PoStaim »lačaaa « cotertai Leto X, &«. 247 Liublian*, torek 22. oktobra Cena 2 Din Pritemon i. M. fc. 1122. >123, 1124. II2S, 112«. •ddeleki Unhtlam. Preieraor «. Teletom fc. 2493. Marlbort AMuodnm KM H (1 telefon tt 466 Ceije: Kooeotnra oBea It t TeJefoa It 190 mri pri pati 6ek. mvmHii LtuMlau fc. 11X2; Praha Smk> 78.160) Wlea Nr. »06.241 Paradoksna situacija je nastala y madžarski notranji in zunanji politiki. Splošno znano je, da je Madžarska ena od držav, kjer ima stara aristokracija največjo moč. Kakor da je sla mimo te države vsa moderna politična preobrazba brez učinka. V času pred veliko svetovno vojno, ko so se nače a socijalne in politične enakosti uveljavila po vsem civiliziranem svetu, ko se je povsod demokratiziral volilni red in so se širokim množicam odpirala vrata v politično sodelovanje, k samoupravi, je ostala Madžarska nedotaknjena kot trdnjava fevdalnih pravic in privilegijev. Naj je maloštevilna svobodoljubna opozicija poskusila karkoli, da bi v bu-dimpeštanskem parlamentu dosegla reforme v smeri politične in socijalne demokratizacije, naj je po peštanskih ulicah tekla kri delavskih množic, vse je bilo zaman. Madžarsko plemstvo je trdovratno čuvalo svojo oligarhično vlado in Madžarska je bila nekak otok starega fevdalstva sredi evropske demokracije. Po vojni je sprva kazalo, da se bo stvair temeljito izpremenila. Toda ponesrečeni eksperimenti prve povojne dobe so pripomogli, da se je fevdalna gospoda kmalu zopet opomogla in se iznova utrdila v svojih privilegiranih pozicijah. Spremenila je volilni red. ki se je bil v prvi dobi po vojni že preveč moderniziral, in zdaj gospoduje zopet po starem načinu. Zaostalost madžarskih političnih razmer je tolika, da se je čutil, sam veliki protektor Madžarske, lord Rothermere, poklicanega in dolžnega, opozoriti Madžare, naj se modernizirajo v političnem pogledu. Vsadko mora uvideti, da mora biti madžarska politična zaostalot zares izredna, da je ne more zamolčati niti tako pristranska osebnost kot je Rothermere. Rothermereova lekcija je dala novega poguma onim, sicer politično malo vplivnim krogom in frakcijam, ki imajo stremljenje po demokratizaciji. Nastalo je živahnejše gibanje, precej bolj bojevito razpoloženje v levo ori-jentiranih vrstah. Toda glede uspeha te akcije optimizem prav gotovo še ni upravičen. Grofu Bethlemi je stvar sicer malo neprijetna, ali zdi se, da vendarle še daleč ne toliko, da bi iz tega izvajal konsekvence. Iz njegovih dosedanjih izjav se more sklepati samo, da bi eventualno žrtvoval videz za to, da s tem reši vsebino. Skepsa je utemeljena v bistvu madžarske politične konstelacije. Nikakor ni slučajno, da kaže od vseh premaganih držav Madžarska največjo bo je vi tost in da se revizijonistična ter ire-dentistična akcija nikjer ni razvila do tolike stopnje kot tu. Vzrok je povsem enostaven. Pri Madžarih je pomenilo narodno osvobojenje Rumunov, Slovakov, Rusinov, Nemcev in Jugoslove-nov hkrati tudi velik udarec fevdalni aristokraciji. Zakaj v osvobojenih deželah je bilo predpravic mogočnega madžarskega plemstva takoj konec. Kako močno je osvobojenje teh dežel zadelo to gospodo v gospodarskem pogledu, se najlepše vidi iz optantske-ga spora, ki se vleče med Rumunijo ln Madžarsko že toliko let, pa kljub vsemu ni bilo še mogoče doseči kompromisa odnosno sporazuma. Madžarski fevdalci imajo tedaj dovolj osebnega vzroka biti revizijonisti m iredentisti, saj gre za vrnitev njihovih posestev in privilegijev. Ta gospoda je zlorabljala nacijonalizem, da je s to masko agitirala za svoje interesne težnje. Zlorablja ga še danes in je s to pretvezo mogla zagospodovati znova v državi. Zato je razumljivo, da se grofu Beth-temi zdi paradoksno, zahtevati od Madžarske demokratizacijo in modernizacijo. Po čemu! Saj če naj fevdalna oligarhija izgubi svojo pozicijo, če naj se napravi konec privilegiranim dobrotam bogate grofovske gospode, po Čemu potem ves revizijonizem in nacijonalizem! Če ni mogoče doma držati starih pozicij, kako naj bi si potem mogli prizadevati, da zopet dobijo one v odpadlih deželah? Ne. za tako ceno, za ceno. da se odpovedo svojim udobnostim, si gospodje grofje pač ne bodo želeli ohraniti naklonjenost lorda Rothermerea v revizijonističnih in ire-dentističnih zadevah. Bolgarska umetniška razstava Sofija, 21. oktobra. AA.V umetniškem domu le ofta otvorjena tretja umetniška razstava, na kateri so vzbudile posebno pozornost umetnine bolgarskega sMkarja Dineva, ki Je razstavil nad 60 dovrSi stik, večinoma krajin in mest. Večina njegovih ded ie že raajprodama. Prva bolgarska knjiga fe bila Beogradu 21. oktobra. AA. Povodom proslave stofotmoe rojstva prvega izdajatelja boiza-rekih kfflf« tt nista Danova poroča »Literarni glas«, da ie b0a pnva knjiga, ki jo je izdal Daoov leta 1958, oaitMBfena v Beogradu. Prva bolgarska itn&za Je koledar »Starcpla/nince« za leto 1856. Obsodba Puniše Račiča potrjena Beograjsko apelacijsko sodišče je zavrnilo vse prizive in potrdilo sodbo prve instance Beograd, 21. oktobra, p. Apelacijsko sodišče v Beogradu je danes razpravljalo o prizivu proti obsodbi Puniše Račiča in oprostitvi njegovih so-obtožencev Tome Popoviča in Dragu-tina Jovanoviča-Lune, ki so bili obtoženi zaradi junijskih dogodkov v bivši Narodni skupščini. Kakor znano, je bil takrat obsojen Puniša Račič na 64 let in štiri meseoe ječe. ki se mu je v smislu veljavnega kazenskega zakona znižala na največjo dopustno mero 20 let. Proti tej razsodbi so vložili Rači-čevi zagovorniki priziv, ki je bil danes predmet razprave pred apelacijskim sodiščem. Apelacijsko sodišče je znižalo prvotno izrečeno skupno kazen na 33 let in 6 mesecev, kar pa je dejansko brez praktičnega efekta, ker mora Puniša Račič kljub temu odsedeti maksimalno dopustno kazen 20 let ječe. Apelacijsko sodišče je obenem potrdilo oprostitev Tome Popoviča in Dragutina Jovanoviča-Lune ter potrdilo tozadevno razsodbo prvostopnega sodišča. V svojem odloku naglaša apelacijsko sodišče, da je bila razsodba prvostopnega sodišča pravilna in po zakonu osno- vana tako glede kvalifikacije dejanja kakor glede kazenske odgovornosti Puniše Račiča. Vendar pa smatra, da je bila pogrešno odmerjena kazen za dejanja pod točkami 2. 3. 4 in 5 obtožnice. ter je glede na priznanje obtoženca in upoštevajoč olajševalne in obremenjevalne okoliščine razsodilo, da se Puniši Račiču zniža kazen za dejanje pod točko 2 (umor posl. dr. Gjure Basarička) od 20 na 12 let ječe, za dejanje pod točko 3 (poskušen umor Ivana Grandje) od 5 let ječe na 2 leti zapora, odnosno na 1 teto in 4 mesece ječe, za dejanje pod točko 4 (poskušen umor Stjepana Radica. ki je na posledicah zadanih ran umrl) od 15 let na 8 let ječe in za peto dejanje (umor Pavla Radiča) od 15 na 12 let ječe. skupno na 33 let in 6 mesecev ječe, v maksimalno dopustni meri 20 let ječe, ki se mu šteje od dneva razglasitve sodbe. t. j. od 7. junija 1929, vštevši 7 mesecev in 15 dni preiskovalnega zapora. S to razsodbo je Račičev proces definitivno zaključen m likvidiran grozni junijski dogodek leta 1928. Dva pomočnika notranjega ministra Važna imenovanja v notranjem ministrstva — Zastopnik finančnega ministra Beograd, 21. oktobra, AA. Kralj je včeraj na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del generala Petra Živkoviča podpisal ukaz. s katerim se za pomočnika ministrstva notranjih del imenujeta Ivan N. Perovič, pomočnik bana primorske banovine in Dobrisav V. Matkovič, dosedanji načelnik oddelka za zaščito države; za pomočnika bana primorske banovine je postavljen Andrija G. Zdravkovič, dosedanji veliki župan pri-morsko-Jkrajiške oblasti. Beograd, 21. oktobra. AA. Ker je finančni minister dr. Stanko Švrljuga odpotoval v Pariz, je bil za njegovega namestnika do njegovega povratka v Beograd imenovan Nikola Uzunovič, minister brez portfelja. Glasovi čeških listov o puljski tragediji Oster članek »Narodnih Listov« —- Nepričakovana posledica fašistične krutosti — Enodušnost vseh Jugoslovenov Praga. 21. oktobra, h. Vsi praški listi so beležili tekoča poročila o razsodbi izrednega sodišča v Pulju in usmrtitvi Vladimirja Gortana. Dasi je trenutno volilna kampanja na višku, so nekateri listi objavili tudi komentarje o stvari. Razen socijalno-demokratskega lista »Pravo Lidu« je prinašalo tudi narod-no-socijalistični »Češke Slovo« dnevna poročila proti italijanskemu postopanju v slovanskem Primorju. Nocojšnja izdaja »Narodnih listov« prinaša v uredniškem delu o tel zadevi daljši članek, v katerem izvaja med drugim: »Brezobzirnost Italije napram Jugoslaviji spada že med znane značilnosti italijanske politike. Če je hotelo puljsko sodišče manifestirati svojo brezobzirnost napram Jugoslaviji, se mu je to topot popolnoma posrečilo. Toda posrečilo se mu je razen tega dokazati, da fašistični režim sam dvomi o svoji trdnosti, če se mora posluževati takih ukrepov za defenzivo. Pri tem se je fašističnemu režimu tudi posrečilo naenkrat združiti vsa jugoslovanska plemena v elementarno in enodušno de- monstracijo proti takim metodam. Te demonstracije in manifestacije dokazujejo, da bo Jugoslavija v trenutku zunanje nevarnosti na mah pozabila na vse notranje spore m boje, iz česar se da sklepati, da bo, ako bo potrebno, vsa kot en mož nastopila proti vsakemu eventualnemu sovražniku.« Tudi drugi listi pišejo o posledicah puljske tragedije v sličnem smislu. Italijanski listi nadaljujejo s hujskanjem Rim. 21. oktobra AA. Italijanski listi pri-občujejo poročila o novih protestnih demonstracijah v raznih jugoslovenskih mestih proti smrtni obsodbi nad znanim teroristom in morilcem Gortanom ter nagla-šaio. da je jugoslovenska vlada dopustila, da se vrže protiitalijanske demonstracije, dočim objavlja jugoslovensko časopisje silovite in nerazsodne članke. Listi ugotavljajo. da so povsod po Jugoslaviji izražali »solidarnost z morilcem«, med tem ko istočasno jugoslovenski listi demantirajo preganjanje Makedoncev m pokol i e na bolgarski meji. Hrvatski zadružniki v Šumadiji Topola, 21. okt. AA. Po kosilu, ki so jim ga priredili šumadijski kmetje, so odšli hrvatski zadružniki v vzorno urejeno klet vinogradniške zadruge v Topoli. V svojih razgovorih so ponovno izražali svojo radost in zadovoljstvo nad toplim sprejemom, ki so ga bili deležni v Beogradu m Topoli. Zlasti o sprejemu pri kralju so zagotavljali, da ga ne bodo mogli pozabiti. Kralj jih je vse očaral s svojo prisrčnostjo in s_ svojim neprisiljenim nastopom, zanima joč se za najmanjše podrobnosti. Hrvatski zadružniki so se sinoči vrnili v Beograd z najlepšimi vtisi. Ves njihov obisk v Topoli je bil v znamenju devize, ki so jo naglašali govorniki: »Da so jugoslovenski seljaki iz Hrvatske prišli v po-sete jugoslovanskim seljakom iz Srbije v srcu Sumadije.« Ponoči so se hrvatski zadružniki odpeljala z brzovlakom na svoje domove. Zaprisega dunavskega bana Beograd, 2)1. oktobra. AA. Darnes ob 10JO je bil pred predsednikom • ministrskega sveta in ministrom notranjih del generalom Petrom Živkomi-čem zaprisežen ban duraavsike danovine Daka Popov ič. mornarica v vodah turških Carigrad, 211. oktobra. AA. Ajratotefka agencija poroča: Angleška mornarica je včeraj odplula iz stambulskega pristanišča. V pristanišču usidrane turške vojne ladje so oddale v čast angleške mornarice več pozdravnih strelov, na katere so angleške ladje odgovorite s satutniim streti. Prenos poslov na banovine Beograd, 21. okt. £. Delo za prenos poslov iz osrednje vlade na banovinske uprave v svrho dekoncentTacije upravne oblasti se polagoma približuje svojemu koncu. Ta stvar se razpravlja na posvetovanjih ministrov, ki se vrše v finančnem ministrstvu. Zaikon, s katerim se bo uredila pristojnost banovinskih uprav m njihov finančni efekt, w bo imenoval zakon o ustrojstvu banovinskih uprav. Nenavadna nesreča Sarajevo, 21. okt. n. Včeraj se je odpeljala družba sarajevskih trgovcev z avtomobilom proti Mostarju. Ko so došli do Rame pri Jablanici, se je pripetil na avtomobilu defekt in moraM so se ustaviti pod neko 8 m visoko pečino. Potniki so tu počakali, da je šofer popravil poškodbo, ko je pa avtomobil krenil dalje, se je nenadoma odkrušila od pečine 500 kg težka skala, ki je padia na zadnji del avtomobila in ubila trgovca Krajino in trgovca Zagorico. Šofer in dva potnika, ki so sedeli spredaj, so bili le lažje ranjeni Danes so trupli obeh ponesrečencev prepeljali v Sarajevo. Ostavka avstralske vlade Camberra, 21. oktobra AA. Bruce, predsednik avstralske koalicijske vlade nacionalistov in agrarcev, je včeraj izročil ge» neralnemu guvernerju demisijo svojega kabineta. Scurrin, 2H oktobra AA. Delavska stranka, ki je dosegla pri volitvah večino, je bila naprošena naj sestavi novo vlado. Novi ministri bodo izvoljeni na jutrišnjem sestanku stranke. Srdita ustavna borba v Avstriji Socijalisti napovedujejo odpor do skrajnosti - Upanje na kompromis je minimalno Drniaj, 21. oktobra, r. Ustavni načrt, ki ga je predložila vlada, je politično situacijo v Avstriji silno poostril. Trezni politični krogi se bojijo, da bi se mogel ustavni boj končati s katastrofalnimi Posledicami. Socijalni demokrati izjavljajo, da je vladni projekt za nje absolutno nesprejemljiv in da se o posameznostih niti diskutirati ne da. Ker brez njihovega sodelovanja odnosno glasovanja sploh ni mogoče rešiti ustavnega vprašanja (za spremembe je potrebna dvetretjinska večina v parlamentu), je z njihovo odločitvijo stvar pognana na ostrino. Včeraj se je vršila na Dunaju konferenca socijaldemokratskih zastopnikov iz cele države; konferenci so prisostvovali tudi socijalistični voditelji iz Nemčije in Češkoslovaške. Kakor se zatrjuje, je ta konferenca sklenila z vsemi silami Preprečiti vsak poskus oktroiranja nove ustave. Položaj je pa tem komplicirane®, ker se tudi v meščanskih krogih pojavlja oster odpor proti vladnemu projektu. Liberalni krogi ga v mnogih podrobnostih odklanjajo, češ da je nede-mokratski in da je sestavljen preveč s stališča, zasigurati klerikalizmu traj- no nadvlado. Pa tudi v krščansko-so-cijalni stranki je tako zvano demokratsko krilo, ki ga vodi Kunschak. iz mnogih ozirov protivno. To krilo zagovarja predvsem tudi stališče, da se da revizija ustave izvesti le potom kompromisa, in odklanja vsak oktroa. Heimwehrovci. katerih glavni repre-zentant je vicekancler Vaugoin, pa so brezpogojno za oktroa. Kot edini izhod iz sedanjega težkega stanja predlagajo socijalni demokrati razpust parlamenta in nove volitve, pri katerih naj narod odloči, ali sprejema vladin predlog kot osnovo za novo ustavo. Tudi del liberalnih in kr-ščansko-socijalnih krogov je za to solucijo. Misli se, da sedanja vlada ne bo politično in moralično dovolj močna, da U izpeljala reformo, bodisi na ta ali oni način, in da jo bo v slučaju, da se prilike razvijejo v smeri oktroija, zamenjal kabinet Vaugoin, v slučaju, da se gre na kompromisno Pot, pa kabinet Kunschak. Z mrzlično napetostjo se pričakuje debata o vladnem predlogu, ki prične jutri, v torek. Slab očlziv za plebiscit v Nemčiji Po petih dneh imajo desničarji slabe izglede na uspeh — Nemški nacionalisti tožijo prusko vlado zaradi naredb proti plebiscitu Berlin, 21. oJotobra. d. o. Pozornost nemške politične javnosti je osredotočena sedaj predvsem oa «Bid vpisovanja v plebiscitne imenike za desničarsko ljudsko glasovanje o sprejemu Yow®ove«a reparacijskega načrta. Po dosedanjem poteku vpisovanja je pričakovati, da se desničarjem ne bo posrečilo zbrati niti 4 milijone potrebnih vpisov ia da bo vsa akcija propadla prej, neso bo stavljen na dnevni red Hu-genbemgov predlog za rešitev nemškega naroda iz spon suženjstva. Tako je bik) dosedaj vpisanih v petih dneh v velikem Berlinu vsega skupaj samo 93.829 volilcev. ki zahtevajo plebiscit. Nemški zmerni in levičarski tisti na/povedujjejo z veliko gotovostjo, da se bo plebiscit ponesrečil in opozarjajo na to, da je bito za časa zahteve po plebiscitu v vprašanju odpravnine bivšim vladarskim rodovinam vpisanih v prvih 5 dneh samo v Berlinu 43.600 volilcev. Zaradi tega je opažati med desničarli naraščajočo nervoznost, ki jo izražajo v vedno ostrejših napadih proti viadi m celo na račun predsedniška republike Hindenfourga, kateremu zelo zamerijo »namo obsodbo njihovega početja. V znamenj® tega nervoznega razpoloženja so se vršili tudi po Nemčiji številni shodi nemških narodnih so-oijafctov, na katerih je ptSIo do ponovnih spopadov. Posebno ostrj so biln spopadi v Berlinu, kjer }e policija zelo strogo nastopila proti des- jričartsJrifn razgrajačem ter Jšh aretirala 121. Razen nekaterih pokrajin poljedelskega vzhoda kjer so nemški nacionalci v večini, je prinesla Hugenbergova akcija prirediteljem tudi v provinci samo razočaranje na razočaranje. Posebno se to opaža v Po-renju. kjer je vprašanje izpraznitve ogra-žano zaradi plebiscita. Tamkaj je število podpisovalcev izredno nizko. V Kolnu se je n. pr. v prvih petih tednih izmed 500.000 volilnih upravičencev vpisalo približno 18 tisoč oseb. V Trierju je vpisanih samo 40, v Mainzu pa samo 100 oseb. Poseben občuten je poraz Hugenbergovega dela v po-renjsko-vestfalskem industrijskem ozemlju, kjer se je v vseh večjih mestih podpisalo komaj po 100 do 300 volilcev. Celo na Bavarskem je udeležba proti pričakovanju zelo majhna. lipsko, 21. olktobra. AA. Predsednik državnega sodišča^ fci je obenem predsednik vrhovnega nemškega sodišča, je prejel tožbo, ki jo Je vložil nemški nacijonainj klub proti pruski državni vladi. Nemški nacijonalni ktab se pritožuje, da je vlada izdala naredbe, ki nasprotujejo zakonom. Priziv v prvi vršiti pobija okrožnico vlade, s katero je pozvala vse UTadništvo, naj ne sodeluje prj referendu proti Youn®ovem načrtu. Stalinov položaj omajan Nemiri med ruskimi seljaki zaradi nakupovanja žita — Buhari- nova opozicija se jači Moskva, 21. oktobra. AA. o. Sovjetskim voditeljem povzroča vedno večjo skrb naraščajoče nezadovoljstvo kmečkega prebivalstva, ki se je pričelo upirati protikmečki politiki moskovskih komunističnih krogov. Seljaki se posebno razburjajo zavoljo tega, ker podpira vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi skupne vaške pridobitne zadruge in jih oprošča za dolga leta plačevanja vseh davkov, dočim obremenjuje seljake, ki imajo več kot dve glavi živine z davki kakor kulake. Nezadovoljni seljaki so pričeli pobijati zopet voditelje in eksponente komunistov po deželi, zlasti v Beli Rusiji in na Kavkazu, ter se postavljati z orožjem v roki po robu komunističnim ko- misijam, ki pobirajo po selih žito. V zvezi s temi nemiri se pojavljajo v Moskvi tudi govorice, da misli podati glavni tajnik stranke Stalin ostavko. Proti Stalinu niso sedaj samo pristaši Trockega in desničarske strokovne organizacije, ki jih je vodil Buharin, nego tudi celo deželsko prebivalstvo, ki do sedaj ni imelo vpliva na razvoj notranjih sporov v vodstvu komunistične stranke. V okolici Stalina odločno zanikajo te vesti, vendar se trdno pričakuje skorajšnje uvedbe zmernejše smeri napram selu in desničarjem. dasi časopisje enako .nočno udarja po Trockem, kakor po Buha-rinu. Nove pridobitve ra polju letalstva Nemci so preizkusili novo veleletalo, Angleži pa dva zrakoplova, ki bosta, služila v vojaške namene Berlin, 21. oktobra, o. Danes je nemiko veleletalo Do X napravilo enouren poizkušaj polet nad Bodenskim jezerom. V letalu je bilo 15o potnikov in 10 mož poeadke. Tukajšnji tehnični krogi smatrajo ta polet za velik uspeh letalstva in izražajo svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so se motorji ponovno odlično obnesli. Do X ima 12 velikih motorjev, od katerih razvija vsak 525 konjskih sil. Angleška vlada je naročila slično veleletalo, ki t>o služilo civilnemu zračnemu prometu. To letalo bo najbrže tri-plan z 12 motorji. Newyork, 21. oktobra, g. BivSi Slan angleškega ministrstva za zrakoplovstvo, major Geoffrey popisuje v dolgem poročilu nova angleška zrakoplova »R 100« in »R 101 < kot velika izuma na polju vojaškega zrakoplovstva. Major Geoffrey, ki se je udeležil poskusnega poleta na zrakoplovu »R 101<, je uverjen, da se bodo novi zrakoplovi uporabljali lahko samo v bojne namene in da so bili v ta namen zgrajeni. Angleško ministrstvo za zrakoplovstvo pa izjavlja oficijelno, da bodo novi zrakoplovi vzdrževali redni potniški prevoz med Anglijo in Indijo, kar pa je že zaradi kli- matičnih neprilik, predvsem prevelike vročine, nemogoče. London, 21. oktobra. AA. Včeraj je moral novo zgrajeni angleški zrakoplovni orjak »R 101«, ki je pritrjen na močnem droau, prestati hude viharje. Ves dan je zelo deževalo in veter je mestoma dosegel hitrost 48 milj na uro. Navzlic temu so zvečer strokovnjak^ ugotovili, da je zrakoplov brez škode vzdržal tudi najeilovitejše sunke in ga ni bilo treba spraviti v hangar. Povratek Masaryka v Prago Praga, 21. oktobra h. Predsednik republike se bo v drugi polovici tega tedna vrnil iz Topolčanskega v Prago. V ponedeljek bo sprejel v avdijenci zastopnike diplomatskega zbora in armade ter predsedstvo stalnega odbora. Macdonaldova pot po Kanadi London, 21. oktobra, o. AngleSki ministrski predsedhiik Macdonald je prispel danes v Mo» treal, kjer }e l?il sprejet z velikim navdušenjem. Sporazum med TPD in njenimi rudarji Uspešna pogajanja v Ljubljani ~ Kolektivna pogodba za rudarje - Sporazum velja za vse revirje iPD Ljubljana, 21. oktobra. Kakor smo že poročali, je obstojalo že delj časa dokaj napeto razmerje med Trboveljsko premogokopno družbo in njenimi rudarji, kar je bilo predmet mnogih zborovanj in shodov rudarjev po posameznih revirjih- Po velikem mezdnem gibanju leta 1923., ki je končalo z neuspehom rudarjev, je bila dotlej veljavna kolektivna pogodba odpovedana in tako je bilo razmerje med rudarji in podjetjem vse do danes prav za prav neurejeno. Zato so si rudarske organi-sacije ob sodelovanju Delavske zbornice že dolgo prizadevale, da pride zopet do urejenega razmerja in do sklenitve kolektivne pogodbe, pri čemer so povdarjale, da bo to nele v korist delavstvu, temveč tudi v korist podjetju. Pred tednom dni je deputaci-ja rudarskih organizacij, bi so se ne glede na nekdanjo politično smer združile k enotnemu nastopu, izročila ravnateljstvu TPD obširno spomenico s predlogom, naj bi se uvedla pogajanja. Ravnateljstvo TPD je na ta predlog pristalo in tako so se danes dopoldne sestali ▼ palači TPD predstavniki podjetja in zastopniki rudarskih organizacij ter pričeli s pogajanji, ki so bila spričo obojestranskega razumevanja in popustljivosti proti vsemu pričakovanju že danee uspešno zaključena. Pogajanja eo se udeleževali za TPD njen generalni ravnatelj gosp. Skubec ter ravnatelji gg. Heinrich, Droje in inž. Hammerle. Zvezo industrijcev je zastopal g. inž. Šuk-lje, delavstvo pa je bilo zastopano po drugi rudarski skupini, Zvezi rudarjev Jug.iela-▼ije, Naidni strokovni zvezi in Jugoslovenski strokovni zvezi. Narodno strokovno zvezo je zastopal gosp Vladimir Krav os, ostale organizacije pa gg. Jakob Štrue, Filip Murn, Dominik Bastič iz Trbovelj; Jože Rihtar in Ivan Radi iz Rajhenburga; Jurij Arh in Anton Krautberger iz Zagorja; Anton Lešnik in Fran Grilc iz Laškega; Franc Jerebičnik, Karel Dernovšek, I. Kisovec in Ivan Bedenik iz Hrastnika ter Gabrijel Velicki, Peter Jenko in Vilko Pitako iz Kočevja. Pogajanja so se vršila na podlagi naslednjih zahtev, ki so jih stavile rudarske organizacije v svrho ureditve mezdnih in delovnih odnošajev med rudarji in družbo: 1. Vse obstoječe temeljne plače posameznih kategorij se naj povišajo za 20%. 2. V istem razmerju naj se povišajo •kordne postavke. 3. Zaslužek v akordu mora presegati 25% povprečje normalne temeljne plače. 4. Vse obstoječe doklade na temeljne plače ostanejo nadalje v veljavi 5. Dodelitev akorda se mora vršiti na kraju delovnega mesta naj delj 3 dni pc nastopu dela dotične n2sadbe. 6. Začasna premestitev delavca od njegovega akordnega dela k postranskemu se odškoduj s povprečjem njegovega akordnega zaslužka dotične plačilne perijode. 7. Premestitev delavca z dosežsne ki-tegorije v nižjo ni dopustna. 8. Jamski les in ves zade\ni materijal, ki ga rabi delavstvo pri ;zvršbi svojega dela. naj se pripravi v dovoljni množini na etažah. 9. Odškodnin« za strelivo naj se n.edi krajevnim razmeram dela primerno z do- tično nasadbo. 10. Za praznike: božič, velika noč bi binkoštna nedelja naj se prizna 100%, za praznike sv. Štefan, velikonočni m binkešt-tri ponedeljek ter Rešnje telo, ako se dela, pa 50% doplača normalne mezde. V ostalem veljajo predpisi zakohi e zaščiti delavcev. IL Delavcem, zaposlenim «a zunanjih delih, naj se v slučalu slabega vremena prizna 50% doplačilo na normaire mezde. 12. Vsem onim delavcem, katerim družba ne more nuditi stanovanja, naj se prizna stanarina: oženjenim 60 Din in samcem 30 Din mesečno. 13. Vsi rokodelci, ki se izkažejo z učnim spričevalom, naj se nvrste v kategorijo kopačev. Vsi naddnevni delavci naj se uvrste po 81etni službi v kategorijo kopačev. 14. Vojaška služba ali vežba se ve sme smatrati za prekinitev delovnega razmerja. 15. Poročenim delavcem zunanjega obrata, kakor tudi onim, ki vzdržujejo svoje starše ali sorodnike, naj se prizna deputat-ni premog, tudi če še niso dosegli kategorije kopačev. 16. Vse spore, ki so lokalnega značaja, kakor vzroki premale storitve radi pomanjkanja vozičkov, slabih prog. vode. zraka in vročine ali druge obratne vire, se mora vpo-števati in reševati v sporazumu z dotičnim obratnim vodstvom ali ravnateljstvom, ob zaslišanju prizadetega delavca, v prisotnosti zastopnika II. skupine rudarske zadruge ali zastopnika dotične strokovne organizacije rudarjev, ki ga je delavstvo po II. rudarski skupini v to pooblastilo m ravnateljstvu naznanilo. 17. Te zahteve se nanašajo na delavstvo vseh kategorij in obratov, ki so last TPD in ki spadajo pod rudarski zakon, ne glede na to, če družba vrši delo v lastni režiji ali ga odda privatnim podjetnikom. Pogajanja s« trajala *d pol 11. do 19. ter so končala s popolnim sporazumom. Delavstvo je dobilo kolektivno pogodbo, ki ureja vso stavljene zahteve delavstva. Mesto zahtevanega zvišanja mezd je družba pristala na enkratni nabavni prispevek, ki se bo izplačal 15. decembra in ki znaša sa prvo kategorijo 375, sa drugo kategorijo 300, sa tretjo 225 in sa četrto 150 Din. Ves čas razprav je vladala lepa harmonija med predstavniki podjetja in zastopniki delavstva in na obeh je prevladovala uvidevna popustljivost, ki je tudi omogočila sporazum. To je bil po dolgem času zopet prvi direktni stik med delavstvom in družbo, kaT je bilo tudi z zadovoljstvom ugotovljeno ob zaključku pogajanj. Ob koncu razprave je bil sestavljen protokol o doseženem sporazumu in izdelana kolektivna pogodba za nedoločen čas, odpo-vedljiva od vsake 6trani na 6 mesecev. Pogodbo so podpisali zastopniki podjetja, zastopnik Delavske zbornice in zastopniki vseh navzočih strokovnih delavskih organizacij. Odmevi regentske krize v Rumuniji Volitev tretjega člana v regentski svet v Rmrnuniji je povzročila politično krizo, ki je bila sicer kratka, a zelo opasna in bi mogla sprožiti velike kom-plakicije v celotni rumunski notranji politiki. Naslednik pokojnega Buzdugana je sicer izvoljen in vmeščen. tako da je zadeva spet postavljena v normalno stanje, toda prav nič ni gotovo, da ne bodo prej ali slej posledice krize vendarle še sprožHe novih komplikacij. Ostal je vtis, da se je s krizo pozicija nacijonalno-caranističnega režima vendarle nekoliko omajala. V zadnjih dneh je rumunska javnost doživela afero, ki bi bila skoraj sprožila novo krizo. Objvaljen je bil intervju s kraljico Marijo, ki je postavil predsednika vlade v nekoliko neprijetno luč ter vzbudil v državi precejšnje razburjenje. Vlada je sedaj objavila de-manti, ki zanikuje intervju, ali popolnoma zadovoljuje pa vendarle ne. To se pravi, vsebina onih informacij, ki so prodrle v javnost, ipak ni popolnoma zanikana. Tudi inozemstvo je informirano, da se je vršila za kulisami zelo dramatična diskusija o tem, kdo naj bo izvoljen za Buzduganovega naslednika v regentskem svetu. Trdi se, da je kraljica vdova zares želela postati član re-gentskega sveta, in ta verzija se tudi v vladnem demantiju ne zanikuje. Da je vsaj v bistvu točna, je razvidno tudi iz govora, ki ga je imel profesor Jorga na veliki seji obeh rumunskih zbornic, ko je bil voljen nov regent. Jorga spada sicer k opoziciji, a se je vendarle seje in volitve udeležil ter je imel tamkaj velik govor, v katerem se je obrnil z dolgim raztmotrivanjem zoper soudeležbo ženske na vladi. Dokazoval je. da so bile one dobe v rumunski zgodovini, kadar je kraljica ali kneginja vladala, oziroma odločala v politiki, malo srečne. Zdi sa vsekakor, da izhaja iz tega govora potrditev govoric o kandidaturi kraljice-vdove, zakaj počemu bi se bil Jorga obračal s historičnimi dokazi zoper prfkladnost ženskega regent-stva, če ne bi imel pred očmi možnosti, da se regentski svet izpopolni s kraljico. Teh okolnosti demantiji ne morejo spraviti s sveta. Zato se zdijo verjetno tudi nadaljnje vesti. Poroča se. da se je Manru postavil zoper kandidaturo kraljice Marije, češ da bi bil s tem dvor v regentskem svetu premočno zastopan. Možnost, da bi radi tega moral odstopiti kraljici svoje mesto v regent-stvu princ Nikolaj, se nudi sama od sebe in ni niti treba, da bi Maniu postavljal tako zahtevo. V kaki obliki pa se je diskutirala taka možnost, je seveda tajnost; da se je diskutirala. tega niti uradni demanti izrecno ne zanikuje. Toda ta verzija je bila sporočena inozemstvu in v zvezi ž njo se tudi poroča, kako je prišlo do izvolitve kasacij-skega sodnika Saraceanuja. Kandidat vladne stranke ie bil general Presan. bivši vrhovni poveljnik ru-munske armade iz zadnje, najuspešnejše vojne faze, zelo ugledna in popularna osebnost. Toda kraljica Marija ni bila zadovoljna z njegovo kandidaturo in Maniu je zato končno umaknil Presa-novo kandidaturo. Tako je prišlo do kompromisa in izvoljen je bil kasacijski sodnik Saraceanu, doslej v javnosti malo znana osebnost. Poslanci so ga sicer volili, ali brez posebne vneme. Liberalci so seveda izrabili vse te zakulisne konflikte, da izpodkopijejo tla osovraženi nacijonalno-caranističr.i vladi. Sedaj ne izrabljajo samo afere s kraljičino kandidaturo, proti kateri so bili tudi sami. marveč tudi izvolitev Saraceanuja. češ da je hotel Maniu z njim utrditi svojo strankarsko pozicijo. V vladi sami je prišlo, kakor se vidi. do nesoglasij, dasi šele naknadno. Saraceanu je vezan tudi po sorodstvu z enim od najvplivnejših članov ministrskega sveta. Vse te zadeve so toliko važnejše, ako se pomisli, kako veliko vlogo igra regentski svet v rumunski notranji politiki. Saj more vsak trenutek sprožiti demisijo vlade, kar more imeti za posledico popolno spremembo režima. Nova vlada bi mogla v nekaj tednih ustvariti povsem drugačno situacijo v državi; taka je vsaj praksa v Rumuniji. Liberalci očividno projektirajo nekaj slič-nega; od tod izvira niibova vebement-na opozicijonalna taktika, ki hoče izrabiti sleherno Driliko. da .oslabi sedanjo vlado in skrajša njen režim. Ponesrečen romunski parnik Bukarešta, 2)1. odetobra. AA. Listi poročajo, da je ruimimsfci parobrod »Regele Carol« zadel v Darda-nelah na sipino. Potnike kakor tudi blago na partvSku so spravili na varno, fe Costance je odiptuJ parriiilk »Dazla* poškodovanemu parniku "Rezale Caroi« v pomoč. Radoslavov umrl Berlin, 21. oktobra, o. Bivši bolgarski ministrski predsednSt Vasilij Radoslavov ie umrl v 75. letu starosti po Šestmesečni bolezni. Vasilil Radoslavov je bil rojen 14. aprila 1854. Študiral je deloma v Bolgariji, deloma v Nemčiji, kjer se je že takrat navzel nemškega duha, ki je bil zanj značilen skozi vse življenje. Po povratku v domovino se je začel že v mladih letih udej-stvovati v politiki m se ie pridružil proti-ruski skupini Stambulova. Ko je bil Stam-bulov po izgonu kneza Aleksandra Batten-berškega regent, je postal Radoslayov njegov ministrski predsednik. Kmalu pa sta se oba politika razšla in po prihodu novega kneza Ferdinanda Koburškega sta se začela srdito pobijati. Stambulov je dal Radoslavova zaradi razžalitve kneza Ferdinanda celo obsoditi na eno leto zapora. Vendar pa Radoslavov ni miroval, temveč je nadaljeval borbo proti Stambulovu. Ko je ta res padel, je postal Radoslavov zopet minister in kasneje še večkrat, kadarkoli je prišla njegova stranka na vlado. L. 1913. je po drugi balkanski vojni Radoslavov kot predsednik bolgarske vlade podpisal mir s sosednjimi državami. Bil pa je od takrat skupno s kraljem Ferdinandom še bolj zagrizen sovražnik Srbije in v veliki meri ie njegova krivda, da je Bolgarija med svetovno vojno drugič skočila Srbiji v hrbet Zato je moral Radoslavov po polomu Bolgarije in njenih zaveznic 1. 1918. skupno s Ferdinandom in drugimi vojnimi krivci zbežati iz Bolgarije. Naselil se je v Nemčiji. V svoji odsotnosti je bil od bolgarskega državnega sodišča zaradi vojne krivde obsojen na dosmrtno ječo. Ko so se po umoru Stambolijskega v Bolgariji vrstile vlade, ki so simpatizirale s političnimi načeli Radoslavova, se je mnogokrat govorilo o njegovi amnestiji Vendar pa si z ozirom na evropsko javnost tega ni upala izvesti nobena vlada vse do letos, ko je bila ob tisočletnici bolgarske države izdana široka amnestija, ki se ie nanašala tudi na Radoslavova. Bolezen ie preprečila njegovo namero, da bi se vrni! v Bolgarijo. Smrt je sedaj končala življenje tega državnika, ki je imel gotovo velike sposobnosti, a iih je, žal, porabljal tako. da je prinašal le nesrečo Bolgarom in vsem Jugoslovenom. Ponesrečen atentat na rumunsko kraljico Marijo Bukarešta, 21. oktobra. AA. >Cuveutul< poroča, da so oblastva v bližini Timisuara našla pod železniško progo zakopana razstreliva, ki bi bila zadostovala, da iztirijo vlak. Kot dozdevni krivec je bil aretiran neki Gyory. Policija smatra, da je bil nameravan atentat na vlak, s katerim je hotela 12. t. m. odpotovati v Timisuar rumunska kraljica Marija, ki pa je pot odložila, ker je medtem preminul regent Buzdugan. Vendar oblastva aretirancu tega ne morejo dokazati. Bolgarski IZVOZ Sofija, 21. oktobra. AA. Trgovski stiki med Bolgarijo io Egiptom so se v zadnjem letu poglobili. V prvih letošnjih 6. mesecih je znašal izvoz iz Bolgarske v Egipt 76 milijonov levov, dočim je bil lani v istem času samo 36 milijonov. Obratno pa j« izvoiz v Turčijo in v Grčijo znatno nazadoval. Letos je znašal ie-voz iz Bolgarske v Grčijo v prvem polletju 241 milijonov levov, ■dočim je lani v istem čas/u dosegel 295 milijonov. Bolgarski gospodarski krogi so zaradi tega po-ia-va v skrbeh. Proslava desetletnice „Drave" Maribor, 21. oktobra. Naše vrlo narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« je minulo soboto proslavilo svoj desetletni jubilej na zelo dostojen način: z jubilejnim koncertom, na katerem je društvo predstavilo občinstvu svoj pevski in tamburaški zbor ter svoj orkester z izbranimi, točkami. Občinstvo Maribora je vkljufe mnogoštevitoosti koncertnih prireditev pokazalo, da zna pravilno ceniti delovanje »Drave« z razmeroma dobrim obiskom. Med obiskovalci smo videli predvsem zastopnike dragih glasbeno-kulturnih organizacij: Glasbene Matice in njenega pevskega zbora, Jadrana, Maribora itd., dalje velikega župana, zastopnike državnih in samoupravnih oblasti, mesta itd. Izvajanje koncertnih točk je dokazalo, da ima danes »■Drava« v svojih kape klikih (Koudelka za godbo, Horvat za pevski in Pivko aa tamburaški zbor) odlične moči, ki resno streme za čim večjo izpopolnitev kvalitete. Predsednik društva g. Mohorko je uvodoma v kratkih potezah orisal namen in pomen koncerta, s katerim se društvo oddolžuje vsem dobrotnikom obenem z obljubo, da hoče vztrajno naprej po sedanji poti vzgajanja nacionalne zavesti članstva in pa gojenja glasbene umetnosti do najvišjih možnih višin. Društvo j« STečno prebrodilo vse peripetije in krize in se danes lahko v miru razvija do čim večje popolnosti v umetniški produkciji. Koncert sam je dokazal, da se vse tri panoge glasbene umetnosti v društvu goje z globokim pojmovanjem in resnim stremljenjem Čestitamo društvu k 10-Ietnemu jubileju po lepo uspelem koncertu še ponovno ter mu samo želimo najlepšega razvoja in razmaha tudi še naprej. Naj bi našlo v naši javnosti obilo dobrotnikov in podpornikov! Odhod kraljevske rodbine z Uboj v Slovenskih goricah Bleda Beograd, 21. oktobra. AA. V soboto zvečer je Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom in obema kraljevičema krenila v spremstvu vršilca dolžnosti dvornega maršala majorja Pogačnika in ordonančnega oficirja majorja Drobnjaka z Bleda ter prispela včeraj ob 11. dopoldne na topčidersko postajo. Odtod je nadaljevala pot do Mladenovca in prispela z avtomobilom v Oplenac ob 13.05. Manrice Decobra pride ▼ Zagreb Zagreb, 31. oktobra. n. Znani pisatelj Maninicc Deodbra bo dospel 30. t. ni. v Zaigreb, kjer bo imel predavanje pod mastovom »V carstvu roa-haradže«. Odgodena razprava proti profesorju dr. Jovanovieu Beograd, 31. oktobra. AA. Za davi ofc 8. pred državnim sodiščem za zaščito države napovedana raaprava oroti uoiv. proi. dr. Dra/goljuijo Jovamoviču, ki je obtožen po ČL 3 in 4 zakona o zaščiti države, je bfla odgodena na predlog državnega tožite!ja dr. Uooviča, ker sta izostali dve glavni priči. Predlogm državnega tožite tta sta se pridružila oba zagovornika obtoženega dr. Jovanoviča. Samomorilna epidemija t Zagrebu Zagreb, 31. ofctobra. n. Danes beleži zagrebška kronika zopet dva poekušena samomora z oetovo kislino. Ot> 10. dopoldne se je zastrupila 38-letma delavoa Elizabeta M., rojena v Murski Soboti. Ker je popila le mamjšo količino oetove kis Ene, bo bržkone okrevala, čeprav se še popoldne ni zavedla. Skoro istočasno se je zastrupila z oetovo kislino 27-letna gospa Ana Fa-ranovič rodom iz Koistajnice, katere stanje pa je zelo težko. Delegacije za pomorsko razorožitveno konferenco London, 21. oktobra, o. Japonska vlada je imenovala svoje delegate za pomorsko razorožitveno konferenco v Londonu in javila njihova imena angleškemu zunanjemu ministrstvu. Voditelj japonske delegacije bo bivši ministrski predsednik Pakicu-ki. Za njegova prisednika sta imenovana mornariški minister Takešitakarab in japonski poslanik v Londonu Cuno. Japonska delegacija bo na potu na londonsko razorožitveno konferenco posetila Washington, ker je Stimson izrazil japonski vladi željo, da bi japonski delegati konferirali pred odhodom v London z ameriškim zunanjim ministrstvom. Washington, 21. oktobra, o. Stimsoo je izjavil, da sta senatorja Reed ki Robinson sprejela poziv, naj se udeležita pomorske razorožitvene konference v Londonu. Sporazum med" Anglijo in Zedinjenimi državami London, 21. oktobra AA. Po poročilu lista »Sunday Times« iz Otave se Macdonald in tioover nadejata, da bota mogla še tekom leta 1929 rešiti nekatera vprašanja, ki se tičejo Zedinjenih držav in Velike Britanije. Predvsem gre za vprašanje sodelovanja na morju in za vprašanje pravic v Primeru vojne. Tako upata odstraniti še pred sestankom londonske konference petih pomorskih sil vsa sporna vprašanja med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo. Nova sestava francoskega senata Pariz, 21. oktobra. AA. Včeraj so bile v 35 departmanih delne volitve senatorjev. Skupno je šlo za 98 mandatov. Na podlagi dosedanjih iridov volitev ne bo posebnih izprememb v sestavi senata. Pariz, 21. oktobra s. Po politični opredeljenosti bo sestavljen francoski senat od 1. januarja 1930. dalje naslednje: Desničar-ka skupina 9 (do seda i 9) republikanska levica 22, (22), republikanska zveza 71 (78), demokratska in radikalna zveza 34 (30). demokratsko-radikalna levica 152 (149), socijalisti 16 (16) in izven frakcij 9 (8). Poincare drugič operiran Pariz. 21. oktobra. Bivšega ministrskega predsednika Poincarčja so davi ob 8. po-povno operirali na mehurju. Operacija, ki je trajala nad 1 uro in so ji prisostvovali 4 zdravniki, je potekla dobro. Kakor računajo. bo potreboval Poincare sedaj dalje časa za okrevanje kot po prvi operaciji Poplava v Urugvayu Buenos Aires, 21. oktobra o. Zaradi silnih nalivov v gorenjem toku reke Urugvav je le-ta silno narastla in segla pri mestih Salto in Paysandu 14 metrov nad normalo-Reka je prestopila nasipe hn poplavila velik del ozemlja ob spodnjem toku. Ker je voda naraščala zelo hitro, je v valovih vtonilo mnogo ljudi in več tisoč glav goveje živine. Rekord z br ezmotornim letalom Rositten, 21. oktobra AA. Nadporočnik Dunor je ostal v zraku z brezmotornim letalom 14 ur in 45 minut ter tako potolkel dosedanji svetovni rekord svojega po-kojnega učitelja Schultza za 35 in tri četrtine minute. Zagonetna bolezen y Londonu London, 31. oktobra, o. V londonskem predmestju Sydenham se }e pojavila zagonetna bolezen, ki mnogo siiči t.iius>u. Dosedaj je obolelo oa ti bolezni 50 oseb. Večina obolenj je lahkega značaja. Umrla ie ena oseba. O izvoru te zagonetne bolezni se ni moglo dosedaj še ničesar doenati. Hmelfsiki trg 2atec, 21. oktobra a. Ob čvrsti tendenci na trgu je bil danes dosežen promet 400 stotov.. Kupci so bili večinoma inozemci. j Cene so se gibale med 600—775 Kč. Za-1 ključna tendeca in cene čvrste. Št Jakob. 21. oktobra V soboto zvečer so obhajali pri posestniku (Poliancu v Ročici pri Sv. Jakobu Ii-kof. ker so popravili in na novo pokrili viničarijo. Vina pa je bilo preveč in zatajevano sovraštvo med delavcema Šim-nom Stubaiom in Jakobom Jelenom je znova privrelo na dan Ker je Stubal že večkrat Jelenu obljubil, da ga bo. ga je Jelen vprašal, ali ima dobro nabrušen nož. Stubal pa mu je odgovoril: »Le počakaj, boš že videl.« Kmalu nato se je vnel kratek prepir in je Stubal zasadi! nož v prsi Jakoba Jelena. ki ie umrl na mestu zaradi izkrvavitve. Uboj je zbudil v vsej okolici globok vtis in razburjenje. Morilec. 20-letni Šimen Stubal. se je v nedeljo javil orožništvu v Št Lenartu. ki ga je izročilo orožnikom pri Sv. Marieti. ti pa so ga prepeljali v zapore sodišča v Mariboru. Truplo tragično preminulega Jakoba Jelena so položili na mrtvaški oder pri Sv. Jakobu, kier ga je komisija iz Maribora popoldne obducirala. Strela ubila tri krave Krani. 21. oktobra Ze včeraj v dopoldanskih urah se je razširila po mestu govorica, ki je zadela nekega posestnika v Zabukovju, v idilični vasici nad postajo Sv. Jošta. O nesreči, ki jo je povzročila strela, smo danes do-znali naslednje podrobnosti: V nedeljo okrog 3. zjutraj }e med dežjem. ki je lil le zmerno, nenadoma močno treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Mazija, vulgo Ovšina. Domači so s strahom skočili pokonci v prepričanju, da je strela zanetila ogenj. Močno so se oddahnili, ko so videli, da požar le ni izbruhnil, pač pa so slišali divje mukanje živine v hlevu. Ko so pohiteli tja pogledat, se jim je nudil strašen prizor. Na tleh pri jaslih so ležale nepremično tri krave, ki jih je strela ubila. Ugotovilo se je. da je strela vstopila skozi okno v hlev. treščila naravnost v kravo, ki je imela svoj prostor med volom in konjem, od tam pa na drugo stran in ubila še dve kravi. Končno je strela všla v spodnji zid in ga močno razdejala. Vol in konj sta pač po čudnem naključju ostala nepoškodovana. Posestnik Mazi je poklical iz Kranja fl-vinozdravnika Bedenka, ki pa ni mogel drugega storiti kakor ugotoviti smrt vseh treh krav. Mazi trpi nad 10.000 Din škode. BUDILKE F. ČUDEN 243 Ljubljana* Prešernova 1 POZORl POZOR! O cilinderska luksuzna limuzina znamke BOpel", skoro nova je radi bolezni pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. Priložnostni nakup in več morejo zaslužiti mesečno spretni senjozni agenti s prodajo državnih premijskih obligacij (državnih srečk) na obroke s takojšnjo pravico do igranja in s prodajo razredna loterije. Naslov: Bank, Krakov, Post. predal 368 Radi prevelikih lokalov sprejmem podnolemniko event. 12630 družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod „Erstklassiger Posten". puškarski pomočnik samostojen delavec v izdelavi lesa (kopit) m kovin dobi stalno namešče-nje. Nastop takoj. Pismene ponudbe z navedbo plače in dosedanjega name-ščenja nasloviti na Josipa Iršai-a. Pe-trovaradin. 12548 Modo jeseni v gobelinih za blazine, prte in druga ročna dela vidite pri tvrdki TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1._ Potnik z avtom ki potuje po Srbiji in južna Srbiji išče stalnega sopotnika ali zastopstvo prvovrstne tvrdke. Ponudbe pod »Za 21167« na PinMicitas, d, d., Zagreb, GrniduM-čeva ul. 11. 12606 Naši Kraji in Letalo »Jutro,, na poletu nad Slovenijo Nove letalske prireditve sirom Jugoslavije — Letalo »FeEkam« prodano v Vukovar — Nekatere zanimivosti z nedeljskega mitinga Mnogo Je bilo in še vedno Je mnogo ugibanja glede ljubkega športnega letala, ki je v nedeljo pod vodstvom izvrstnega Pilota Knopfa zablestelo nad Ljubljano, da so se točno razbirale na njem velike bele črke m rdečem polju: »Jutro«. Se posebno nato na letališču je bilo 'etaio neprestano oblegano od trume občinstva in ustreženo Je bilo predvsem mladini, ki ji Je prijazni pilot dovoljeval vpogled v konstrukcijo in mehanizem. — Tako, tako! so prikimavali možaki, — zdaj si je pa »Jutro« še letalo omislilo. Kaj le bo z njim? Oho, ničesar ne bomo izdali! Samo to lahko povemo, da bo pilot Knopf še precej dolgo krožil z letalom »Jutro« nad Slovenijo, a v nedeljo se bo predvidoma udeležil letalskega mitinga, ki se bo z vsem ljubljanskim programom vršil v Mariboru. PripTave so že v teku in glede podrobnega dogovora se je industrijalec Raab včerai podal v Maribor. Kakšno je letalo »Jutro«? Izvrstna športna tipa, imenovana Dittrich, ki je še pred štirimi leti veljala za akrobacijski aparat Bila je predhodnica tipe »Schwalbe«, ki smo Jo tudi v nedelio videli na mitingu in ki s svojo 14-kratno varnostjo v celotni konstrukciji (običajna je devetkratna) ter s iBletnensovim zvezdnim motorjem 100 HP velja za najboljši športni stroi, na katerem izvajajo glasoviti nemški letalski »asi« Fiesler, Udet Raab, Katzenstem in sličnš svoje drzovite zračne umetnije. Cena takega letala se suče okrog 19.000 RM (266 tisoč Din), a za običajne letalske športnike dobavlja Casselska tvronica Raab & Ka-tzerastein mala letala »Grasmucke« s 40 HP za ceno 9500 RM ali 130.000 Din. Tvor-oica. ki zaposluje okrog 250 delavcev, ima stalno na razpolago do 50 letal in iih razpošilja po vsem svetu. Samo za licenco, da se smeio v Ameriki izgotavljati enaka letala. ie Raab prejel menda 200.000 Din, a za januar 1930. je povabljen na Japonsko, kjer bo po naročilu vlade organiziral slič-bo podjetje kakor je njegovo v Casseln. Z nedeljskim letalskim mitingom, ki Je oudfl vsekakor dovolj drzne akrobacije, je naš Aero-klub hotel izbiti poslednje predsodke, ki jih še ima starejša generacija glede letalstva. To mu je gotovo uspelo v veliki meri. Bilo ie samo treba poslušati razgovore med občinstvom, Ia če bi bila letala za poletavantie obOnstva brezplačno na razpolago, ne dvomimo, da bi se zelo, zelo mnogi in tudi mnoge poslužili izredne prilike. Toda vožnja z aeroplanom pri vsej prijetnosti in sigurnosti seveda tudi ni za mačkine solze. Letalo »Jutro« n. pr. potroši na uro 30 litrov bencina. In naše gorivo je vrhu tega še slabo. Vsaj Raab pravi tako. Ko je pristal po svojih akrobacijah zopet na terenu, si je tiščal nos in nato začel globoko zajemati sapo, češ: »Skoro omedlel zaradi izpuha!«... Nu. kakor koli, — dejstvo je, da pri nas že nič več ne manjka interesentov za letala. Tudi »Pelikan«, ki je na letališču stal poleg letala »Jutro«, ie že prodan nekemu vukovarskemu stavbnemu podjetniku, ki je navdušen zračni športnik in bo s pilotom Knopfom sodeloval na raznih letalskih mitingih širom Jugoslavije. Pilot Knopf se bo namreč pri nas etabliral kot stalni zastopnik Casselske tvornice in računa, da bo v kratkem spravil v denar nekaj letal, saj se je že doslej priglasilo kakih 10 interesentov, predvsem iz Maribora. V svrho propagande bo torej pilot Knopf aranžiral razne letalske prireditve po mestih Jugoslavije, do nadaljnjega pa bo poleta-val nad vso dravsko banovino in to z letalom »Jutro«, katerega je. kakor sam pravi, najbolj vajen, ker ga ie sam najbolj preizkusil in ni imel z njim še niti najmanjšega defekta. To letalo bo skoro gotovo sodelovalo tudi prihodnje leto na velikem letalskem mitingu, ki ga namerava prirediti Aero-klub »Naša krila« z najhujšimi atrakcijami, s prestopanjem z letala na letalo, s skoki iz avtomobila na krila — vse seveda v poletu. Nu, zaenkrat ie prerano, da bi o tem govorili. Smotri pa vendar kažejo, da se letalstvo tudi pri nas silno naglo popularizira. _ Brezplačno Vsem Industrijalcem Jo obrtnikom, kateri želijo uvoziti stroje ali aparate brez uvozne carine sestavita tozadevne prošnje s hitro in uspešno rešitvijo brezplačno. J. SI KOŠEK 12485 črtasti posrednik, Ljubljana, Slomškova nlica 1. Spodaj: Letalo »Jutro«, s katerim Je pilot Raab izvajal vratolomne polete. Pod sliko isto letalo v zraku pri izvajanju »loopinga«. Desno: Letalo »Trumpf«, na katerem se je produciral akrobat Keilner, imenovan kralj zraka. Keilner se zahvaljuje, stoječ na le- talu. občinstvu za burno odobravanje. — Kakor poročamo na drugem mestu, se bo program ljubljanskega letalskega mitinga ponovil prihodnjo nedeljo v Mariboru. Sodelovalo bo tudi letalo »Jutro«. Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. /*ek, Zaprto, preda 3.: Naš gospod župnik. B. Četrtek 24.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. forek 22.: švanda dudak. K Sreda 23.: Car in tesar. Četrtek 24.: Jonny svira. A. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Torek 22.: Morala gospe Doteka. A. Pre- mijera. Breda 23.: Zaprta > Avgust Strindberg: Nevesta s krono »Svetovna gledališča je po vojni osvajal Btesti poznejši, romantični, simbolistični in roligijozni in, kakor so rekli pozneje, e>.spresijoni6tični Strindberg. Da vzdržimo korak, se lotevamo te težavne, a častne naloge tudi mL Poskus naj veljate (Glodal, fct) In poskus je obveljal ▼ resnici. Čeprav mu ni uspelo dokazati, da bi bil ta poznejši, v glavnem za dva izraza (resignacija in sentimentalistična mistika) bogatejši Strind- berg nrnetnSko pomembnejša od Strindberg a, >napol blaznega rušilca družabnih zakonov* in »zagrizenega pobornika skrajnega naturalizma,« skratka od ustvaritelja »Očeta«, »Smrtnega plesa« ali »Bedakove izpovedi«. Človek mora biti modrejši in starejši od mene, da bi si gnal to pobožnost m mistiko, ki karakterizira njegova poslednja dela, bolj k srcu. Cisto na koncu pa bo tičal del krivde na igralcih, kajti nič mi zabavnejšega od debelo pomaziljene pobož-nosti, ki bi se spodobila v pridigi kakšnega kanonika, in ta se je izražala v zadnji sliki na odru namesto tiste, ki si jo je predstavljal morda Strindberg in bi je zavoljo nje to sliko napisal (večjega pomena namreč nima). Vse kaj dmgega pa smo videli v priap-rih, ki se v njih očituje nekdanji Strindberg ▼ vsej svoji elementarnosti, v prizorih krvi, sovraStva, zločina, obupa, kesanja in grozotoih tajnih sil, v prizorih, kjer secira dušo svojega ljudstva in jo prikazuje v njeni brutalnosti in mrkosti, a tudi v njeni samoniklosti in pestrosti. To je bilo režiji (g. Ciril Debevec) in igralcem mnogo prijemljivejše in tu eo znali udariti na tisto pravo struno, ki j© odjeknila v dušah gledalcev. »Nevesta s krono« Je Izredno težko delo za uprizoritev in malokatero 1» zahtevalo reffitve toliko različnih režijskih, igralskih in tehničnih problemov. Tembolj je treba priznati, da je na našem odra uspelo, če Nagrada mlademu umetniku Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je »Jutro« že o Veliki noči razpisalo nagrade za srednješolce. Akcija je med starši vzbudila največje odobravanje, med mladino pa pravo idealno tekmovanje za dobrimi redovi. Pomen akcije je posebno poudarila udeležba naših trgovcev, ki so brez poziva darovali krasna in dragocena darila, tako da je 60.000 Din, ki jih je daroval konzorcij »Jutra«, preseglo dvojno vsoto. Med drugimi se je s prav mecenat-skim darom odlikoval g. Batjel, podjetni lastnik renomirane in izvrstno prospeva-ioče tovarne koles in otroških vozičkov »Tribuna«, ki je poleg najboljšega kolesa { \\ X - M'-, . /i \ - - J r « \\ ■ \ -•>/ ; \ i .,".. v > V,\ / / ; V >' < i ■■ -,. ;. . .. - •. f .•■..: aa? < •--......• ••• ■:...... . ..... ...... ............... poklonil tudi turški zlatnik za najboljšega risarja tehniške srednje šole. Ker je bila šola zaključena pred razdelitvijo daril, sta direkcija in učiteljski zbor Tehniške srednje šole šele sedaj lahko imenovala svojega najbolj nadarjenega risarja. ki se bo posvetil umetnosti. Izbira je bila lahka, ker so tudi obiskovalci razstave na Tehniški srednji šoli lahko presodili, da odlikovanec ne more biti drugi, kakor absolvent kiparske in rezbarske šole Pavel Bozovičar, ki mu ie davi predsednik konzorcija »Jutra« g. Adolf Ribnikar izročil bleščeči cekin v priznanje njegovega dosedanjega učenja in v vzpodbudo k nadaljnjemu delu. Pavel Bozovičar pa ni samo častnega darila vreden, temveč ga je tudi potreben. Kdor Je že hodil po prelepi Poljanski dolini. mu ie gotovo pol ure za Škofjo Loko obrnila na sebe pozornost mala hišica, pri-tisnjena pod čez njo visečo visoko pečino. Tu »pod skalico« je Pavel doma, prej je bil pa v bližnji kovačiji Podpulferco, kjer drvi peneča se Šentlovrenška grapa v So-ro. Njegov oče kovač je oslepel in še je s svojo ženo in sedmimi malimi otroci moral preseliti v borno kočo pod vlažno skalo. kamor po nevihtah večkrat vdere narasla Sora. Slepi oče ni mogel zaslužiti, le z dninami je mati za silo preživljala svojo deco. Oče je silno mnogo čital, dokler mu je dopuščal vid, in je svoje otroke vzgajal po naukih iz knjig, da niso mogli imeti boljše vzgoje kakor je bila očetova. Nenavadno talentiran in kakor zlata vaga pošten je ta mož in tako talentirani in pošteni so tudi njegovi otroci: zlasti so vsi nadarjeni za risanje m slikanje. Ko je bil Pavle star komaj deset let, je risal in slikal že tako žive prizore iz kmečkega življenja, da so jih ljudje jeli devati v okvire. Seveda mu ie marsikdo dal tudi par dinarjev nagrade. To je malega umetnika oju-načilo in pričel je nositi svoje sličice po hišah na prodaj. Tako je preživljal svoje starše in bratce in sestrici, dokler ga ni dobri Francek Dolenc, znani sokolski mecen in industrijalec, poslal na Tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Da ni za skrom- nega Božo viharja izdane podpore zavrgel. mu dokazuje Pavletov cekin. Bozovičarjev 20-letni brat ima težko srčno hibo in z največjim trudom razstreljuje pečino za kočo in tolče kamenje za gramoz. Dokler je razstreljeval skalo nižje, mu je slepi oče držal sveder pri vrtanju lukenj, sedai v višini pa je za očeta prenevarno in mu sveder drži mali bratec. Mali so najboljši učenci v šolah in le redko jih je videti v družbi tovarišev. Sami so med seboj ter rišejo, slikajo in si ustvarjajo svoj svet V miznici so iz škat-ljic za šibice napravili celo mesto s cerkvijo in hišami, vozovi in avtomobili, pa se sprehajajo po tem mestu kakor velika gospoda. Družbo jim delajo cvetlice v kozarcih na oknu in ptičice, ki jim prepevajo po vejah. Pojdite jih pogledat in ganjeni se boste vračali od dobrih ljudi. Kljub cekinu je Bozovičar potrt Čeprav Je izvrstno napravil sprejemni izpit v Zagrebu. ni bil sprejet na akademijo. Le težko so ga potolažili dobrotniki z zagotovilom. da pojde spomladi v Prago. Tak naj bo. kakor doslej, pa bo napravil veselje njim in s svojo umetnostjo vsemu narodu. _A. O. SorefifCf / (Do/eff;c« / Dobre, lopo izdelane obleke, suknje ln suknjiče kuipite prav po ceni iz res dobrega blaga pri tvrdki ** (Pre&Ger, JGpublpana So• (Petra cesta Obdukcija f ravnatelja Hejnica Ljubljana, 21. oktobra Morilec Inšpektorja mestnih nasadov g. Vaclava Hejnica 29-Ietni Janez Pajk, je bil danes dopoldne izročen drž. pravdniku. Ker se je zdel že prej močno deprimiran in ni bilo izključevati domneve, da si utegne sam kaj prizadeti, je bil že snoči odveden v sodne zapore, kier je uvedena stalna kontrolna služba. Tudi v sodnih zaporih ždi Pajk popolnoma apatično pred se in ni baš zgovoren. Po izročitvi policijskih spisov sodišču je prevzel zadevo preiskovalni sodnik dr. Kravina. Obdukcija trupla Vaclava Hejnica je Mla izvršena danes popoldne v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. Izvršila sta jo dva zdravnika in prisostvovali so: preiskovalni sodnik dr. Kravina. zastopnik državnega pravdništva dr. Lučovnik ter šef kriminalnega oddelka Fran Zajdela. Obdukcija je ugotovila: Zločinec ie udaril svojo žrtev šestkrat Na čelu sta dve vsekanini v obliki črke Y, dolgi po 7 cm. V kotu vsekanin je kost počena in vtisnjena za 1 mm. Znotraj na tem mestu pa izhajajo 4 razpokline, dolge po 2, 4, 5 in 8 cm. Zadnji dve razpoklini se nahaiata nad lobanjsko osnovnico in sicer ena proti vrhu leve piramide, druga nad levo očesno streho. Na vratu je 12 cm dolga vodoravna vsekanina, ki pa je na desni razcepljena. Ta vsekanina sega skozi vratni del hrbtenice do hrbtne kože. Dva prsta pred to je površna vrezanina. dolga približno 8 cm. Peti vratni vretenec je popolnoma presekan, 1 cm nad njim pa je hrbtenica v globini 2 cm nasekana. Dva udarca je Hejnic torej dobil na čelo, kar je razvidno iz križaste rane in mu je zaradi udarcev počila lobanjska streha in lobanjska osnovnica. Razen tega je tudi nastopila krvavitev pod možgansko mreno. Na vratu je dobil nesrečni Hejnic dva udarca, kar je razvidno iz razcepljene velike vrezenine na vratu in iz enkratnega naseka vratne hrbtenice. Prvi udarci z vrez ninami so bili smrtn»nevarni, absolutno _ Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gioire-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu. splošni slabosti, vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grencice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Jo-selova« voda izvarcredno dobrodejmo odvajalno sredstvo. »Franz JoSefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge-riiah in špecerijskih trgovinah. Danes premijera! Predstav« ob 4, JŽ6, 14$. in 9. ari. Študent plesalec LSttbanmo pwstoitov§Si»e milijonarjev«®* sina! — Film piesa, lepih žen, veselja, razkošja in zabave. Belini kine •Matica Telefon 21:24. izvzamem stvar, Jri sem jo že omenil in razne podrobnosti, ki jih spričo težav in števila nastopajočih oseb pač ne moremo jemati pre-tragično. Moja navada ni in ne bo, da bi ocenjeval po vrsti delo, ki so ga izvršili posamezniki, vendar pa moram opozoriti na uspeh, ki sta ga doživela in si ga tudi zaslužila oba nosilca glavnih ulog, ga. Ša-ričeva kot nevesta Kersti, g. Kralj v ulogi mladega Matsa. Pravo presenečenje sta bila vsaj zame oba, prva ker je našla neko neprisiljeno, veliko, mestoma res pretresljivo naravnost v igri in v tonu, ki bi si jo želel v vseh njenih nadaljnjih nlogah, drugi, ker je razodel svoj talent v povsem drugačni ulogi, nego smo ga vajeni videti. Okoli teh dveh glavnih figur se vrstijo številne druge, nekatere boljše, druge vsaj zadovoljive. Motili sta me prav za prav samo dve: Babica, ki bi našla lahko ne vem kakšen manj zoprni ton, da ne bi kon-cediral občinstvu tistih trenutkov smeha v resni stvari, na katere komaj čalka; Brita, ki je predstavljala z nečim podobnim v tonu strupenost in zlobo. Govorjenje v zboru mora biti istočasno ali pa je bolje, da ga ni. Mislim, da bi se dale odpraviti tudi takšne malenkosti, kakršno je »plapo-lanje« sten ali projeciranje aenc na nebo. Sami na sebi ne pomenijo takšni nedostatki nič, več skupaj pa jih je baš zadosti, da ti pokvarijo razpoloženje. Karlo Koejančiž. Sedemdesetletnica Henrija Bergsona. Minule dni je slavil sedemdesetletnico največji filozof našega časa Henry Bergson, ki je s svojimi idejami mnogo uplival tudi na leposlovje. Bergson je eden največjih nasprotnikov materialističnega mišljenja, ustanovitelj vitalistično intuitivistične šole, ki je obrnila moderno mišljenje na nova pota. Njegova predavanja v pariškem Col-lege de France so bila pred vojno evropske znamenitosti. Lani je dobil ta sloveči mislec Noblovo nagrado. Živi v Parizu. Bolezen, ki ga veže na stanovanje, je v zadnjih letih omejila njegovo delavnost »Srpski književni glasnik« je priobčil v številki z dne 16. t m. poleg nadaljevanj novo pesem Jovana Dučiča »Medja«, prevod štirih pesmi R. M Rilkeja in tri članke o pokojnem Ivi Vojnovicu (B. Popovič, Isidora Sekulič, Todor Manojlovič). Gospodarske kroge utegne zanimati razprava dr. I. Lovčeviča »Dugovi naše države«. V »književnem pregledu« ocenjuje Milan V. Bogdanovič najboljša srbohrvatski roman zadnjih let M. Crnjanskega »Scobe«. >Po-vremeni« se v rubriki »Kroz knjige i do-gadjaje« bavi s člankom N. Bartuloviča in »Jutra« o jugoslovenski literarni reviji. Ivo Vojnovič t francoskem prevodu. V zadnji številki pariške revije »Mercure de France« je izšla v prevodu Phileasa Les-beguea Vojnovičeva poslednja drama »Prolog nenapisane drame«. Kakor izvemo, ee je zainteresiral za to delo znani ruski režiser in solastnik ruskega gledališča v Parizu g. Pitojev. On pripravlja sedaj pre-miero te drame v Parizu v razkošni in originalni režiji. Premiera bi imela biti še to sezono. Filmazacija Vojnovičeve drame. Berlinska »Ufa« bo prihodnjo pomlad izvršila v Dalmaciji posnetke za fihn, ki bo prirejen po še neobjavljeni drami pokojnega Ive Vojnoviča »Prolog nenapisane drame«, i Glavne vloge bi imela igrati Ivan Možuhin I ia Brigita Helm smrtonosna pa sta bila zadnja dva vratna udarca, ker so bile prekinjene v delovanju žile dovodnice in odvodnice ter načet hrbtenični mozeg. Pogreb nesrečne žrtve brezumnega ubijalca se bo vršil jutri, v torek ob 4. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Mestni vrtnarji so svojemu preminulemu šefu priredili prekrasen mrtvaški oder. Ravnatelj Hejnic počiva sredi obilnega zelenja in rož, ki jih je gojil dolga, dolga leta . . . ODOL [Trmrmrnio PAlTi ©iKiirBPiBiisa čistilna-osvežuJoča-štedliiva Stoletnica Knificove tvrdke ri. v«w v Mraziscu Kranj. 21. oktobra Ze leta 1829. Je Jošt Knific iz Stražišča pričel »cufati« na »brenkah« iz volčje strune raznovrstno žimo. Primitivni so bili ti obratovalni stroji in mnogo trudapolnega dela je bilo treba, preden je prišla žima v končni obliki preko brenk in kolovrata konzumentu v roke. V letu 1857. je prevzel ves obrat njegov sin Jakob Knific in ga s svojo podjetnostjo uspešno vodil do leta 1895. Njemu že niso zadostovale brenke. Naročil je leta 1882. iz inozemske tvornice prvi modernejši stroj za razpletanje surove neobdelane žime. Z malimi presledki od pete ure zjutraj pa do osme ure zvečer sta menjaje poganjala ta stroj dva močna konja. Dosegel je Jakob Knific prav lepe uspehe. Iz raznovrstne konjske grive in repov, govejih repov, kozje dlake in prašičje dlake je izdelal dnevno nad 100 kg žime raznih boi in kvalitet Vse večje »komisijone«, na-sovljene v Gorico in Trst, so dolgo vrsto let vozili furmani na težkih vozovih. V letu 1895. pa je prevzel lepo cvetočo obrt izdelovanja žime za žimnice Jakobov sin Josip, ki jo vodi še danes. Hitremu razvoju industrije v vseh panogah je morala slediti tudi njegova. Navadni način obratovanja ni več zadoščal, ves obrat je bilo treba elektrificirati. Z elektrifikacijo in racionaliziranjem v obratu je narastla dnevna produkcija na šestkratno. Že samo dejstvo. da je firma v stanju postreči vsakega konzumenta s 24 vrstami spredene žime v črni. sivi in beli barvi, jasno pričuje o velikem napredku. Zaradi prvovrstnih surogatov ln izborno izdelanih končnih produktov, vedno v najstrožjem soglasju z zahtevanimi vzorci, je postala Knificeva spredena žima za žimnice renomirana ne samo v Sloveniji, temveč tudi preko njenih mej, v vsej naši državi. Ravno ti kvalificirani izdelki sami so tolikšna reklama za firmo, da so skoro vedno vse večje dobave poverjene tvrdki J. Knific. Vsakega interesenta za spredeno žimo postreže tvrdka radevolje s ponudbami in brezplačnimi vzorci. Tvrdka je bila v zadnjem času zaradi velikega konzu-ma primorana povečati svoi obrat in so za to potrebni stroji že naročeni Danes je obhajala tvrdka Knific stoletnico svojega neumornega dela, ' Jubilantu, ki je razmeroma čil in zdrav, ter ostalemu vodstvu želimo še mnogo let in kar največ uspeha tudi v bodočnosti. Sokol Tragedija v Pulju in JSS Starešinstvo JSS, zavedajoč se polne in težke odgovornosti do usode vseh pripadnikov našega naroda in uvažujoč mnogo-broine protestne izjave, ki so mu došle od bratskih žup in društev, je v zaščito in obrambo humanitete in pravice ter v interesu najprimitivnejših eksistenčnih pogojev naše narodne manjšine spričo pulj-ske tragedije izvršilo takoj vse, kar je v njegovi moči. Obrnilo se je brzojavno na Nj. Vel. kralja Aleksandra L na maršalat dvora, na naše ministrstvo zunanjih poslov. na poslanika italijanske vlade v Beogradu, pismeno pa na Društvo narodov, na Zvezo slovanskega Sokolstva in na Mednarodno telovadno zvezo. Sokolsko zborovanje v Ljubljani V soboto in nedeljo sta zborovali v prostorih JSS v Ljubljani literarna komisija in načelništvo JSS. Zborovanje je vodil načelnik JSS br. dr. Viktor Murnik. Obema sejama so prisostvovali: sestra Brozoviče-va (Zagreb). Iličeva (Beograd), Mužinova in Skalarjeva (Ljubljana) in bratje Šulce (Zagreb), Vojinovič (Beograd), Jesih (Šiška). Lhotski (Osijek), Lavrenčič (Maribor). Smertnik (Celje). Bursstaler, Trček, Kostnapfel, inž. Poženel, Stanič. Keber, Vr-hovec in Šuklje (Ljubljana). — Literarna komisija je razpravljala o enotni terminologiji, o izdaji nove knjige sokolskega telovadnega sestava in o smučarstvu. — Seja načelništva ie določila m predelala ves spored za tekme in nastope v predzletnih in zletnih dneh II. jugoslovenskega vseso-kolskega zleta v Beograd L 1930. — Sklepi stopijo v veljavo, ko iih odobri seia zbora župnih načelnikov, ki se bo vršila dne 2. novembra t 1. v Zagrebu. Seia zbora župnih prosvetarjev v Brodo na Savi se bo vršila 36. in 27. t m. Generalna direkcija državnih železnic je z odlokom z dne 18. oktobra t L, G. D. br. 85.112/29. dovolila udeležencem za vse vlake. izvzemši SOE, polovično vožnjo. Po-vlastica velia za čas od 24, do 29. oktobra t L Udeležbo na seji se mora potrditi v Brodu. Veljajo običajne izkaznice JSS. vpisati ie treba samo število in datum citiranega odbora. ^ AJ^ V ZIMSKE SUKNJE ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in po ceni samo pri tvrdki FRAN LUKIC, Stritarjeva nliea Domače vesti * Po njih delih lih boste sodili. To velja predvsem za ljudi, Iti imajo vedno dovolj besedi, zabavljanja in kritiziranja. Narodna sila pa se kaže v organizaciji. Pri pregledovanju članov Vodnikove družbe se prav dobro pokaže, kateri naši kraji res delajo za napredek, kje res žive polno na rodno življenje in kje se životari no starem ▼ lenobi in brezbrižnosti. Številke bodo govorile o tem in dajale izpričevalo posameznim krajem ih mestom. Delo za Vodnikovo družbo je dolžnost vsen! * Osebna vest G. dr. Rudolf Steinmetz Serodolski, pomočnik ministra trgovine in industrije, ki je kot generalni komisar naše razstave v Barceloni član strokovnega juryja pri tamkajšnji mednarodni razstavi, ie odpotoval v Barcelono, da se udeleži sej vfnovnega juryja, katere so se pričele ta teden. * Spremembe ▼ državni službi. Pri po- Stnotelegrafski upravi v Ljubljani je administrativni uradnik Tilen Epich imenovan za tajnika v 7. skupini I. kategorije. Veko-slav Čeplak, protokolist finančne direkcije v Ljubljani, pa je prevzet kot araivski uradnik pri tehnični upravi v Liubljani. * V imenik Zdravniške zbornice v Ljubliani je bil vpisan dr. Just Bačar. okrožni zdravnik v Št. Ilju v Slovenskih goricah. * »Uradni Ust Dravske banovine« objavila v 104. številki zakona o notranji upravi ter zakon o pospeševanju kmetijstva. * Okrajno učiteljsko društvo rodovlji- ško se je po sklepu občnega zbora v Žirovnici prostovoljno razšlo. * Kolo Jugoslovenskih sester v Kamniku priredi v nedeljo 27. tm. ob pol 3. popoldne na Glavnem trgu v Kamniku veliko dobrodelno tombolo. Dobitki so mnogoštevilni in veKke vrednosti, kakor seženj drv, vreča moke, pohištvo itd. Cena tablici je samo 2 Din. Prodajajo se tablice v predprodaji v raznih trgovinah in trafikah v Kamniku. Ker je prireditev namenjena v človekoljubne svrhe in v prid bednim in revnim, je upati, da Kamnik in njegova okolica poka-žeta, da imata sočustvujoče srce s siromaki. * Dar. Rodbina Pečankova je darovala Društvu slepih 200 Din v počastitev spomina nepozabnega prijatelja Vaclava Hej-ndca. * Pri »glasu »International« v nedeljski številki se mora pravilno glasiti tovorne šasije, 4 in 6 cilinderske. in ne 4 in 5 ci-linderske, kakor je bilo pomotoma objavljeno. * Stari historični grad Slsak. ki je pred 400 leti bil zgrajen pri izlivu reke Kolpe v Savo, je sedaj na prodaj. Njegov lastnik Stevo Gulan namerava prodati stari grad dskupno z zemljiščem 80 oralov. * Lep dar Jadranski Straži. Jadranska Straža v Splitu je iz Iquique v republiki Chile prejela znesek 11.450 Din, katerega je z. Ante Kovačevič nabral na banketu ob priliki prihoda našega poslanika g. Vladimira Marinkoviča v Argentino. * Zobotehnika — asistenta z daljšo prak-srrejme OUZD. Plača po dogovoru. Prošnjam naj se priloži izpričevala v dosedanjem službovanju in jih poslati najkasneje do 31. t m. okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. * Gradbena rokodelska šola. Direktor tehniške srednje šole v Liubljani javlja, da na gradbeni rokodolski šoli. ki se vsako leto prične s 1. novembrom, letos ne bo prvega razreda ln se torej ne bodo sprejemali novi učenci. Šola bo imela letos z* lanske učence H. in ITI. razred in se prvikrat otvori tudi mojstrski tečaj za doseda nje absolvente te šole. Vpisovanje bo od 28. t. m. do 2. novembra. Redni pouk v IT. in IH. razredu se prične v ponedeljek 4. novembra, y mojstrskem tečaju pa v po- Po dežju najlepše očistite parkete s parketnim voščilom I2oio 99 JELiKA« Zdravnik na Vrhniki Dr. Fran fo Zupan se f e vrnil ■ dopusta in ordinira redno vsak delavnik od 8. do 12. are dop. ▼ Mnlleyevi hiSi nasproti lekarne. :: Obsevau)« s višinskim solncent :: Telefon Stev. 9 Telefon Stev. 9 to najtežja pot, do katerem pribaijajo klice boksam v naše telo. DBCO, ki pohaja Sole, obvarujejo rtajzajiesijarvej« prehlada, nahoda k influ-eace ANACOT - PASTILE dr-a Wamni Zneske pošiljati v gotovini ali potom -»cštnih nakaznic in položnic, je zabranjeno. Ta ra-čin plačevanja velja že za mesec julij, avgust in september 1929. šl— Francoski krožek za gospode, ki že več mesecev uspešno deluje, se je po nno-s pritegnitvijo škofjeloških dam in gospod i cen po imicijativi notarjeve soproge ge Alojzije Šinkove Tedenskih jčn h ur je šest. Pouk vodi neki pater francoskega pokolenia v kapucinskem samostanu. SI— Poltena najditeljica. Bitenc Miha iz Suhe pri Škofji Loki je na poti iz škofjeloškega kolodvora na Trati proti domu izgubil listnico s 6700 Din. Veliko veselje pa. je navdalo Biten ca, ko mu je ves denar prihodnjega dne prinesla gospodižoa Krb-larjeva, šivilja na Suhi, ki je danaT našla in prejela 400 Din odškodnine. Redek primer poštenosti zasluži javno pohvalo. §1— Tragična smrt. Pri g. Ivanu K.re*cu, mesarskem mojstru v škofji Loki, uslužbe-m vajenec -^gonder Leopold, o katerem smo že opetovano poročali, je zadob ' "iim poškodbam po večdnevni trajni nezavesti v soboto dopoldne podlegel. Poleg už.ilosSe-nih staršev m mnogih prijateljev je jx.*kij-nrka včeraj spremila na zadnji poti celokupna obrtna nadaljevalna šola v Školji Loki. Prerano umrlemu mladeniču blag ipo-min, rodbini naše vije! Iz Hrastnika h— Gasilno društvo Hrastnik priredi v nedeljo 27. t. m. fagatev grozdja v gostilniških prostorih svojega poveljnika g. Dolin ška. h— Glasbeno društvo Hrastnik se pridano pripravlja na proslavo 10 letnice svojega obstoja, ki se bo vršila v mesecu novembru. Čas in spored priobčimo pravočasno Iz Slovenigradca sg— V proslavo 10 letnice obstoja našega Sokolskega društva se je vršil v soboto 19. t. m. v risalnici meščanske šole lav-nostni občni zbor, katerega je čl .iS'.vo kljufc izredno slabemu vremenu posetilo v velikem ste vi m. Prvi je govoril starosta brat dr. Železnikar, ki je opisal1 v lepem govoru zgodovino nastanka in razvoia našega društva tekom desetletne dobe. Povedal je mnogo zanimivega in je za sv ' govor žel priznanje. Nato so poročali za tehnični odsek načelni ca .sestra Ivanče-a, za mladinski in socijalni odsek br. Tominec, za zdravniškega br. dr. Železni Kar, za presvetlega br. Sentjurc. za dramskega t>r. dr. Lavrič, za gradbenega m veselirnega Rejnik. Vsi referati so bili -ni s ploskanjem, tako da je ves ob po- tekel v najlepšem slavnostnem ioze- nju. Ker na zboru ni bilo prilike, porabljamo to priložnost ter kličemo našemu dragemu starosti, ki vodi aruštvo od ^Hjostka dalje do danes, k desetletnici starostova-nja iskren »zdravo« s toplo Sel »o, da bi ram še mnoga leta sft a ros tov al čil in zdrav. Iz Ljutomera lj— Odselit ev. Te dni so zapustila Ljuto-. mer otroci pred nekaj meseci umrlega dr. Grossmanna ter se odselili v Ljubljano. S tem je odšla iz našega mesta družina, ki se je pred vojno in po prevratu odlično udejstvovala na narodnem polju. Odvetniško pisarno dr. Grossmanna je prevzel gospod Josip Žmavec. lj— Davica. V družini usnjarskega mojstra Haužela se je pojavil primer davite. Ker so odrejene stroge kontumacijsike mere, bo menda ostalo pri tem osamljenem primeru. lj— Nedostatek vode pri novih stanovanjskih hišah mestne občine je odpravljen. Posrečilo se je delavcem, da so po trudapolnem kopanju prišli do vode. lj— Avtoprometna družba je kupila nov avtobus tvrdke Sikoda ter začne 23. t ni. s prometom na progi Gornja Radgona-Slatima Radenci-Ljutomer-Štrigova. Osobito zveza z Medmurjem obeta lep razvoj. lj— »Grofica Marica« v Ljutomeru. — Dramski odsek Sokola je pričel s pripravami za uprizoritev prve operete v našem mestu. Izbral je »Grofico Marico« ter v glavnem že razdelil delo in vloge. lj — Novi mošt se je pojavil v naših gostilnah. Vinogradniki pravijo, da ima ši-pon do 20 stopinj sladkorja, graščoina do 22 in 23. Nedeljski športni drobiž Borba za dtžavno nogometno prvenstvo se je na zelenem polju zaključila z zadnjo tekmo BSK—Hajduk. BSK se je z oziram na pretnje od strani JNSa vendar premislil ter v nedeljo nastopil v Splitu proti Hajduku, katerega je porazil z 2 : 1 (0 : 1). Je to edini poraz Hajduka v državno-pr-venstvenem tekmovanju. Zadnjo besedo v vprašanju, kdo bo za letos državni j-rvak, pa bo imela še glavna skupščina, na kateri bo skušal BSK doseči, da se razveljavita po JNSu anulirani tekmi z Jugosla/- o in s Hajdukom. Ako mu to uspe, bo on prevzel naslov državnega prvaka. Po nedeljski tekmi je končno stanje naslednj «• Hajduk 8 5 2 1 25:14 12 B 4 2 2 18:16 10 Jugoslavija 8 3 2 3 14-10 8 Hašk i 8 3 14 15:15 7 Grad janski 8 1 1 6 8 : 24 3 V Ljubljani se je v I. in II. razredu nadaljevalo prvenstveno tekmovanje. Primorje si je z visoko zmago nad Svobodo zasigural lepo »-rezervo« golov, ki mu bo spomladi mogoče še prav prišla. Rezultati so bili naslednji: Primorje : Svoboda 10 0 (4:0), Hermes : Jadran 5:1 (1:0). Grafika-Slavija 3:0 (1:0), Natakar : Reka 6:2 (3:0). V Kranju je v nedeljo gostoval celovški nogometni klub Sturm, ki zavzema v Celovcu drugo mesto. Gostje so zmagali s 6:3 (2:2). Zaslužili so sicer zmago,' toda z malenkostno diferenco. Gostje so postavili izborno enajstorico, toda domače moštvo jim je bilo trd oreh Zanimanje za tekmo je bilo izredno; prisostvovalo je nad 500 ljudi. Sodil g. Čolnar. V Zagrebu se je vršil finale za prvenstvo ZNP. Hašk je porazil Čakovaoki SK s 5:0 (1:0). Od inozemskih tekem bi bilo omeniti naslednje: Dunaj: Prvenstvene Rapid : SportBub 5:1 (3:1), Hakoah : \Vackar 1:0 (1:0), Admira : Vienna 3:0 (1:0), Austria : FAC 3:0 (2:0). Semifinaile za amatersko prvenstvo Avstrije: GAK : Ottakringer SP. C. 3:2 (0:1), FC Lustenau : Innsbru-cker A. C. 6:1 (3:1). Praga: Prvenstvene. Viktorija Žižkov : Sparta 3:1 (2:1)1, Slavija : Čechie Karlin 3:1 (1:0). Semifimale državnega prvenstva: DFC : Moravska Slavija 9:2 (4:2), SK Kolin : Sparta Kosire 2:1 (0:0), Kladno : Teplitzer FC 3:1 (1:1). BUDIMPEŠTA: Ferencvaros : Hungaria 4:0 (1:0). Znani srednji krilec Himgarije si je pri tej tekmi zlomil nogo. Altona: Nemčija : Finska 4K) (0:0). Kakor znano, obstojajo v Gradjanskem že dalj časa precejšnje diference, zaradi katerih je izstopilo že več aktivnih igračev in drugih članov, ki nameravajo ustanoviti svoj lastni klub pod imenom »Hrvatski gradjanski športski klub 1911«. Novi klub bo takoj pristopil v JNS ter bo njegovo moštvo takoj pričelo v IV. razredu s prvenstvenimi tekmami. V Genovj se je vršil lahkoatletski dvo-mateh Madžarska—Italija. Zmagala je Madžarska z 78.64 Madžari so postavili tri nove madžarske rekorde, in sicer Barcsi v teku 400 m z 48.4, Szabo v teku 1500 ra s 4:00, in Szerenczy v metu krogle s 15.21. Italijani so izboljšali dva svoja rekorda, in sicer Becalli v teku 1500 m s 3:57 in Carlini v teku 110 m z zaprek.imi s 15.2. Gimnastika za gospode. Gimnastika ni potrebna satno spor tira mladini, marveč tudi starejšim gospodom, da si ohranijo telo prožno in gibčno in obvladajo vse mišičevje. SK Iliriji se je posrečilo pridobiti trenerja iz Nemčije, gospoda Deutza, ki }e absoivira.1 visoko šolo za gimnastiko in telesno kulturo v Berlinu. #Specipald-ziral se ie zlasti za plavalno in gšrmiastično panogo m boks. Gospod Deutz bo uvede! posebni giBunastični sistem, ki se je v zapadni Evropi in nordijskih državah uveljavil z velikim uspehom. Giimnastičm treninsi se bodo vršili v zgodnjih večernih urah redno eden- do dvakrait tedensko v telovadnici Tehnične srednje šole. Naprošamo vse gospode, kt se resno zanimajo za predvidene telesne vežbe, da se pismeno prijavijo na predsedstvo SK Ilirije, kavarna Evropa. — SK Ilirija. Zimsko kopališče SK Ilirije, ki je priključeno letnemu kopališču, se gradi pospešeno. Koncem prihodnjega meseca bo že omogočeno kopanje. Plavalni spoTt bodo preko cele zime gojili sportnoki-plavači pod strokovnim vodstvom trenerja. Trener pa bo na razpolago tudi nesport-nikom in bo vsakomur omogočeno, da se sploh naiuči plavanja, pa tudi speoijelmh plavalnih metod. Interesen-ti nai se pismeno Javijo Plavalni sekciji SK Ilirije, kavarna Evropa. ASK PRIMORJE (predsedstvo). Seja centralnega odbora danes cb 20.30 v tajništvu (Ma&a-Olkova c. 1). — Predsedstvo. SK Reka. Poživlja se članstvo, da se sigurno polnoštevilno udeleži sestanka, ki bo danes 22. t. ni. ob 20. uni pri g. Bartkl v Rožni dolini. — Tajnik l. Ljubi], športni klab (zimska sekcija). — Vsa člani, tako verificirami kot neverificirani, se pozivajo na sestanek v petek, 25. t. m. -ob 18. v daimsko sobo kavarne Emona. Načelnik sekcije. SK Krakovo. Danes v torek ob 20. uri strogo obvezen sestanek zaradi kluboviih pravil. Šesta, nek se vrši v gostilni Useraik, Rimska cesta. Na sestanek se poziva tudi g. Gzerny L Prosim točnost. — Tajnik II. Zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Ruše bo priredil v letošnji zimsfci sezoni sledeče prireditve: za Božič smuški tečaj na Klopnem vrhu pod vodstvom priznanega smučarja g. Ivana Tavčarja iiz Ljubljane. Dne 19. januarja sinuško tekmo za prvenstvo mariborske oblasti z izhodiščem Klopni vrh. Dne 16. februarja skupinski tek z izhodiščem Mariborska koča, kjer se tudi vrši na predvečer te prireditve zabavni večer. Ne®godno zavarovanje za članstvo je uvedeno. Savezne legitimacije in pravila se dobe pri blagajniku. — Pozivamo članstvo, da čimprej poravna zaostalo članarino. — Vse informacije se dobe v trgovali Stoječ, Jurčičeva ulica št. 6, kjer se sprejemajo tudi novi člani Članstvu SK Ilirije. Z ozirom na bližajočo se zimsko sezono, opozarja odbor vse svoje člane in članice, da je pravilnik o polovični vožnja" na vseh progah drž. železnic še nadalje v veljavi Po tem pravilniku gre vsem članom SK Ilirije pravica do trikratne polovične vožnje na leto od poljubne postaje do poljubne postaje v državi. Oni člani, ki se žele poshižiti te vozne ugodnosti, naj pošljejo svojo sliko (na zadnji strani slike naj bo čitljivo ime in priimek) na klubov naslov: Poštni predal 175 ali pa v kavarno »Evropo«. Sliki je priložiti zneseik 20 Din za izstavitev legitimacije. On.i člani, ki imajo že legitimacije, veljavne za leto 1929, jih morajo Ikonoem koledarskega leta Izročiti klmboveimu tafiništvu zaradi podaljšanja, odnosno izstavitve novega za leto 1930 ve Kavnega potrdila. Stroški za podališanje znašajo Din 10. Te vozne ugodnosti veljajo do 31. maja 1930. Pri tej priliki (iosoodarstvo Povezanost dinarja s švicarskim frankom Nazadovanje deviznih tečajev, ki ga opažamo že več tednov, je v zadnjem času vzbudilo zanimanje tudi pri širši publiki. V primeri s tečajnimi fluktuacijami zadnjih let pred stabilizacijo dinarja (pred 1. 1925.), to nazadovanje sicer ni znatno, v stabiliziranih valutnih razmerah pa je navzlic temu vredno, da mu posvetimo nekaj več pažnje. Še pred dobrima dvema mesecema je deviza na Newyork no tir aln pri nas 56.87 do 56.90 Din za 1 dolar, včeraj pa je bil na ljubljanski borzi zabeležen že tečaj 56.51. Prav tako je v tem času nazadovala n. pr. deviza na Dunaj od 8.025 na 7-9616. deviza na Prago od 168.6n na I6767 in deviza na Trst od 297.80 na 296.60. Naš dinar se je torej v zadnjem času precej okrepil. Vzrokov za to okrepitev j>a ni toliko iskati v razvoju naše plačilne bilance, temveč predvsem v dejstvu, da drži naša Narodna banka že vse leto nespremenjen tečaj za devizo na Curih. Naša Narodna banka obvlada na podlagi deviznih predpisov popolnoma naš devizni trg. Koncem januarja t. 1. je zadnjič spremenila tečaj deviza na Curih in od takrat notirn curiška deviza na naših borzah brez presledka nespremenjeno 1095.90 Din za 100 švicarskih frankov. S tem, da drži Narodna banka naš dinar v trdni relaciji s švicarskim frankom, je gibanje dinarja povsem odvisno od gibanja švicarskega franka, ki predstavlja eicer zlato valuto, vendar pa se tudi njegov tečaj giblje med spodnjo in zgornjo zlato točko. Tako je moral tudi v zadnjem času naš dinar glede svoj-e vrednosti slediti gibanju švicarskega franka. Ker pa se je švicarski frank v zadnjih tednih stalno dvigal, se je moral zaradi nespremenjene relacije med švicarskim frankom in dinarjem, tudi nai dinar dvigniti, švicarski frank se je še pred dvema mesecema gibal pod zlato pariteto (1 dolar = 5.18 Švicar, franka). Dolarska deviza je namreč notirala na švicarskih borzah skoro 5.20. V zadnjih dveh mesecih pa se je švicarski frank toliko dvignil, da stoji danes nad zlato pariteto, kajti dolarska deviza je padla že na 5.165. Ta okrepitev švicarskega franka je torej v zvezi s trdno relacijo med švicarskim frankom in dinarjem, pravi vzrok nagle okrepitve dinarja in padca deviznih tečajev. = Vprašanje železnice Bvese Sušak-Martinščiea. V soboto je v Beograd dopo-tovala iz Sušaka deputacija pod vodstvom žurana g. Ruž;ča, ki je skupaj 6 predsednikom in generalnim tajnikom zagrebške Zbornice za TOI dr. Vrbaničem in dr. Čuvajem posetila prometnega ministra v zadevi izgraditve železniške proge Sušak Martinščica. Projekt za to progo je že izdelan in bi gradbeni stroški znašali okrog 15 milijonov Din. Denutacija je prosila g. ministra, da bi stroške za gradbo te proge vnesel v novi proračun. V isti zadevi je deputacija poselila tudi finančnega ministra ter sta oba ministra obljubila, ia bosta skušala v proračunu najti kritje za ta važen projekt. Na zgraditvi proge Sušak-Martinšeica je v veliki meri interesi rana tudi Slovenija, kajti sušaška luka, preko katere se izvažajo ogromne količine lesa iz Slovenije, je zaradi naglo naraslega prometa že danes preobremenjena. Zaradi terenskih neprilik pa razširjenje luke na Sušaku skoro na več mogoče ali pa bi zahtevalo ogromne investicije. Edina rešitev je v tem, da se luka Martinščica priklopi sušaški luki in da se zgradi med obema lukama 2.5 km dolga železniška zveza, ki je sicer težko izvedljiva, vendar pa neobhodno potrebna.. Luka Martinščica je dobra naravna luka in bi služila predvsem za izvoz lesa. Terenske razmere v luki so prilično ugodne in nudijo poleg tirnih naprav in skladišč ležarinske prostore za las od 70.000 m3 Načrt proge Sušak-Marfinščica je že pred leti izdelal naš priznani strokovnjak inž. Klodič, in šifer v zvezi s svojim projektom zveze Slovenije z morjem. — Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 15. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve po večtedenskem trajnem dotoku deviz v drugi četrtini cktobra prvič zopet nekoliko zmanjšale, in sicer za okrog 20 milijonov Din. Ker se je istočasno Znak, da se uporabljajo le čista, naj-žlahtnejša olja, da se doseže največjo pralno moč in da varuje perilo le na ponovno okrepitev švicarskega franka so devize razen curiške, dalje popuščale, in sicer devize na Newyork od 56.545 na 56.51, devize na Dunaj od 7.9644 na 7.9616, devize na Trst od 296.60 na 296.45, dočim sta devizi na Berlin in London zaradi in-tervalutarno čvrste tendence ostali v glavnem nespremenjeni. Potrebo v devizi na Trst je deloma krila privatna ponudba. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes dvignila za 5 do 6 točk Za aranžma se je trgovala po 420 in 421, za kaso po 420 in za november po 423 Investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 84.50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Union banki po 202, v Srpsld po 156, v Jugobanki po 81.50 in v Zemalj-ski po 125; med industrijskimi vrednotami pa je bil promet v Slavoniji po 130 m v _____B „„ ac Brodski tvornici vagonov po 130. d^čim 6e tudi stanje posojil zmanjšalo za 17 milijo- j" terana trgovala pri nazadujoči h teča- tržišču v Berlinu so v soboto nofcirala ju-nov Din, dočim 90 se žirovne vloge zopet P° ^ 405 in 400. goslovenska jajca nespremenjeno kakor ....................- - 1 Devize in valute. zadnjo soboto, namreč 12.25—12.75 pfeniga, Ljubljana. Amsterdam 22.815, Berlin I fco obmejna postaja, neocarinjeno. — Na niirnberškem hmeljskem trgu je znašal pretekli teden dovoz 1250 bal, prodanih pa je bilo prav tako 1250 bal. Koncem tedna je bila tendenca nekoliko prijaznejša pri boljših cenah. Hallertauski hmelj notira 55—95 mark (14.90—25.70 Din za kg). Nekaj prometa je bilo tudi v tranzitnem štajerskem hmelju, prvovrstne kakovosti, po 43-:-45 mark (11.60—12.20 Din za kg). Prvovrstni baški hmelj notira 40 mark, prvovrstni alzaški pa 45—60 mark. - Jajca -f S tržišča jajc. Na tržišču jajc opažamo neko ustaljenje cen, kar je v zvezi z okol-nostjo, da so hladilnice pričele oddajati blago. Povpraševanje po svežem blagu ni več tako živahno, vendar so cene dalje prilično čvrste. Nakupovalci in izvozniki plačujejo blago po 1.45 Din za komad. — Na dvignile, je obtok bankovcev padel skoro 100 milijonov Din na okrog 5700 milijonov Din. Žirovne vloge so pri Narodni banki dosegle že 937 milijonov Din (za 500 milijonov več kakor lani), kar je znak precejšnje likvidnosti jugoslovenskega denar- nega trga navzlic napetosti na inozemskih opozarja odbor vse članstvo, da se bodo spreie- I tržiščih. Tudi višina posojil je za preko 100 Jttaie sMc* raraM t^i, t---a ----I milijonov Din manjša, kakor lani v istem času. Stanje od 15. t m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t m.): kovinska podlaga 394.7 (— 23.1), saldo raznih računov 1088.8 (+ 2.8), posojila na menice 1323.3 (— 17.6), lombard 266.7 (+ 0.5; pariva: obtok bankovcev 5703.6 (— 92.4), žirovne obveznosti napram državi 134.8 (+ 3.4), ostale žirovne obveznosti 936.7 (+ 39.6), razne obveznosti 158.8 (-f 12.0). = Izplačilo kuponov. S 1. novembrom nraile slike zaradi izstavitve teh legitimacij samo od onn-h članov, ka so poravnali članarino do konca 1 .1929., zato je v interesu vseh onih. b! so še v zaostanku s članarino, da Jo nemudoma poravnajo. — Odibor SK Ilirije. Dopisi Radeee. V nedeljo je priredilo prostovoljno gasilno društvo vinsko trgatev, ki je , . - - ---------- kljub slabemu obisku dobro uspela. Vsa ^ zapadel v plačilo 15. kupon obvezni hvnln in ___:__•_ _____. I 4.% nncnifla <»o lilrni/idmii, ~ j__ hvala ID priznanje cenjenim goepodom iz P3.?,1™106 in ^m damam ki so nas po-setili m sodelovali, žal smo pogrešali naše občane gg. hišne posestnike, katerih se je n,ase.™ vabilu odzvalo samo pet. _ V noči oa 19. na 20. t m. je umrla gospa Podles-nikova v visoki starosti 88 let Pokojnica je imela svojecasno znano gostilno pri iLu-dovikuc. Do zadnjega je bila duševno čvr 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.896, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 794.66 — 797.66 (796.16), London 275.96, Newyork 56.51, Pariz 221.77 - 223.77 (222.77), Praga 167.27 — 168.07 (167.67), Trst 295.47 — 297.45 (296.45). Zagreb. London 275.46—276.26, Newvork 56 61—56.41, Pariz 221.77—223.77, Milan 295.479—297.479, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.785—22 845, Berlin 13.5125 do 13.5425. Dunaj 7.9466—7.9766, Praga 167.27 do 168.07. Curih. Zagreb 9.126, London 25.17875, Newvork 516 50, Pariz 20.325, Milan 27.04, Berlin 123.42. Dunaj 72.60, Praga 15.29, Bukarešta 3.075. Budimpešta 90.20, Sofija 3.73, Varšava 57.95. Efekti. J5agrr-h Državne vrednote' Vojna Skoda 4% posojila za likvidacijo agrarnih odno- 1 101 Ano , _ — ------ šajev v Bosni in Hercegovini. Kupon št 5 KT ~ 423 jlfa 42"5 ~ 422?' M n07„em" tega posojila bo država honorirala le do - r i?2. ~ 424" m december 425 - 426.5, 31. oktobra, ker s 1. novembrom zastari Finančna direkcija objavlja v »Uradnem listu«, da davčna uprava Ljubljana-mesto s 1. novembrom ne bo več izplačevala dospelih kuponov in amortiziranih obveznic državnih posojil, temveč neposredno bla- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 21. oktobra 1929. Kraj Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplie Split sta Blag p spomin, žalujočim naše sožalie! gaj,na flnan5ne direkcije v Ljubljani. ----1 = Povišanje glavnice Delniške tiskarne d. d. ▼ Ljnbijani. Za 5. november j3 sklican izredni občni zbor Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, ki bo sklepal o povišanju dopustne delniške glavnice od 625.000 ua Višina barometra 308 8 m Ba65 . > u ca I Smer vetra i ia brzina r m. ta t*lr Io O ® 758 7 '57-3 75*9 759 4 7597 10 1 10 10 17 13 90 80 90 HO 70 NE 2 SW 4 mirno W 6 mirno 10 9 9 10 10 764-3 13 98 irjimo 10 758-5 17 70 S 6 9 Padavin« ! Vrsia r n»m do 7. «we 24 6 1 81 1 •4 investicijsko 84.5 — 85. agrarne 54 blago bančne vrednote: Praštediona 882.5—892.5. Union 202 — 204. Srpska 156 — 157, Jugo 81.5 — 82. Narodna 8050 den., Zemaljska 125 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 _ 45, Našička 1600 blago, Gutmann 180 — 190, Slaveks 96 — 100, Slavonija 130 — 140. Drava 305 — 360, še-čerana 400 — 405, Brod vagon 130 _ 135, Vevče 132 den., Isis 22 den., Dubrovačka 420 — 430, Trbovlje 465 den. 875.000 Din in o predlogu za" izposiovanje I B?0gra?^Y<>ina šk(*?a 422 ~ 425- M de" oblastne odobritve za nadaljnje povišanje j6«1" 4295 ~ ~ 431 > investicijsko 84.5 glavnice do 3 milijonov Din. do ^ a^rarne M-75 - 53. = Konkuri je razglašen o imovini Franc- | OlS^OVflO tfŽiŠCO love Jožefe in zapuščine po Franclu Jožetu, posestniku v Kresnikah. pošta Štore (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 28 t. m., oglasitveni rok do 25. novembra. ugotovitveni narok 2. decembra). = Zakon o pospeševanju kmetijstva je objavljen v »Uradnem listu< od 19 t. m. Borze Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.2, najnižja 8.8. Solnce vzhaja ob 6.24 zahaja ob 17.5, luna vzhaja ob 19.15, zahaja ob 11.27. Dunajska vremenska napoved za torek: Milo, najbrže jasno jesensko vreme 21. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nekoliko večji; predvsem v devizah na Trst, Prago, Curih in Dunaj. Glede Hmelj + S hmeljskih tržišč. Pri dalje čvrsti tendenci 90 se cene na žateškem hmeljskem trgu ustalile. Tudi pretekli teden je bilo nakupovanje živahno ter je bilo dnevno podanih nekaj sto stotov Povpraševanje in ponudba sta v ravnovesju, vendar je opažati, da je na deželi že prav malo prvovrstnega blaga, ki ga producenti zadržujejo. Blago, ki je še na razpolago pa je slabše kakovosti. Prvovrstni hmelj notira sedaj 700—775 Kč (23.50-26.00 Din za kg) srednji pa 575—675 Kč (19.30-^22.78 Din). Les -f Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 30 vagonov, in sicer 5 vagonov tramov, 18 vagonov bukovih drv, 1 vagon rezanih bukovih drv, 2 vapona bukovega oglja in 4 vagoni smrekovih desk. Eksekutivno je bilo kupljenih 10 vagonov bukovih drv (zdravih, suhih, brez okroglic in klad, 1 m dolž.) fco nakl. post. Vojnič po 25.50. Žito + Chieago (21. t m.) Pri čvrsti tendenci se je cena pšenici dvignila za december na 128 3a marc pa na 136. + Žitni trg (21. t. m.) Navzlic znatneiše-mu nazadovanju ameriških tečajev koncem zadnjega tedna, kažejo tečaji na evropskih borzah le malo sprememb. Na budimpeštan-ski borzi je oktobrska pšenica nekoliko popustila na 21.89, pri nas pa so cene ostale skoro nespremenjene. Moka »Or je dalje čvrsta in notira 300 — 310 fco vojvodinski mlin. + Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slov. posta ia, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška 80/81 kg r»o_ 245 — 247.5, baška, 79 kg po 242.5 2*5, baska uzančna po 230 — 23° 5 sremska 80 kg po 240 do 242.5, sremska 77 Jf 235 ^o237"5' ,rž: baška, 72/73 kg po 210 —212.5; moka: »0< fco Ljubljana, plač. po prejemu po 355 do 365; koruza: baška, nova, umetno sušena, mlevska larifa po 197.5 — 200, navadna tarifa po 202.5 do : "ves: j^ški, 63/64 kg, navadna tarifa po /Oo — 207.50; laneno seme: domače provenjence, pariteta" Ljubljana po 5 _ 6 + Novosadska blagovna borja (21. t m) Tendenca nespremenjena. Promet: 56 vag pšenice, 8 vag. moke in 1 vagon otrobov.' Pšenica: baška, 77 kg 190 _ 192.5: 78 kg 192.5 — 195; banaška 187.5 — 192 5 Je£ men: baški 125 - 127.5. Oves: baški in sremski 145-150. Koruza: baška v Storžih 5 za marc, ladja Dunav 145 — 150, umetno sušena za oktober Dunav 152 5 _ 155 — £7 a: nI ^ 3055 *2< 270 - 280;'»5< 247 - 255; >6« 210 - 220; »7< 175 — 185 Otrobi: baški in banaški 105 — 110. Iz življenja in sveta Rixmuns&a kraljica Marija m princ Nikolaj, član regentskega sveta Popravljanje okostja Na kongresu kirurgov, ki se je vršil te dni v Parizu, je postavil njegov predsednik trditev, da je mogoče člo« veško telo, zlasti na njegovo okostje popraviti z isto lahkoto in zaneslji« vostjo kakor kakšen predmet iz lesa ali kovine. Ameriški kirurg dr. Alber je nato pokazal zborovalcem električni stroj, ki omogoča kirurgu pri opera* cijski mizi vsa tista dela, kakršna iz* višuje reparater v strojni delavnici na kovinskih ali lesenih delih. V slučaju, da ima pacijent zgrbljeno hrbtenico, mu operater n. pr. izreze skaženo kost in mu jo nadomesti z novo, pravilno ob.žagano in izobličeno kostjo, ki jo električni aparat pripravi iz dela pi« ščali. Tako se da hrbtenica popraviti kakor kakšen skrivljen drog. Črne slavnostne obleke smiokirrg. frak ter siafcoe za žalne m druge prilike ter elitne črne sukne najboljšega blaga, finega izdelka in ceno pri Drago Schv/ab, Ljubljana. Samomor pri dolarjih plače V Newyorku vzbuja silno senzacijo samomor ženske, ki je veljala za naj« bolje plačano u-lužbenko na svetu. Da« mi je ime Berger. Bila je nastavljena kot voditeljica velike modne hiše Berger Brothers. Njena letna plača je dosegla velikansko vsoto 100.000 'lo* larjev. Ta gaža je bila rekordna "las ča celo v Ameriki, ki je vajena najraz« ličnejših nemogočin možnosti. Tragedija se je odigrala v net,em newyorškem hotelu. Bergerjevo so našli v najeti sobi mrtvo. Poleg n'e je ležal v krvi njen prijatelj, kateremu se je Bergerjeva pridružila po ločit"i od svojega moža. Borba z morskim volkom Francoski atlet Andre Rolet, olim« pijski zmagovalec v dviganju uteži, se je kopal v morju z nekim svojim ori« jateljem. Opazila sta poldrug meter dolgo ribo, menila sta, da je run in sta jo začela loviti. Riba se je hipoma obrnila proti zasledovalcema in ud.ir.la Roletovega tovariša z repom tako silno po roki, da mu jo je zlomila. Nato se je spravila na atleta. Po dolgem boju jo je ta z nožem ubil. Hip nato je zve* del v svoje zaprepaščenje, da je bil ubil mladega — morskega psa. Častilci hudiča na -Francoskem Maurice Garson, eden najbolj zna* nih pariških odvetnikov, je imel pred kratkim predavanje, v katejrem je po« vedal mnogo zanimivega o častilcih hudiča, ki tvorijo v Parizu precej ste« vilno versko ločino. Policija ve o tej sekti, do katere je drugače težko priti, a ji da mir. Nadzoruje jo le v toliko, da se ne godijo človeške žrtve. Ti čud« ni pobožnjaki se zbirajo na več me« stih, tako n. pr. v fontainebleauškem gozdu o polnočni uri. Tu poklekujejo v rise in rišejo na tla kabalistična zna« menja. Hudičev »duhoven« vihti kadil* nico pred oltarjem, na katerem gorijo sveče, in kliče hudiča. Verniki, ki pri« sostvujejo tej »maši«, monjo za izpol« nitev svojih najrazličnejših želj. V pr* vi vrsti si žele seveda posvetnih do« brin. Hudiču zapisujejo v zameno svo« je duše in sicer z listinami, ki sc se« stavljene po vseh jurističnih pravilih in ki jih podpisujejo z lastno krvjo. Vendar so mnogi zelo previdni. Saj za« pisujejo v svoje pogodbe klavzule, ki so tako spretno sestavljene, da bi se hudič za dušo lahko obrisal pod no« som — če bi si jo hotel vzeti šele na temelju takšne pogodbe. Baš te pret« kanosti dokazujejo najbolj, da hudi« čevi častilci v hudiča res — verjame« jo. Gareon, ki se je udeležil več tak« snih maš, je videl mnogo pogodb opi« sane vrste. Tudi drugače je praznoverje na Francoskem grozotno razširjeno. Pode« želska sodišča imajo venomer oprav« ka z ljudmi, ki obtožijo tega ali one« ga soseda, da jim škoduje s — čara« njem. Še pred kratkim je pekar v Fnn« tenay«sous«Boisu obtožil svojega sose« da, da mu je s coprnijami okisal mle« ko... Ta čas je na posebnem glasa angleški »Mag« Alcister Crowlev, ki je prišel na Francosko razširjal ro v hudiča. Njegove knjige o črni ma« giji kupuje občinstvo v velikih nakla« dah. 252 let star Kitajec Na Kitajskem živi mož, Li«Čing«Jun po imenu, ki trdi, da mu je 252 let. Odkril ga je profesor Vu«Čung«Č^ z minkuošKega vseučilišča v Pekinrtu in baje so na razpolago listine, ki doka« zujejo, da se je starec rodil pod cesar« jem KangsKsijem 1. 1677. Leta 1777., ko 'e izpolnil 100 let, rta vpisali med člane mandžurske dinastije, 1. 1877 so ga ob dvestoletnici počastil nonovno z enakim vpisom. Srdaj jadra kre"' o proti svojemu 300. rojstnemu d.ievu in je na zunaj navzlic oji beli bradi ves čil in krepak. Še lansko leto je po« vaMl general Jang«? - voiaš' i -'ver« ner v Sečinanu. na pojedino, pri kateri je starec v jedi in v pijači in v ra^^o« sajeno^ ; , otolkel vse ostale ~ovab« Ijence. Li je imel 23 žen, 24.. ki jo ima sedaj, je nanram njei pravo de« kl:tce. Šteje namr : komaj 60 let. Pro« fesor Vu«Čun*«Če bi <*a rad rnnravil do tega, da bi se preselil v Pekinrt da bi proučil skrivnost niegoveoa doloe« ga življenja. Li, ki je bil v mladih le« tih prodajalec zdravilnih rastlin, trdi namreč, da je odkril zelišče, ki daie dolgo življenje. Kakor vsi takšni od« kr:+el_;i pa svoje skrivnosti noče niko« mur izdati. Paragraf o homoseksualnosti v nemškem državnem zboru Odsek za kazensko oravo nemške« ga državnega zbora je sklenil z veči* no 13 glasov, da se črta iz kazenskega zakonika paragraf 175., ki so ž njim zasledovali primere homoseksualnosti. Predsednik tega odseka je pred glase* vanjam navedel tri glavne razloge, ki govore za odpravo tega člena. Prvič je v tem primeru kazensko pravo poDol« noma odpovedalo, kajti le majhno šte« vilo izmed tisodev primerov je bilo mogoče sodno zasledovati. Drugič je dajal paragraf potuho tistim osebam, ki se bavijo, deloma naravnost poklic« no, z nečednim poslom izsiljevanji na račun s homoseksualnostjo udarjenih nesrečnikov. Tretjič pa se je vršila baš zaradi tega paragrafa najhujša o-opa« ganda za homoseksualnost, tako da so bili učinki popolnoma drugačni, nego so si jih bili zamislili ljudje, ki *o ga so r a vili v veljavo. + Hrt* posebnega oasnanil*. Naš jskrenoljubljen!, nepozabna soprog, ob. brat, svaik din stric, gospod franc RaJovan Vrhunc trgovec nas je v nedeljo, dne 20. t m. ob 22. uri -po dolgem trpljenju za vedno ostavi'1. Pogreb blaigega pokojnika se bo vršil v torek, dne 22. ofctobra 1929. ob 16. uri iiz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor—'Ljubljana—N15—Kočevje, dne 21. oktobra 1929. Marica Vrhtinc, soproga; Ing. Nejko Vrhunc, brait; Franja Vrhunc, učiteljica, Josipina J&K roj. Vrhunc, sestri in vsi ostali sorodniki. Radio Torek, 22. oktobra. LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, bonza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila ias dnevoiiaov. — 17: Koncert ra-dio-orikestra. 19: Predavanje o fotoarnaterstvu. — 19.30: Ruščina. — 20: Jalen: »Nevesta« (igrajo člani narodnega gledališča). — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. Sreda, 23. oktobra LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproduc. glasba. — 13JO Poročila te dnevnikov. — '7: Koncert radio-orlkestra. — 19: Uprava in gospodarstvo v Mirili (prof. Kranjec). — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa io poročila. ZAGREB 12JO: Re*wodutiram glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos koncerta m Praige. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 20: Konce« radio-kvarteta io solistov. — 21.10: Poročila. — 21.25: Prenos koncerta ruskega onkestra balalaijk. —PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos simfoničnega koncerta orkestra Češke filharmonije. — BRNO 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17.45: Onkestralen koncert. — 20.30: Koncert Mozartove glasbe. — 21.25: Violinski koncert. — 23: Lahka glasba. — DUNAJ: Dopoldanski koncert. — 15J0: Glasbeni program za mladino. — 16: Koncert orkestra. — 20.05: Mešan program. — 21.30: Koncert komornega kvinteta. — BERLIN 16.20: Popoldanski koncert. — 18: Lahka godba orke- stra. — 20.15: Prenos opereite k sledafiSča. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Preooa koncerta iz Stuttgarta. — 20: Prenos slovanskega večera iz Stuttigarta. — 21J0: Koncert na orgle. — LANGENBERG 17J5: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Dramski večer. — Lafo-ka godba in ples. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Slovanski večer: koncert filharmoničnega orkestra. — 21: Recitacije. — 21.30: Koncert na orgle. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert lahke glasbe. — 20: Madžarske pesmi. — 21: Koncert lahke glasbe. — Reproducirana glasba. — LONDON 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.35: Dramski večer. — Godba za ples. — RIM 17JO: Popoldanski koncert. — 21: Verdijeva opera »Moč usode«. — STOCKHOLM 20: Koncert komorne glasbe. — 21.40: Veseboi^ra. —. Godiba za ples. Oblastno kocesiionirana šoferska šola Gojko Pipenbaciier LJUBLJANA Pisarna in informacije: Rutarjeva ulica 9 Otvoritev 2. novembra Išče se 50 krolrtev 12627 za lahko in trajno konfekcijsko delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra" POTNIK špirituozne stroke za Slovenijo, mariborska oblast, s© sprejme takoj. Prednost imajo že uvedene moči. Ponudbe je nasloviti v Celje, poštni preda) 37. 12639 cs tC Resno, razširjeno trgovsko podjetje sprejme nailnean vodjo za vodstvo svoje ekspoziture v Ljubljani z deležem, ki je dobro vpeljan v krogih veletrgovcev in obrtnikov. Kapital ni potreben. Znanje nemščine pogoj. Sialen, zasiguran, lep zaslužek. — Obširne ponudbe pod „Erstklassiger Organisator" na ogl. odd. Jutra. Pogrebni tavod Iv Gajšefc, Vo dmat-L jubl jana. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodtfScom, prijateljem ia znancem, da je naš dragi soprog in oče, gospod Julij Trotovšek prostorni mojster drž. žel. v pok. po težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 19. oktobra 1929. v Gospodm preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vTši v torek, dne 22. oktobra ob 4. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. ofetobra 1929. žalujoči ostali. Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja oh smrt! našega nepozabnega Vladota in za poktonjeno prekrasno cvetje m vence, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se prijateljem pokojnikovim, osobito g. dT. Tonetu Jamarju za požrtvovalno skrb in prijateljsko ljubezen in nego med boleznijo in ob smrti, akademskemu pevskem« zboru za prelepo in ganljivo petje, pre-častiti duhovščini, oficirskemu zboru, vojaški godbi in častni, četi, tovarišem akademikom, zastopnikom raznih korporacij, zavodov in društev, ki so našega blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Našo globoko občuteno zahvalo naj sprejme trodn pokojnikov prijatelj, ki se je ob odprtem grobu tako prisrčno in iskreno poslovil od prerano nam umrlega Vladota. | LJubljana, 21. oktobra 1929. Globoko žalujoče rodbine: Kmetovi — dr. Jeršetova. OLDSMOBILE JE KONSTRUIRAN Z VPOŠTEVANJEM MODERNIH AVTOMOBILSKIH PRILIK A vjomobil 1929 za avtomo-bilske prilike 1929: tak je Oldsmobile. General Motors so s! zadale nalogo, izdelati voz, ki naj ustrezal denarnim sredstvom! željam vsakogar: to se jim je posrečilo z ustvaritvijo Olds-mobila, voza, ki je kos vsaki situaciji, v katero utegne priti sodobni avtomobilist Izčrpni in do slednjih podrobnosti izvedeni poskusi na preizkuševalnem terenu družbe General Motors so dali Olds-mobilovim inženjerjem priliko, motor tako izpopolniti, da brez škode premaga vse neprilike, na katere vozač neizogibno naleti. Prav tako je poskrbljeno za udobnost na vožnji — in tako je danes Oldsmobile tisti voz, s katerim se med vsemi najudobneje voziš. Zadovoljiv v vsakem pogleda Oldsmobile je nagel na odprtih cestah, na prometnih križiščih ume voziti korakoma — in se ustaviti kakor ukopan, za kar se ima zahvaliti zavoram Steeldraulic. Zaradi precizno delujočega in voljno podajajo-čega se volana lahko zvoziš Oldsmobile tudi na najpromet-nejših trgih in ovinkih. Oldsmobile je danes moda: priljubil se je zaradi svoje velike popolnosti kakor tudi zaradi Fisherjevih karoserij. Eleganten je, a umerjen; vitkost in harmonične barve njegove karoserije pa sta tisti dve lastnosti, ki sta ga populazirali t ženskem svetu. OLDSMOBILE CHEVROLET — PONT1AC — OLDSMOBILE - OAKLAND - MAR0UETTE - BUICK — VAUXHAEE LA SALLE — CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - O. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI FISHERJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoee da se mu posije po pošti naslov aSi /eaSeo drugo informacijo ticoco se matih ogtasov naj priloii o amam/eah /tt sicer ne ho prejet odgovora t * Zdrsom CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Pletiljo ca nogavice sprejmem takoj. Naelov pove oglasili oddelek »Jutru«. 36116 Kuharico dobro in zanesljivo, ki bi bila za gospodinjo, iščem sa kavarniško restavracijo e 1. novembrom. Ponudbe s zahtevo plače na naslov, ki ca pove oglasni oddelek »Jutra«, 36078 Notar, kandidata C prakso ah tudi začetnika pprejme notar v Metliki. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponrdbe do 1. novembra t. L na Franceta Rama, notarja v Velikih Laščah. 35866 Pomočnika iobro izurjenega v izdelovanju in prikrojevanju kap mrojme takoj Jurij Sufkič, ifursia Sobota. 36385 Več izurjenih tkalk ozir. tkalcev prejme v trajno delo tkalnica, sa Gorenjskem. Na-ilov pove oglasili oddelek »Jutra«. 36404 Gospodična c perfektnim znanjem srbohrvaščine, nemščine, stenografije in strojepisja dobi službo takoj. Predstaviti ee je osebno od 9. do 11. ure dopoldne. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 36429 Gospodično sprejmem v trafiko. Ponudbe pod »Kavcija« ra ogL odd. »Jutra« 364S9 Kroj. pomočnika za efcalno dol o sprejmem takoj. — Daniel Tomšič. Vodnikova C. 144. Zg. gi-36445 ška. Potnika dobro uvedenega v delikatesni stroki, iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Dobro verziran«. 36384 Več sto dinarjev zaslužka na dan 6e nudi potnikom kavcije zmožnim za prodajo nujno potrebnega predmeta v v.°aki hiši. Ponudbe na podr. »Jutra«, Celje, pod šifro »Lep zaslužek«. 36464 Prva oblast, koncesljontrana šoferska šota Camernlk, LJubljana (Jugo ivio), Dunajska cesta 36 Telefon 2336 Sirokovnjaški teoretični jouk in praktične vožnje n» različnih moder nih avtomobilih. • pričet kom v.akega prvega 254 Strojepisje poučuje dri. konc. zasebno uailišče. Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6 36461 Aa Izurjeno pletiljo tprejmem takoj. Nasiov •glasnem oddelku v »Jutra«. 36410 Učenko ■a etrojno pletenje, e hra-jh> in stanovanjem v hiši sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36411 Vpokoj. strojevodjo ki se razume na Diesel-motor, iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 35006 Natakarico ki bi opravljala tudi V6a hišna dela, sprejmem takoj Ponudbe na podrui. Jutra t Celju pod značko »Natakarica«. 36370 Ključavničarja ^Kurjenega kurjača sprejmem takoj na Dunajski c. •t. 75 36379 Postrežnico m kuhinjo, i?6e gostilna Lasan, Kersnikova ul. 5. AokdadČAdUJ Posredovalci za nakup kostanjevega ta-ninskega lesa lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svojega poklica. — Obrnite se na tvrdko Ernest Marine, Celje, Zrinjskega ulica št. 4. 35984 Dober zaslužek nudimo zastopnikom tn agentom za prodajo dobro vpeljanih domačih predmetov Visoka provizija Ponudbe poslati na poštni predal 339. Beograd. 35634 Žaganje drv najceneje pri Oran Prane. Vilharjeva e« telefon 2820. 186 Strojnika fea Dieselmotor, parni kotel tu hladilno napravo, s hra-»o in stanovanjem v hiši sprejme F. Klemene, Vič jpri Ljubljani. 36392 Zastopnika pridnega, za prvovrstne ognjegasroe aparat« — za Ljubljano in okolico iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ogenj«. 36388 Kmetsko deklico pošteno, revnih staršev — staro 15—16 let, sprejme poštena hiša kot pomoč jrospodinji. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod fciro »Takojšen 6pre iem«. 36381 .Mesarskega vajenca ■prejmem. Frane Radano-Wič, Kamnik. 36419 Krojaškega vajenca išče tvrdka Elegance, '^Jeksandirova cesta 12. _ _36426 Šiviljo apretno pomočnico sprejme Muršič, Star trg lla. 36136 Pozor, industrijalci in trgovci kateri imate dolžnike, nudim ee v svrho izterjave dolgov, dnevno po potrebi proti primernemu honorarju. Cenjene ponudbe poil »Dolžniki 364« na oglasni oddelek »JutTa«. 36413 Šivilja dobro izurjena, posebno v izdelavi plaščev, se priporoča za delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36393 Pletilja dobro izurjena, se priporoča cenj. gg trgovcem. — Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 36394 Klavirski pouk daje učiteljica, -r Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Temeljito« __S596S 6. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Odvetniški uradnik r. dolgoletno prakso, zmožen vseh solicitatorsfcih del, zanesljiv in trezen, išče nameščenja. Cenjene ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Soli-citator 913«. 35913 Mlajši sodar dcbro izurjen, išče službo za takoj. Naslov v oglas, oddelku -Jutra«. 36408 Natakarica čedne zunanjosti, išče službo začetnice v kakem boljšem lokalu. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 36371 _» ^^^^^ Učenka želi v trgovino mešanega blaga, kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Pism«ne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Se 8 mesecev (io učne dobe«. 36137 Dijak, Primorec četrtežoleo želi primerne službe zaradi opustitve na-daljnega študiran ja. Cenj. ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod značko »Marl!iv ia vesten« 36425 Natakarica zmožna tudi nemškega jezika, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Natakarica 55« S6428 1000 Din dobi kdor preskrbi absolventinji meščanske in obrtne šole znanjem strojepisja in »teno-r-afije primerno (službo. Dopise pod »1000« na ogl. odd. »Jutra«. 36444 Brivski vajenec želi _ mesta za nadaljno učenje s stanovanjem in hrano. Ponudbe pod »pošten« na podr. »Jutra« v Mariboru. 36452 Kopirna preša s tremi knjigami ugedno naprodaj. Preiog. Marijin trg. 36456 a tir H a Dunajska c. 46. Telefon 28-29 KUj^m Želod zdrav, prebran, ne piškav, kupi cele vagone Franc Dolenc. Kranj. 36389 Mlin ali žago vzamem v najem. Event. prevzamem tudi mesto samostojnega mlinarja ali Žagarja — Ivan Mohorič, Cuber-Ljutomer. Sobo oddam takoj ali s 1. novembrom gospodični, ozir. gospodu. Naslov v oglas. Oddelku »Jutra«. 36416 Krojačnico dam v najem v Ljubljani z inventarjem in koncesijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Obrt 30«. 36435 Družahnico sprejmem takoj. starejšo ž. osebo (nad 40 let) v trg. z meš. blagom na lepem prometnem kraju. Potreben kapital 50 do 60 tisoč Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped šifro »Solastnica«. 36454 TI JJL Redka Prilika! Radi smrtnega slučaja go »podarja naprodaj preko 70 let v isti hiši obstoječa asnjarna, opremljena z vsemi potrebnimi stroji ta iz-rtolavo vseh vrst kože. — Las'na elektrarična razsvet ljava. vodovod, mlin. prodaja ns male in veliko itd Prevzame se lahko takoj, cena 350 000 Din Pojasnila daje Diaga Gregurovič — Krapina, hotel Central, 1. k 36111 Žago 3 poicojarmenikom fn dru »imi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m», tik ob železnici. na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga« S5883 Namizna Jabolka nakor jabolka za prešanic po zmerni ceni v vsaki množini ou. oddelek »Jutra« pod »Prijetno« 36373 Dijaka srednjih šol, z vso oskrbo sprejmem takoj na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36396 Prodam vilo v Ljubljani na zelc ugod nem kraju z vsem komfor-tom in velikim vrtom za okroglo 1,000.000 Din. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« j&ežaft^&ii/iirfii /i itW Šivilja boljša moč, se priporoča za plašče, obleke in perilo. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 36457 Prodajalka inteligentna, verzirana v mešani strotoi, odličnega nastopa s strankami, želi v svrho nadaljne izpopolnitve mesta v boljši trgovini v Mariboru. Cenjene dopise pod »Takoj« na pedr. »Jutra« v Mariboru 36465 Ala Liptavski sir mastni. Burenre 10 kg brut-to Din 184. franko po povzetju pošilja Iva Vrane^ič. sirarna. Sunja 36107 Na obroke kupite po originalnih e»-nah vse predmete, ako ee obrnete na Kreditno za drugo detajlnih trgovcev. Ljubljana. Cigaletov« al. 1 33496 Foto-amaterji! Najcenejše razvijanje filmov in plošč, kopije 6x9 1 Din, razglednice 2 Din. Tvornica fotografskih razglednic in slik Brata Šmuc Ljubljana, Wolfova nI 12. _ 842 Puhasto perje kg pc 38 Dil. razpošiljam po povzetje, najmanj 5 kg PoUm čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh po Din 300 kg — L ferozovid kemička Sistio na perja Zagreb. Ilica 82 182 20% ne kron. bone kupuje Pučks štediona, Osijek. 235 Vsakovrstno zlato kupuje po najvtSjih cenah C e r n e — Juvelir Ljubljana. Wol!ova ollea S. i18 Nato je spet iskal in iskal, dokler se ni čisto stemnilo. Ves ozlovoljen je sedel na kraj žitne njive. Ko je strmel v klasje, ki se je tiho zibalo nad njegovo glavo, je prišla mimo njega mati Zajkljiea. Enega otroci ek a je imela v naročju, drugi pa se je drsal za njen repek. »Glej, glej,« je dejala, »niti vedela nisem, da živijo takole m&jhDi žlovefki.« Bratec Branko ji je zdaj razpo-vedal vso zgodbo o sestrici Miei is o tem, kar je bil doživel s čarovnikom, palčkom Knsobradom. Prodam: zimski plašč za 15—kletnega mladeniča, dva lejta kostuma, črno krilo, volneno jopico, moško obleko, lakaste čevlje, lesene karnise, pločevinasto banjo, leseno steno v okvirju za tovce, veliko omaro za led, za delikatesno trgovino, Din 1950. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 36403 Peči za žagovino i« močne pločevine, primerne za vsak lokal, gorljive 6 in 10 ur z enkratno napolnitvijo, po 200 in S30 Din izdeluje po lastnem sistemu Cizelj, Vransko ori Celju. 36391 Ciprese lepe prodam. Naslov odd. Jutra. Pisalno mizo kupim taioj. Ponudbe na telef. št. 28-20. 86446 Pohištvo spalnice, kuhinje iz trdega lesa, kupite že z mesečnimi obroki po 100—200 Din. Obroki tudi tedenski. Ponudbe pod »Trd les« na ogl. odd. »Jutra«. 36433 Razno pohištvo prodam dne 23. 10. ob 2. uri na javni dražbi, Ljubljana, Krakovski nasip 26. 36460 Damski plašč črna seal kužuhovina, zelo dobro ohranjen, za močno damo, ugodno na prodaj. Mestni trg 9-1. 36442 TL Opoldansko hrano domačo, v bližini sodnije išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domača«. 36401 Dijakinja ki študira filozofijo, prosi dobra srca, da dobi mesto v kaki družini, kjer bi pomagala pri otrocih ali pri gospodinjstvu, t-er za to prejemala brezplačno hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra srca«. 36455 Stanovanje obstoječe iz lokala, sobe in kuhinje, zamenjam e stanovanjem 2 sob, aii tudi 1 velike sobe in kuhinje, v bližini glavnega kolodvora ali Tivolij"a. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Zamena november 4«. 36395 Stanovanje oddam proti odkupu pohištva. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36405 Stanovanje 2 sob, kuhinje, t uporabo kopalnice, dve minuti od tramvaja takoj odda Ne-meth, Kodeljevo, Slomško va 4. 86407 Za zobni atelje ure. jeno stanovanje i eiektr. razsvetljavo in .plinom oddam s 1. decembrom. Informacija v trgovini Djukanovič, Sv. Petra cesta 27. 36406 Stanovanje sobe in kuhinje, ie zaarano oddam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 36375 Stanovanje suho. solnčno. elektrika. 2 sobi, kuhinja s pritiklinami oddam taikoj ea Din 650 mesečno. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 36-117 Stanovanje 2 sobi, kuhinja in priti kline, v Šiški, oddam s 1. novembrom t. 1. Ponudbe pod »Stanovanje v Šiški« na ogl. odd* »Jutra«. 3T.1S8 Stanovanje dveh sob. kuhinje s p»r-'keti. balkonom in pritikli mami. solnčna lega, se odda holiši stranki, najraje brez otrok za 1. december. Naslov v ogl. odd. Jutra 36440 Stanovanje oddam s 1. novembrom. Soba, kabinet in kuhinja, v sredini mesta, kdor plača za eno leto naprej. Naelov v ogl. odd. »Jutra«. 36448 2 sobi s kuhinjo takoj oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36449 Brivnico na deželi že opremljeno prodam proti takojšnjemu plačilu za 3000 Kn. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »3000«. 38415 Lokal delavnico aH sklad«6», u bi »e adaptiralo za Milnico, ee* 30 m«, v centru, iščem za takoj. Naslo-v v ogL odd. »Jutra«. 36458 Lokal iščem na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe aa ogl. odd. »Jutra« pod »Lokal m mlekarno«. >6468 Zakonski par brea otrok išče odobeo stanevanje 2—3 sob, če mogoče s kopalnico, v centru za 1. nov. ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zakonski par«. Opremljeno sobo lepo, t elektriko, popolnoma 6eparirano takoj oddam v Rožni ulici 81/1. 86414 Opremljeno sobo parketirano. s eepariranim vhodom in elektriko oddam e 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« «6377 Dve sobi z elektriko oddam e 1 novembrom solidnima gospodoma na Jurčičevem trgu št. 2/1. levo. Ogledati med 12. in 14. uro. 36012 Lepo, veliko sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36397 Mesečno sobo poleg nunske cerkve, v pritličju, z elektriko oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 36400 Lepo zračno sobo !>opolnoma čisto, poseben vhod, parket, elektrika, v centru mesta oddam gospodu s 1. novembrom Naslov v o g. odd. »Jute-a«. 36422 Dve veliki, lepo opremljeni sobi solnem s posebnim vhodom v sredini mesta se odda e 1. novembrom eni aH dvema osebama. Naslov v ogL odd. »Jutra« 36420 Prazno sobo e souporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36398 Opremljeno sobo a sopariranim vhodom, zračno in čisto, takoj od-ilBjn eoEdnemu g-ospodu. Več pove oglasni odd. »Jutra«. 36418 Svetlo sobo iščeta dva akademika z električno rassvetljavo in posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tehnik«. 36427 Sobo f posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 36437 Gospodično sprejmem takoj na stanovanje, event. tudi na hrano. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36447 Nikica važno sporočiti. Omogočiti razgovor 36421 Majhen papagaj Mlad ptiček! (Wellenm'ttich) je ušel. — »oli™ , , Poštenega najdit-elia pro- bi m- n mUl ° ptiek0- ki da ga vrne pfoti na oi mi pomagala pevati Go- ^"gleiko, francoskc, nemško, italijansko Ponudbe s sliko na O- Emil "ne des Pagnerettes 25. Pfcronnes Village Lev Bincke, Belgique. 36443 Sobo išče visokošolka v bližini univerze. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirna«. 36450 Mesečno sobo zračno z verando, s separatnim vhodem. se odda s 1. novembrom ali pozneje v vili blizu gl. kolodvora. Kje, pove ogl. odd. Jutra. 36431 VeHko prazno sobo t vhodom e stcpnic. v pritličju ali T. na'UtToi>ju. porahno za poslovni lokal, nuiro 'ščem Naslov v o?l. odd. »Jutra«. 364.® Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče gospodična v Šiški. Naslov v ogl. odd. »Jutri«. S&6? Kabinet oddam z elekt. razsvetljavo v srnini me^sta eo«ipo-du. ki je t« dan odsoten. Naslov v ogl. odd. »Jntra« 34463 Prazno sobo veliko z elektriko, e-v. s •ouoorabo kuhinje, oddam takoj ali s 1. nov. na Celovški ce«ti. Naclov v ogl. odd. »Jutra«. 36447 Halo! Mica in Spela iščeta za zimsko sezono 2 test fanta Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mica in Spela«. 36383 Gdč. D. E. Pismo prepozno dvignil. Prosim za sestanek jutri na določenem mestu. 36412 Posestnik __in trgovec iz Savske banovine, z vu-jo trg. naobrazbo, zdrav, simpatičen, velik, star 25 let, pravoslavne vere, dobro eituiran, želi poročiti Slovenko, staro 18 —23 let iz dobre hiše, čedne zunanjost: in neomadežerane preteklosti, po mogočnosti f trg. naobrazbo in primernim premoženjem. — Samo resne ponudbe e sliko pod značko »Zvesta žena« na oriasni oddelek »Jutra«. — Tajnost s častjo zajamčena, slika se vrne. 36382 m^LA i1* »<111