Vrtiljak dogodkov CEUE Po poteh XIV. divizije Mladinski odsen planinskega društva Celje organizira vsako leto spominski pohod po poteh XIV, divizije. Pohod je razdeljen v tri etape. Tokrat so mladi planinci odšli po poteh III. etape, in sicer Sedlarjevega preko Šentvida pri Planini do Celjske koče. Pohod je bil dvodneven, udciežUi pa so se ga dijaki srednjih cel.j.skih šol In planinci velenjskega planinskega društva. Prvi dan so prehodili pot do Šentvida pri Planini, kjer so tudi prenočili v stari osnovni šoli. Drugi dan pa so se podali proti Celjski koči. Čeprav je bila pot dolga, so bili udeleženci prešerne volje, saj je bil sončen in topel dan, poleg tega pa jih je k hoji spotlbujala »frajtoncrica«, ki ni utihnila ves dan. D. Majcen SL. KONJICE Ponovna analiza dela v Slovenskih Konjicah potekajo živahne razprave o pismu pred­ sednika Tita. V večini osnovnih organizacij in aktivov so pLsino že obravnavali. Konjiški komunisti menijo, da je sedaj čas za poli­ tično ugotovitev, kdo kaj dela, kdo se je pripravljen boriti za stališča ZK. Vse omahljive« je potrebno poklicati na odgovornost. Več razprav je bilo namenjenih bogatenju posameznikov in tistim članom ZK, ki s svojim nepravilnim ravnanjem rušijo ugled ZK. V Slovenskih Konjicah so sklenili, da bodo ponovno analizirali delo vsakega posameznega člana. Programe dela organizacij bodo dopol­ nili in obogatili s stališči pisma. O vseh problemih, ki nastajajo T krajih, delovnih organizacijah in drugod, morajo najprej razprav­ ljati osnovne organizacije in aktivi ZK ter sprejeti ustrezna stali­ šča za akcijo. VELEN.IE Gorenje med največjimi Na zadnji seji delavskega sveta združenega podjetja tovarne gospodinskih aparatov Gorenje v Velenju so ocenili rezultate poslo­ vanja v prvih devetih mespcih letos in spre.;eli okvirne smernice proizvodnega načrta za prihodnje leto. Po dosedanjih pokazateljih kaže, da bo kolektiv izpolnil letoš­ nji načrt tako, kol ga je sprejel. V devetih mesecih letos so izpol­ nili predvideni načrt v vrednosti proizvodnje z tl.S odstotka. Plan za priliodiije leto predvideva povečanje vrednosti proizvod­ nje na 3.42 milijarde dinarjev. Tako se bo Gorenje po vsej verjet­ nosti pov"zpelo med prvih deset največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji. HJ ŽALEC Literarni večer V četrtek, 19. oktobra je bil v prostorih kluba družbenih orga­ nizacij v Žalcu literarni večer mladih književnikov. Vabilu so se prijazno odzvali Branka Jurca, Kristina Breiikova, Jože Šmit, Leo­ pold Suhodolčan in domačin Drago Kunier. Večer je potekal pod geslom »Lepa knjiga je kulturna poslanka, odpirajmo ji vrata v našo domove, odpirajmo ji srca«. V pozdravnem govoru je Jože Jan, podpredsednik žalske občin­ ske skup.ščine poudaril pomen knjige, zveste spremljevalke v življe­ nju. Gostje so se nam predstavili z odlomki iz svojih del, nato pa je sledil prisi-čcn in neposreden pogovor. Književniki so izrazili za­ dovoljstvo nad aspelo prireditvijo in željo, da bi .se še kdaj srečali. Večer sta organizirali Občinska matična knjižnica v Žalcu in poslovalnica Mladinske knjige, ki je pripravila tudi raz.stavo mla­ dinske literature. Tako razstava, kakor tudi literarni večer sta uspe­ la in iuMmo si lahko, da bi se na podobnih prireditvah srečali še večkrat. Nevenka Matelič CEUE Jeršin se vrača Kakor smo zvedeli, .se bo nekdanji igralec SLG Celje Pavle Jer- Siii z novim letom vrnil v celjsko gledališko hišo. Prav gotovo bo to vrnitev pozdravil velik del gledališkega občinstva na celjskem območju. REGIJA Srednja politična šola Po zgledu enoletne srednje politične šole, ki jo letos organi- rira CK ZKS v Ljubljani, naj bi prihodnje leto začel z delom odde­ lek te šole tudi v Celju. Šola bi bila namenjena približno 40 sluša­ teljem s celjskega in zasavskega območja. V programu šole so tile predmeti: filozofija, .sociologija, politična ekonomija, ekonomika SFRJ, politično or!:aniziiaD.io samoupravne družbe, zveza komuni­ stov in socialna ter poiiiičiiu zgodovina Jugoslavije. Poleg predavanj so za slušatelje organizirani tudi seminarji. Ce kandidat po konča­ nih predavanjih uspešno opravi vse izpite, mu je priznana srednja izobrazba. Slušatelji na tej šoli naj bi bili stari do 35 let, imeli pa naj bi vsak poklicno šolo. Naše šole vsepovsod # Osnovna šola »DUŠANA JEREBA« v Slovenskih Ko. njicah sodi med moderne učno vzgojne ustanove. Novo šolsko poslopje je ne samo lepo, temveč tudi nadvse fimkcionalno. Imajo telovadnico, da ji daleč naokoli ni enake, nimajo pa kabinetov, čeprav so z letošnjim letom organizirali sodoben — kabinentni pouk. % Šola še ni povsem dograjena, manjkajo ji še učil­ nice, upravni prostori, da o kabinetih ne govorimo. Vtis ob vstopu v šolo je lep, kot je lepo in bogato njeno živ­ ljenje. Učitelji so z dušo in telesom pri svojem odgovor­ nem delu, vsi po vrsti pa si želijo čimprejšnje dokončne ureditve šole. Upajmo, da do tega ni daleč! LIST IZ KRONIKE Kar neverjetno je, kako je zgodovina našega šolstva bo­ gata. Obdelava vseh razpolož­ ljivih podatkov bi terjala več, kot le bežen novinarski za­ pis. Pa vendarle poglejmo malo v šolsko kroniko, kjer se krijejo zanimive ugotovit­ ve. Začetek organiziranega šol­ stva v tem kraju sega v leto 1763, ko so poleg farne cerk­ ve postavili leseno zgradbo, kjer se je pričel pouk v enem razredu. Naj takoj povemo, da patronatstvo, ki ga imamo danes pri mnogih šolah, ni iznajdba našega časa, saj je bil »patron« te prve Konjiške šole sam knez Windischgratz, ki je kasneje šoli poklonil tudi dva ara zemlje, da se je mladež učila sadjarstva, goji­ li pa so tudi sviloprejke. šo­ la pa je bila kmalu premajh­ na, zato je doživela dozidave in razširitve. Učni jezik na tedanji šoli je bil po vsej verjetnosti nemški, pri raz­ pisu za novega učitelja leta 1800 pa je bilo med zahteva­ mi že postavljeno tudi znanje slovenskega jezika. Petinpet- deset let kasneje pa je bilo v drugi razred uvedeno tudi »Veliko berilo«. Kot posebno zanimivost ve­ lja omeniti še to, da so leta 1867 šolo ponovno razširjali, pri financiranju pa so s sa­ moprispevkom sodelovali tu­ di občani, ki so prispevali kar tretjino vseh potrebnih sredstev. Vse torej kaže, da tudi samoprispevki niso izum naše dobe, saj so se vrli Ko- njičani le-tega poslužili tudi še v letu 1909, ko so gradili novo šolsko poslopje na Gor­ njem trgu. PESTRA DEJAVNOST Na šoli »Dušana Jereba« se v letošnjem šolskem letu šola 553 učencev, v dvajsetih od­ delkih in žal le enajstih učil­ nicah. Na šoli imajo dvoiz- menski pouk, s tem, da je trinajst oddelkov na šoli do­ poldne, sedem pa popoldne. Poleg matične šole v Konji­ cah pa sodita k njej tudi po­ družnični šoli, in sicer v špi- taliču in Tepanjih. Od tod se učenci po končani nižji stop­ nji prešolajo na matično šo­ lo. šolsko delo na šoli je vzor­ no organizirano. Poleg pouka pa se otroci aktivno vključu­ jejo v številne krožke, vse od šahovskega, pa tja do lutkov­ nega, še zlasti aktivno je šol­ sko športno društvo, temu primerni pa so seveda tudi rezultati na tem področju. Tretjo mesto v tekmovanju gimnastičnih vrst, ki so ga v republiškem merilu osvojili lani, in republiški pionirski prvak v tej disciplini, ki je iz Konjiške šole, dovolj zgo­ vorno pnčajo sami po sebi. Učenci se aktivno vključu­ jejo v svobodne dejavnosti, saj lete predstavljajo po­ membno dopolnitev rednega pedagoškega dela. Seveda pa se v to delo aktivno vključu­ jejo tudi učitelji, ki jim ni žal prostega časa in dodatnih naporov za delo z otroki. že nekaj let nazaj pa šola tesno sodeluje tudi z našimi letalci. Tesne stike so naveza­ li z gamizijo v Cerkljah in redno odhajajo na obiske k našim letalcem, prihajajo pa tudi oni k njim. To sodelo­ vanje je nekaj svojskega in le redke so šole, ki bi imele ta­ ko tesne stike z vojaškimi gamizijam, kot je le-ta o ka­ teri teče beseda. Obiski pri letalcih pa vplivajo tudi na fante. Bilo jih je že nekaj, ki so se odločili za pilotsko gim­ nazijo, vendar doslej še nih­ če ni bil sprejet — zdravstve­ ni kriteriji so bili prehudi. Tudi med sedanjo generaci­ jo učencev, so taki, ki se za to odločajo in upajmo, da bo­ do boljše sreče. PREMALO PROSTOROV Nekam čudno se sliši, da ima nova šola probleme s prostori, pa vendar je tako. Z letošnjim letom so na šoli sicer organizirali kabinetni pouk (med drugim jih je v to prisililo ravno pomanjka­ nje prostorov), vendar šoli še vedno primanjkuje učilnic. Nujno potrebujejo še šest klasičnih učilnic, štiri speci­ alne učilnice in pa seveda upravne prostore, saj sedaj z njimi zasedajo prepotrebne učilnice. Ravnatelj FRANJO TIC je o tem povedal na­ slednje; »Prostori, prostori! Niti ce­ lodnevnega varstva ne more­ mo organizirati, čeprav so po­ trebe po tem kar precejšne. Gre pa tudi za še kvalitet­ nejše učno vzgojno delo, ki pa bo omogočeno le, ko bo­ mo imeli na razpolago dovolj prostorov. Računamo, da bo za prizidavo, takšen je tudi projekt, potrebnih še nadalj- nih 300 milijonov .starih di­ narjev, približno seveda. To­ liko sredstev pa bo ob osta­ lih nerešenih problemih na področju šolstva v občini mo­ goče hkrati le na en sam na­ čin, to je s podaljšanjem sa­ moprispevka. Prepričan sem, da so občani dodobra spozna­ li, kaj vse je bilo doslej zgra­ jeno z njihovim denarjem, zato bodo uvideli potrebo, da skupaj započeto akcijo izpe­ ljemo do konca.« V to smo prepričani tudi mi. Kajti komu pa ni do te­ ga, da bi naši otroci za časa šolanja pač pridobili kar naj­ več in najboljšega znanja, pri tem pa so seveda delovni pro­ stori osnovni pogoj. Šola »Dušana Jereba« pa se široko odpira tudi drugim po­ trebam v kraju. Njihova telo- vadnica je takorekoč zasede­ na od zore do mraka, v šoli p>a gostuje tudi Delavska uni­ verza. V obsežni avli, redno prirejajo razne razstave, ki jih obišče po nekaj sto občanov. * Resnici na ljubo bodi pove­ dano, da je vse to, kar smo zapisali, le delček vsega, kar bi zapisati mogli. Nič nismo povedali o šolski kuhinji, kjer dnevno pripravljajo malico za vse učence, pa še okoli 80 kosil, pri čemer jih skoraj polovico brezplačno delijo učencem, ki so socialno ogro­ ženi. Pa bodi za tokrat do­ volj, saj to prav gotovo ni bil naš zadnji obisk v tej šoli. Ce pa že ne bomo tja zašli prej, na otvoritev prizid­ ka z novimi prepotrebnimi učilnicami pa bomo prav go­ tovo prišli. Tekst in slike: BERNISTRMČNlK Franjo Tič, ravnatelj osnovne šole »Dušan Jereb« Osnovna šola »DUŠAN JEREB«. Učenci pri tehničnem pouku v improvizirani delavnici... NOVO V SINDIKATIH SEDEŽ V ŽALCU Po pravilih medobčinskega sveta zveze sindikatov za osem občinskih sindikalnih svetov celjskega obm^očja je sedež tega foruma vsakih šest mesecev v drugi občini. V tem času je predsednik ob­ činskega sindikalnega sveta v tej občini tudi predsednic medobčinskega sveta. Prvi mandat po tem razporedu je imel občinski sindikalni svet Slovenske Konjice, in sicer od ustanovitve medobčinske­ ga sveta zveze sindikatov ' drugi polovici letošnjega mar­ ca do sredine oktobra. Kot drugi je prišel na vrsto občin' ski sindikalni svet Žalec. Gle­ de na precej-šnje sodelovanje sindikatov in sveta osmih ob­ čin je sedež obeh medobčio; skih forumov hkrati v isti občini.