152
Novičar iz slovenskih krajev.
jai 1% Tersta. Mnog-overetne opravila in malo popotovanje po deželi so uzrok, da Vam, drage Novice! že toliko časa nisim nič na znanje dal, ako ravno se je v tej dobi veliko zgodilo, kar bi bilo znanja vredno; pa o priložnosti bom že povedal, kaj da sim po deželi med slovenskim ljudstvom vidil, slišal, in od kterihreči prosto ljudstvo naj rajši govori ^^, Danes kaj maliga. Govori se od velikiga zbora kronanih glav, ki ima bit? v Beču (Dunaju) mesca augusta, in h katerimu bo prišel — kakor se sliši — tudi sv. oče papež. U Be-ne d k ah je začela novo življenje 20. tega mesca svobodna ladjo s taja. Že dalje časa imamo u Terstu dve bojniški ladji iz Amerike; jedna ^Cartago" je para-brod iz južne Amerike iz republike Kili, druga pa je fregata „Indi pendence," ktera je priveslala iz složne severne Amerike, in čaka tukej še druge fregate (DampfFregate). Mornarji te fregate so čedni in priljudni, pa neso samo Amerikani, ampak njih je veliko "Nemcov, Angležev, Francozov, Lahov in tudi naših deželjanov. Ni davnej kar so Terstjani čudovitno gledali mornarja amerikanskiga iz Pirana u Istrii. On, ki jo je bil potegnul čez morje strahu, da bi ne bil vojak u domačih krajih, je sedaj amerikanski vojaški mornar. Pride na terg, kjer se prodajajo ribe, poglc-dava okoli, in zagleda, kar išče — stariga ribča, svoji-ga očeta; se mu približa in ga pozdravi. Starčik ga ne pozna ter ga popraša: ali želi morde rib kupiti^ Sin mu odgovori: Kaj, predragi oče! ne poznate več svojiga sina? Na to ga objame, poljubi in mu reče: jjMili moj oče! ne bo vam treba več rib za prodaj loviti, ker sim tudi u daljnih krajih na vas mislil." Na to si odvije velik pas poln križnih tolarjev (kolonatov) 8 života in ga očetu poda. Veselje starčka si vsak lahko misli. Bog daj takimu sinu svoj blagoslov vselej in povsod.
X/5. 1% Celja. V žalost vsi m, kterim je prebujenje narodne zavesti in narodne omike, izobraževale in povzdiga našega milega slovenskega jezika pri sfr-cu — v žalost vsim prijatiam ravnopravnosti in pravice naznanimo danes: da je naše nadepolno slovensko bravno družtvo (čitavnica) biti jenjalo, ki je že o novim letu obilo množico deležnikov štelo.   In kaj
*3 Bo »Novicam« drago.                                               Vr^d.
je vzrok tega nepričakovanega prigodka, ker je bila ta nedolžna domorodna naprava o začetka ravno tako za-željena kakor krepko podpirana — bo marsikdo vprašal — v Cel ji, v središu slovenskega Štajarja, ktero je, ravno na slovenščino se opiraje, marsikaj pred dru-zimi mesti Stajarskega terjalo in tudi doseglo ? Na to vprašanje smo v stana dostojno odgovoriti. V tem, da se po ustavnih pravicah, od presvitliga Cesarja vsim narodam dogotovljenih, mili jezik slovenskega naroda obdeluje in omikuje, vohajo nekteri strastni protivniki Slovencov vseskozi razrušljive namene, in podkladajo tudi družtvu tiste proklete ^jSeparatistischc Hinterge-danken;^ v vsakim družtvinim udu jih straši pošast ;,pan-slavizma," kterimu iz poti gredo, da jih ne okuži!! Tako peklensko počenjanje je storilo, da je vse oterp-nelo, da je več udov iz družtva odsrtopilo — iz druživa, ktero je vsacimu, ki med Slovenci kakoršno koli službo ima in slovenski kruh uživa, z veseljem vse pripomočke delilo, se tudi v slovenskim jeziku izobraziti. Ali komu veljajo ti naši tužni glasi ? Sovražniki slovenskega jezika so veseli in v sercu ukajo, da se je to zgodilo, — pravi prijatli pravične reči pa, kterih pa pri vsem tem nič manj ni, zavoljo tega ne bojo v svoji Iskrenosti omlačili in ne bojo jenjali biti podporniki do-morodnih pravic I — Vsa lastnina družtva spade po družbinih postavah gimnazialni knjigarnici, in za ostalo gotovino 27 fl. 42 kr. se bojo kupile za šolsko mladost tukajšnega gimnazija pripravne slovenske knjig-e. Tako je tudi srn črt tega družtva časti vredna!
1% Dolenskiga^ Gorenskiga in Notranjiga smo prijeli od več strani žalostne popise, kako je toča 11* dan t. m* polje strašno poškodovala. Ker nam prostora manjka, vse te dopise natisniti, povemo le da je v okolici Višnjegorski, Zužemberški, Ribniški, Cernomeljski (51 vasi), proti Savi, v Dobovski fari (proti Brez^^am") v K o č e v; u - v L o ž k i dolini (4 vaei} in še v več drugih krajin toča polje in iiogra* de tako zmlatila, da je strah in groza. Ubi^gi reveži, kaj bojo počeli! Gosp. J- Kobe nam iz Kočevja piše: ^da nekteri v teh krajih so se dosihmal le s solato in češnjami motili, tako da je o Petrovim sejtnu v Cer-nomlju 18 oseb po sami slabosti obležalo. Pa glej, ko smo že mislili, da imamo živež v rokah, nam je vse odletelo. Oj grozne prevare! Miloserčniki! spet je široka pot odperta Vaši milosti. Pomagajte pom agajte!
Na Kočevskim se je 8 delavcov na cesti pod drevo vstopilo — kar treši va-nj, in en: mož in ena žena sta na mestu mertva ostala. Nov dokaz, kako nevarna je, se o hudi uri pod drevo skriti!
Iz Ljubljane, V posljednim mestnim zboru so bili važniši pomenki in sklepi sledeči:   Za spodnjo realno šolo (ali šolo^za rokodelstva in obertnijstva) so bile po komisii, ktere previdni vodnik je bil g. dr. Močnik, izbrane  Izbe v Ljubljanskim  učelišu  poterjene, in priprava za šolski   nauk potrebniga   orodja   po predlogih dr. BleiM^eisa   določena.    Prihodnje leto   bo  začetek 3. razreda   realne  šole.    Mestni   odbor je  vnovič sklenil: ministerstvu žive želje razodeti za napravo tudi  višji realne  šole  zaporedama o letih 1853,  1854 in 1855, ker  s  samo  realno   šolo  ne  bo  potrebam   višjiga napredka v teh vednostih vstreženo. S prenaredbo nekte-rih šolskih izb pri tleh, ki imajo oknja v šolski drevored   (ale) obernjene, je  bilo  tudi  sklenjeno:  da imajo mesarji in slaninarji od šolskiga zida proč priti, zanemarjeni   drevored  se   pa   v  lepši   stan   tako napraviti,   da pride 3. versta dreves, ki poleg šole   stoji, proč, in v drugo versto se bo posadil divji kostanj; versta pri vodi začasno še ostane, se bo pa pozneje tudi z divjim kostanjem namestil. L Po tem je napovedal g. žapan v red djani  imenik volivcov za mestni odbor,  za  kteriga  se
ima
153
ima 14 odbornikov vnovič voliti namesto tistih 10, ki imajo po županijski  postavi pervo leto iz odbora stopiti in se novi volitvi podvreči,   in namesto 4 druzih, kte-rih mesta so sicer  spraznjene; sklep je bil,   da  naj g, župan volitne komisije po svoji voli   za to določi, in da naj med volitvo 3. 2. in 1. volitniga  reda vselej 1 teden časa bo.   Gosp. Ambrož je po tem naznanil odboru priprave  za  napravo  gazne svečave  (^Gasbeleuch-tung;)  v Ljubljani,  ki so  bile poprej o zboru  posveto-vane, h kterim so bili poklicani g. Withalm, g. Sama-sa, g. Pahner, g, Ambrož in g, Polak.   Taka svečava, pri kteri namesto olja  gorljivi   zrak (^g^?/) gori,  je že po vsih večih mestih vpeljana, veliko svitlejsi gori, in  ako  se  veliko  gaznih  lučic  speča,   tudi   dražji  ne pride,   bi bila  gotovo mestu v veliko lepoto.    Treba je tedaj,   da se ta reč,   ktero je že  rajnki za mestne o-lepšanje  neutrudljivi  Hradecki   o   letu 1845 sprožil, vresniči.    Početnika  te  svečave  za  Ljubljansko  mesto vdinjati,  bo razpisal   magistrat po mnogih  časopisih ta namen mcstniga odbora.    Po tem je nasvetoval g. Ambrož z oziram na zmiraj veči število za volj stekljine nevarnih psov in z oziram na zmiraj veči denarne potrebe mestne županije''^^¦) vpeljanje pasjiga davka, in scer za vsaciga psa brez razločka 3 goid. na leto.    Ta  sklep je  po   mnogih  pomenkih tudi obveljal. JVepravično bi zares bilo, ako bi se ^med psam ia psam" v davku razloček delal, ako poglavni vzrok tega davka ^^množino psov in po ti nevarnost stekljine pomanjšati,"   pomislimo; v tem so si vsi psi enaki, in še veči nevarnost žugajo priklenjeni psi, ki nemo-rejo svojim vrojenim spolovilnim nagibam zadostiti.  Mesarji pa clo ne potrebujejo psov za živino, ktero le ter-pinčijo, begajo in dražijo, ktero bi gonjač sam veliko lože gnal; za to tudi v več deželah mesarji  mesarskih psov nimajo, fn kdo bo sodnika v pravdah delal: kteri pes je za varha,  kteri za kratek  čas?   Vsak pes zna varh biti, in večkrat je že majhin lajavec  tata odgnal. Blagor županii,  ktera  je v stanu, brez vsih davkinih naklad svoje stroške poravnati, — blagor pa tistim žu-panijam, ki zamorejo le z naklado pasjiga davka izhajati,   in   niso  prisiljene,   še  druzih   davkov  nakladati. Pasji davk je popolnama   dobro volj in  davk, kteriga se vsak o tem hipu lahko reši, ako psa proč da; če  mu  je  pa   pes  zares   koristen,   bo od   dobička lahko  te  goldinarje   plačal.    Vunder  če   še županije o sedanjih težavnih časih davke nakladajo, morajo skazati, . da zares dohodkov potrebujejo. Ta potreba je v Ljubljani očividna, če hoče kdo le v zapisnik mestnih stroškov pogledati.   Ce lih skupno plačilo sedanjih mestnih Tradnikov in služabnikov ni  veči,   kakor je bilo sta-riga magistrata, vunder znese čez 11000 gold.; stroški za  bolnišnico so okoli 6000 gold., zdravila mestnih ubogih   zneeo  čez 6000 gold.; stroški za policijo okoli 7000 gold., realna šola bo potrebovala kakih 4000 gold.; za mestno  zvečavo  pogori  čez 4000 gold.;  kje  pa je
*3 Ker je g. Ambrož v uvodu svojiga govora za vpeljavo pasjiga davka opomnil, da I e ta dva vzroka, ne pa posnemanje ptujih izgledov in ne prigovarjanje »Laibacher Zeitung,« sta nagib  magistratniga  predloga, se je naša tovaršica grozno  razserdila.    Cmu toliko ropota — za  nič?! Večini bravcov, ki so z nejevoljo tisti spisek iz visociga stola brali, bi bilo bolj vstreženo, ako bi se jim bili mnogi važni sklepi današnjiga zbora naznanili. Ker pa noben časopisnima dolžnosti,  za spis zbornih sklepov spisatelja v zbor  pošiljati, je treba, da odbor svoj stari sklep (tandem  aliquando) spolne,   in  v   nemškim  in  slovenskim   časniku svoje obravnave razglasuje.                                                         pis.
popravljanje tlaka, in sto in sto druzih reči? Lahko je v gostivnicah in kavarnicah poverhoma modrovati in zabavljati; pa popraviti kaj, je tesko, in se ne da vselej mahoma storiti, ako se ravno vidi, da bi potrebno bilo. Te potrebe vidi gotovo tudi mestni odbor, in želi popraviti, kar je moč. Vsim pa sam oče nebeški ne more vstreči. Ena poglavnih potreb se nam zdi nov tlak (flašter) po večim delu mesta in predmestij* Da bi le Krajnska dežela tudi pri p ravni ga kamnja imela, kakor Dunaj ali Terst. —^Na mesto rajnlga ko-rarja An dri ol i a je dosedanji katehet ljudskih šol v Ljubljani g. Juri Zavašnik izvoljen.