GLASILO IN DELOVNIH SKUPŠČINE OBČINE ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE NOVEMBER 1976 Št. 9—10 Promet v krajevnih skupnostih DRUŽBENA SAMOZAŠČITA ZA VARNOST V PROMETU V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Področje driižbene samozaščite, katero smo v občini opredelili z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti, je tudi skrb za varnost občana v prometu. V republiki Sloveniji že deluje za razvijanje družbene samozaščite na področju varnosti prometa republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot poseben družbeni organ. Za izvajanje nalog s tega področja deluje pri izvršnem svetu skupščine občine komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vloga teh organov je opredljena v republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa in drugih dokumentih skupščine SR Slovenije. Že doslej je precej krajevnih skupnosti sprejemalo in izvajalo različne ukrepe, da bi zagotovili večjo prometno varnost občanov. Ustanovljene so posebne komisije, ki proučujejo prometno varnost na razmere in razvijajo različne oblike preventivne in vzgojne dejavnosti za varnost v prometu. Naj naštejemo nekaj dejavnosti, katerim bi morali v krajevni skupnosti posvetiti več pozornosti: — sodelovanje pri izboljšanju tehničnih pogojev na cestnih površinah v krajevni skupnosti. Za tako sodelovanje je potrebno spremljati in proučevati stanje prometne varnosti v krajevni skupnosti, ugotavljati mesta, kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče, in vzroke teh nezgod (črne točke v naselju). Na podlagi teh ugotovitev je potrebno predlagati pristojnim organom, da ukrepajo za odpravo objektivnih vzrokov, zaradi katerih se dogajajo prometne nezgode, ki so največkrat: slabo vzdrževano cestišče (jame), ne-vzdrževane bankine, neurejena in nepravilno locirana avtobusna postajališča, neurejeni in nezavarovani dostopi s stranskih na glavne ceste, neurejeni in slabo vzdrževani prehodi za pešce in druge označbe na cestiščih ter prometni znaki, nepregledni zavoji cest in ovire, ki zmanjšujejo preglednost (drevje, grmovje, trava itd.), nezavarovani direktni dostopi iz šol oziroma objektov delovnih organizacij in drugih javnih objektov na močnejše prometnice itd. — Skrb za varstvo otrok in mladine v prometu. Po statističnih podatkih je največ ponesrečenih otrok in mladine na območju krajevne skupnosti, kjer otroci oz. mladina prebiva. Zato si je treba prizadevati, da opravljajo vodstva šol in vzgojno varstvenih ustanov prometno vzgojo otrok, kar je za šole sicer že obveza, vendar marsikje te vzgoje otroci niso deležni. Pomembne naloge imajo tudi šole v organiziranju pionirske prometne službe, ki mora skrbeti za varno prihajanje šolske mladine čez ceste z gostejšim prometom itd. K večji varnosti v prometu lahko prispevajo šole tudi na sestankih s starši, kjer naj te opozarjajo na pravilno prometno vzgojo svojih otrok in na zgledno obnašanje staršev v prometu. Različne oblike prometne vzgoje bi lahko uvedli tudi v šolah, ki že imajo celodnevno šolo. Na tem pod- ročju lahko šoli veliko pomagajo tudi krajevne skupnosti. — Vključevanje organov združenega dela in drugih organizacij za večjo varnost v prometu. Pomembno vlogo pri zagotavljanju večje varnosti občanov v krajevni skupnosti imajo tudi organizacije združenega dela, ki morajo prispevati svoj delež zlasti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa lahko organu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v krajevni skupnosti posreduje vrsto izkušenj ter uporabnega gradiva (predvajanja, film in drugo gradivo). — Vzgoja ostalih udeležencev v prometu. Nekatere vsebine vzgoje, kot so seznanjanje krajanov z novostmi v cestni prometni zakonodaji, z nepravilnostmi v obnašanju v cestnem prometu, opozarjanje na večjo disciplino v prometu, naj bi postale stalno navzoče v raznih oblikah, kot so predavanja, razgovori, posvetovanja, usposabljanje traktoristov itd. v krajevni skupnosti. — Vključevanje krajevnih skupnosti v akcije. Krajevne skupnosti bi se morale tudi vse bolj vključevati v akcije republiškega in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, morale pa bi biti seveda prilagojene razmeram v krajevnih skupnostih. Stalno prometno preventivno vzgojno dejavnost v krajevni skupnosti zlasti utemeljuje dejstvo, da se večina nesreč dogaja prav v naseljih. Tudi akcija, ki jo v letu 1976 organizira Turistična zveza Slovenije »Najbolje urejeno turistično naselje« v sodelovanju z občinskimi in republiškim svetom, je primerna oblika za ureditev naselja, da bi bilo tudi prometno tehnično bolj varno. To so v glavnem vprašanja, ki bi jih bilo potrebno razreševati pri pristojnih organih krajevne skupnosti. Problematiko v prometni varnosti naj bi obravnavali večkrat tudi na zborih delegatov krajevnih skupnosti in zborih občanov, saj so zanje zainteresirani vsi občani, vsi so namreč udeleženci v prometu in s tem vsi izpostavljeni nevarnostim, najbolj pa še otroci, stari ljudje in invalidi, ki večino časa preživijo prav v krajevni skupnosti. SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE MOZIRJE ČESTITAJO 29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov je prvi razred, izbere katerikoli razred, medtem ko kmet, ki izpolnjuje s svojim pogodbenim odnosom in čistim dohodkom le najnižji razred, ne more izbrati drugega razreda. Čisti osebni dohodek kmeta predstavljajo čisti zneski za prodane pridelke in proizvode po odbitku materialnih stroškov, z drugo besedo, upošteva se le osebni dohodek, ustvarjen z osebnim delom kmeta zavarovanca. V letu 1974 je bila med Skupnostjo pokojninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružno zvezo Slovenije podpisana pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v Sloveniji. Številni kmetje po vsej Sloveniji^ so se že vključili v to zavarovanje, prek naše delovne organizacije Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje pa je trenutno prijavljenih v to zavarovanje 132 kmetov kooperantov zadruge in kooperantov iz vrst gozdnih posestnikov. 28 kmetov, ki so bili zavarovanci pokojninske in invalidske skupnosti, je že upokojenih in prejemajo pokojnine. Ker vemo, da je še precej kmetov, ki izpolnjujejo pogoje- za zavarovanje, bom skušala na kratko posredovati pogoje in način izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, pa tudi nekaj izvlečkov iz statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS o pravicah zavarovancev te skupnosti v premislek tistim kmetom, ki imajo možnost, da se zavarujejo za primere invalidnosti in starosti. pet razredov, tako da lahko kmet, Zavarovalne osnove od leta 1973 ki izpolnjuje pogoje za najvišji, to dalje so naslednje: Mesečna osnova za leto 1973 1974 1975 1976 I. razred 2.300 2.663 3.344 4.183 II. razred 2.000 2.316 2.909 3.639 lil. razred 1.700 1.969 2.473 3.094 IV. razred 1.400 1.621 2.036 2.547 V. razred 1.100 1.345 1.689 2.113 Kmetje kooperanti, ki se bodo prijavili v zavarovanje v letošnjem letu z datumom zavarovanja 1. 1. 1973 ali do 31, 12. 1976, bodo plačali mesečno 19,86% prispevka od zgoraj navedenih zavarovalnih osnov Mesečna osnova za leto za leto, za katerega se bodo zavarovali. Letni zneski prispevka za posamezne razrede in osnove ter leta zavarovanja so razvidni iz naslednje tabele: I. razred II. razred III. razred IV. razred V. razred 1973 5.481.60 4.766.40 4.051,20 3.356.60 2.621.40 1974 6.346.20 5.519,40 4.692,60 -3.863,40 3.205.20 1975 7.969.20 6.932.40 5.895,80 4.852.20 4.025.40 1976 9.969,00 8.672.40 7.373.40 6.070,20 5.035,80 V septembru je bila^pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov spremenjena le toliko, da lahko kmet zavarovanec do 31. decembra 1977. leta spet ponovno sam določi za začetek zavarovanja katerikoli dan od 1. januarja 1973 dalje, če je na ta dan izpolnjeval pogoje' za zavarovanje. Ti pogoji so opisani v določbi 21. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS in sicer se lahko oseba, ki opravlja v SRS z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana po kakšni drugi osnovi, zavaruje v obsegu kot oseba v delovnem razmerju, če trajneje združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo ali z obratom za kooperacijo gozdarske delovne organizacije. Pri tem proizvodnem sodelovanju mora biti zajetih več proizvodnih ciklusov in ustvarjen pretežni del čistega dohodka, vendar najmanj toliko kot je najnižji v družbenem sektorju. Zavarovalne osnove, izračunane kot najnižji osebni dohodek za področje kmetijstva, vsako leto na novo določa skupnost PIZ (PIZ je kratica za pokojninsko invalidsko zavarovanje) in služijo kot osnova za odmero mesečnega prispevka za zavarovanje in odmero pravic iz PIZ, kot je invalidnina, pokojnina in podobno. Zavarovalne osnove so razdeljene v Vsi kmetje, ki niso pokojninsko invalidsko zavarovani, morajo plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje, medtem ko kmetje zavarovanci PIZ tega prispevka ne plačujejo, če nihče od članov kmetije še ne prejema' starostne pokojnine in je tudi ne bo prejemal. Če je zavarovanec PIZ le eden izmed lastnikov posestva in če sta zakonca, lahko drugi, poda izjavo, da starostne pokojnine ne bo uveljavljal, ker bo itak imel pravico do družinske pokojnine po veljavnih predpisih. Tem zavarovancem, ki so dosedaj plačevali prispevek za obvezno starostno zavarovanje, pa ga bodo zaradi naštetih vzrokov v prihodnje oproščeni, se že plačani prispevek za obvezno starostno zavarovanje poračuna v dobro prispevka za pokojninsko invalidsko zavarovanje, vendar le od datuma, ko so se v zavarovanje prijavili. Pokojninsko in invalidsko se lahko zavarujejo tudi družinski člani kmeta kooperanta, če so sopodpisniki kooperacijske pogodbe, kar pomeni, da tudi oni s svojim osebnim delom dosegajo čisti osebni dohodek določen z zavarovalno osnovo. Če je na enem kmečkem gospodarstvu za-varovnih več članov, mora biti dokazan tolikšen osebni dohodek, kot znaša seštevek zavarovalnih osnov za vse zavezance na kmetiji, ki bi se invalidsko pokojninsko zavarovali. Omeniti velja še dve posebnosti in sicer, da imajo kmetje zavaro- vanci možnost nakupa pokojninske dobe za čas opravljanja kmetijske dejavnosti pred 1. i. 1973, Če dokažejo, da so tudi v tem času opravljali izključno kmetijsko dejavnost in če plačajo za ta čas prispevek. Prispevek je enak rednemu prispevku, ki ga plačujejo zavarovanci v času, ko uveljavljajo nakup pokojninske dobe in znaša v letošnjem letu: za I. razred za II. razred za III. razred za IV. razred za V. razred mesečno 830,75 din mesečno 722,70 din mesečno 614,45 din mesečno 505,85 din mesečno 419,65 din Ker se zavarovalne osnove iz leta v leto povečujejo, ker se prilagajajo osebnim dohodkom delavcev v družbenem kmetijstvu, rastejo pa tudi prispevki za pokojninsko invalidsko zavarovanje, velja upoštevati nasvet, da s čimprejšnjim nakupom pokojninskih let kupite ceneje. Kmet lahko uveljavlja nakup pokojninske dobe takrat, ko že ima svojstvo zavarovanca, uveljavlja pa ga neposredno' pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne prek strokovne službe v Mozirju, kjer z vlogo prosi za priznanje določene dobe in mora k vlogi priložiti potrdilo kmetijske službe občine Mozirje, da je v času, za katerega želi uvelja-(Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) viti pokojninsko dobo, opravljal izključno kmetijsko dejavnost. Strokovna služba obvesti zavarovanca o dolžnem prispevku, ki ga le-ta plača pri isti službi, ki mu tudi izda odločbo o vštetju določenega časa v pokojninsko dobo. Druga posebnost je, da ima kmet, ki po 1. 1. 1967 ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, pravico v enem letu od dneva, ko je prijavljen v zavarovanje, uveljaviti eventualne prejšnje zaposlitve iz naslova delovnega razmerja ter posebne dobe (NOV). Tudi za kmete, ki žele uveljaviti določeno pokojninsko dobo, velja da morajo že biti zavarovani, ko uveljavljajo določeno pravico. Pismeno prošnjo, v kateri navedejo čas zaposlitve, delodajalca in naslove dveh prič, pošljejo skupaj s potrdilom zadruge, od kdaj so zavarovani, Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, podružnica Celje, ki po rednem postopku z zaslišanjem zavarovanca in prič ugotovi, ali se zaposlitev prizna v pokojninsko dobo ali ne in izda ustrezno odločbo. Če je zavarovancu priznana pokojninska doba, naj poskrbi, da mu jo ista skupnost na podlagi pravnomočne odločbe vpiše v delovno knjigo. In kaj naj stori kmet kooperant, da postane zavarovanec skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja? Najprej sam zase izračuna, ali njegovi dohodki prenesejo še en strošek mesečno na račun prispevka za PIZ. Če si boste odgovorili pritrdilno, poiščite v času uradnih ur na sedežu vaše zadružne enote pospeševalca, pri katerem boste na posebni tiskovini vložili prošnjo za ugotovitev vašega osebnega dohodka. Pospeševalec bo izračunal vaš čisti dohodek in če bo ta zadoščal za zavarovalno osnovo, ki ste jo izbrali, bosta s pospeševalcem sklenila dogovor o zavarovalni osnovi in razredu, datumu začetka zavarovanja ter o načinu plačila prispevka. Če dohodek izključno iz kmetijske dejavnosti ne bo zadoščal ali pa ga sploh nimate, boste predložili potrdilo o dohodku iz gozda, ki vam ga izda gozdni obrat na vašem področju. Ako vaš dohodek ne dosega najnižjega zavarovalnega razreda pomeni, da nimate pogojev za zavarovanje in je najpametneje, da si čimprej poiščete primerno zaposlitev, tako da boste istočasno socialno, pokojninsko-invalidsko zavarovani, seveda če to možnost imate. Če sta s pospeševalcem dogovor o zavarovanju sklenila, si morate pri Skupščini občine Mozirje preskrbeti delovno knjigo, če je dosedaj še niste imeli. Vse dokaze o vašem osebnem dohodku z dogovorom in delovno knjigo nato sami ali prek pospeševalca dostavite kadrovski službi zadruge, ki vas bo prijavila v zavarovanje in hranila vašo delovno knjigo, dokler boste zavarovanec. O načinu plačila prispevka se boste, ko boste postali zavarovanec, pogovorili z blagajnikom vaše ZE, kjer urejujete blagajniške posle z zadrugo in boste pri njem podpisali izjavo, da dovoljujete odtegovati prispevke pri obračunu mleka, živine ali drugega proizvoda. Vaša skrb mora biti, da boste prispevek redno plačevali, ker ga mora zadruga za vas nakazovati najmanj vsake tri mesece skupnosti PIZ in bi imelo nepravočasno plačilo za posledico kazenske obresti in pa odjavo iz zavarovanja. V zavarovalno in pokojninsko dobo se štejejo le obdobja, za katera je plačan prispevek, zato se tudi zahtevek za pokojnino ne obravnava, dokler ni v celoti poravnan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ko zavarovanec izpolni pogoje za starostno ali drugo upokojitev, o tem obvesti kadrovsko službo zadruge, kjer predloži eventualne odločbe o priznani pokojninski in posebni dobi zaradi izpolnitve zahtevka za upokojitev. Zahtevek obravnava Skupnost pokojninsko-invalid-skega zavarovanja, podružnica Celje, in izda odločbo o upokojitvi zavarovanca, če ta izpolnjuje pogoje in ima plačan prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje, nato zadruga zavarovanca odjavi iz zavarovanja. Ker se kmet odloča za pokojninsko invalidsko zavarovanje prostovoljno, predvsem pa zato, da bo kot zavarovanec lahko uveljavil pravico do invalidske ail starostne pokojnine, navajam le nekaj izvlečkov iz statuta skupnosti PIZ v SRS o pogojih za pridobitev teh pravic. STAROSTNA POKOJNINA 42. člen 1. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec oz. zavarovanka, ko dopolni starost 60 let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 let. 2. Zavarovanec oz. zavarovanka, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let oziroma 60 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe, od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih, če z zveznim družbenim dogovorom niso določeni drugačni pogoji glede gostote zavarovalne dobe v zadnjih 5 oziroma 10 letih. 3. Zavarovanec oz. zavarovanka, ki doponli pokojninsko dobo 40 let oz. 35 let, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na svojo starost. 60. člen 1. Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku glede na pokojninsko dobo. Pokojninska osnova za kmete zavarovance je zavarovalna osnova, ki jo je kmet sam izbral izmed petih možnih zavarovalnih razredov in so za posamezna leta razvidne iz prve tabele. Odstotki za posamezna leta pokojninske dobe so tile: Za pokojninsko dobo % za zavarovanca % za zavarovanko 15 let 55 40 16 let 37 43 17 let 39 46 18 let 41 49 19 let 43 52 20 let 45 55 21 let 47 57 22 let 49 59 23 let 51 61 24 let 53 63 25 let 55 65 26 let 57 67 27 let 59 69 28 let 61 71 29 let 63 73 30 let 65 75 31 let 67 77 32 let 69 79 33 let 71 81 34 let 73 83 35 let 75 85 36 let 77 37 let 79 38 let 81 39 let 83 40 let ali več 85 INVALIDSKA POKOJNINA 62. člen Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, ki postane: 1. Delovni invalid I. kategorije invalidnosti. 2. Delovni invalid III. kategorije invalidnosti, nezmožen za svoje delo in brez poprejšnje poklicne rehabilitacije nezmožen tudi za drugo ustrezno delo, kateremu ni zagotovljena poklicna rehabilitacija. 3. Delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, kateremu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je star nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženska). 4. Vojaški vojni invalid od I. do VI. skupine, ki ne more več opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo oziroma zaposlitev. 64. člen Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine: 1. Če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite najmanj tri četrtine razdobja od dopolnjenih najmanj 20 let starosti do invalidnosti (delovna leta), ali 2. Če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite manj kot tri četrtine, vendar najmanj ena tretjina delovnih let, s pogojem, da (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) je imel pred invalidnostjo izpolnjeno tildi gostoto zavarovalne dobe. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pridobi pravico do invalidske pokojnine: 1. Zavarovanec, ki je postal delovni invalid pred dopolnjenimi 20 leti starosti, če je bil na dan, ko je postal invalid, zavarovan in je imel vsajeno leto zavarovalne dobe. 2. Zavarovanec, ki je postal delovni invalid pred dopolnjenimi 30 leti starosti in si je s šolanjem po dopolnjenem 20 letu starosti pridobil strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca oziroma srednjo ali od srednje višjo strokovno izobrazbo in delal na delovnem mestu, ki je ustrezalo pridobljeni strokovni izobrazbi, ne izpolnjuje pa pogojev iz prvega odstavka tega člena. Ce je bil zavarovan najmanj eno leto in bil na dan, ko je postal invalid, v delovnem razmerju oziroma je bil obvezno zavarovan na kakšni drugi podlagi. DRUŽINSKA POKOJNINA 86. člen Ob zavarovančevi smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine: J. Zakonec. 2. Otroci (zakonski ali nezakonski ali posvojenci, pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal ter vnuki brez staršev, ki jih je^ zavarovanec preživljal). 3. Starši (oče in mati, očim in mačeha ter posvojitelj), ki jih je zavarovanec preživljal. 4. Bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal. 88. člen 1. Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine: — če je imel zavarovanec najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe, s pogojem, da je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe; — če je imel zavarovanec 20 ali več let pokojninske dobe; — če je zavarovanec izpolnjeval pogoje glede let pokojninske dobe in starosti za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali je bil starostni upokojenec, invalidski upokojenec ali uživalec denarnega nadomestila iz naslova pravice do poklicne rehabilitacije ali do zaposlitve. Če je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo. Pri ugotavljanju ali je izpolnjena gostota zavarovalne dobe v zadnjih 5 oziroma 10 letih, se uporabljajo tudi določbe 44. člena statuta. Razdobje 5 oziroma 10 let se podaljša za toliko časa, kolikor je zavarovanec v tem razdobju prebil na služenju vojaškega roka v jugoslovanski ljudski armadi. 89. člen Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine: 1. Če je do smrti moža, po katerem ji gre ta pravica, dopolnila starost 45 let ali 2. Če je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za pridobivanje ali če je postala popolnoma nezmožna za pridobivanje v enem letu od moževe smrti ali 3. Če je po moževi smrti ostal otrok ali ostalo več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po tem možu, vdova pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdova, ki postane med trajanjem pravice po tem naslovu popolnoma nezmožna za pridobivanje, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana. Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let starosti. Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po drugi in tretji točki prvega odstavka tega člena, dopolni 45. leto starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno, če pa ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 45. letom starosti, toda po dopolnjenem 40. letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 45. leto starosti. 93. člen Vdovec pridobi pravico do družinske pokojnine: 1. Če je do smrti žene, po kateri mu gre ta pravica, dopolnil starost 60 let ali 2. Če še ni star 60 let, pa je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za pridobivanje ali je postal popolnoma nezmožen za pridobivanje v enem letu po ženini smrti ali 3. Če mu je po ženini smrti ostal otrok ali ostalo ve čotrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po tej ženi, vdovec pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. ' 4< ir-«i 95. člen Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in jo lahko uživa do dopolnjenega 15. leta starosti, po tej starosti pa samo pod pogoji, ki jih določa ta statut. Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, ima pravico do družinske pokojnine ves čas, dokler traja takšna nezmožnost. Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, toda pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. Ker pridobivajo zavarovanci, borci NOV pred 9. 9. 1943, pokojnino pod ugodnejšimi pogoji, naj navedem še ta izvleček iz statuta in sicer: 168. člen 1. Pravico do Starostne pokojnine pridobi borec NOV pred 9. 9. 1943: — ne glede na starost — ko dopolni pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska); — ko dopolni starost 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska), če ima najmanj 20 let pokojninske dobe, dopolnjene kadarkoli, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe. 2. Borcu NOV pred 9. 9. 1943, ki ima pokojninsko dobo najmanj 15 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let, lahko posebna komisija, ne glede na starost, izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost. Posebna komisija se ustanovi na način, ki ga določa zakon. 3. Borci NOV pred 9. 9. 1943 lahko pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko izpolnijo pogoje, predpisane v tem členu, ne glede na to, kdaj jim je prenehalo zavarovanje. 4. V desetletno zavarovalno dobo iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo enojno tudi vsa obdobja, ki se borcem NOV po tem naslovu dvojno vštevajo v pokojninsko dobo. 5. Borec NOV pred 9. 9. 1943 se lahko opredeli, da uveljavi pravico do starostne pokojnine ob pogojih iz 42. člena tega statuta, s tem, da se mu obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno, računajo v pokojninsko dobo enojno, če je to zanj ugodneje. 169. člen Borec NOV pred 9. 9. 1943, ki zaradi invalidnosti ne more opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to, ali bi morda mogel po poklicni rehabilitaciji ali brez nje opravljati drugo ustrezno delo, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje glede pokojninske dobe za pridobitev pravice do te pokojnine. 172. člen Borec NOV, ki je stopil v narodr noosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj 9. septembra 1943 ali pozneje, pridobi pravico do pokojnine ob enakih pogojih kot drugi zavarovanci in se mu pokojnina odmeri na enak način kot njim. Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi na podlagi dopolnjene pokojninske dobe nižjo pokojninsko osnovo kot 85 % pokojninske osnove, se njen znesek, obračunan po dopolnjeni pokojninski dobi, poveča: 1. Borcu NOV od 9. septembra 1943 do konca omenjenega leta — za 60%. 2. Borcu NOV od leta 1944 — za 30%. 3. Borcu NOV od leta 1945 — za 10%. Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji velja za vse zavarovance te skupnosti in torej ne ločuje pravic zavarovancev iz vrst delovnega razmerja in pravic zavarovancev iz vrst kmetov kooperantov, velja za vse kategorije zavarovancev. Boža Britovšek POSEBNA PRILOGA SAVINJSKIH KOVIC Predlogi samoupravnih sporazumov o srednjeročnem načrtu za obdobje 1976—1980 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, telesno kulturo, kulturo, zaposlovanje in aneks k družbenemu dogovoru o temeljih družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1976—198Q. NOVEMBER 197« DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE MOZIRJE Posredujemo vam predloge samoupravnih sporazumov o srednjeročnem načrtu za obdobje 1976—1980 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kulttrro in telesno kulturo. Predloge teh sporazumov so sprejeli samoupravni organi navedenih SIS s priporočilom, da vse delovne organizacije, in krajevne skupnosti o njih temeljito razpravljajo in sprejmejo ustrezne sklepe o svojem soglasju, oziroma predlagajo spremembe k posameznim točkam teh sporazumov. Prosimo, da svoje predloge po delegatski poti prenesete na ustrezno skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki se bo odločila za končno besedilo samoupravnega sporazuma ter ga nato predložila podpisnikom v sprejem. Gre za pomembne dokumente, ki v naslednjih petih letih načrtujejo družbeno dejavnost, zato naj bi ne bilo nikogar med nami, ki ne bi bil živo zainteresiran, kako in kaj bo z našimi otroki v prihodnje, kako bo s starimi in onemoglimi, ki so potrebni družbene pomoči, kaj bo z našo duševno in telesno rastjo ter rekreacijo — skratka kako bo z vsakim izmed nas. Ta misel naj bo prisotna v nas vseh tako, da bodo končno sprejeti sporazumi dejanski odraz naših skupnih prizadevanj — v okviru naših materialnih možnosti — za boljši in uspešnejši jutrišnji vsakdan v naši samoupravni socialistični družbi. Glede na to želimo, da se v razpravo o teh sporazumih aktivno vključite in s tem dokažete svojo samoupravljalsko zavest. Poleg razprave v združenem delu in KS o samoupravnih sporazumih o temeljih plana občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za srednjeročno obdobje 1976—1980 prosimo, da razpravo razširite tudi na samoupravne, sporaznme o temeljih planov, ki so jih predložile, republiške zveze skupnosti za posamezno področje in ki so objavljeni v »Poročevalcu« Skupščine SR Slovenije, V razpravi, ki jo boste imeli v združenem delu z vsemi delavci je potrebno vsestransko oceniti sprejemljivost programskih izhodišč za celotno skupno porabo, tako na občinskem kot na širšem prostoru in po tej oceni sprejeti konkretne odločitve. Po razpravi in odločitvah prosimo, da določite tudi osebo, ki jo boste pooblastili, da podpiše samoupravne sporazume in to sporočite strokovni službi SIS Mozirje. S sporazumi o temeljih plana SIS za obdobje 1976—1980 je objavljena tudi tabela okvirnih zneskov sredstev za posamezne SIS, ki je izdelana kot predlog v dosedanjem u-sklajevalnem postopku v štabu za občinski plan razvoja občine in v koordinacijskem odboru za spremljanje delitve dohodka v občini Mozirje. Dogovorjeni predlog izhodišč je torej osnova za porabo na posameznih področij in je zato tem izhodiščem podrejen vsak posamezen sporazum SIS. Pregled sredstev SIS za družbene dejavnosti za obdobje 1976-1980 V OBČINA MOZIRJE IZ PRISPEVKA OD BOD IN OBRTI — v tisoč din ___________ — cene 1975 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1976— 1980 Indeks 1980 1975 Povpreč. stopnja rasti 1976-80 1. Občinska skupnost otroškega varstva 900 963 1.032 1.106 1.185 1.270 5.556 141,1 7,2 2. Občinska izobraževalna skupnost 14.847 15.712 17.057 18.530 20.122 21.872 93.293 147,3 8,0 skupaj od tega: — za občinsko skupnost 14.84? 15.564 16.870 18.298 19.838 21.529 92.099 145,0 7,7 — za vzajemnost — 148 187 232 284 343 1.194 — 3. Kulturna skupnost skupaj 1.653 2.115 2.241 2.375 2.517 2.668 11.916 126,1 4,3 od tega: — za obč. skupnost 839 888 941 997 1.057 1.120 5.003 133,5 6,0 — za vzajemnost 814 1.227 1.300 1.378 1.460 1.548 6.913 190,2 13,8 4. Telesnokulturna skupnost skupaj 902 956 1.013 1.074 1.138 1.206 5.387 133,7 6,0 od tega: — za obč. skupnost 750 795 840 879 919 962 4.395 128,3 5,1 — za vzajemnost 152 161 173 195 219 244 992 160,5 10,0 5. Skupnost socialnega skrbstva skupaj 2.310 2.379 2.452 2.527 2.605 2.685 12.648 116,3 5,1 od tega: — za obč. skupnost 2.146 2.146 2.374 2.449 2.527 2.607 12.103 121,5 4,0 — za vzajemnost 164 233 78 78 78 78 545 47,6 — Skupaj 20.612 22.125 23.795 25.612 27.567 29.701 128.800 144,1 7,8 6. Zdravstvena skupnost a) iz osebnega dob. 13.114 13.718 14.678 15.706 16.805 17.981 78.888 137,11 6,5 b) iz dohodka 2.962 3.728 3.989 4.268 4.567 4.886 21.438 194,96 10,5 skupaj a + b 16.076 17.446 18.667 19.974 21.372 22.826 100.326 142,24 — Skupaj za obč. in reg. SIS 36.688 39.571 42.462 45.586 48.939 52.568 229.126 143,28 7,3 Delež v BOD in v pr. obrti 16,22 16,09 15,89 15,69 15,50 15,31 15,66 96,55 7. Skupnost za zaposlovanje skupaj 315 342 372 404 440 478 2.036 151,7 S,7 od tega: — za obč. skupnost 315 342 372 404 440 478 2.036 151,7 8,7 — za vzajemnost 8. Izobraževalna skupnost Slovenije 1.501 1.654 1.823 2.009 2.213 2.439 10.138 162,5 10,2 9. Raziskovalna skupnost Slovenije 314 341 372 404 439 477 2.033 151,9 8,7 10. Zveza otroškega var. 5.451 5.925 6.440 7.000 7.609 8.270 35.244 151,7 8,7 SKUPAJ 44.269 47.833 51.469 55.403 59.640 64.232 278.577 145,1 7,9 Masa BOD in prispevek obrti 226.238 245.921 267.316 290.572 315.852 343.331 1,462.992 151,7 8,7 Delež potrebnih sredstev v BOD in sprisp. iz obrti 8% 19,57 19,45 19,25 19,07 18,88 18,71 19,04 95,61 Delež v druž. proizv. 11,14 11,15 11,11 11,08 11,04 11,01 11,07 98,83 — s povprečno letno rastjo 7% 11,14 11,26 11,32 11,39 11,46 11,53 11,40 103,50 (1. 1975 DP 397.100 din) V plan. dohod, za SIS vzgojo in izobraževanje v izhodiščnem in vseh naslednjih letih 12% sredstev za obč. skupnost za investicijske naložbe v šolske objekte. Aneks k družbenemu dogovoru o temeljih družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1976—1980 Združevanje sredstev za skupno porabo Občinske samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo za financiranje dejavnosti s svojega področja sklenile z delovnimi organizacijami in s krajevnimi skupnostmi samoupravne sporazume o temeljih planov za obdobje 1976—1980. Izhodišča teh planov morajo sloneti na. načelu, da bo realna rast družbenega proizvo- da znašala 7 % letno in da bo delež sredstev za skupno porabo znašal v povprečju 9,38 % družbenega proizvoda občine, kar je enako 15,66 % bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih in davčne osnove od obrti. . Okvirni zneski po stalnih cenah iz leta 1975 za posamezno občinsko intereseno skup- nost in za posamezno petletno obdobje so razvidni iz temu aneksu priložene tabele. V globalnem znesku za občinsko samoupravno interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje združenih 12 % sredstev za investicijske naložbe v šolske objekte, ki se bodo adaptirali in gradili v obdobju od 1976 do 1980. Delovni ljudje v temeljnih in drugih organi- skupnostih, ki na območju občine Mozirje svoje osebne m skupne interese na področju zacijah združenega dela ter v samoupravnih združujejo delo in sredstva, da bi preko ob- vzgoje in izobraževanja, sklenejo delovnih skupnostih in občani v krajevnih činske izobraževalne skupnosti uresničevali Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraežvalne skupnosti za obdobje 1976—1980 I. Temeljne določbe 1. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom določajo glavne interese in cilje na področju vzgoje in izobraževanja v obdobju 1976—1980 in urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje v občinski izobraževalni skupnosti. 2. člen Podpisniki pri določanju temeljev plana občinske izobraževalne skupnosti upoštevajo načela in smernice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana, zlasti v dogovorih o temeljih plana v SRS, predlogu srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SRS, dogovorih o temeljih plana v občini in srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja v občini, ter jih usklajujejo z drugimi interesenimi skupnostmi v občini, za skupne naloge pa tudi z drugimi izobraževalnimi skupnostmi. 3. člen Ta sporazum upošteva razvoj drugih družbenih dejavnosti v občini in prispeva k doseganju ciljev na drugih področjih združenega dela, predvsem pa k: — uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja kot osnove družbenega in gospodarskega razvoja občine, — skladnemu razvoju vseh družbenih dejavnosti, ki naj omogočajo hitrejšo gospodarsko rast na osnovi večje produktivnosti dela, — stabilni rasti življenjskega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov, — izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev, delovnih ljudi in občanov ter krepitvi njihove socialne varnosti, — izenačevanju možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbenega standarda na vseh področjih» — humanizaciji vseh področij dela in življenja, — oblikovanju vsestransko razvite socialistične samoupravi j alske osebnosti. 4. člen Občinska izobraževalna skupnost sama organizira dejavnosti za doseganje glavnih interesov in srednjeročnih ciljev na področju predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, drugih dejavnosti vzgoje in izobraževanja v času obveznega šolanja ter drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti določenih v planu občinske izobraževalne skupnosti. Občinska izobraževalna skupnost Mozirje skupaj z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi vzajemno in solidarno zagotavlja možnosti za uresničevanje solidarnostnega programa, ki zajema dejavnosti iz prejšnjega odstavka in o tem sklepa samoupravni sporazum. Občinska izobraževalna skupnost Mozirje u-gotavlja posebne kadrovske potrebe v občini in se z republiško in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi ter izobraževalnimi organizacijami združenega dela sporazumeva (sklepa samoupravne sporazume o temeljih plana) za zadovoljevanje posebnih kadrovskih potreb v občini in o razvoju usmerjenega izobraževanja v občini in regiji. Občinska izobraževalna skupnost Mozirje sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občinsko skupnostjo za otroško varstvo o financiranju vzgojno-varstvenih zavodov. Občinska izobraževalna skupnost Mozirje sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občinsko telesnokulturno skupnostjo o skupni uporabi telovadnic in igrišč in o sofinanciranju šolskih športnih društev. Občinska izobraževalna skupnost Mozirje sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občinsko kulturno skupnostjo o sofinanciranju šolskih kulturnih dejavnosti. 5. člen člani občinske izobraževalne skupnosti bodo razvoj vzgoje in izobraževanja v občini Mozirje usmerili k doseganju naslednjih glavnih interesov in ciljev: — poglabljanju idejnosti vzgojno-izobraže-valnega procesa, — usposabljanju mladine in odraslih za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite ter varovanja zdravega okolja, — razvijanju male šole, — razvijanju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki slonijo na načelih celodnevne osnovne šole, — zmanjševanju osipa v osnovni šoli in povečevanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje, — izboljšanju kadrovskih in materialnih pogojev predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter modernizaciji prostora in opreme, — izenačevanje možnosti izobraževanja o-trok v osnovni šoli, — zagotavljanju enakih možnosti vključevanja mladine v vse smeri in stopnje usmerr j enega izobraževanja, — organiziranju izobraževanja odraslih v osnovni šoli, — zagotavljanju temeljnih pogojev dela izobraževalnim organizacijam združenega dela, ki opravljajo izobraževanje odraslih in vključevanje teh organizacij v enoten vzgojno-iz-obraževalni sistem, — ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela v občini, — zadovoljevanju ugotovljenih kadrovskih potreb združenega dela občine v usmerjenem izobraževanju, — ustanavljanju centrov usmerjenega izobraževanja, — zagotavljanju splošno družbenopolitičnega izobraževanja, — ustvarjanju družbeno-ekonomskih in političnih pogojev, da se bo področje vzgoje in izobraževanja uveljavilo kot delo združenega dela in kot proizvodni dejavnik, kar bomo dosegli z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, ki so osnova za neposredno družbenoekonomsko med delavci v združenem delu in osnova za izenačevanje družbeno-ekonomske-ga položaja delavcev na drugih področjih združenega dela, — uveljavljanju svobodne menjave dela za izenačevanje ekonomskega položaja izobraževalnih organizacij združenega dela s položajem drugih organizacij združenega dela, — dograjevanju sistema solidarnosti in vzajemnosti delovnih ljudi pri uresničevanju dogovorjenega enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji. II. Temelji plana občinske izobraževalne skupnosti v obdobju 1976—1980 6. člen Za razvoj materialnega položaja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki jih financira občinska izobraževalna skupnost, ta samoupravni sporazum določa naslednje temelje plana: — da je razvoj vzgoje in izobraževanja eno od prioritetnih področij skladnega družbenoekonomskega razvoja in da se mora temu ustrezno gibati delež sredstev za vzgojo in izobraževanje v družbenem produktu, — da je razvoj materialne osnove vzgoje in izobraževanja povezan z gospodarskim razvojem občine in širše družbene skupnosti, — da je v tem petletnem obdobju treba izenačiti osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v izobraževanju s povprečnim v Sloveniji, — da se morajo realni povprečni osebni dohodki gibati v skladu s povprečnimi v Sloveniji, — v strukturi cene vzgojno-izobraževalnih storitev mora delež sredstev za materialne izdatke rasti hitreje kot drugi elementi cene, z amortizacijo pa je treba zagotoviti enostavno reprodukcijo vzgojno-izobraževalnih kapacitet na nivoju občinske izobraževalne skupnosti, — da je potrebno za nove naloge in večji dogovorjeni obseg dejavnosti določiti ustrezno višje stopnje prispevkov oziroma zagotoviti dodatna sredstva za povečan obseg. 7. člen Temelji plana za razvoj vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v občinski izobraževalni skupnosti določajo razvoj naslednjih dejavnosti: — število otrok v VVO bo poraslo od 104 v letu 1975 na 240 v letu 1980 tako, da bo v VVO zajeto 82 % predšolskih otrok, — za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo bo organizirana mala šola, — število učencev v osnovni šoli bo od sedanjih 1926 malenkost upadlo na 1897 učen- cev, število oddelkov pa se bo za 2 zmanjšalo od 77 na 75, število učiteljev bo poraslo od 80 na 100 tako, da bo prišlo 1,33 učitelja na oddelek nasproti sedanjemu. 1,04, koeficient učne izmene se bo v tem obdobju ma-lenostno znižal od 1,03 na 0,90, število otrok v oddelkih s kombiniranim poukom se bo zmanjšalo tako, da jih bo leta 1980 v teh oddelkih 5,27 % nasproti sedanjim 9,62 %, število otrok v podaljšanem bivanju bo nasproti letu 1980 1000 ali 50,5 % in s tem se bo povečalo tudi število otrok v interesnih dejavnostih, — celodnevno šolo bo vključeno v letu 1980 10 % otrok, — v osnovnošolsko izobraževanje odraslih bomo letno vključili po 87 ljudi, — zagotovili bomo brezplačne prevoze za vse učence osnovnih šol, ki stanujejo več kot 4 km od šole in financirali dom za učence ali drugačno bivanje v bližini šol, sredstva za dejavnost strokovne službe in samoupravnih organov ter za obvezno rezervo. Da bi izenačili možnosti izobraževanja mladine in odraslih, bomo Delavski univerzi Mozirje zagotovili temeljne pogoje za delo, s tem, da bomo: — zagotovili sredstva za osebne dohodke za splošno programsko in organizacijsko dejavnost za izobraževanje odraslih, — zagotovili sredstva za program osnovnega izobraževanja odraslih, družbene vzgoje mladine in odraslih, za šolo odraslih, za šolo za življenje ter za družbeno izobraževanje pedagoških in andragoških delavcev. Skladno z razvojem vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki so navedehe v prvem in drugem odstavku tega člena bomo v občinski izobraževalni skupnosti: — sofinancirali dejavnost glasbene šole, kjer se bo število učencev povečalo od sedanjih 60 na 120 učencev, — subvencionirali šolsko prehrano, — letno štipendirali za pedagoške in andragoške poklice 10 študentov in dijakov, — skrbeli bomo za dokvalifikacijo pedagoških in andragoških delavcev, — financirali bomo dejavnost vzgojnega svetovanja, — sofinancirali bomo nakupe učbenikov za socialno šibke otroke. 8. člen Za odplačilo anuitet za posojila v osnovnošolski prostor v preteklih letih moramo nameniti leta 1976 474.000 din, leta 1977 592.000 din, leta 1978 740.000 din, leta 1979 925.000 din in leta 1980 1,017.000 din. Za izgradnjo novih kapacitet, ki se gradijo po referendumskem programu (samoprispevek) bo predvidoma do leta 1980 v glavnem rešen celotni šolski prostor na območju občine Mozirje. 9. člen Delovni ljudje in občani v občinskih izobraževalnih skupnostih najprej zagotavljajo sredstva za solidarnostni program na območju vsake občinske izobraževalne skupnosti, ki vsebujejo predšolsko vzgojo, osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter druge dejavnosti občinske izobraževalne skupnosti v obsegu in vrednosti, kot je to dogovorjeno z merili (člen 10), ki se lahko vsako leto spreminjajo in dopolnjujejo, vendar morajo izhajati iz dogovorov o sistemu solidarnosti v letu 1976. 10. člen Merila za razvoj dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jih solidarnostno financirajo občinske izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji: — vključevanje otrok v VVO v skladu z rastjo kapacitet in številom predšolskih otrok (sofinanciranje) s skupnostmi za otroško varstvo, — vključitev otrok v osnovno šolo v skladu z rastjo osnovnošolskih otrok in zgodnejše vključevanje je cilj tega obdobja, — dejavnost osnovnih in posebnih osnovnih šol (v skladu z zakonom o osnovnih šolah, učnimi načrti in predmetniki), ki obsega: pouk po predmetniku, dopolnilni in dodatni pouk, varstvo vozačev, podaljšano bivanje in interesne dejavnosti, prevoze oziroma vzdrževalnine, — vključitev 10 % osnovnošolskih otrok v celodnevno osnovno šolo, — štipendiranje za pedagoške poklice v skladu s kadrovskimi potrebami vzgoje in izobraževanja v občini, — osnovnošolsko izobraževanje odraslih, — obveznosti do drugih izobraževalnih skupnosti za skupno organiziranje dejavnosti, — obveznosti do strokovne službe in za dejavnost samoupravnih organov, — obveznosti do obvezne rezerve občinske izobraževalne skupnosti. Solidarnostni program določen v tem členu se lahko vsako leto dopolnjuje in spreminja, vendar le po postopku, ki je predviden za dopolnjevanje in spreminjanje plana. 11. člen Občinska izobraževalna skupnost, ki za svoj program, usklajen z merili iz 10. člena, potrebuje več sredstev, kot jih lahko zbere s prispevkom delovnih ljudi in občanov na svojem območju, je upravičena do razlike iz solidarnostnih sredstev. Delovni ljudje in občani na območjih tistih izobraževalnih skupnosti, ki za svoj program, usklajen z merili iz 10. člena, potrebujejo manj sredstev, kot jih lahko zberejo s prispevkom ljudi in občanov na svojem območju, prispevajo za usklajeni program drugih občinskih izobraževalnih skupnosti v solidarnostna sredstva. Bilanca predvidenih prispevkov v solidarnostna sredstva in predvidena razdelitev teh sredstev, se sprejme vsako leto glede na konkretno gibanje gospodarstva v vseh občinah. 12. člen Po cenah iz leta 1975 in veljavnih normativih, ki so bili usklajeni v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije, bo znašala vrednost celotnega programa vsebovanega v tem samoupravnem sporazumu 93,293.000 din za leta od 1976 do 1980. Za izgradnjo novih kapacitet oziroma razširitve šolskega prostora bo po programu investicij v osnovnošolski prostor potrebno 12,146.000 din. Dejanska stopnja prispevkov se bo vsako leto usklajevala v okviru programa občinske izobraževalne skupnosti in občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi dohodka. Skupščina izobraževalne skupnosti bo na podlagi tako usklajenih sredstev vsako leto sproti določala vrstni red, obseg in hitrost izvajanja nalog, vsebovanih v tem sporazumu in njenem srednjeročnem planu, pri čemer bo najprej zagotovila solidarnostne naloge, temeljne oblike osnovnošolskega izobraževanja in izvajanje že začetih investicij. če se med letom ugotovi, da priliv sredstev ni takšen kot je bil dogovorjen za pokrivanje tekočega programa, je izvršni odbor izobraževalne skupnosti dolžan nemudoma predložiti skupščini izobraževalne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejansko razpoložljivimi sredstvi. 13. člen Sestavni del tega sporazuma so minimalni kazalci o stanju in razvoju vzgoje in izobraževanja v občini. PLAN 1976—1980 (LETO 1975 + 6,5 %) (v tisoč din) 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1. Mala šola (120 ur) 64 68 73 77 82 87 2. Redni puk 10.333 11.005 11.720 12.482 13.293 14.157 3. Prevozi in vzdrževalnina 678 712 747 785 824 865 4. Osnovnošolsko izobr. odraslih 150 160 170 181 193 205 5. Amort. nepremičnin 517 558 603 651 703 759 6. Amort. opreme in učil 443 478 517 558 603 651 7. Materialni izdatki 1.214 1.293 1.377 1.466 1.561 1.663 8. Stroški skupne službe 280 174 186 198 211 224 9. Obvezna rezerva 144 145 154 164 175 186 Skupaj (zak. del) 13.823 14.593 15.547 16.562 17.645 18.797 10. Obveznosti do drugih OIS 299 318 339 361 384 409 11. Glasbena šola 215 229 244 260 277 295 12. Sofinanciranje Delavske univerze 37 39 42 45 48 51 13. Vzgojno svetovanje 16 17 18 19 20 22 14. Prehrana učencev 258 275 292 311 331 353 15. Brezplačni učbeniki 40 43 45 48 51 54 16. Stroški skupne službe 11 12 13 14 14 17. Obvezna rezerva 9 10 11 11 12 Skupaj (drugi del) 865 941 1.002 1.068 1.136 1.210 288 474 592 740 925 1.017 19. Investicije (izgr. šol in teh. c. Celje) 2.133 2.272 2.420 2.577 2.744 20. Vzajemno združ. sred. 155 165 176 187 200 21. Stroški skupne službe 34 37 41 45 48 22. Obvezna rezerva 28 31 34 37 40 Skupaj (tretji del) 288 2.824 3.097 3.411 3.771 4.049 Skupaj celotni program 14.976 18.358 19.646 21.041 22.552 24.056 Opomba: Planirani zneski zajemajo tudi solidarnostna sredstva. Ta način planiranja je lahko samo orientacijski in ga bo treba vsako leto korigirati glede na dejansko stanje — niso upoštevana nihanja naturalnih kazalcev (razširjena zmanjšana dejavnost). Plan je statičen, ker upošteva stanje leta 1975 in se ne prilagaja vsakoletnim različnim potrebam. Razdeljen je v tri dele: prvi del zajema zakonske obveznosti do osnovnošolskega pouka in je podlaga tudi za solidarnostno prelivanje sredstev; drugi del zajema potrebe ostalega izobraževanja, vzgojnega svetovanja in upošteva tudi socialni moment (regresiranje malic in učbenikov); tretji del pa predstavljajo stroški širjenja in modernizacije šolskega prostora. Minimum kazalcev — informali\ na osnova za samoupravni sporazum o temeljih plana 1976—1980 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1. število vseh otrok v WZ 104 139 180 200 210 230 2. Osnovne šole a) število učencev (skupaj) 1.976 1.926 1.986 1.979 1.918 1.897 b) število oddelkov (skupaj) 77 75 78 77 75 75 c) štev. učiteljev (skupaj) 80 91 93 97 100 100 d) število učiteljev na oddelek v OŠ 1,04 1,21 1,19 1,26 1,33 1,33 e) število otrok v COŠ g) % otrok od vseh osnovnošol. 240 12,65 v COS 3. Posebne osnovne šole a) število oddelkov 1 1 2 2 4 4 b) število učencev 10 11 24 24 60 60 c) število učiteljev 1 1 2 2 4 4 4. Štev. učencev v podaljšanem bivanju 300 600 1.000 1.300 1.400 5. Štev. učencev, ki so vključeni v interesne dejavnosti 480 600 700 1.000 1.200 1.200 6. štev. učencev vozačev, za katere je organizirano varstvo 600 500 300 150 100 100 7. štev. odraslih v osnovnih šolah 98 110 115 100 90 75 8. Štev. otrok v domovih 48 43 56 90 95 100 9. Potrebna sredstva za izvedbo programa 14.976 16.225 17.374 18.621 19.975 21.312 10. Sredstva za invest. — 2.133 2.272 2.420 2.577 2.744 11. Skupaj od 16—23 = 15 14.976 18.358 19.646 21.041 22.552 24.056 PREDLOG Delavci v združenem delu in delavci za- sredstvi, ki so v lasti občanov in uresniču- matere in družine v skupnosti otroškega var- posleni pri zasebnih delodajalcih, delovni jejo svoje in skupne interese na področju stva na območju občine Mozirje sklenejo ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s družbenega varstva otrok, socialne varnosti Samoupravni sporazum o srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva za obdobje od leta 1976 do leta 1980 1. člen Podpisniki s tem sporazumom določajo programsko usmeritev na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine, ki jo bodo uresničevali v skupnostih otroškega varstva ter obveznosti združevanja sredstev za ipolnitev začrtanih ciljev v obdobju od leta 1976 do leta 1980. 2. člen Podpisniki soglašajo, da naj načrt razvoja otroškega varstva izhaja iz potreb zaposlenih staršev in organizacij združenega dela po u-rejenem dnevnem varstvu in vzgoji otrok, prispevka zaposlenih mater in družin k družbeni reprodukciji in iz družbenih hotenj, da bi zagotovili čim bolj izenačene pogoje za razvoj vseh otrok. Podpisniki se bodo zavzemali za razvoj otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine, usklajen z rastjo celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter za krepitev načela solidarnosti pri uresničevanju ciljev na tem področju. 3. člen Podpisniki soglašajo, da so cilji, ki jih bomo do leta 1980 uresničili na področju o-troškega varstva, socialne varnosti matere in družine naslednji: 1. delavkam bomo zagotovili nadomestilo osebnega dohodka za podaljšani porodniški dopust, ki bo trajal 141 dni. Postopno bomo zagotovili minimalni obseg porodniškega dopusta tudi kmetijskim proizvajalkam; 2. pomoč za opremo bomo izplačevali za vse novorojence po sedaj veljavnih kriterijih in višini, ki bodo vsako leto usklajeni s splošnimi gibanji; 3. dnevno varstvo bomo zagotovili za 240 predšolskih otrok, in sicer: leta 1976 za 100 otrok, leta 1977 za 180 otrok, leta 1978 za 200 otrok, leta 1979 za 200 otrok, leta 1980 za 240 otrok. Za uresničitev tega cilja bomo pridobili 140 novih mest v vzgojnovarstvenih zavodih in u-sposobili 7 vzgojiteljic ter 6 varuhinj. V varstvenih družinah bomo zagotovili dnevno varstvo za 60 predšolskih otrok, zlasti v starosti do 3 let. Podpirali bomo prizadevanja vzgojnovarstvenih zavodov in krajevnih skupnosti za razširitev oblik (potujoči vrtci, krajši popoldanski programi itd.) varstva in vzgoje predšolskih otrok, s katerimi bomo zajeli čim večje število tistih predšolskih otrok, ki niso stalni varovanci vzgojnovarstvenih zavodov. Staršem bomo glede na njihov dohodek diferencirano subvencionirali dogovorjeno ceno za dnevno varstvo in vzgojo otrok,v vzgojnovarstvenih zavodih in varstvenih družinah, na podlagi kriterijev, ki bodo sprejeti v skupnosti otroškega varstva. 4. Denarne dajatve za vzdrževanje otrok (otroški dodatek, dodatek za kmečke otroke, posebni dodatek za otroke, ki imajo edinega hranilca in za težje prizadete otroke) bomo izplačevali najmanj za enako število otrok, kot v letu 1975 in v višini, ki bo vsako leto usklajena z rastjo življenjskih stroškov. 5. Druge oblike: (letovanja, igrišča, šolska prehrana) 340 otrok bo letovalo (1976 — 220, 1980 — 340), uredili 10 igrišč, šolsko prehrano pa dobivajo vsi šoloobvezni otroci in o-troki v VVZ. Podpisniki soglašajo, da se za izpeljavo podaljšanega porodniškega dopusta, ki ga uživajo zaposlene matere in izplačevanja denarnih dajatev družinam za vzdrževanje o-trok uveljavijo enotni kriteriji na območju vse republike ter da se te naloge izpeljujejo po načelu vzajemnosti v zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Podpisniki soglašajo, da se v skladu z zakonom in družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja manj razvitih in obmejnih območij in začrtanimi cilji na področju otroškega varstva v republiki zagotovi pospeševanje razvoja otroškega varstva na teh območjih. Kriterij za določitev višine sredstev za pospeševanje razvoja otroškega varstva je gospodarska razvitost občine oziroma višina sredstev za otroško varstvo na predšolskega otroka in število predšolskih otrok. 4. člen Podpisniki soglašajo, da bodo v skupnosti otroškega varstva združevala sredstva za u-resničitev ciljev na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine, kot so opredeljeni v 3. členu tega sporazuma. Za uresničitev teh ciljev bodo podpisniki zagotovili v obdobju 1976—1980 35,244.000 din in sicer v Zvezi skupnosti otroškega varstva. Za izvedbo programa občinske skupnosti otroškega varstva pa v tem planskem obdobju 5,536.000 din. 5. člen Podpisniki obvezujejo skupnost otroškega varstva, da se dogovori z drugimi skupnostmi otroškega varstva o skupnem zagotavljanju tistih pravic materam, otrokom in družinam, ki se urejajo enotno na območju vse republike in o izpeljavi pospeševanja razvoja otroškega varstva na manj razvitih območjih. 6. člen Podpisniki obvezujejo skupnost otroškega varstva in zvezo skupnosti, da jih dvakrat letno obvešča o uresničevanju sprejete programske uresničitve ciljev in nalog ter o namenski porabi združenih sredstev. 7. člen Skupnost otroškega varstva je dolžna tekoče spremljati uresničevanje tega sporazuma ter podpisnikom predlagati potrebne dopol; nitve ali spremembe, če bi s tem pripomogli k večjim učinkom na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine in bolj smotrni uporabi namensko združenih sredstev, oziroma če bi bilo to potrebno zaradi prilagajanja splošnim gospodarskim gibanjem. 8. člen Ta sporazum velja, ko ga podpišejo upravičeni podpisniki. Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planira-upravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske nja in družbenega plana Jugoslavije (Urad- ni list SFRJ, št. 6/76) ter 11. člena samo-zdravstvene skupnosti Mozirje sklenejo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih v občini Samoupravni sporazum o osnovah plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1976—1980 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Mozirje (v nadaljnjem besedilu »zdravstvena skupnost«) po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem sporazumom določijo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti ter pravice, dolžnosti, obveznosti, medsebojne odnose in odgovornost za njihovo uresničevanje. 2. člen Delovni ljudje zdravstvene skupnosti bodo v samoupravnem planu izhajali iz osnov: — da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja; — da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje; — da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik povečanja produktivnosti skupnega družbenega dela ter sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti. 2. CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 3. člen Pri določanju osnov samoupravnega plana bodo delovni ljudje zdravstvene skupnosti u-poštevali uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih ter družbenih dejavnosti, pri čemer bodo zlasti zasledovali kot cilje: — zboljšanje zdravstvneega stanja delavcev in usmerjanje zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami ter interesi združenega dela; — nadaljnji razvoj delovanja delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v skupnosti; — doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnosti ter dograjevanje storitvenega sistema v zdravstvu; — boljša in učinkovitejša ter smotrnejša organizacija zdravstvene službe; . — nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti po načelu enakih pravic in obveznosti na območju regionalne zdravstvene skupnosti in postopnega zmanjševanja razlik pri uveljavljanju in zagotavljanju pravic iz zdravstvenega varstva na območju regilnalne zdravstvene skupnosti; — samoupravno usmerjanje uveljavljanja pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva v realne in strokovno-medicinske ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire. 4. člen Delovni ljudje, združeni v zdravstveni skupnosti opredelijo pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva ter zdravstvene dejavnosti, kot prednostne naloge: — varstvo delovnih ljudi v aktivni dobi z namenom, da bi zmanjševali obolevnost, podaljševali aktivno delovno dobo, zniževali bolniški stalež, vplivali na zmanjšanje invalidnosti in tako prispevali k večji storilnosti in porastu družbenega proizvoda; — varstvo žena, otrok in mladine, borcev NOV in kronične bolnike, z razširitvijo u-streznih specialističnih služb, preusmeritvijo posamezne specifične populacije v ustrezne strokovne službe in ustanovitvijo dispanzerjev za bolnike s kroničnimi obolenji; — negi bolnikov na domu in patronažni službi; — okrepitvi otroškega in mladinskega preventivnega in kurativnega zobozdravstvenega varstva z razširitvijo mreže šolskih zobnih ambulant ter specializaciji zobozdravnikov; — razširitvi in izboljšavi fizioterapevtske dejavnosti, povečani skrbi za razvoj urgent- ne medicine in ustanavljanju psihohigienskih in nevropsihiatričnih dispanzerjev; — razširitvi dejavnosti higiensko epidemiološke službe in zdravstvene prosvete in vzgoje prebivalstva; — skrbi za sanacijo ožjega in širšega človekovega delovnega in bivalnega okolja; — na rtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah. Naloge zdravstvenega varstva, ki jih ne bodo mogle nuditi zdravstvene organizacije na območju zdravstvene skupnosti, jih bodo delovni ljudje koristili v zdravstvenih organizacijah na širšem območju. Za uresničitev prednostnih nalog iz prvega odstavka tega člena se bo hitreje razvijala osnovna zdravstvena služba. 3. RACIONALIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE 5. člen Delovni ljudje zdravstvene skupnosti bodo v srednjeročnem obdobju na podlagi strokov-no-medicinskih dognanj in ob aktivnem sodelovanju temeljnih organizacij združenega dela ter skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah in skupnosti samoupravno sprejemali ukrepe za zmanjševanje negospodarne uporabe zdravil, omejevanje in preprečevanje izostankov z dela iz nemedicinskih razlogov ter za intenziviranje procesa zdravljenja v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu zdravstvene organizacije) in ukrepe za skrajševanje ležalne dobe v bolnišnicah zaradi hitrejšega vračanja obolelih na delo. 6. člen Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja, bodo zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije sklepale: — sporazume o delitvi dela in funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij na območju regije in prilagajanju njihove organizacije dela in delovnega časa potrebam ter interesom združenega dela; — sporazume o načrtovanju in usklajevanju koriščenja ter razvoja zdravstvenih zmogljivosti na območju regije in republike. 4. SREDSTVA ZA DOSEGO URESNIČEVANJA NAČRTOVANIH CILJEV IN NALOG 7. člen Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge v srednjeročnem obdobju se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva na območju skupnosti gibale v okvirih, in sicer: 1. obseg dela v osnovni ter preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečal skladno z rastjo družbenega proizvoda na območju zdravstvene skupnosti; v tem okviru se bo hitreje večalo število sistematičnih, obdobnih (serijskih) in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela ter njena dejavnost nasploh; 2. obseg dela ostalih oblik neposrednega zdravstvenega varstva bo naraščal nekoliko počasneje od rasti družbenega proizvoda, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja število bolniških oskrbnih dni v bolnišnicah ostalo na ravni iz leta 1975; 3. obseg denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno's predvideno povprečno stopnjo rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov — v zdravstveni skupnosti. 8. člen Delovni ljudje zdravstvene skupnosti bodo v srednjeročnem obdobju združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva (skupaj z investicijami v zdravstvu) v skupnem znesku, usklajenim z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki se dogovarjajo o skupni porabi na območju občine. Dejanska stopnja prispevka, ki bo potrebna za zagotovitev združenih sredstev zdrav- stvenega varstva se bo usklajevala z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalni zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu »regija«) ter na podlagi vzajemnosti in solidarnosti zagotovilo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti. 9. člen Delovni ljudje zdravstvene skupnosti bodo, žaradi uresničevanja dogovorjenih ciljev in nalog s posebnim samoupravnim sporazumom določili način oblikovanja enotnih izhodišč ter meril za uresničevanje menjave dela v skupnosti, ki bodo zlasti: — omogočala delovnim ljudem v združenem delu uresničevanje njihovih pravic do odločanja o tistem delu dohodka, ki ga odvajajo za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva; — preko oblikovanja dohodka zdravstvene organizacije na podlagi opravljenega dela in doseženih rezultatov pri izvajanju programa zdravstvenega varstva, zagotavljala enak družbeno-ekonomski položaj delavcev zdravstvenih organizacij, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu; — usmerjevale razvoj zdravstvene dejavnosti, skladno s programom ob upoštevanju razvojne stopnje posameznih zdravstvenih dejavnosti ter zagotavljala izboljševanje materialnega položaja osnovne zdravstvene službe; — skupaj z zdravstveno skupnostjo Slovenije omogočala nadzor nad izvajanjem programa in njihovo uporabo. 10. člen Za uresničitev načrtovanega razvoja zdravstvenega varstva v srednjeročnem obdobju na območju občine je potrebno zagotoviti povečanje števila zdravstvenih delavcev, in sicer: 1. osnovni zdravstveni službi 3 zdravnike, 1 zobozdravnika, 5 medicinskih sester in 4 ostale zdravstvene delavce; 2. lekarniški službi 2 farmacevta z visoko strokovno izobrazbo. Poleg zdravstvenih delavcev iz 1. točke tega člena je potrebno za zagotovitev nalog zdravstvenega varstva, ki jih bo izvajal Sa-vinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje na svojem celotnem območju (skupne specialistične in druge službe), povečati število zdravnikov še za 7 in drugih zdravstvenih delavcev še za 4. V bolnišnični službi na območju regionalne zdravstvene skupnosti je potrebno zagotoviti 20 zdravnikov, 118 medicinskih sester in 21 ostalih zdravsvtenih delavcev. Zdravstvena skupnost in zdravstvene organizacije bodo z ustrenim štipendiranjem ter ustvarjanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu, prevzele skrb za zdravstvene kadre, načrtovale ter zagotavljale njihov dotok v okviru obstoječih kadrovskih normativov glede na razpoložljiva finančna sredstva in jih razporejala po zdravstvenih dejavnostih ter specialnostih in skrbele za njihovo enakomerno obremenjenost. Glede na povečanje zdravnikov iz prve točke tega člena bo v letu 1980 prišlo v zdravstveni skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi 2.214 prebivalcev in na enega zobnega terapevta 3.100 prebivalcev. 11. člen Delovni ljudje, združeni v zdravstveni skupnosti, bodo v srednjeročnem obdobju iz sredstev 8. člena tega sporazuma združevali sredstva za investicijske naložbe zdravstvenih organizacij na območju zdravstvene skupnosti in regije po stopnji 1 % öd bruto osebnih dohodkov oz. v sorazmerno manjšem odstotku, če v posameznem letu z ostalimi sredstvi iz 8. člena ne bo mogoče zagotoviti financiranje redne dejavnosti zdravstvenega varstva. V zdravstveni skupnosti se bodo na podlagi sredstev iz prejšnjega odstavka financirale investicije v okviru Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje in združevala sredstva za investicije bolnišnic na območju regionalne zdravstvene skupnosti. Zdravstvena skupnost bo sporazumno z o-stalimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji in zdravstvenimi organizacijami sklenila poseben samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev iz prejšnjega odstavka v skladu s programom investicijske dejavnosti na področju zdravstva v regiji. 12. člen Zdravstvena skupnost bo v srednjeročnem obdobju iz sredstev 8. člena tega sporazuma združevala sredstva za solidarnostne in vzajemne naloge zdravstvenega varstva, ki so republiškega pomena, in sicer v letu 1976 po stopnji 0,46 % od bruto osebnih dohodkov. V naslednjih letih pa se bodo zdravstvene skupnosti v SRS vsako leto dogovorile o višini te stopnje. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Sklenitev tega sporazuma zavezuje udeležence k uskladitvi njihovih programov raz- voja z osnovami tega sporazuma in srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva, pri čemer je programiranje mimo določb tega sporazuma neveljavno. 14. člen Vrstni red in dinamiko izvajanja nalog iz tega sporazuma in srednjeročnega programa bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju regije določila skupščina skupnosti. Ce med letom priliv sredstev na podlagi dogovorjene in usklajene prispevne stopnje ne bo zadoščal za izpolnjevanje tekočih programskih nalog, bo skupščina skupnosti, po načelu enakih pravic in obveznosti v regionalni zdravstveni skupnosti skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi sprejela ukrepe za njihovo uskladitev z razpoložljivimi sredstvi na območju regije. 15. člen Letni program in stopnja rasti zdravstvenega varstva v posameznem letu srednjeroč- nega obdobja se bosta usklajevala z realnim gibanjem družbenega proizvoda v občini. 16. člen Sklenitev tega sporazuma zavezuje udeležence k uskladitvi njihovih programov razvoja z osnovami tega sporazuma in srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva, pri čemer je programiranje mimo določb tega sporazuma neveljavno. 17. člen S tem sporazumom se lahko obveznosti in naloge, ki jih določajo posebni sporazumi, sklenjeni predhodno med udeleženci ter določenimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, spremenijo le z njihovim soglasjem. 18. člen Ta sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopijo predstavniki udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1.1. 1976. PLAN DOHODKOV IN IZDATKOV OBČINSKIH ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI RZS RAVNE ZA OBDOBJE 1976—1980 ozs Leta 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 Indeks 80:75 Stopnja rasti 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 OZS Mozirje a) Prispevki iz BOD 1. Prispevki iz BOD 13.114 13.718 14.678 15.706 16.805 17.981 78.888 137,11 6,5 2. Prispevki iz OD od kmetijske dejavnosti 2.990 2.243 2.407 2.583 2.772 2.974 12.979 142,30 7,3 Skupaj 1+2 15.204 15.961 17.085 18.289 19.577 20.955 91.867 137,83 6,6 b) Prispevki iz dohodka: 3. Prispevki iz dohodka 2.962 3.728 3.989 4.268 4.567 4.886 21.438 194,96 10,5 4. Drugi prispevki in dohodki 484 519 557 598 642 689 3.005 142,36 7,3 Skupaj 3+4 3.446 4.247 4.546 4.866 5.209 5.575 24.443 161,78 10,1 Skupaj a+b 18.650 20.208 21.631 23.155 24.786 26.530 116.310 142,25 7,3 5. Prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev 4.472 4.776 5.101 5.448 5.818 6.214 27.357 138,95 6,8 SKUPAJ VSI DOHODKI 23.122 24.984 26.732 28.603 30.604 32.744 143.667 141,61 7,2 Od tega za: — republiško solidarnost 788 843 902 965 1.033 1.105 4.848 140,23 7,0 — investicije v zdravstvu 1.836 1.965 2.102 2.250 2.407 10.56(1 — anuitete — — — — obvezna rezerva 250 267 286 306 327 1.436 — funkcionalne izdatke zdravstvenega varstva 22.055 23.598 25.250 27.015 28.905 126.823 OPOMBA: Prispevki iz bruto OD so izračunani po povprečni prispevni stopnji 7,47 %, prispevki iz dohodka pa po stopnji 2,03 %. V skladu s 16. členom zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) in 12. in drugih organizacijah združenega dela ter dejavnost na področju socialnega skrbstva, členom statuta občinske skupnosti socialnega delavci v temeljnih in drugih organizacijah združeni v občinski Skupnosti socialnega skrb- skrbstva Mozirje sklenejo delavci v temeljnih združenega dela ter društvih, ki opravljajo stva Mozirje Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana dejavnosti socialnega skrbstva v občini Mozirje v obdobju 1976—1980 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Mozirje ter delovni ljudje v krajevnih skupnostih in društvih, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva, ki so združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Mozirje so podpisniki tega sporazuma, s katerim določijo: — temeljne razvojne cilje na področju socialnega skrbstva v razdobju 1976—1980; — naloge, ki jih bo občinska skupnost socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) izvajala v tem obdobju in so določene z zakoni, samoupravnimi akti in drugimi predpisi oziroma so posebej dogovorjene; — zagotavljanje sredstev za izvajanje teh nalog; — skupno izvajanje ali sofinanciranje nalog, ki se lahko uresničujejo v sodelovanju z drugimi skupnostmi. Z uresničitvijo teh ciljev bodo delavci in delovni ljudje, združeni v občinski skupnosti, zagotovili sebi in drugim občanom socialno varnost v primeru socialnih stisk in težav in prispevali k utrjevanju socialističnega humanizma in samoupravnih družbenih odnosov. 2. člen Razvojni cilji socialnega skrbstva izhajajo iz sedanjega stanja socialnega skrbstva v občini Mozirje in nivoja dosežene socialne varnsoti občanov, ki jo okvirno opredeljujejo tile kazalci: 1. Gospodarska razvitost občine. 2. Struktura prebivalstva občine (veliko kmečkega prebivalstva, »staro« prebivalstvo, velik delež vzdrževanega prebivalstva). 3. Sedanje stanje socialnega skrbstva (prejemniki posameznih oblik denarnih pomoči in višine pomoči, osebe v rejništvu, število občanov v zavodskem varstvu). 4. Posebni problemi občine na področju socialnega skrbstva (ni splošnega socialnega zavoda, nizke socialne pomoči, težave pri pridobivanju rejniških družin, skromna zasedba strokovne službe itd.). 3. člen Občinska skupnost je pri določanju temeljnih razvojnih ciljev na področju socialnega skrbstva izhajala tudi iz prednostnih nalog, za katere so se občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji samoupravno dogovorile. Upoštevajoč te prednostne naloge, bo občinska skupnost Mozirje v okviru svojega programa in nalog prispevala k temu, da bomo v SR Sloveniji do leta 1980 zagotovili: 1. Da bo »socialno pokojnino« prejemalo 6.000 občanov, ki se niso sposobni več preživljati z delom, niti nimajo pravic iz minulega dela niti drugih virov za preživljanje. Višino te pokojnine bodo občinske skupnosti določale vsako leto s samoupravnim sporazumom glede na višino pokojnine z varstvenim dodatkom. Višina: v letu 1975 — 650 din mesečno, v letu 1976 — 720 din mesečno, do leta 1980 — približno 1.000 din mesečno. 2. Da bodo vsem občanom, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti ali zaradi drugih posebnih okoliščin potrebujejo varstvo, zagotovljeni primerni življenjski pogoji v zavodih (v splošnih socialnih zavodih od 5.431 postelj v letu 1975 na 9.000 postelj v letu 1980); — posebni socialni zavodi — dokončna sanacija obstoječih treh zavodov ter izgradnja zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov s 120 posteljami do leta 1980; — dokončna sanacija sedanjih dveh in ustanovitev tretjega zavoda za varstvo najtežje duševno prizadetih otrok do leta 1980; — ustanovitev sedmih novih delavnic pod posebnimi pogoji. 3. Da bodo strokovne socialne službe tako razvite in usposobljene, da bodo lahko nudile občanom ustrezno pomoč pri razreševanju nijhovih osebnih, družinskih in socialnih problemov ter razvijale tudi preventivne oblike socialnega dela (vsaj na 4.500 prebivalcev en strokovni delavec v službi, ki opravlja strokovne zadeve za občinsko skupnost socialnega skrbstva) (od sedanjih 316 na 400 strokovnih delavcev do leta 1980). 4. člen Temeljni cilji in naloge, ki jih bo občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje do leta 1980 uresničila, so: 1. Na področju družbenih denarnih pomoči (okrog 60 povprečno letno prejemnikov, ki bodo prejemali »socialno pokojnino«, okrog 130 povprečno letno prejemnikov drugih družbenih denarnih pomoči, okrog 18 povprečno letno na novo vključenih). 2. Rejništvo (povprečno 28 otrok letno in 3 odrasli letno, okvirne višine rejnin bi bile od 800 do 1.200 din; boljša izbira rejniških družin, strokovni nadzor). 3. Oskrba in varstvo v zavodih: a) varstvo in usposabljanje otrok najtežje prizadetih otrok — Dornava (triletno), Črna (dveletno), »tretji zavod« (petletno); b) domsko varstvo- v splošnih socialnih zavodih, leta 1976 — 19, leta 1980 — 40 v povezavi z drugo občino; c) domsko varstvo v usmerjenih socialnih zavodih (regijski) zaradi varstva 5 oseb, usposabljanja ali zaposlovanja posebnih kategorij oseb — potreba po povezovanju z drugimi občinami v regiji; č) domsko varstvo v posebnih socialnih zavodih: Hrastovec leta 1975 — 8, leta 1980 — 12, Škofja Loka — 3; občinska skupnost bo rispevala za sanacijo Hrastovca in škofje oke; d) varstvo oziroma zaposlitev v delavnicah za delo pod posebnimi pogoji — se planira v povezavi z drugimi občinami v regiji — potrebe leta 1980 — 10. 4*= Nega in pomoč občanom na domu »služ- ba nege na domu«, oziroma povezava med temi. 5. Na področju boja proti alkoholizmu in pomoči alkoholikom ter njihovim družinam (sodelovanje s posebnim zavodom za varstvo in resocializacijo alkoholikov v republiki ter ustanovitev društva zdravljenih alkoholikov v občini Mozirje). 6. Na področju mladoletnega prestopništva. 7. Na področju usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (z regijsko strokovno komisijo za razvrščanje, okrog 12 otrok povprečno letno). 8. Na področju varstva družine (organizirali bomo zakonsko svetovalnico po novem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter sodelovali pri razvoju strokovne službe za skupnost socialnega skrbstva Slovenije za strokovno analitično študijsko in raziskovalno delo ter sistem enotnega zbiranja in obdelave podatkov). 9. Razvijanje prostovoljnih aktivnosti, sodelovanje s socialno-humanitarnimi organizacijami in društvi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in službami. 5. člen Delavcem, ki opravljajo strokovna opravila za občinsko skupnost socialnega skrbstva v delovni skupnosti Skupne službe SIS občine Mozirje, zagotavlja občinska skupnost razvoj, strokovno izpopolnjevanje in dohodek v skladu z njihovim delom. 6. člen Naloge iz tega samoupravnega sporazuma bo občinska skupnost uresničevala v okviru svojega občinskega programa in z združevanjem sredstev za izpeljavo solidarnostnih, vzajemnih in skupnih nalog na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Občinska skupnost bo združevala sredstva po načelih solidarnosti za zagotovitev z zakonom predpisanih in skupno dogovorjenih nalog socialnega skrbstva v vseh občinskih skupnostih, s čimer bo zagotovljeno postopno izenačevanje pogojev socialnega skrbstva v SR Sloveniji. V letu 1976 bo občinska skupnost združevala sredstva za solidarnostno financiranje po prispevni stopnji 0,10 %, v letih do 1980 pa po prispevni stopnji, ki bo izračunana na podlagi skupno sprejetega sistema solidarnosti. Občinska skupnost bo združevala sredstva za vzajemno financiranje »socialnih pokojnin«, po prispevni stopnji 0,08 %. Občinska skupnost bo združevala sredstva za financiranje skupnih nalog, zlasti za sofinanciranje investicij skupnega pomena. 7. člen Sredstva za uresničevanje nalog občinskega programa socialnega skrbstva bodo zagotovili delavci in delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka, ki bo dogovorjen v občinski skupnosti socialnega varstva. Ovrednoten program občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1976 znaša 2,047.000 din oziroma po prispevni stopnji 0,79 %, v obdobju do 1. 1980 pa povprečno letno 2,530.000 din, kar znaša povprečno letno 0,51 % družbenega proizvoda. 8. člen Dejanska prispevna stopnja se bo vsako leto usklajevala v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi dohodka. Ce se bo med letom ugotovilo, da priliv sredstev na osnovi dogovorjene letne prispevne stopnje ne bo zadoščal za pokrivanje letnega programa, je izvršni odbor občinske skupnosti socialnega skrbstva dolžan predložiti skupnosti občinske skupnosti socialnega skrbstva ukrepe za uskladitev programa. 9. člen Temeljni cilji in naloge iz tega samoupravnega sporazuma se bodo uresničevali z letnimi programi dela, ki jih bodo sprejemale skupščine občinskih skupnosti na podlagi predhodnih razprav med delavci in delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. 10. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo podpisniki. Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih delovnih skupnostih in občani, ki združujejo delo ter sredstva in ki uresničujejo osebne in skupne interese v telesnokulturni skupnosti sklenejo Samoupravni s porazu o osnovah plana telesnokulturne skupnosti v občini Mozirje za obdobje 1976—1980 I. Vsebinske usmeritve, naloge in cilji 1. člen Podpisniki s tem sporazumom sprejemajo temeljne usmeritve, cilje in naloge ter globalne finančne okvire, ki bodo osnova za oblikovanje srednjeročnega plana razvoja telesnokulturne dejavnosti in družbenega plana občine Mozirje in SR Slovenije. Pri določanju -temeljev srednjeročnega plana razvoja telesne kulture podpisniki upoštevajo načela in smernice, dogovorjene v predhodnih razpravah o načrtovanju srednjeročnega družbenega razvoja v občini Mozirje in v SR Sloveniji, izhodišča za srednjeročni načrt razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, ki jih je sprejela skupščina Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije ter izhodišča in sklepe o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji, ki jih je sprejela RK SZDL. V telesni kulturi bomo po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničevali zlasti naslednje cilje: — izboljševali zdravstveno stanje ter telesne in duševne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva; — izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva; — izboljšali kulturo in aktivno uporabo prostega časa; — vzgajali delovne ljudi in občane ter zlasti mladino v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva in enotnosti, tradicij NOB ter aktivnega sožitja med narodi; — izenačevali možnosti za množično telesno-kultumo udejstvovanje delovnih ljudi Jn občanov; — omogočili doseganje vrhunskih rezultatov v sporazumno določenih športnih panogah ter nadarjenim posameznikom. Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k oblikovanju svobodne ustvarjalne so- cialistične osebnosti ter k bogatejšemu in pestrejšemu življenju delovnih ljudi in občanov. 2. člen Temeljna usmeritev razvoja telesnokulturne dejavnosti v srednjeročnem obdobju je množičnost. Do konca leta 1980 bo v redno (najmanj dvakrat tedensko) telesnokulturno dejavnost vključeno približno 5 %, v občasne aktivnosti pa približno 29 % prebivalstva vseh starosti, socialnih in zdravstvenih kategorij. Od tega: — 180 oz. 30 odstotkov predšolskih otrok; — 1.800 oz. 95 odstotkov osnovnošolcev; — 200 oz. 50 odstotkov srednješolcev in študentov; — 1.900 oz. 25 odstotkov aktivnega prebivalstva; —- 420 oz. 7 odstotkov ostalih kategorij prebivalstva. Vsebina množične telesnokulturne dejavnosti bo temeljila na konceptu množičnosti, ki bo v letu 1976 dogovorjena v telesnokulturni skupnosti SR Slovenije ter bo obsegal: telesnokulturni minimum, športno značko, množične akcije. 3. člen Na področju .vrhunskega športa bo sklenjen in uresničen dogovor o prioritetah športnih panog in posameznikov, spremembah športno-tekmovalnih sistemov in izvajan družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov amaterjev. II. Uresničevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev 4. člen Do konca srednjeročnega obdobja bomo za delo v telesni kulturi izšolali naslednje število strokovnih kadrov: a) za športno rekreacijo: — profesionalnih — — amaterskih 67 V tem številu niso zajeti strokovni kadri za redno telesnokulturno dejavnost v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Za pospešeno šolanje in izpopolnjevanje amaterskih strokovnih kadrov bomo leta 1979 skupaj z drugimi telesnokulturnimi in izobra^ ževalnimi skupnostmi ustanovili regionalni šolski center v Celju. 5. člen Skladno z urbanističnim razvojem bomo zagotovili rezervacijo najmanj 2,0 m2 površin za telesnokulturno dejavnost na prebivalca v občini. V srednjeročnem obdobju bomo z izgradnjo novih telesnokulturnih objektov povečali površine za telesno kulturo: — skupno površino od sedanjih 1,8 na 2,0 m2 na prebivalca; — koristno površino pokritih telesnokulturnih objektov od sedanjih 0,07 na 0,17 m2 na prebivalca; — koristno površino odprtih telesnokulturnih objektov od sedanjih 1,8 na 1,8 m2 na prebivalca. 6. člen Leta 1976 bomo pričeli graditi telovadnico v Lučah dimenzij 25 x 15 m, katere investicijska vrednost je 2,100.000 din in bo dokončana leta 1977. Leta 1977 bomo pričeli graditi telovadnico v Gornjem gradu in leta 1979 pokrit plavalni bazen. Finančna sredstva za investicije bodo zagotovljena takole: — iz samoprispevka 6,000.000 din; — s samoupravnim sporazumom iz dohodka TOZD — din; — iz sredstev TKS 1,000.000 din; — iz kreditnega sklada RT KZ 4,000.000 din. 7. člen V skupščini telesnokultume skupnosti SR Slovenije bomo sprejeli dogovor o idejni zasnovi TK centra Slovenije, izboru lokacije, virih financiranja ter dinamiki izgradnje. 8. člen Podpisniki bomo v telesnokultumi skupnosti občine zagotavljali sredstva za solidarnostni program, ki ga bodo telesnokulturne skupnosti oblikovale in izvajale v Telesnokultumi skupnosti SR Slovenije. S solidarnostnim programom bomo zagotavljali uresničevanje telesnokulturnega minimuma. 9. člen Podpisniki sporazuma bomo v občinski te-lesnokulturni skupnosti zagotavljali sredstva tudi za globalno dogovorjeni stalni in občasni program na republiški ravni. Stalni program, ki ga bo sprejela delegatska skupščina Telesnokultume skupščine SR Slovenije, bo predvidoma obsegal: — republiška tekmovanja učencev in študentov (kompleksno in po panogah); — akcije telesnokulturnega minimuma na podlagi dogovorjenih kriterijev; — vrhunski šport (priprave, življenjski in študijski pogoji ter zdravstveno varstvo vrhunskih športnikov); — tekmovalna dejavnost (tekmovanja republiških reprezentanc, udeležba na mednarodnih tekmovanjih in organizacija velikih prireditev); — strokovno delo (raziskave, propaganda, založništvo, statistična . in dokumentacijska služba, šolanje in izpopolnjevanje kadrov); — obveznosti iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (visokogorske planinske postojanke, regresi za potovanja mladine, mladinske delovne akcije, mladinski periodični tisk, organizacije tehnične kulture); — investicije (telesnokultumi center Slovenije); — republiška priznanja in nagrade; — delo organov in strokovnih služb Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije in ZTKOS. Za dogovorjene občasne naloge bomo v posameznih letih dodatno združevali ustrezna sredstva. Delo republiških strokovnih zvez bomo financirali prek osnovnih telesnokulturnih organizacij na podlagi njihovih dogovorjenih in usklajenih programov. 10. člen^ Telesnokulturna skupnost občine se bo v skladu z okvirnimi dogovori oz. sporazumi, ki jih bo sklenila Telesnokulturna skupnost SR Slovenije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustreznimi občinskimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o programih, razmejitvi in načinu financiranja mejnih dejavnosti: — z občinsko izobraževalno skupnostjo o uporabi in najemninah za telesnokulturne objekte, o programih in financiranju dejavnosti šolskih športnih društev, šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter sofinanciranja vzgojnoizobraževalnih programov TK organizacij ; — skupnostjo otroškega varstva o financiranju TK dejavnosti predšolskih otrok v VVZ in izven njih; — s skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdrav-stveenega varstva vrhunskih športnikov. — z raziskovalno skupnostjo o programiranju in financiranju raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture; — s kulturno skupnostjo o programih in financiranju kulturne in založniške dejavnosti; — s skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz družbenega dogovora o statusu amaterskih vrhunskih športnikov; — z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije o programih, organizaciji in financiranju šprotno-rekreacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela; — z drugimi organizacijami (SLO, JLA) o programih in financiranju dejavnosti organizacij tehnične kulture, ki so vključeni v telesnokulturne asociacije v občini in republiki ter TKO, ki so posebej pomembne za SLO. 11. člen Vrednost programa brez sredstev za nove investicije vsebuje ta sporazum 3,000.000 din, s soudeležbo k investicijam pa 5,387.000 din, kar bi pomenilo 0,23 % družbenega proizvoda v občini oziroma povprečno letno prispevno stopnjo iz bruto OD 0,40 %. Letne stopnje prispevkov bomo podpisniki vsako leto usklajevali v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporejanju dohodka. Skupščina telesnokulturne skupnosti bo vsako leto določala zaporedje, obseg in dinamiko izvajanja nalog. Najprej bo zagotovila izvajanje solidarnostnih nalog, osnovne telesnokulturne dejavnosti in tekočih investicij. Če priliv dogovorjenih sredstev ni ustrezen, mora izvršni odbor nemudoma predlagati skupščini telesnokulturne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejanskimi sredstvi. III. Spremljanje uresničevanja vsebinskih usmeritev nalog in ciljev 12. člen Telesnokulturna skupnost bo spremljala uresničevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci in po enotni metodologiji, ki jo bodo izoblikovale in sprejele telesnokultume skupnosti občin v skupščini Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. Pokazatelji bodo obsegali zlasti naslednje: a) učinki telesnokultume dejavnosti: — zajetost prebivalstva v rednih in občasnih športno-rekreacijskih dejavnostih; — zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti prebivalstva; — število izšolanih in aktivnih strokovnih kadrov ter kvaliteto njihovega dela; — izgradnjo, vzdrževanje in izkoriščenost TK objektov in površin; — dosežke na področju vrhunskega športa; b) financiranje TK dejavnosti po virih do- hodkov: — viri dohodkov po skupinah: 1. Prispevek iz osebnega dohodka za družbeni in zasebni sektor 95 % 2. Dohodki od športne napovedi 1 % 3. Lastni dohodki TK organizacij od gospodarske dejavnosti, občanov, ekonomske propagande ter dotacije drugih organizacij 4 % — struktura izdatkov po skupinah: 1. Organiziranost TK 10 % 2. TK dejavnost v WZ, ŠŠD in študijskih organizacijah za telesno kulturo 13 % 3. Športno-rekreacijska dejavnost delovnih ljudi in občanov 20 % 4. Tekmovalni šport 10 % 5. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih in organizacijskih kadrov 4 % 6. Zdravstveno varstvo športnikov 2 % 7. Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo 1 % 8. Investicije, investicijsko in te- koče vzdrževanje, amortizacija, obratovalni stroški 35 % 9. Rezervna sredstva 5 % IV. Sprejemanje, spreminjanje in dopolnjevanje samoupravnega sporazuma 13. člen Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi predloga IO skupščine, skupščine telesnokulturne skupnosti ali najmanj 10 podpisnic ali dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podani utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisniki. 14. člen Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti je vsako leto dolžan podpisnikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev. Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usmeritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samoupravne kontrole telesnokulturne skupnosti. 15. člen Če podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usmeritve in cilji ne izvajajo oziroma ne dosegajo, sprejmejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov. 16. člen Ta samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga podpišejo upravičeni udeleženci. Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih, ki na območju občine združujejo delo in sredstva, da bi prek občinske kulturne skupnosti uresničevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju kulture, sklenejo Samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1976—1980 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom določajo poglavitne interese in cilje na področju kulture v obdobju 1976—1980 in z njim urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje. 2. člen Podpisniki pri določanju temeljev plana občinske kulturne skupnosti upoštevajo načela in smernice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana, v dogovoru o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980, v osnutku načrta kulturnega razvoja v SR Sloveniji 1976—1980, v predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 in v osnutku načrta kulturnega razvoja v občini 1976—1980. 3. člen Ta sporazum opredeljuje uresničevanje ciljev in nalog, za katere je bila ustanovljena kulturna skupnost, in s tem prispeva: — k oblikovanju vsestransko razvite socialistične kulture samoupravljavske osebnosti; — k uveljavljanju kulture kot bistvene sestavine združenega dela in kot dejavnosti posebnega družbenega pomena; — k izenačevanju družbenoekonomskega položaja delavcev na področju kulture z družbenoekonomskim položajem delavcev na drugih področjih združenega dela; — k skladnejšemu razvoju vseh družbenih dejavnosti, kar naj omogoči hitrejšo gospodarsko rast na osnovi večje produktivnosti dela. 4. člen Občinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni razvoj na temelju naslednjih izhodišč: — utrjevati in razvijati kulturno življenje v občini v okviru socialističnih družbenih odnosov; — utrditi in razvijati knjižničarstvo tako, da približamo knjigo slehernemu občanu in zlasti mladini ter doseči vsaj tolikšno število knjig kolikor je prebivalcev v občini; — krepiti in širiti amaterizem na vseh področjih kulturnega udejstvovanja v okviru kulturno-prosvetnih društev; — usposobiti in primemo vzdrževati prosvetne domove za normalno delovanje in pridobiti vsaj en kulturni dom, ki bi bil usposobljen za vse zvrsti kulturnega udejstvovanja; — omogočiti občanom, predvsem pa mladini, oglede kvalitetnih kulturnih prireditev in predstav; — strokovno usmerjati delovanje kino sekcij; — ohranjati etnografske značilnosti ter posebnosti Zgornje Savinjske doline in druge kulturne znamenitosti; — posebno skrb je treba posvetiti vzgoji in pridobivanju kulturnih delavcev; — uspešno razvijati medobčinsko sodelovanje. 5. člen Za uresničevanje interesov in ciljev na področju kulture, določenih v tem sporazumu, občinska kulturna skupnost: — sama in prek posameznih temeljnih skupnosti ter ZKPO in društev organizira kulturno dejavnost; — skupaj z drugimi kulturnimi skupnostmi organizira uresničevanje nalog," ki so medobčinskega pomena; — za skupne naloge, za dejavnost širšega pomena in za pomoč manj razvitim, združuje občinska kulturna skupnost po načelu soli-daniostr in vzajemnosti sredstva v okviru KSS; — z drugimi interesnimi skupnostmi organizira uresničevanje mejnih nalog. 6. člen Temelji plana, določeni s tem samoupravnim sporazumom, so podlaga za srednjeročni plan občinske kulturne skupnosti in zagotavlja predvsem razvoj tistih kulturnih dejavnosti in oblik posredovanja kulture, ki bodo čim bolj dostopne delovnim ljudem in občanom in ki najbolj prispevajo k širjenju moralno etičnih vrednot in socialistične zavesti. 7. člen Za uresničevanje skupnih nalog s področja kulture sklepa Kulturna skupnost občine Mozirje samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in izvajalci kulture. 8. člen Za obnovo in posodobitev obstoječega kulturnega prostora in opreme bo občinska kul- turna skupnost združevala v letih od 1976— 1980 investicijska sredstva. 9. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo oblikovali cene za kulturne storitve v skladu z načelom svobodne menjave dela, tako, da se bodo pri oblikovanju cen storitev kulturne dejavnosti upoštevali in priznavali: — osebni dohodki v skladu s samoupravnimi sporazumi, tako da se bodo postopoma izenačevali s povečanimi OD na PNK v Sloveniji; — materialni stroški v realni višini, v skladu z dogovorjenimi normativi (z rastjo cen proizvodov in storitev); — amortizacijo v skladu z zakonskimi predpisi na ravni, ki omogoča normalno vzdrževanje kulturnih zmogljivosti. Skupščina občinske kulturne skupnosti bo vsako leto pred sprejetjem letnega programa in njegove finančne kvantifikacije obravnavala elemente za oblikovanje cen na tej osnovi, določila cene za posamezne kulturne storitve po usklajevanju v okviru KSS. 10. člen Po cenitvah iz leta 1975 in družbenem dogovoru za leto 1976 v skladu z dogovori v okviru Kulturne skupnosti Slovenije bi znašala vrednost celotnega petletnega programa: za občinske naloge 5,003.000 din ter za vzajemnost, solidarnost in druge skupne, naloge 6,913.000 din, kar predstavlja dogovorjeno rast družbenega proizvoda v občini. Letna rast sredstev se bo vsako leto usklajevala v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi dohodka. Skupščina občinske kulturne skupnosti bo na podlagi svojih programov vsako leto sproti določala vrstni red, obseg in hitrost izvajanja nalog, vsebovanih v tem sporazumu in njenem srednjeročnem planu, pri čemer bo najprej zagotovila izvajanje nalog, ki so določene v ustavi, zakonih, družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu v okviru KSS. 11. člen Občinska kulturna skupnost bo spremljala uresničevanje vsebinskih usmeritev nalog in ciljev srednjeročnega razvoja kulture. 12. člen Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi predloga skupščine občinske kulturne skupnosti spremeni ali dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podani utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisniki. 13. člen če podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usmeritve in cilji ne izvajajo oziroma ne dosegajo, sprejmejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov. 14. člen Izvršni odbor občinske kulturne skupnosti je vsako leto dolžan podpisnikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev. Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usmeritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samoupravne kontrole kulturne skupnosti. 15. člen Ta sporazum postane veljaven, ko ga podpišejo upravičeni udeleženci in ko to ugotovi skupščina kulturne skupnosti. Z namenom, da bi se v naslednjem srednjeročnem razdobju učinkoviteje, skladneje ih hitreje reševala temeljna vprašanja na področju zaposlovanja, opredeljena z zakonom o temeljih sistema družbenega planira- nja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter s sklepi in priporočili za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SR Sloevniji (Uradni list SRS, št. 19/75) delavci, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju občine Mozirje, Skupnost za zaposlovanje Velenje in Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije naslednji Samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja za občino Mozirje v obdobju od 1976 do 1980 I. S tem sporazumom se udeleženci dogovorijo o usmerjanju zaposlovanja in temeljnih nalogah, v okviru katerih bodo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela na območju občine Mozirje združevali delo in sredstva za uresničevanje svojih lastnih in skupnih potreb in interesov ter zagotavljali še posebno naslednje cilje: — smotrno zaposlovanje, ki bo v skladu s srednjeročnimi razvojnimi plani organizacij združenega dela, na podlagi katerih se predvideva, da se bo v tem obdobju obseg zaposlenosti povečal za 768 oseb, pri čemer se bodo temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnost za zaposlovanje in druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti sporazumevale in medsebojno usklajevale vsakoletno stopnjo rasti zaposlovanja na območju občine; — zagotavljanje popolne zaposlenosti prebivalstva in njegove socialne varnosti, še posebno v pogledu doslednega izpolnjevanja samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev; — načrtno kadrovsko programiranje in poklicno usmerjanje, ki bo v skladu s predvidenimi potrebami, kot tudi ustrezno izobraževanje in štipendiranje kadrov; — racionalno koriščenje vseh kadrovskih {»otencialov in posebej vseh še obstoječih de-ovnih rezerv, zlasti ustreznejše nadaljnje zaposlovanje ženskega prebivalstva; — zagotavljanje takšnih pogojev in postopkov, ki bodo zagotovili hitrejše vračanje delavcev, začasno zaposlenih v tiijini in njihovo zaposlovanje v združenem delu in delu s sredstvi v osebni lastnini; — strokovnejši pristop ter učinkovitejše reševanje problema težje zaposlivih oseb. II. Za uresničevanje ciljev iz I. točke tega sporazuma bodo udeleženci opredelili svojo dejavnost z letnimi programi dela. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela bodo v skladu s plani in programi za delo in razvoj svojih organizacij oblikovali in izvajali politiko zaposlovanja ter določali kadrovske programe in ukrepe za njihovo uresničevanje. V okviru tega bodo zlasti skrbeli za smotrno organizacijo in delitev dela, za stalno dopolnilno izobraževanje ter s sistemizacijo delovnih mest uveljavljali takšno zaposlitev in razporejanje, da bodo vsi zaposleni polno izkoriščali in razvijali svoja strokovna znanja, delovne izkušnje in druge delovne sposobnosti. Skupnost za zaposlovanje bo na podlagi tako opredeljenih razvojnih programov in osnov politike zaposlovanja opravljala zlasti naslednje naloge: a) Družbeno-analitične naloge — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-ekonomske sestave aktivnga prebivalstva ter z njo zvezano poklicno in prostorsko gibljivost ter spremljanje notranjih in zunanjih migracijskih tokov; — ugotavljanje letnih in srednjeročnih potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih; — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb ter pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posamezni organizaciji združenega dela nepotrebno; — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrste in profilov strokovnih kadrov potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim ter ugotavljanje poklicev, katerih priliv je večji od možnosti zaposlitve; — ugotavljanje ustreznosti investicijskih programov z vidika potreb po delavcih in možnostih njihove zaposlitve. b) Naloge na področju zaposlovanja in posredovanja — obravnavanje potreb organizacij združenega dela po delavcih zaradi posredovanja dela iskalcem zaposlitve ter kadrom vsakoletnega priliva iz srednjih, višjih in visokih šol ter posebej težje zaposlivim iskalcem zaposlitve; — zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacij, preusposobitev in pravočasna preusmeritev v drugo zaposlitev delavcem, katerih delo postane v organizacijah združenega dela nepotrebno; — organiziranje zbiranja in posredovanja informacij o možnostih in pogojih za zaposlitev, prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo zaposlitev; — izdelovanje letnih načrtov za zaposlovanje in vračanje delavcev iz tujine v skladu s potrebami gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti; — sodelovanje z drugimi dejavniki pri izvajanju družbenega dogovora o temeljih skupne politike zaposlovanja v SFRJ in družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. c) Naloge na področju poklicnega usmerjanja — poklicno usmerjanje mladine pri izbiri šolanja in zaposlitve v skladu z družbenimi potrebami po kadrih in njihovo prilagajanje reformi usmerjenega izobraževanja; — razvijanje aktivnih metod, tehnik in načinov individualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljevanja in informiranja za učence, starše in ostale odrasle osebe; — svetovanje odraslim pri zaposlovanju, prekvalifikacijah in drugih oblikah strokovnega izobraževanja. č) Naloge na področju strokovnega usposabljanja in izobraževanja -— organiziranje strokovnega usposabljanja; — organiziranje prekvalifikacij delavcev; — napotovanje na strokovno usposabljanje delavcev zlasti z manj razvitih in mejnih območij; — angažiranje pri izobraževanju že zaposlenih v smeri izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih ter ustrezne zasedbe delovnih mest. d) Naloge na področju zavarovanja za primer brezposelnosti — zagotavljanje denarnih nadomestil, denarnih pomoči, materialnih in drugih pravic iz priprave za zaposlitev, zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo zaposlitev v skladu z zakonom in samoupravnimi akti skupnosti; — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za brezposelnost delavcem, ki postanejo brezposelni v tujini z upoštevanjem sklenjenih meddržavnih sporazumov; — predlaganje izračuna potrebnih sredstev za zagotavljanje ustreznega varstva njihovih pravic in ponovne zaposlitve začasno brezposelnih delavcev. e^Naloge na področju štipendiranja — zbiranje in priprava dokumentacije za skupno komisijo za štipendiranje; — tehnični posli v zvezi z izplačevanjem štipendij in pogodbenim kritjem; — spremljanje družbenega dogovora o štipendiranju in sodelovanje pri kreiranju politike štipendiranja. f) Naloge na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb — evidentiranje invalidnih oseb ter tehnična opravila v zvezi z organiziranjem kadrovskih in samoupravnih pogojev za delo; — opravljanje pripravljalnega postopka, priznavanje in uresničevanje pravic po zakonu, sodelovanje z OZD in posebnimi organizacijami za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb; — spremljanje uspešnosti usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter ostalih dejavnosti, ki jih določa zakon. III. Za opravljanje zadev s področja zaposlovanja, ki so skupnega interesa za vse delovne ljudi na območju republike, prenašajo skupnosti za zaposlovanje na Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije izvajanje naslednjih nalog: — razvijanje študijske, analitične in raziskovalne dejavnosti s področja zaposlovanja, kadrovske politike in poklicnega usmerjanja; — razvijanje enotno dogovorjenih strokovnih postopkov in metod dela; — izvajanje strokovnih nalog in koordiniranje dela skupnosti za zaposlovanje za vključevanje zaposlovanja v družbene plane; — sodelovanje s skupnostmi za zaposlovanje in drugimi dejavniki pri oblikovanju politike zaposlovanja na manj razvitih območjih in manj razvitih mejnih območjih SR Slovenije; — spremljanje razvoja poklicev in izdelovanje nomenklature in profilov poklicev; — povezovanje in koordiniranje dela skupnosti za zaposlovanje pri izvajanju zakonskih določil zavarovanja za primer brezposelnosti; — usmerjanje in koordiniranje strokovnega usposabljanja ter prekvalifikacije brezposelnih delavcev; — razvijanje enotno dogovorjenih metod, postopkov in instrumentov za poklicno informiranje in svetovanje, usmerjeno izobraževanje in štipendiranje. PREGLED POTREBNIH SREDSTEV v tisoč din MOZIRJE SKUPAJ 1976 1977 1978 1979 1980 MINIMALNI PROGRAM 8.338 847 1.646 1.788 1.944 2.113 — od tega za izvajanje zakona o usposablj. in zaposlovanju invalidov 3.262 750 792 836 884 VZAJEMNI PROGRAM 498 48 98 108 117 127 SOLIDARNOSTNA SREDSTVA 4.508 477 888 961 1.044 1.138 OBRAZLOŽITEV: 1. Sredstva, potrebna za izvajanje minimalnega programa dela, vključujejo tudi sredstva, ptorebna za izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, kar predstavlja dodatni program skupnosti za zaposlovanje od 1977. leta dalje. 2. Ob upoštevanju prispevne stopnje 0,16 % oziroma 0,18 % v 1976. letu ter 0,34 % od bruto osebnih dohodkov od 1977. leta dalje, bodo za občino potrebna zgoraj prikazana solidarnostna sredstva. IV. Vrednost srednjeročnega programa, opredeljenega v tem sporazumu, ki temelji na enotnih minimalnih standardih dejavnosti skupnosti za zaposlovanje, znaša po cenah iz leta 1975 za občino Mozirje 8,338.000 din, pri tem pa obstaja znotraj skupnosti za zaposlovanje kot tudi med regijami v SR Sloveniji načelo prelivanja sredstev oziroma solidarnosti z namenom, da se na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zagotovijo pravice brezposelnim delavcem do zavarovanja za primer brezposelnosti in za pripravo delavcev za zaposlitev. Ta del sredstev se zbira pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Skupnost za zaposlovanje bo za prenešene skupne naloge, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije izdvajala del sredstev iz prejšnjega odstavka, o programu skupnih nalog in o višini sredstev, potrebnih za njihovo izvajanje, pa se bodo skupnosti za zaposlovanje vsako leto dogovorile s posebnim samoupravnim sporazumom. Izvršilni odbor skupščine skupnosti za zaposlovanje bo ob koncu vsakega leta obravnaval izvršitev programa skupnosti in o tem poročal vsem podpisnikom tega sporazuma. Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma ter namensko porabo sredstev izvaja skupščina skupnosti za zaposlovanje, sestavljena iz delegatov delovnih ljudi, ki združujejo sredstva za delo skupnosti. V. Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo skupnost za zaposlovanje ter pooblaščeni delegati dveh tretjin delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela mdetovnih skupnostih, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja. v Veljavnost tega sporazuma ugotavlja skupščina skupnosti za zaposlovanje s sklepom. Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma je enak postopku, ki velja za njegov sprejem. Skupščina skupnosti je dolžna začeti postopek za spremembo in dopolnitev sporazuma, če to predlaga najmanj ena desetina podpisnikov sporazuma in se obvezuje za objavo tega sporazuma, kakor tudi vseh eventualnih spremembah v uradnem glasilu občine Mozirje. Skupnost za zaposlovanje Velenje se zavezuje, da bo program dela realizirala le v primeru, če bodo sredstva, predvidena za realizacijo programa, pritekala po priloženem planu. Za podpis tega samoupravnega sporazuma velja posebna izjava delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in je sestavni del sporazuma. BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE Grad Vrbovec in okolica (Nadaljevanje iz prejšnjih številk) Ce se popeljemo po lepi asfaltirani cesti, ki drži v Logarsko dolino, naletimo le nekaj kilometrov od Vrbovca, streljaj od ceste, na prijazen trg Rečico. Kraj je znan že izza leta 1173, ko se je tu mudil oglejski patriarh Ulrih. Leta 1231 je oglejski patriarh Bertold v Rečici sodil dvema kmetoma iz Vologa, ki sta bila vdrla v gornjegrajski samostan in ga oplenila. Vse to priča, da je bila v Rečici že zelo zgodaj tudi fara, kar po svoje potrjuje patrocinij župnijske cerkve, ki je posvečena sv. Kancija-nu. Vendar pa župnijskia cerkev v svoji današnji obliki ni posebno stara. Prvotna cerkev je namreč leta 1799 pogorela; po izročilu sta takrat ostala cela samo zvonik in ena izmed kapel. Obnovljeno cerkev so pet let pozneje znova posvetili. Vsa njena notranja oprema izvira iz časa po obnovi, pozornost pritegne le velika poznobaročna oljna podoba Matere božje dobrega sveta. Marija je upodobljena na tradicionalen način v pravokotnem polju z dvema angeloma ob strani, osrednji prizor pa obdaja petnajst okroglih sličic, ki ponazarjajo roženvenske skrivnosti. V Piše: prof. Ivan STOPAR V trgu stoji Tavčarjev dvor (Rečica št. 54), znan že izza 16. stoletja. Gre za enonadstropno zidano stavbo z nekdaj lesenimi zatrepi na bočnih fasadah, ki so zdaj zidani. V pritličju sta na ulični in dvoriščni strani o-hranjena prvotna portala. Dvoriščni je enostaven, polkrožno sklenjen z rahlo posnetim robom in poudarjenima petama, glavni na ulični strani pa ima že renesančne oblike z gotskimi reminiscencami. Nad njima v nadstropju sta bili nekdaj bifori, od katerih je ohranjena le še ona na dvoriščni strani. Sestavljajo jo trije štirioglati, deloma žlebljeni stebri s poudarjenimi širokimi kapiteli, ki počivajo na profilirani kamnitni polici. Nad njimi se pne dvoločna pre-plada, klesana po vsem videzu iz e-nega kosa kamna, ki jo na vrhu u-okvirja profilirana kamnita palica. Okna so v- osnovi pretežno še stara; imajo kamnitne okvire z rahlo posnetimi robovi. Pod novejšim ometom, ki na mnogih mestih odpada, se kažejo ostanki stare poslikave. Vrhnji del stavbe obteka siva ornamentalna bordura, sledovi stenske poslikave pa so opazni tudi ob nekaterih oknih. V notranjščini je pretežno še ohranjena prvotna razdelitev prostorov, posebno zanimiv pa je grebenasti obok v pritlični veži. Dvor je v letih 1580 — 1597 od Janeza Jurija Hurnussa kupil ljubljanski škof Ja- nez Tavčar in ga odstopil svojemu sorodniku Gašperju Tavčarju. V lasti rodbine je Ostal vse do leta 1885, ko je umrla zadnja potomka tega rodu Uršula Tavčar. Škof Janez Tavčar, ki je bil doma iz Rečice, je podelil kraju tudi trške pravice. Z listino iz leta 1585 mu je dal lastno sodstvo, le krvnega je bil pridržal ljubljanski škofiji. Sodišče v Rečici je poslovalo slovensko, o čemer priča besedilo prisege v listini iz leta 1788. In kot v Podsredi, v Pilštanju in nekaterih drugih spodnještajerskih trgih se je tudi v Rečici ob hiši št. 60 ohranil star sramotilni steber — pranger kot spomin na nekdanje tržko sodstvo. Steber je kam-niten, štirioglat, s kapo na vrhu. Čeprav ga je zob časa že močno načel, ga Rečičani obiskovalcem še vedno radi pokažejo. Nedaleč od Rečice, v bližnji na široko raztreseni vasici Poljane je nizek hrib in vrh njega samevajo zaraščene razvaline gradu Rudenek, med ljudmi znanega tudi po imenu Lekšetov grad ali Šipek. O njem kroži mnogo pripovedk. Prisluhnimo tisti, ki govori o njegovem nastanku, kakor jo je zapisal Janko Orožen v svoji knjigi Gradovi in graščine v narodnem izročilu. »Psoglavci so divjali preko slovenskih naselij. Zlasti se je odlikoval neki psoglavski orjak: podiral je vse, kar se mu je postavilo po robu. Bil je tako močan, da je kakor šibice lomil hraste, ki jim ni bil kos niti najhujši vihar. Nekoč se je hotel prikupiti lepi grofici. Šel je po vsem Slovenskem, populil vse lipe, jih nasadil okrog gradu lepe grofice in dejal: »Tele šibe sem vam nasadil.« Vedel je, da grofica zelo ljubi lipovo drevo. Tak velikan je torej prilomastil v lepo Savinjsko dolino. Vse je padalo pred njim. Prišel je do Mozirja, ki se pa takrat še ni tako imenovalo. Da bi rešila svoj rodni kraj pogube, se je podala najlepša deklica tistega kraja pred velikana. Deklica je bila rajske lepote. Pso-glavca je tako omamila, da je padel pred njo na kolena in dejal: »Pri tvojem Bogu se zaklinjam, da storim vse, kar mi boš velela. »Krstiti se daj!« je hrabro odgovorila mladenka. Poglavar psoglavcev se je res dal krstiti, isto so storili vsi, bi so bili z njim. Takoj po krstu je vsakemu izmed njih odpadla pasja glava in zrasla mu je takšna, kakršne imamo mi. Poglavar sam je postal močan krščanski junak, ki je junaško branil svojo domovino. Seveda je tudi poročil lepo Mozir-čanko, ki se tej zvezi ni protivila. Izbral si je primeren prostor in tamkaj sezidal svoj grad. Tam okrog je rasel šipek in po njem je junak imenoval svoj novi grad.« Grad Rudenek se prvič omenja leta 1345 kot »vest Rudenek«. Tega leta se je zaradi utrdbe vnel spor med ptujskimi gospodi in celjskimi grofi. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Vanj je posegel tudi deželni knez, vendar ne vemo, kako se je spor končal. Leta 1364 se grad ponovno omenja tokrat ko »vest Rudenberch«. Takrat je Hansel Vrbovški izročil grad Rudenek poleg drugih svojih imetij kot svobodno posest celjskim grofom in jo nato od njih znova prevzel v zajem. Skoraj vsi grunti so bili tedaj v pušči, kar morda kaže na to, da so za posest utrdbe divjali boji, kakršni so bili v srednjem veku kaj pogostni. Po letu 1456, ko so izumrli celjski grofje, je postal Rudenek deželnoknežja last. Pozneje je utrdba večkrat menjala svoje lastnike, dokler je ni leta 1578 Wolf Sigmund pl. Gaisruck prodal ljubljanskemu škofu Konradu. Škof Janez, ki smo ga že srečali, je nato leta 1595 dal grad svojemu sorodniku Gašperju Tavčarju, štajerskemu oro-žarju, v najem za dobo petih let. Najemna pogodba je vsebovala tudi klavzulo: »On (Gašper Tavčar) mora pri urjenju in v vojskah skrbeti tudi za naše bojne konje tu na Štajerskem in jih popeljati v boj. Zato smo ga dolžni oskrbeti s konji, opremo in hlapci ter z vsem potrebnim. Obenem moramo zanj vzdrževati konja in hlapca in smo mu dolžni poleg navadne mezde, ki znaša 50 raj-nišev na leto, kadar je v vojskah, izplačati še po 12 rajnišev.« Takrat so na gradu popisali tudi inventar, ki podrobno našteva vse od posteljnine do posodja in živine na pristavi: »Najprvo so v izbi vaše knežje milosti 2 mizi, 3 veliki stoli, 2 mala stola, potlej je v izbi vaše. knežje milosti nov posteljnjak, pernica vaše knežje milosti, 2 blazini, dva para prtenih rjuh, 1 odeja. V kamri so iz izbe vaše knežje svetlosti 2 posteljnjaka, 2 pernici, 2 blazini, 2 odeji, 2 pregrinjali, 2 namizna prta, 1 brisača, 1 ducat robcev (Fa-cenetl), 1 medeninasta svetilka, 5 starih kositrnih korcev, 7 kositrnih krožnikov, 1 kositrni vrč. V izbi za služinčad je stara skrinja za moko. V kuhinji staro vedro, item počen star kotel, item trimpuž (Trifuess, trinožnik). Item v oskrbnikovi izbi 2 mizi. Potlej v kasti (auf dem Kasten — na podstrešju) velika skrinja za hrano, item z železjem okovan mernik za žito, 1 neokovan polov-njak, potlej več dvojnih mernikov. Potlej v kleti 1 sod, 2 kadi za zelje, item 1 stiskalnica. Živina na pristavi: 1 kobila, 4 vlečni voli, 15 molznic, 3 dveletni telici, 2 enoletni telici, ena letošnja telica, 4 prašiči, dva enoletna in dva polletna, 2 okovana voza, 2 verigi, 1 plug, 2 mernika pšenice, 2 rži, 2 prosa, 10 ajde, 10 ovsa, 2 graha in fižola (Orbayssen und Ponnen). Leta 1628 je škof Tomaž Hren na Rudeneku posvetil kapelo in oltar, leta 1635, ob kmečkem puntu, pa so uporni kmetje grad oplenili. Do nedavna je veljalo, da so ga tudi opustošili in da se je poslej spremenil v razvalino, vendar je na Vischerjevi upodobitvi iz konca 17. stoletja, kjer je označen kot Roteneck, še vedno dobro ohranjen. Razvaline Rudeneka so skromne. Obvladuje jih do prvega nadstropja 6 E32E3 NOVICE ohranjeni gotski stanovanjski stolp s svojimi dvometrskimi zidovi. Stolp je prvotno segal v višino petih etaž. Vhod je imel v pritličju, ki ni bilo obokano, ampak pokrito z ravnim lesenim stropom. Od predgradja na zahodni strani, kjer je stala pristava, ga je ločil globok, polkrožen obrambni jarek, ki je deloma še ohranjen. Po- zidan je iz lomljenca, urejenega v lege. Gre za značilen primer gotskega stolpastega gradu, postavljenega na izbranem, že naravno zavarovanem položaju, kjer stanovanjske prvine prevladujejo nad obrambnimi. Pozneje, verjetno šele v poznogotski ali renesančni-dobi so stolp obzidali. Na vzhodni strani so uredili notranje dvorišče in pozidali palacij, ki so ga zavarovali s stolpiči. Te mlajše sestavine gradu so razvidne le v tlorisu, ki je nepravilen in se prilagaja terenu, a je močno zabrisan. Grajske razvaline so še do nedavna rabile za kamnolom in tako je Rudenek pričakal današnje dni kot manj ugledna, vendar zgovorna priča starodavne preteklosti Gornje Savinjske doline. — KONEC — OBVESTILO Združenje šoferjev in avtomehanikov Nazarje obvešča vse interesente, kateri želijo opraviti vozniški izpit za voznike kmetijskih traktorjev, koles z motorjem in motokultivatorjev, da prireja tečaje, kjer se bodo vršila predavanja o cestno prometnih predpisih. Po končanem tečaju bodo kandidati opravili izpit ter dobili vozniška dovoljenja. Obveščamo tudi vse zainteresirane, da prične 19. 11. 1976 veljati republiški zakon, da lahko od tega dne dalje vozijo v javnem cestnem prometu zgoraj omenjena vozila samo občani, ki bodo imeli ustrezno vozniško dovoljenje. Tisti občani, ki že imajo vozniška dovoljenja, lahko vozijo s tem dovoljenjem kolesa z motorjem in motokultivatorje. Tisti pa, ki imajo vozniško dovoljenje katere koli od naslednjih kategorij »B, C ali D« pa lahko opravljajo tudi kmetijske traktorje in jim ni treba polagati izpita. Kandidati za vožnjo kmetijskega traktorja in motokultivatorja morajo dopolniti 15 let starosti, za vožnjo kolesa z motorjem pa 14 let. Interesenti se lahko vpišejo v tečja v pisarni ZŠAM v Gasilnem domu v Mozirju vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure ali na bencinski črpalki v Nazarjah, ter trafiki v Gornjem gradu in Ljub- nem. stili. O pričetku tečaja bomo vse vpisane kandidate pismeno obve- ii Upravni odbor ZSAM Nazarje November 1976 srečanja Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje mladih VOJAŠKE VAJE V skladu z letnim načrtom vzgoje so se septembra na območju naše občine urili pripadniki teritorialnih enot velenjske in mozirske občine. Njihovo zaključno in zelo uspelo vajo so si ogledali tudi najvišji predstavniki življenja in dela obeh občin. Pri svojem delu so teritorialci poleg taktičnih vaj posvetili veliko pozornosti tudi idejnopolitični vzgoji, dnevnemu informiranju in kljub velikim naporom, h katerim je pristavilo znaten delež tudi slabo vreme, tudi kulturni dejavnosti. Pri vsem tem in zlasti na kulturnem področju so tesno sodelovali s prebivalci krajevnih skupnosti, na področju katerih so se vadili. Radio Velenje na UKV 88,9 MGz Dolgoletna prizadevanja zaT izboljšanje informiranosti delovnih ljudi v šaleški dolini in širši okolici so letos kronana z izjemnim uspehom. V okviru centra za informativno dejavnost, je začel oddajati radio Velenje moči 500 W na frekvenci 88,9 MHz in UKV področju. To je prva slovenska lokalna radijska postaja, ki oddaja na ultrakratkem valovnem področju. Prvič se je oglasila v sredo, 2. julija ob 15.30, v začetku bo oddajala eksperimentalni program v popoldanskem času ob četrtkih in nedeljah, pozneje tudi ostale dneve. Nekaj časa bo imel radio Velenje zmanjšano slišnost, ker bo oddajal z_anteno, ki je postavljena v Velenju, pozneje pa bo oddajnik prestavljen na Plešivec in bo slišnost, tako zatrjujejo strokovnjaki, odlična. Radio bo imel obseg tudi na celotno Koroško in Gornjo Savinjsko dolino, kar bo velikega pomena za občane mozirske občine. To bo priložnost, da bo delovni človek pogosteje in bolje obveščen o dogajanjih v delovnih organizacijah in na splošno o družbenem življenju v velenjski in sosednjih Občinah. Jože Miklavc NARAVA — ZDRAVJE — LEPOTA V torek, ob osmih smo se zbrali pred šolo. Imeli smo športni dan. Četrti b se je odpravil proti Teru. Med potjo smo čistili cesto. Šli smo malo dalje in videli ob smreki veliko mravljišče. Kmalu nato smo prišli do kmetije KREMŽAR. Zagledali smo veliki klopotec, ki straši ptiče. Odpravili smo se dalje. Med potjo so nas s storži napadali fantje. Kmalu nato smo prispeli do 'kmetije ŠKR-BIČ. Tam smo si malo spočili. Nato pa smo jim z njive znosili buče in zložili drva. Kmalu je ura odbila poldvanajst. Na Ljubno smo se odpravili po strmem bregu. Pot nam je ustavil osamljen studenec. Očistili smo ga in nato tudi slikali. Po nebu so priplavali veliki sivi oblaki. Ze smo bili blizu trga, ko so začele naletavati deževne kaplje. Vsi veseli smo se razbežali vsak proti svojemu domu. BRGLEZ Jožica 4. b MAROVT Tatjana 4. b VOLILNA KONFERENCA Sredi novembra so na volilni konferenci mladi iz občine Mozirje kritično ocenili rezultate svojega dela v preteklih dveh letih. Sprejeli so program dela za naslednje leto in izvolili novo vodstvo. Predsednik je Janez PLESNIK in sekretar Vojko HREN. Več v prihodnji številki. Sovražnika je najbolje pričakati v zasedi Premik na novi položaj mora biti opravljen kar najhitreje Vprašanje o šoli »strahov« Na gričku, sredi čudovite jase, med. Lačjo vašo in Trnovcem, na Goriči, sameva staro šolsko poslopje, nekdanja osnovna šola. Velika je in lepa, stara se in propada. Potem ko je bil ukinjen osemrazredni pouk pred skoraj dvajsetimi leti in se je štiriletka odselila pred več leti, je poslopje ostalo prazno. Večkrat je bilo slišati govorice o namenski uporabi, a ni bilo doslej še nič konkretnega. Zidovje propada, in če ne bo občina podvzela potrebnih ukrepov bo od nekoč priznane šole ostal le kup preperelega materiala in spomin na kraj, kjer so si generacije krajanov Zadrečke doline in pobrežij nabirale znanje. Lokacija kraja je ustrezna za različne namene, stanovanjskega prostora v občini ni veliko, zato menim, da je pozaba na takšen objekt nedopustna. Želim, da objavite vprašanje »Kaj bo s šolo?« ter odgovor s fotografijo v S. N., da ne bo o njej krožila žalostna legenda — da namreč v njej straši — od pozabe. V kolikor ne bo odgovora, ga bom poiskal v imenu občanov sam. Jože Miklavc Na zastavljeno vprašanje, kakšna bo usoda šole na Gorici, vam posredujemo naslednji odgovor: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje je bila že leta 1974 opozorjena na propadanje starega šolskega poslopja — šole na Gorici. Ker stanovanjskega prostora v občini res ni veliko, so bili naročeni in izdelani projekti za adaptacijo stavbe. V šoli je možno narediti 4 stanovanja. Stanovanjska skupnost je takrat imela tudi zagotovljena sredstva za predvideno rekonstrukcijo objekta. Preden se je pristopilo k sami izvedbi naloge, so se pojavili še drugi interesenti z odkup stavbe, katerih interes je bil družbeno po- membnejši kot izgradnja stanovanj. Zato je stanovanjska skupnost odstopila od predvidene adaptacije šole, vendar nanjo ni pozabila. V letošnjem letu smo dokončno zvedeli, da je šola spet postala »osamljena« in da dalje propada. Stanovanjska skupnost bo v prihodnjem letu pristopila k rekonstrukciji objekta. Na podlagi obstoječih projektov se bo šola preuredila v 4 družinska stanovanja. Potrebna sredstva za predvideno rekonstrukcijo bo stanovanjska skupnost pridobila z najetjem posojila pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Zato bodo pridobljena stanovanja namenjena predvsem za potrebe upokojencev. Naj še dodamo, da primer propadanja starega šolskega poslopja kot je šola na Gorici ni osamljen. Menimo, da bi morali tisti,, ki imajo razpolagalno pravico s temi objekti pravočasno ukrepati in preprečiti nastajanje škode. Verjetno v vseh primerih ne bo mogoča sprememba v stanovanjske prostore, vendar teh objektov kljub temu ne smemo pustiti propadati. Strokovne službe STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Seja občinske skupščine je bila sklicana v začetku meseca novembra 1976. Delegatom je bilo predloženo v razpravo in sprejem naslednje gradivo: Družbeni plan razvoja občine Mozirje za obdobje 1976— 1980, Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1976, Odlok o zakloniščih, Družbeni dogovor o izhodiščih za ustanovitev komunalne interesne skupnosti občine Mozirje, poročilo občinske zdravstvene skupnosti Mozirje ter poročilo o stanju, delu in problematiki uprave občine Mozirje. Anka Sivec Obvestilo Ljubljanska banka, ekspozitura Mozirje obvešča občane občine Mozirje in svoje komitente, da posluje za stranke vsak dan in sicer: V EKSPOZITURI MOZIRJE: ob ponedeljkih in sredah od 7. do 12. ure in od 13. do 15.30 ob torkih, četrtkih in petkih od 7. ure do 11.30 ob sobotah pa od 7. do 11. ure V AGENCIJI GORNJI GRAD: ob ponedeljkih od 13. do 16. ure ob četrtkih od 10. ure do 14.30 V AGENCIJI LJUBNO OB SAVINJI: ob ponedeljkih od 7. ure do 11. 30 ob sredah od 10. do 16. ure ob petkih od 7. do 10. ure Cenjenim strankam priporočamo, da se poslužujejo uslug na okencih naših poslovnih enot, da se izognejo čakanju na okencih preobremenjenih pošt. LJUBLJANSKA BANKA EKSPOZITURA MOZIRJE Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni šoli »Blaža Arniča« Luče razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. snažilka — NKV za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 2. hišnik — KV za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 3. vodja šolske prehrane in blagajnik — KV za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: 2. hišnik mora biti KV delavec lesne ali kovinske stroke z opravljenim tečajem za kurjače 3. vodja šolske prehrane in blagajnik mora imeti končano srednjo gostinsko šolo s prakso dela v kuhinji, znanje vodenja blagajniških poslov in opravljen strojepisni tečaj. Za vse delavce pod točko 1., 2. in 3. se zahteva preizkusna doba 2 meseca. Nastop za vsa tri delovna mesta je 1. 2. 1977. Odbor za medsebojna razmerja DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Dežurna zdravniška služba se vrši vsakodnevno od 14. ure do 6. ure naslednjega dne v prostorih ZP Mozirje. ŽIVINOZDRAVNIK: 21. 11. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001. 28. 11. 1976, dr. vet. LOGAR Franc, Solčava, tel. 846-025. 29. in 30. 11. 1976, mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-004. 5. 12. 1976, mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-004. 12. 12. 1976, mr. vet.’RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978. 19. 12. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.