ZGODOVINSKI . Clnvni referent je bil angleški zgodovinar K. Hobsbarom (pri nas je izšla njegova knjiga Obdobje revolucij. DZS, 1%S, v zbirki Kultura in zgodovina). Tema je bila zelo obsežna in komplicirana, vendar jo je avtor uspel odli=no sintetizirati. Pregled marksizma v tem obdobju je podal tako kompleksno in na takšnem nivoju, da je bil deležen nedeljcncga priznanja in je diskusija dala sorazmerno malo dopolnil. Hobsbnvvm je mnenja, da je pri zgodovini marksizma treba gledali na marksizem v Širokem pomenu, lo se pravi ua Marxa, Kngelsa in teoretike, ki so se imeli za njune u=enec. kar je v obravnavanem obdobju identi=no s socialno demokracijo. Sem pa ne spadajo odkriti aulimarksisli v samem socialisti=nem gibanju kot so britanski fabijevci uli anarhisti v romanskih deželah in pa nasprotniki socializma desno od socialisti=nega gibanja. Razlikovati je treba med pre- težno agrarno vzhodno Evropo, ter razvitimi deželami severozahodne Evrope, kjer so obstajale družbeno-gospodarske osnove za razvoj revizionizma. Avstroogrskn in Italija sta bili vmesno podro=je z obojestranskimi vplivi. Poleg tega je treba upoštevati vplive ideologij, ki so v Franciji izhajale iz levega krila jakohiiistva, v Angliji pa iz razli=nih liberalno radikalnih struj. V romanskih deželah je bil mo=an vpliv anarhizma. V srednji in vzhodni Evropi se je marksizem teoreti=no in prakti=no boril z nacionaliz- mom, ki je bil njegov glavni tekmec. Tu pa referent ni pokazal na razliki) med nacionalnimi gibanji proti neenakopravnosti ter med nacionalizmom in šovinizmom, med nacionalizmom zatiranega in zatirajo=ega naroda. Na lo so referenta opozarjali diskutanti (J. kovvnlski — Poljska. F. Klop=i=). Nacio- nalne zahteve potla=enega nanula niso namre= ni= slabega. Referent je v diskusiji tudi obranil tezo v referatu, da je marksizem prevladal nad drugimi radikalnimi in anarhisti=nimi strujami v delavskem gibanju, ker je gradil na viziji industrijske družbe in mesijanski vlogi proletariata. Njegova družbena analiza s teorijo presežne vrednosti, odrešilno vlogo delavskega razreda, razrednega boja je bila delavcem razumljiva in je v lem boju odlo. (lolikooa in H. Tur- taKOVikega, ki je bil zelo splošen, brez novih misli in ni dal nikakršnega pomena drugim ruskim marksistom (npr. IMchnnovu) ampak le Leninu, na kar je upravi=eno opozoril F« Klop=i= (Ljubljana). G, Ilnupt (Francija) je predlagal kvalitativno analizo, koliko je marksizem prodrl v množice, kaj so torej delavci vedeli o marksizmu. Sam je že obdelal Francijo in ugotovil, da so delavci malo vedeli o marksizmu, prvo so se =utili delavce in šele nato pri- padnike stranke. /\ Mcrcliaio (Izrael) je opozoril na problem, kako globoko je tedaj marksizem prodrl ter poudaril, da so mnogi voditelji to globino preve= optimisti=no ocenjevali (H. Lu\emburg). //. Mommten (ZB Nem=ija) je menil. da je bil marksizem najpopolneje recepiran v srednjeevropskem prostoru. Tu 2<,* 391 ZGODOVINSKI