrt Tako vpraSanja b« roe kakor nili klici na pomoć, in nar raji se takrat glaHĆ, kaiiur vatvaijena fieična in diiievna natora zavoljo ovirano^a in shomatanepi rodu in toka K bolečinskimi stoki svojo stisko In tesnobo razodevlje in po človeški mla-dopridnořiti ponovljano revo toii »gubljenim rajskim blišavam: „Scimus enim, qaodomnis rrcatura in^remlscit ct partorit osqne adhuc". (Rom. 8.) V takih okolišinah je pcrva potreba, da *avcdni katoličani — stojo na skali rewnicc in nezmolljivei^ cerkvenei^a nauku — v varno tekočino ladijo zakermijo in jo rešijo poloma in pof^abe. Narodnosti to g:cNlo tolmači resnica in zmota, pravica in krivica. SedajnoaU mlinske kolesa to Kerno tero, bližnja ali daljna prihodnost bo smieto z ji^ostim sitom presojala, otrobe odplala, iz čiste moke gibanico si pekla. Sedanje trcbivne in ločivnc prixadovo bodo Ae poznim potomcooi donoNle mnogo korist, za-toraj kaj napak ravnajo, kteri v strahopetnem staroljubjl enake duševno preiribave in pretresave ho zgolj pogubljive nespameti čerlijo. in bi enake neminio strahove radi pognali med skalovje sivih visocih gorá, kjer naj bi po volji uganjali svoj ples in * absolutno oblastjo kraljevali po breznih, višavah In gorskih širjavah. Milovati so ooaki junaki, ali ierou ray.odcv-Ijejo svoj zajčji pogum? Ako Jih no mika na bor in boj, naj grejejo zapećkom zdergetane ude, naj si z nadležnimi stoki no trudijo geri in naj s treslikastimi verstami ne kaze listnih prostorov. Ogorek mogočnih vprašanj jo zadgán med človeštvo, zatajiti ga ne morejo, ogniti se ga ne morejo; Iroba je serčno zanj poprijeti, in ga varno zastaviti v okrožje primerne storivnosti. Knake dobama in dobama vzhajočo vprašanja jo treba brez strasti resnobno in točno reševati, ker one človeštvu nakla-njajo ali srečo ali nesrečo, kakor jih že zmota ali resnica razlaga. Ako toraj sedanjemu vprašanju gledé obveljave slovensko narodnosti onakošno imenltno.st in detnost prisojujemo, mislimo po pravici, do bo morde že zdajnost, gotovo pa prihodnost naše djanjo poterdila in hvalila. Res, raznih narodnost vir je zopotni greh človeške prevzetnosti, ali no sam iz sebe, (emuč le ob njegovi priložnosti «o akt vsemogočnosti božjo, so čudež v pravem pomenu, so novo stvarjonje; in kar je božja roka zasadila med vesoljnost vstvarjenega sveta, bo obstalo v veke; Bog novih vstavkov ne ukončuje, kajti on v svoji premodrosti ne popravlja svojih djanj — omne «juod est, in tjoantum est, bon u m e«t; in le prevzetna kratkovidna nespaniet v svoji ničnosti in preslabosti se nad njimi derzno modruje, In šibke roke stoguje v kvar in stèr reči, ki imajo ob-statno pravico po božji naredbi. Zatoraj pa Bog sv. Duh o binkoštnih pravnikih ni iniio^ojczićnih niiroclov v en narod prelil % enim jeelkom, lemač Je Rtoril coder., da je sleherni poMloŇavec ApostoljnoTili beaed puleg eToje|;a jer-tka Jih oprcuinel. Jeziki ho bili slovesno poterjeni v itvoji natorui veljavi, in nevesta Krixliuova — regina in vestitu deaiirato, cir-canidata varietale—jih je v svoje skerbno in zvesto varstvo sprejela. In nad neminljivo pazcnieljsko mnogoternostjo se v čudovitem lesku sveti čeznatorna cerkvena edinost v veri in glavarji. Breie konca hvaljena vseça-mflgočnost in modrost trojedine^ra Boga je to vekovito čudo storila, kdo bi toraj — vnel ea slavo sr. Cerkve ne èclel, da bi se število jezikov šo in še pomnožilo, ker bi jih ona z mogočno vexjo svoje verske edinosti še y očltniši poveličevanje storjenega čuda enako ljubeznjivo obsegala. Ko toraj kraljestvo božje na zemlji, ki je vendar zoper greh v obrambo po-s(avl}eno, v svojo slavo ter velikost in vspeh ne potrebuje nehanja jezične mnogoternostl in atakanja narodskih razlik v enn splusno indifferentno ali enojno obarvano posodo, akoravno so ob grehu nastale: kako bi toraj pozemeljske dražbe, ki se ravno za ohranjenje teh razlik vežejo, v svoj blagor in prid in Icrdno skupnost hoteti mdgle, da bi v njih obsegana ráznost natomo opravičenih delov zgladila se v kakoršnokoli enoterost, ki bi — lahko zaterdimo — božji naredbi naravnost nasprotvala. Ako bi se pozemeljslio, v samotasini domisljii zgajene potrebe in namere poleg naakar-sko skovanih teorjj prederznile, svojega potolaženja iskati v preseganji in kratenji vstricnih, na lastnem od Previdnosti božje ndkazanem in toraj pravično posedenem — duševnem, časnem in krajném prostom obstoječih delov : kdo ne sprevidi, da se po tej preširnost] red — zastavljen med vesoljno gibanje — življenje sveta, mora shomatati. Prenapeto kámbanje poleg lastnij in rasti in zgodovinsko uamembe samostojnih stvari mora vsim skupaj škodovati; njegov natom nasledek je občasen — pa gotov razpok; čezmerno preoblastovanje enako opravičenih delov mora poroditi — prekncijo; preobilno vsilvano preplivanje ptujega duha po narodovih žilah more le in mora tudi verižiti spnko in nepriležno skazo med soglasno celoto sveta in človeštva. „Wer kann den Nationaliliitcn ihre Berechtigung absprechen? Sie sollen, sio mijseen sich geltend nmchcn, unddieMiss-achtung ihrer billigen Anspruche hat noch niemals zum Oaten gefuhrt«. (Hist. pol. ni, 44. Bd. S. 835.) Noben narod no sme na rajtingo svoje ali že pridobljene ali še le veršene velikosti v duševnem in oblastnem oziru na sosednjega tolikanj pritiskati, da mu zavira redoma lok njegovih sokov, in ga zaderžuje v'oživljajočem razvijanji vanj založenih moci. Narod je velik — ne po mnogem številu svojih uilov, tudi ne tolikanj po visoki «liki, smem reci (udi ne po bo/raN(vu svojes« «iovslva, ampak doHezc %eliko«t le «(oje in ra«tó v rc«nici in pravici, in rodé enake gadovo. V^aka eivar namreč je velika, le kolikor »polniýe svojo namembo, ki goioro ne «baCoji v (em, da v napćnein egoizma dni/.im no daje, kar jim gtc, in jim le miljeno «vojs(vo In HamoNeb8(vo ponuja ravno ko v norčavo od-ikodvanje in poiolažiio, (emuč da »e ohrani sredi odločenih mej, pri »o-Hedovib doznava enako pravico v odkázaném okrožji, in le ob rodovoijncm «prejemanji njegovih resničnih blagoi in prednoci r sosedove pla« ma v korisirio podporo prija(elBko roko podaja. Le Ik d oz na vanj a oboje-H(ran»kih pravic ne rodi »podobna razmornoal. In (ako — da iz sploh opominov s(opimo v ponamezne prilike — tbí veleduAni in za pravo vcliko8( svoje domovine resnično vneti Nemci naravnost obžalujejo in obsojujejo čezmerno samovoljno preseganje nemštva med dmge narode in ne taje, da lo ravnanje nikomur ne more prida donesti. N. pr. slavni, tudi za blagor Avsirije, čeravno ptojec, ve« goreči JCrg, zavoljo svojega možatega značaja in korenitega jezika imeniten mož, on pise v sostavku : „Politiska OMiova avstrijanskega ccsarstva« — pretrcsovaje knjižico bar. Kôtvfisa: „Poroštva avstrijanuke moči in edinosti« — rekoč: „Pri spisatelji so v (em razodevlje očitna razdraženost zoper premogoAtvo nem-«kutarslva po Avstrijanskcm sploh. To nam je žal, ne čudimo se pa ne ako se je „deutscbo GelsC v cesarstvu in iz njega ven tako obnaial, kakor zadevne dopisovanja tete Ailgcmeinarice neznansko štorasto spri-cojejo. To so nasledki tistega (robastega vedeževanja, s kterim je botlo sobasto berollnstvo in golajstvo častitljivo cesarstvo ž njegovimi mnogo-jezičnimi ljudstvi „mestrati«. Ravno (a dozdevno „dcutsohe GeisC je cesar«(vo v zakotine zvodil pisarniške centralizacije. To je (isti samo-glasni recepi, ki ga deržavarski vrači naukarsiva, (varinskih dobičkarij lu slepo vedarijo, zeno besedo: sihdobskoga odvzdoljncga abHolutizma ne nehajo regljati«. s temi tehtnimi besedami pa je (udi sodba podpisana našim časnikaijem, ki nenehoma gcslajo le od „Durcbdring^ing Oesicr-rciciiB mit dem deutschen Geiste«. In ko bi (udi sicer nepriličnost le misli očitna ne bila, bi se mogla že zaznavati iz samega vredništva iu dopisovavfltva. Terdi to brczdomovinski jud, In iznaroden s ferfuiami na-Aterkan kalin. Uni, da bi v vrelcih potrebno vzhajočih homatij na o.Naste tenike žertve lovil — mar je njemu avstrijannki blagor, in olika različnih narodov; na Avstrijanskem se hlini Avstrijanca. na Francozkem Francoza itd. v dobrih mirnih časih epodkopuh, v prekucijah sam nar veči prekucuh, — to man kaže vsakdanja zgodovina, — za 30 srcbernikov je juU Mesija 3U prodal, kako bi wlaj v prid Bvojc možnjc sreče narodov nc stepal; ou, Vřakoinor .šiba wi opešano kcriaiistvo, s (cm «vojo poslanstvo xavedno tu nesavfilno Npolnujc. Ta pa — c kdo bi plovo tcškall Zatorej p» je vi«ok« vladařstvo v Hvojl resnični skerbnosU «a blagor in rast in moč »iroccga cesarstva, ki ir. tolikanj pojeaiku in oliki mnogo-verstuih delov obstoji, doznalo potrebo laiitnopravnega duAcvncga razvijanja poBaineznih narodov, ker le li njega bodo i»virale gotove poroštva njegove moći in cdinoHti. Zgovorilo je imenitno bewedo, in narodi so jo » veHeljem zaslišali. Zatoraj mora « udanostjo v«aki pravi Avstrljan po moči napovedanega dela «e poprijeti in unio stnaSati itidavo s» tcrdno veli-čafltno stavbo naše dcriave. Nikdo nima « aarubljeno vedarijo nmovali nad »aieleno, pa tudi dovoljeno postavo — dano » deržavarsko mirnostjo, previdnostjo in določnostjo, temuć eetcu nuj ae njenim blagotnim velevam uklanja In v primerno naravnani spcljavi podpira poleg svojega dol»,-noHtnega okrožja. „Pervo neka je pov»danja u carevu mudrost i čvrstoću, a ra^borltoit I vjernost njegovih nepoorednib organali: jer je nepou/.danje već samo po sebi grdna »aprcka, pa lahko vodi na stranputice. Drugo budi čvrsto osvjedočenje, da je ona prcvišnja naredba kao šta pravedna, isto tako na mudrotiti osnovana. II se može o lom dvojiti? .Ako jc mudru iEpuniti narodu pravedne želje, da se tako laglje uduie kakovo nepravedne pohlepe, koje bi la^no moglo niknuti i uïgojltl se pod plašlem pravednih «ahljevah; ako-li je razborito, kad se hoče, da »e koj narod brže bolje prosvietll — neka bi bio jačom polugom državnoj moči i ljepšim uresom carskoj kruni — da se k tomu upotrebe posredice, koje do toga hr«ci 1 sigurno vode: kako nije mudra ona naredba i vriodna, daše pod-puno izvede? l'a íato, treće, 7j»prekc, koje se meču. tražimo ukloniti. H ljudmi, kojim su milije njihove theorijicc, nego-li najmudriji zakoni ili najvažniji razlozi, »to ćeš, van da im pokažeš, da uemora sve ići po njihovoj glavi, već po zakonih Ilužje providnosti, kako dopuštaju okol-iHiHti i ljudska narav. A koji .su tvrdi dati drugomu prirodjeno mu pravo, u njih ga treba Iskali krepko i postojano : ja barem tu drugoga pota ne-tmhodim. Sve pako hoću, da ide putem zakonitim; tako bo će se mordo utješiti I oni, kojim se od nedlčna etraha i^mrkava pred očima, te nevidě razlučiti prava od neprava, — osim toga, što zakon luia biti .svetinjom! Proti zaprekam dakle onim treba srdca i poxtojanosti te zakonitosti. Napokon još I iskrenosti. Vlada je željna čuli potrebe želje svojih poda-nlkah, da im pomogne; kažimo joj dakle otvoreno, da sigurno hoćemo i želimo podpuDO, što se uahodi u onoj previšujoj naredbi glede narodnoga Jeziku. Znnm, da iijeki na (akova izjavljcnja gledaju krivim okoiii, valjda mIu nisu prikrojena po njihovoj mjeri, «to ncidu u njibovu Uieorijlcu, iti s koje;era druffo^a ra'/.lo^a: ali ňto je nam zato? Takim ljudem sa volju mi ncimamo (ajlli svojih jadah, ako hoće vlada, da joj rte izkazu". (Zagr. lisi 1. C.) Zaluraj se nima nikdo hinavxkn dcràavo^ubovaje ogibati do-aledkov te naredbe in i njo se ravnoko norčevali, zakaj dana poëlava je „orjaška i^aća". Pnoiave se razsojnjejo, dokler so v strojbi, daue mt povikAane nad vMsktero »anioljubje. I>o«tavo ne dajejo, da kaj korititijo, ali „svaki i najbolji zakon neprudi ništa, ako ee neuvede, ako ostane warno na papiru". — Ta cc.^arHka naredba velja, menim, tudi 8laveiicom, vnaj tako jo V8ak pameten človek ttpreumeva. Zniudrovaćcnim zabrušcníni duhovom— „Mvag^de uaime ima zlih ljudi, morde ih je i našinacoh, koji tražeć svoju Ëiukromnu korist, ékode narodu svomu pa i vladi" — ne »iccr ta Hlega pOAtave tudi na pcšico Slovencův — kc tako napol ponemćenih — le nadležne imanje zdě, kajti ni paé plottka vredno, zavoljo te^a po svetu neznane^ narodcka «tare navajene kopita obrezávati, in njemu na prid kaj novotariti, zakaj to prizadene težo zavoljo vnanjih, »e bolj pa notranjih okolišin, ki jih brovec Hkliči v spomin iz Novičnih „glasov". In celó naposled — jake Slovence ropati zveličavnega daru zyolj ptuje olike in oblike — kdo bi «i nakladal od^ovornnnt za tako početje. Zatorej, skromni Slovenci I ostanite v Marem ljubem dirindaji in voda omike naj vam leče po prešnjeni tečaji ; ne vihrajte med razrogoviljeni svet in neomajljivo zvestobo du phišo lludúira" ne kazite z enačim nepristnim želei^cm io Mlnvenakim učenjem; ali kako ix linica kure v £u»tije vabi — uio dcr Wolf den (îiinsen predigt. Pa minijmo a mIo. ker reč je prelmenitna, in ima olcer avoje videznc pa tudi rcHničnc težavo. Visoka vlada je h to naredbu storila velikanMko stopinjo, d ktero očitno spričujc, da al je rtveista svojo moči in kreposti narodov, klerih blagor hoče v svoji skerbni modrosti resnično pospeševati, in s tem Avetrii vstvarjati skupno čverstost. Terdno upamo, da seji bodo ti blu^i nameni srečno pogodili, in po njih naravnovana prihodnost bo razodevala, da so njenemu vod«tvu zročeno v tolikonj posebno celoto tesno sklenjene ljudstva imele dovolj moči ž njo vred to stopinjo storiti in se taku rekoč preseliti v nuv svet, v novo boljši življenje. Ta djanska res-iiiea mora v-naccfra Avstrijana serčno veseliti, in z lepimi nadami polniti za narode in deržavo. Mo vú, da bo marskteri ^labotnik med tem prena-rejanjem jo vehral in pešal, ali kaj se hoče? zavoljo njega se ne morejo, «evornisi, ki minlijo, tla mora deriava, čeravno iz več uarodov obstoji, v «vojo obHlatev in «reco vse le raane delo v cu prodokt prrliU, vm jcBlke » cii jeiik skrožUi, vse duSe^-no razvijanje po enem k»pi(a nameriti Tedaj bo mogočna) So enaki (islcnu judovskemu pridigarju, ki je hotel vsegnmosočnoHi božjo posluAavcom razložili in je blozo rekel: Mislilo si vHo ljudi v enega človeka, vhc gore v eno goro, vac moija v eno morje, in bi ta edini človek to edino goro v (o edin« morje preverail, kakien le bi bil Htcrbonk! - In Aterbonk hočejo, čeravno morde nevedoma. (udi to glavd. Kaj da je narod in na kakÂnib podlagah da popolnoma narodnost vzra«a m «toji, ««o zgorej nekoliko vidiii; «raven pa opomnili, da «o oii«ko«ne družbe potreba in .ad bile le poganske «tarodavno«ti. V ker-«anski dobi, ko Je moč katolictva med narode priJIa. in jih ona veže v dn«evT.em in verskem oziru s .ploáno ljubeznijo v eno ve-oljno ljud«lvn, -o enake osorne prikazni popolnoma ločenih narodno.1 komaj kje ugledali I» ïgorcj naiteli popolnoma narodnost «tanovivni posebki ali momenti Se «.cer obHlojé, toda večidel po «amem in v raznih razmerah. Starodavno «rojo «kupno«! in vezilno nalog» «« «ddali kerianatvu, in v katoliški cer-kv. Be nazadnje v«e lj«d«tv«, v«| „„rodi družijo in «tekajo ko «no Ijad-«tvo ko en narod - „bli. « eno odreSivno kervijo Krintusovo. z enim jez.kom , jc«ko«. neozirne ljubezni In 8 «ploh doznáno latinščino ko občnim cerkvenim obrednim in učenofltnim je«ikom; z enakimi naposled pridi in ..ameni, v do«ego namreč nebeškega kraljestva. V tem vikiem pomenu «u se pozemeljski narod.ki poM,bki tako rekoč po keršanHtv« osvetili, in moc «adobili, po «amem zadoBtovati človenklm potrebam, in po ^amcm ^di v raznih .klepavah primerno veljavo ohraniti ri in kráčeno zahtevali, P», napeljavi toraj Previdnosti božje i» njenih namenov v zgodovini vesoljnega eloveštvtt se semtertje narodi ločijo v več deržav, in «e «emtertje derza« xklepajo iz več narodov; ali polog «edaj veljavnega načela ena-koBti in derzavljauske enoter.wll bi wj lahko tudi narobe terdilo, da bi «e .mmrec tudi ločeni deli kacega naroda n. pr. nemAkcga, ali kakor djan-Hko v,dlm« laikega v eno deržavo družili, kar bi gotovo mar«komu po volji ue bilo. Pa kaj? kdor v avoje načelo nasproto «.di, mora hotë - nehote dopustiti, da tudi drugi čeravno njemu nevAcčne do»Iedke ÍŽ njega motajo. — „Deržava je poleg svojega začetka atoritek vnanje potrebe »kupnega varstva v ohranitev in gotovitev pozemeljnkegi. življenja, ter duševnih, nravnih in tvariíH.kih dober, ki njegovo vrednost pogajajo. Una za- jemlje I* Tili so poklicani in dolžni, ravno na prepričanje opira, da ne more oblast poleg svojih lastnoljubih namenov pravice obroditi, temuč da ravno narobe pravica oblast rodi.......Pravica je sicer obsežek tirjatev in zapoved pametne in materialne potrebnosti, ki se utegnejo tudi a silo v »polnitev dogaujatij ali te tirjatvc in Espoveili Be opirajo na svobodo, ker (»peljauo «o iz namemb, ki «o «vo-bod) odločene. In kakor bc uvoboda nc more misliti brc* sainogibnega ollj in koncn, ravno lako se iz lega cilj in konca nc more speljavati pravica dn terde sile, dokler svoboda po nemvcutobi ali puntanji soper njega ni zapravljena. Čeravno ioraj časi enarsikrai veći zcdinjenjc vladnih moći, ICHiieji xvezo In združeno»! ray.nih deriavnih delov, veti naklado davkov itd. neogibno tiijajo, vendar to se ne pravici.....neodrncga zanemarjanja in nalaščncga zatiranja vsili narodovsklh in deželnih posebnost, samovoljnega enakovanja in ravnanja z zvestimi ljudstvi, kakor s sovražnimi deželami". Enakovaci toraj in brambovci idealne deržavne nerode hočejo iterbonk, ali modrejii od njih vlada ga noče in ž njo vred nobeden resničen Avstrijan no. Ona noče,da bi se spolnovale besedePalackitovc: „80 langc noch die Vftiker Ursache haben werden, fUr ihro Nationalitât fOrchten zu mOsscn, so langc wird in Oesterreich wedor Znfricdenheit noch Frieden herrschen". (Helfert, Oesterrcicb und dieNationalitâten.) „Jedem das Seine 1st der Cirnndsatz der altcn rSmischcn .lurisprudcnz, SO wie der chrlstlichen Religion ; cr ist auch der Brund^atz Oesterreichs, nic seine ganze Geschichtc zeigt, der ein Staat mit so alten tiofgewur-zcltoii Traditionen, denen m seine Grôs«e vcrdankt, nicht nntreu werden kann. (AnsprUcho d. Proř. in Oeetr. S. 43.) Ona je spoznala edino na svetu posebnost avstrijanske deržave, in poleg nje hoče tudi svojo storiv-noet naravnavati. „Die Osterrcichische Monarchic bat als Staat eino dcr grflsjstcn Aufgaben zu lôsen, wclche je činom Staato zu Theil gcwordcn, ohne Beeintrachtigung der Nationalinteressen und EigcnthÛmliclikcitcn ver-schicdene Vôlker zur Kinigkeit eincs Ganzen zu vercinigen. Wir an-crkennen b e rci t w i 111 g, dass die MCglichkeit der Verelni-gung gerade in dcr Schonung der Nationalitât licgt", ITmt. pol. m. nd. 44 S. 944. Avstrija, memo rimske dežele naj očitniši der-žavljansko čudo Previdnosti božjo, dozna le v živem katolistvu svojo ohranitev, svojo nu tudi ni volja ga i njega «pelj»vati. I»red nekoliko leti ae izsolunci vsaj nieo era-movoli krajnakeffa — zdanjih hc unajo nekteri slovenskega imena; r tem se razloček med prcànjo in novo izobražo verhúni. Kaj toraj mnogoletna .Ňolaka terlica prediva natere, ve in čnti «lovenMka domovina, in kaj znanega ni vredno razkladati. Omenim le memogredé, da bi v letih, ko mora pri éoleki mladotiti odreja z umno omiko še eparoma hoditi, pač no utegnilo nar pripravnici biti, z ncdomačiini o.-M;bam! ač«)>látvo zastavljali, kar ae ložej zgodi pri objektivnem Iradiranji vt^akorànih ved. Ako bi hotel kdo ugovarjati, da domačini ie niMo apottobni za onakoùne opravila, za-veniem le t^, da, ako po tolikoletni vaji in posesti pti^i duh ne ni obrodil onakth «adov, je dovoljeno dvomili, da bi mu taki izdelki tudi v prihod-DOBti ne ali kaj obilno apod rok. Sicer no „Novice" gledti »polnovanju ceaarske po<îtave oatrogledno »traio Ljitbljanski gimnazji napovedale, in za ta Ijabeznjivi posel jim nima kdo nevošljiv biti; naravnost jim je poterditi, ker spada v njih namembno okrožje, in kadar bo leskovka pela po terdih glavah, bomo imeti grand plaisir; ali vender me mika, síran njegovega VKpeha mogočen vpm^j zasloniti. Komn je neznana pritdovica : Caique Houm? Kdor se po nji ne ravna, se z nevednostjo pač ne more izgovarjati. 1'ravice naše poznajo, ako jih nočejo doznati, kdo jih bo silil? Zatoraj mora v serce zaboleli listo žaljivo, skor neusmiljeno vabljenje slovenskega naroda na polzko ledeno bojiše samovoljnega opravičevanja, kakor je storil unidan „Wandererjev" dopi»ovavec iz Gorico. — Ker toraj po mojih mislih naravnost prizadetja in vowila malo malo dobička obetajo, mi lepši upanje sije po poslrauBklh poštenih polih, da bn tako rekoč narobe od vnanjih plati z nekakošno moralno silo narodni življej prihajal med šolsko zidovje. In to se bo moglo zgodili, ako hočejo slovenske gimnazje svojo nalogo zvetševali, ker lahko Indl mi z gosp, Horvatom. vreiliilkoHi zagr. kal. lista pore<-ema, „da naroda našega drugim jezikom van njegovim nitko nikad ncprosvietli".») Človek po duhu in •) O neki priloiaosti so ni ïUkle na»le4uj« v«r»tíce ípoil |icifí>a, kî m takr»t sierr nI«o poiUle med iivet; ali àc idiy ciio jim vtrto, ia fatirij jih tcJesB pogojeno, med fizični ^končni «ve», ktcrcg» uiajhcii luja oblastnija, ki jc duhove slccr pilila in tankó brunila, ali le toliko, kolikor ho ko v nji gibali; nemška í£ra7.nof«lovBkih šolah poseda, ki W dobro »kor pcrebao nekoliko besed ...rcBovori.l, ali ker to .e sp.d, u Í1 'i;'"- •'«"'črno, čaaniko». „d.rao pre.re.ov.aje pre- kr.Utl, ».rvec «hm d. bi s. J, „ieaci bolje «či.i - j„ r...„ p,.tW vedariij ikodoje p. terdai, ....ti bogo^ov.kJ «èe.o.ti «rkv, .. .„„J. p. ^ ^^^^^ . naffojenjem o praveni čaau /-Rolj rcsnlco in prnvico pokazati, v človeštvo po natori /aMajeniiit idcjaui primerno lOMt privošiti, rasteče drovo gerc !ii »paćcuih ««Irawllik trebiti ter ff« vcršiil v blapor naroda in dcriave. Hlo-vensko-narodna xavcdnont pe med uunii liolj iu bolj budi, ia tega nom do more nihče oiilali, nc v krivo »lagati ; to pravico unm je podelil Stvarnik 8am, da «e «nicmo gifiatl v lastnnpravnih «ivljcjih, razvijati v Bvoji posebni natori. Bog je v posame/.nega človeka in tedaj v vsili narodov naloro zasadil ieljo po naprcjtvl, — tÍNl« nagnjenje, poleg kterega ai /.ivo bitje priaadeva za »vojo puvadigo, /,a trtmbo nobene čcrke ne upiicm. Ako tii p. rendiir kdo iclel, bolj Dntnnko poivfditi. lakaj lo? ga Mvcmiim nii aostitvek: „Nm joiik» v k«t liatn Mgr., r kterem piotetj (»erli itnhoven P.) i« mnugo «rokov toion dnkiiujc, d. naj »e na led govori pov»od le književni je.îk ne vi'uvne Izobražvc, vč tudi, da inu te za vťro naj uvelejAl pravice ne more nikd» ItnIJ varuvaii, kakor dubovou; nanj ao ioraj ozira, od njega opolDjenja le zelje pričakuje. Ako je toraj dozdaj duhoven svoj pnklic Npolnuval, čeravno »o nikdar nič ni zmenil sa «lo-v«ni<čino, in ne (udi nikomur njeno zanemaijunje očitalo ni, na8 je po mojih niii'lih eprcnicnjeni ca« eavihtnil v drug kolobar. Duhoven bo mogel opravičeno narodno idejo potegnili, jo voditi, ji varne pota odkazovali, dokler de ne bu terdno v«itanovIla In bo brez borov in bojev nadalje He razvijala. 1'oiiovimo: la Ideja «e ne da zatreti, ee ne da zamelljivo in zaničljivo (sjiti, ne pitati z „Xachwehen einer NutioualilatHkrankheil"; ona bu rodovitna, rodovitna v (em ali uurm oziru. Primerno onkerbovana, v pravih mejah uderzevana, in ruzKVctljevana od vik^ih človcnkih namenov bo prijeten in zdrav nad obrodila, bo obrodila omiko ljudstva, kakorŇno želi vcrii in cerkev, ki je in je bila Ae r.niiraj nar večl podpornica prave omike. O nanprotnem obravnovanji pa — bn tudi rodovitno, ali njen sad bo terpek in Akodljiv, in uk' bn cama ttebi malik, i^e bo — ker zapeljana na krive pota, zapri-^egla zoper narod nam /. vximi narodovimi močmi. primernem ilosu ali stilo, in ai>|ioKle^ pri»Uvi: „I (!m »ani nili>Hin, dvvoljn«
  • lini*D. koliko trelin »«mcoiu «vc<^eaiku, ilu uxgoji «vnj ««roilni Jeiik i ■oiti n njem. Ali kftko lo «Teneaik, «kg 88 bude ev> izobraicnoet, sve xniiavsli ■ ans otairsle nu jezika tađjcmT knko ^e tu biti, »ku «« u «kiiluh DHÀeça niirotU, naročit» na (imaatljah, na znanstvenoBi i^oIJd neliuUkto očtnje eriuBinatike. ISaštof neka odgoture ova fakta i Jedno, neki IJadi samovoljno otimljn narodnomu jezika i zakonom mu prupisiuie ure; drugi opet »laliu ili nlitla ncnaučaju uarodni Jezik; a tre^e n školi Dcënjcà neg« njemački, a kod kuće nèi opet njemački, i tako ai«9itia jar i medja Koliimi obúitJ njemački, ic narodnonu jeziku odviknuamo, — llndud dakle, da naii »vedenioi v crkvi niti „ad extra" niti „ad intra" oapjeino djelovati nemogn bez znanja 1 njegovanja narodnoga Jezika i zon-nofti H njem; to pa ojcgovanje Jest vrlo mučno, ako li ne puare ormo-gu^e za njih, ako ae nebudu znanosti na naiih gimnazijah predavale jezikom narodnim: e toga imaju aaHÍ eveôenioi krepko željeti i živo bditi, da oe earzka naredba nd R. Kolovoza IB69 podpunn izvrii". Ako pa gimnazji cvojo dolžnouli ne epolnnjejo, kaj palcmt Ali je zal/i potreba minnla, in neznanje nlov. jezika pri dobavnih ko „voUendete Thateaehe" v svoji Hpriiieiio 8lavBtvi> je «lih iz gnjilih pljuć; bogokletna pisarija pa je bila še vgaccg^u narodu tiur vcči nesreća. To 80 (foti)Vc (ljun.-)ke resnice, in kdor jih kralkuvidno prebira ! menil, J« ne; ćcravno r««ne cnamnja io djaaja tcr^ijo : da ! Ko bi se aamrco marskalii mcil nami prikainl pokririUo kolj |iriv(iligBÍIn, bi kar atopila pred oči tlita čudaa misel, da lolikaaj bolj ae bodo bago«1»vo< iU. navxenialí pravega dutm, kolikor bolj bodu iipirali ii «ebe Slovsnoa. Mi taki paliea sama aebe t«pe. Kator^ pa, ker navadni pripo-ninèki ne aadaslajejo, naj ae kolikor mogoče seie po nenavadaib xa potola-ienje neogibne potrebe, in aveal aim ai, da, ko bi ae marljivim BloTcnikim bogtiaUivoaiD, ki tc tolikanj radi peoajo b ptojirai jeziki, akoravno poleg «kuàqje ■ malo dobičkom, knj »co priloiaoeti in moralne podpore od kterékoli aakto-rilativae strani aa učenje «lovenakega jeiika poakerbnvalo, bi « veaeljem in 1 velikim velikim pridom tega potrebnega in blagotaega dela ae poprijeti, ker E druiimi vred čntijo ia epoinajo, da je n. pr. lasótaa dobra, »lovenačlaa pa potrebna, in mora osladno ubo^tvo v tej aadevi te eledajemn teiko djati. Ako mi namreč akoii votle stene burja brije, jih pač ne bom tolikanj ni«r»l UipatJ « ilatimi pcnicami in n «vedlm (lumečim gloicm. In naposled — nikdo ne more tajiti, da naáe domače ljudstvo ne bode kaj popraáevalo, al! njegovi učeniki v kterikoli ptijáčíni jademe iaree sedijo, lemač bo le odmajevalo. ako ajegovi votniki v domači slovenščini Is medle kljnse garbnjo, ki jim v vsaki klanček trikrat pešigo. Du bi se pa ta napaka popravil», nam je vsim serčno seleti. enkrul dela lotiti. Oboje jc terdno sklenjeno; kdor ja hoče razmcjcTall podlage ne utaji, Ic višjemu škoduje. Slovenstvo na» je rešilo ptuje-jezlčne krivovere, vsaj v nekoliko zahvalo 7.a to «e ««lovenHČine bolj poprimimo, da, kar takrat neraauuicvn nI dopustila, bo «doj 7.navn odganjal». .411 kaj, ko bo malopridnost s soparoni vihrala, bomo mi hcjsa gonili? Ko bo «vetna vednost v gibčni bcMCdi in uterjoni terminologii med nami cvetela, bo na^a vedno»t, ki jc vendar čcjt Vite povzdignjena iu mora vodnica dmzih biti, po neukretnih berglah «torklala. Ne bodimo 'zadovoljni 8 parnim nabiranjem učenosti, ki je pa prodajati ne /.namo. Nemcom Me jo anamo ponujati, domačinom je ne moremo. Ne bodimo zadovoljni H svojo učenostjo, dokler «vojih umenov s primerno domačo besedo ne moremo družim dopovedati. To bo doveršona popolnamost, čc tudi naša učenost vi:>oke stopnjo ni doMCgla; s to, ne pa h ferfelečimi pikanterijami in kresniiikimi «vctilkami bomo družim koristili, in s tem bomo storivni udje poslali med človenko družbo; tedaj bomo zadostovali vsestranskiiii potrebam »lovenokejra naroda, in to bo veljavnost slovenske duhovščino med hvaležnim narodom dokaj zaterdilo in ohranilo. — Ako ee ne molim, so listi časi minuli, ko se je v napčnl ponižnosti zgolajsana krajnščina ko nar pripravnišl „špraha" za leco in be^cdn božjo terdila; menim , da so odbile lisle ure, ko »oje za naj bolj natanko, naj imenitnimi vednost zgolj zmes in čobodra kakor nek utopisk jezik strojila modrovaje: da nas zastopijo (da bi Bog požegnal te fruhto te zemlje, in bi zadobiti vitam aeternam); upam, da se bodo učeno molčeče knjigarne med Slovenci oživilo, in se nadložnim neprizudevnim prikaznim, ki HO 8 čisto neukim jezikom časi tudi katedre zasedale, in enačim žaljivim slabostim nič več ne bodo preširne apologije kovale itd.; pri tacih neljubih prikaznih se pero nerado mudi, ker niso ravno lepota za izobraženo ljudstvo, in če pri Slovencih se niso nehale, bodo mógle nehati, Da pa kratki spis se krajši' obsežem, rečem: Me mati jo rodila .Slovenca, deržava sprejela .Vvstrijanea, cerkcv kerstila katoličana, posvetila tudi duhovna; Nemca v meni — njega se ne zavem no pred Bogom ne prod ljudmi. — Xa Uuiiaji nici^cn liccťiiibra IS59. ' H v.. i.-W-'i iT'"- • v* kv. T IJnbljani 1860. KatiiinU In aaloUl Jsžef BUuiik. t J',-t 3-. • r- » J: J - il • . «J