Iz Jugoslaviie. — Višji šolski svet pozivlje s posebno odredbo učiteljstvo, naj v počitnicah pripravlja učence ljudskih šol za vstop v srednje šole in na učiteljišča. (Dopis.) Višji šolsk svet naj bo uverjen, da koroškemu učiteljstvu zgodovina ne bo mogla nikdar očitati, da se ni zavedalo svojih dolžnosti v času, ko je bila domovina v nevarnosti in ni mogla pogrešati nobenega svojih sinov. Smelo in ponosno trdimo, da dela koroško učiteljstvo več, nego bi se sploh moglo od njega zahtevati. — Za jugoslovanski del Koroške se je konstituiral »Narodni svet«, ki ima v vsakem večjem kraju svoje krajevne odbore. Prepričajte se vendar, koliko dela ima pri teh korporacijah — učiteljstvo! — Z veseljem bi se žrtvovali do skrajnosti in prevzeli tudi delo, ki ga nam nalaga višji šolski svet z omenjeno odredbo, ko bi tega dela ne smatrali za popolnoma nepotreboio za sedanji čas. Sedaj, ko moramo delati doslovno dan in noč, da rešimo vsaj čisto slovenski del Koroške, prihajate z zahtevo, naj bi dagoceni čas ubijali z analizo! Končno še nekaj! Radi bi vedeli, kdo je povzročil to naredbo? Ali ne ve dotičnik, da more biti sprejet y prvi letnik učiteljišča le oni, ki je dovršil spodnjo srednjo ali pa meščansko šolo? Ali mislite odslej sprejemati na učitejišče še vedno absolvente ljudskih šol? Ta odredba gotovo ni bila prej dobro premišljena in je prenagljena ter za sedanji čas neprimerna. t) — Iz Radovljiškega okraja. (Dopis) Dodatno k poročilu, objavljenem v »Učit. Tovarišu«, o občnem zboru okraj. učit. društva za Radovljiški okraj, ki se je vršil dne 3. jul. 1919., dostavljamo še to: Iz poročila tovariša tajnika Fr. Jakliča, ki je bil ob enem tudi predsednik aprovizacijskega odbora, posnemamo, da se je ta akcija popolnoma ponesrečila, kar je vsekakor obžalovati. Naše — sicer ne merodajne mnenje je, da se taka velikopotezna akcija ne da osnovati kar čez noč — s par lepimi obljubami, temveč, da je treba najprej trdne podlage, ki obstoja v prvi vrsti v tem, da se stopi v stik, s v to zmožnimi producenti, v prvi vrsti s kakim dobro fundiranim konsumnim društvom, drugič mora izvršujoči odbor razpolagati s primernim kapitalom, ali vsaj s primernim kreditom, ki obsto.a pač vsekakor v tera, da podpišejo aprov. udje v to potrebni garancijski kapital itd.t) Tovariš I. Sega je takoj po tajnikovem poročilu prebral iskreno pisan pozdrav tovarišu E. Ganglu, kot ravnokar imenovanemu višjemu šol. nadzoniiku, i t) Opazka v »Slov. Narodu« z dnc 28. Jul. t. 1. v enaki notici, kjer je naveden tov. E. Gamgl kot viš. šol. nadzomik za Koroško, pojasnujemo, da tov. Gangl ni višji šolski nadzornik za Koroško, temvec ima Koroška svojega všjega šolskega nadzornika, ki je prof. dr. Grafenauer. —. Op. uredn. i t Istočasno se je vršil tudi sestanek »kat. mislečega učiteljstva« iz Radovljiškega in Kramjskega okraja v Ljubnem, katerega se je pa udeležilo ravno 7 (sedem) mož. Op.: stavca. t Naši novi osrednji organizaciji bo treba i v tej panogi naše »samopomoči« temeljito razmišljati. Op.: poročevalca. je vzbudilo viharno odobravanje in pozdrav je bil vsled soglasnega sklepa odposlan ekspresno. Isti tovariš je na to utemeijeval nastopno resolucijo, ki jo podajemo doslovno in ki je bila istotako sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem. Resolucija je bila poslana na narodno vlado SMS v Ljubljano in se glasi: »Okrajno učiteljsko društvo za Radovljiški okraj, zbrano dne 3. julija 1919 v Radovljici, izjavlja: Neodrešeni Jugoslovani se smatrajo kot člane velikega, svobodnega jugoslovanskega naroda kot pripadniki Jugosia- Na njo iii njeno usodo smo navezani po rojstvu, jeziku, šegah in navadab, po mišljenju in po našem čuvtsvovanju. Njeno trpljenje je naše trpljenje, njena sreča, jenaša s r e č _>, njena prošlost, je naša piošlost, njena bodočnost.je našabodočnost.njene krasote so naše krasote, njeno bogastvo je naše bogastvo, njeno morje je naše morje, njena junaštva i=o naša junaštva, njena nioč je n aša moč. Vse dogodke v Jugoslaviji neodrešemi Jugoslovani živ o spremljamo, za to kar dohaja iz Italije se ne menijo, ker t6 prihaja od siromašriega, mh.rbtnega tujca, ki z lažjo in po krivici hoče postati naš gospodar.ki sovraži na. uarod in ga hoče pogoltniti. od tujca, kfaterega in i Ijubiti in spoštovati ne moremo, niti nočemo. Vemo in čutimo, da nas hoče brutalna sila italijanskega imperijalizma zasužnjiti, toda mi se zavedamo svetega prava jugoslovanske skupnosti, katero pravo je napisano in živi v aašlh spomenikih, naši zgodovini, naši kulturi, našem junaštvu in v dušah nas vseh. Zavedamo se tudi onega spoštovanja, ki nam ga izkazuje ves k u 11 u r n i s v e t. Ljubirao svojega bratavladarja,kralja Petra in kraIjeviča Aleksaindra. OduševIjeni smo zmagoslavnosti naše jugoslovanske vojske. Priznavamo pregovor: »Sloga jači, nesloga tlači« ter rotimo vse naše jugoslovanske brate, da se tega vsikdar in povsod zavedajo. Spoštujmo se med seboi, kajti »kdor ne spoštuje se sam, i)odlaga je tujčevi peti.« Ponosni smo na naše slobodne jugoslovanske brate. V tem ponosu in naši jugoslovanski zavednosti hočemo i našo svobodo. Premagati hočemo vse ovire in sene strasimo pred nobeno silo. Ne dopustimo, da bi se za nas y Pak izu barantalo, kakor za blago in kličemo vsemu svetu odločen in svarilen glas, da Jugoslovani nikdar nikomur ne bomo robovali! Nikdar ne bomo prenašali tujega jarma, od nikogar se ne damo zasužnjevati, najmanj pa od Italijanov! Naj to čuje tudi italijanska vladna gospoda in naj si zapomni, da si na komcu kon.ev hočemo in moremo tudi sami priboiiti svojo svobodo! Dokler nam ta ne zasije, ne bomo iairovali in se ne strašimo nobenih žrtev! In sledujič slovesno izjavljamo pred vso javnostjo, da borao namenoma in dosledno vcepljali v srca nam izročene mladine zavest, da nain sosed Lah kljub svoji visoki kulturi ni bil, in ne bo nikdar odkritosrčen prijatelj, »čili bomo to, nam izročeno mladino mrziti našega soseda Laha, in povdarjali bomo pri vsaki priliki pred našo mladino, našo prihodniostjo, da je bila slovesno izrečena izjava antante o samoodločbi narodov in o rešitvi teptanih narodov iz tisočletne sužnosti, le spretno nastavljena vada, za katero je tedaj brez pravega haska prelilo toliko tisoč in tisoč naših najboljših mož svojo kri na bojiščih in pod rabljevo roko. Bila je to velika laž, nevredna velikih mož!« Z ozirom na prezanimivo predavanje tovariša V. Rusa iz Kraoija, je stavil tovariiš I. Šega nastopna dva predloga, ki sta našla glasni odmev v navzočih zborovalcih in bila tudi soglasno sprejeta. Predloga se glasita: 1. P r e d 1 o g : Ker je skoro gotovo, da ne dobimo za šol. leto 1919-20, za »Jugoslavijo« primernih beril, In ker do se- daj rabljena berila niso v nobenera oziru vporabna za naše šole, pozivlje učiteljstvo radovljiškega okraj. učit. društva, zbrano na občnem zboru v Radovljici dne 3. julija 1919 — »Zavezo«, da prične izdajati takozvani »šol. list«, ki bo služil kot berilo. — V hitrejšo realizacijo, naj »Zave/a« takoj imenuje v to sposobne učne inoči, ki bodo spisovali ta list. — 2. p re d 1 o g : »Okrajno učit. društvo«, zbrano na obč. zboru v Radovljici dne 3. julija 1919 načeloma odklanja vsakega okraj. šol. nadzornika, ki je bil pristaš bivšega deželnega glavarja dr. Šušteršiča. — Predloga ni treba posebej utemeljevati, kajti, kdor natančneje pozina naša do sedaj običajna berila, ve, da slone na goli zgodovinski laži, na pretiranih slavospevih našim zatiralcem s kronanimi glaga junaštva. Drugi predlog pa inarekuje dejstvo, v<uni, in na poveiičevanju neutemeljeneda je v našem društvu včianjenili 49 udov, izkušenih šolinikov, med tem, ko ima vSlomškova zveza« le 22 članov in med temi pretežno večino mladih učiteljic, ki so menda še vedno mnenja, da je pripadnost k tej stranki, najboljše priporočilo v dosego boljšega službenega mesta. Toda ti časi se ne smejo povrniti nikdar več. — Prvo šolsko leto v Juogoslaviji. iNekoliko krpnike šolskega leta 18.-19. na Vinici. (Dopis.) To leto se je obineslo prav slabo na naši šoli. Vsega vkup smo imeli samo 20 tednov pouka. Od 6. oktobra 18. 1. do novega leta smo imeli pouk prekinjen vsled slabega stanja šolskega poslopja. Na dvakratno poročanje nadučitelja okrajnemu šolskemu svetu, da krajni šolski svet ničesar ne ukrene, da bi se zamogel pouk vršiti, se je slednjič med božičnimi počitnicami vendar, vendar šola z 9. tramovi podprla in 3. januarja smo pričeli s poukom, dočiin smo tri dolge, lepe zimske mesece, ko so otroci samo šolarji, ne pa pastirji in kmetje, in se utegnejo doseči y šoli uspehi, lenarili vsled brezbrižnosti krajnega šolskega sveta in vsled premale strogosti okrajnega šolskega sveta. Celo četrtletje smo izgubili. Potem smo imeli od 3. januarja do 5. februarja pouk, od tega dne pa zopet eno četrtletje zaprto šolo, ker so se pojavile v občini črne koze. Dne 23. aprila smo slednjič zopet pričeli na novo. Istočasino s šolo pa se je pričela tudi paša, vsled česar udeležba pouka seveda mizerna. Po velikonočnih počitnicah in po zloglasnih tedanjili viniških dogodkih, pa nekateri starši, ki so protidinastično nahujskani, sploh niso več poslali svojih otrok v šolo, in sicer pod pretvezo, da nemarajo, da bi se njihovi otroci učili srbsko. lzkazovali smo nebroj zamud. V neki polovici meseca, jih je bilo izkazanih ravno 96. Krajni šolski svet pa ni od 2. polovice aprila, do druge polovice junija sklical nobene seje in tudi ni pozval naznanjenih %trank in tako srao imeli čast in veselje, da smo poučevali vso pomlad in sploh ves čas, kar je še bilo šole, le tretjino otrok, dve tretjini sta redno manjkali. Starši so kmalu uvideli, da jim nihče ničesar neče, če so otroci v šoli ali doma, zato je bilo čimdalje večje število onih, ki svoje dece sploh več niso pokazali, drugi pa so jih pošiljali v šolo le takrat, kadar se jim je slučajno zljubilo tako, da je nastala prava konkordatska doba. (Kar se tiče obravnavanja zamud, se je enako godilo kakor pri nas, tudi v Adlešičih in v Starem trgu.) Učiteljstvo je postato nejevoljno vsled apatije krajnega in okrajnega šolskega sveta, a zamude smo izkazovali še nadalje. Pisali pa smo jih z nejevoljo in odporom, ker je bilo to neplodno delo, zato so bile dvakrat res manj lično spisane. Pa kaj mislite, da nismo dobili zato nosa iz Crnomilja? O, bogme, smo ga in to potom krajnega šolskega sveta. To je bilo gotovo potrebno in s tem domovina rešena, makar se ni pomoglo k boljšemu obisku. Naj bi bili raje odstavili leni krajni šolski svet in občutno kaznovali par nemarnih strank, da bi se zboljšal obisk, nego da dele nosove delavnemu učiteljstvu.Povsod se pisari, kaj naj vse dela učiteljstvo, kako naj se dalje izobrazuje, da bo vse boljše in boljše, a kaj pomaga, če pobiramo vso učenost z veliko žlico, če pa nimamo tega komu prodajati, ko načeljujemo — praznim hišam. Hodila sem v šolo, da se usposobim za učiteljico-vzgojiteljico in to setn danes resnično s poklicom, pa verujte mi, da mi je žal, da ravno sedaj, ko smo se prerodili v Jugoslavijo, ko bi šele lahko vzgajala tako, kakor mi veleva srce — prej nisem smela — nimam koga vzgajati, ker nihče več ne poseča šole. Krajni šolski svet ne stori ničesar, a okrajni zahteva samo lepo in precizno pisanih zamud, ka- tere tnorajo biti točno oddane kraj. §o] svetu tudi v onem času, ko šole nimamo' ako ne, gorje!, Dobili smo v Čmomelj novega giu, varja in jaz zelo želim, da bi napravil tudj pri šolstvu malo reda, kar upam, da Se zgodi. Ako višje oblasti ne nastopajo protj podrejenim, goje s tem faktično boljševizem. Krajne šolske svete je treba prisiliti da vrše natančno svoj posel. S tem, krajtij šolski sveti ne vrše naloge višje oblasti, le-te trpe na ugledu pri ljudstvu. Najbolje bi pa bilo, in čas je že, da se krajni šolski sveti sploh odstranijo, saj tvori.o pri šolskem vozu edino zavoro in drugega nič. Jugoslaviia, pomedi smeti, ki jih je pustila stara Avstrija! Poldka. Glas učtieljstva na odbore učiteljskih društev. Prejeli smo sledeč dopis za objavo: »Učiteljska zborovanja učiteljskih društev naj se vrše na željo učiteljstva vedno prve dni meseca iz znanih, umljivih razlogov. — Vse tovarišice maturantke učiteljišča v Ljubljani iz leta 1909 pozivljam, da se izrečejo glede skupnega sestanka o priliki desetletnice. Da bi bilo mogoŁe prirediti ta sestanek še v času letošnjih počitnic, prosim, naj mi blagovolijo tovarišice prijaviti udeležbo in staviti eventualne nasvete, glede kraja in časa omenjenega sestanka tekom 14 dni. Naslov: Mara Est-Delakova, učiteljica ma Rovih, p. Radomlje.« M — Petindvajsetjetnica. Na zadtijo notico v »Uč. Tov.« glede 25 letnice so mi došla tako različna mnenja, da sam ne morem določiti ne časa, ne dneva. Da ustrežem vsem, predlagam: Snidimo se dne 6. avgusta v Ljubljani t o č n o ob 9. uri zjutraj v »Prešennovi sobi« pri »Novem svetiu. Ko smo vsi skupaj se lahko odločimo, ali praznujemo naš dan prav intimno samo stanovski tovariši med seboj, če bi pa hoteli, pa lahko še ustrežemo vabilu naših tovarišev gimnazijcev, ki obhajajo ta dan na Bledu in nas vabijo. Če smo točno ob 9. uri zjutraj vsi skupaj, imamo še dovolj časa. Torej 6. avgusta na snidenje! A. Rape. — Ljubljansko učiteljstvo priredi prihodnji teden izlet v Kamniško B i s t r i c o. Zbirališče na državnem kolodvoru v Šiški v torek 5. avgusta popoldne. Odhod z vlakom ob 15 uri 10 min. Iz Kamnika z vozom do Stranj (1 uro), odtod peš v Kamniško Bistrico (3 ure). Prenočevanje v koči. Drugo jutro izlet na Kamniško ali pa Kokrsko sedlo (po dogovoru.) Povratek v Ljubljano čez Kamnl_ ozir. Kranj. Ob neugodnem vremenu se preloži izlet za teden dni. — Važno za učitelje vaditelje šol. naraščaja pri »Sokolu«. (Dopis.) Naučni minister Davidovič je ukazal v nekem posebnem slučaju, da morajo in smejo poučevati telovadbo šol. naraščaja, tako pri »Sokolu« kakor tudi pri »Orlu«, edinole učitelji pri t e h društvib, organizirani oziroma, mora-l jo to telovadbo nadzorovati, S to odredbo je enkrat za vselej ovržerw mnenje, da lahko vsak poljuben vaditelj poučuje telovadbo Šol. naraščaja. Upartio, da je v tem smislu rešil to zadevo tudi višji šolski svet v svoji zadnji seji dne 17. t. m. — Opompa uredn. : Mi do danes nismo bili obveščeni o kakem takem ukazu. Telovadni pouk naraščaja pri telovadnih društvih, smatramo pa za popolnoma intemo zadevo društva, v katero se nima s s i 1 o umešavati — nihče. Starši popolnoma prostovoljno izroče otroke temu ali onemu, telesni vzgoji in izobrazbi posvečenemu društvu, katere inu pač oni zaupajo. To tudi potrdijo s podpisom posebne izjave, ki jo pri vstopUj izroči otrok društvenemu načelniku. J"Sj to torej popolnoma medsebojna zadeva staršev in društva. Ce prevzame učiteljstvo, ki ni član društva pouk telovadbe naraščaja in nadzirainje tega pouka v društvih je to vmešavanje v zadevo, ki bo telesni vzgoji našega naroda na kvar. dokler ni vse naše učiteljstvo temelp" upeljano in seznanjeno s Tyrševim tej"" vadnim sistemom in drugimi modernifli1 sestavi. Naše stališče je: telovadbo naraščaja pri društvih naj vodi oni, ki je P°, polnoma izvežban in upeljan v moderfli telovadni sestav, v prvi vrsti oni, ki ima vaditeljski izpit, pa najsi bode po statiu učitelj ali ne! Z reformo telovadbe s strani naučne uprave, naj se pa začne pri telovadnih učnih knjigah, na učiteljiščih in v šoli ter naj se v vse šole upelje telovadni pouk po modernem sestavu in naziv0' slovju, preskrbi orodje in telovadnice; 'z' ven šole, naj se pa s šolske strani, pustl staršem — svobodo. • — Iz Borovelj pišejo: Ker so množ1 nemški hujskači, zapeljani domačini, zbe' žali, in ker so šole zaprte, je pri nas mo«' go šoiskih otrok, ki so brez pravega na«' zorstva. Dobro bi bilo, ako D1 vlada za to deco kaj ukrenila. priporočali bi tudi otvoritev kuhinje, kjer bi otroci revnih staršev, zlasti delavcev, dobivali vsaj kosilo. Radi strašnega pomanjkanja živil v Nemški Avstriji, h kateri so Borovlje spadale 6 mesecev, je tu vse, staro in mlado, popoltnoma sestradano. Cene nekaterim živilom, posebno mesu, se morajo cna vsak način znižati. — Na poklonitvefio brzojavko celjske ljadskošolske mladine in njenega učiteljstva h godu Nj. Veličanstva kralja Petra I. je došla iz Beograda sledeča brzojavna zahvala: »lskreno blagodarim na pozdravu — Petar«. — Osebne vesti. Imenovani so na državni obrtni šoli v Ljubljani za profesorje v IX. čim. razredu: gradbeni adjunkt inž. Ivan Mahnič, strojni adjunkt, inž. Stane Premelč, in gradbeni praktikant imž. Lev Novak. Nadomestni učitelj na gimnaziji v Celju Ivan Steblovnik je imenovan za pravega učitelja v IX. čin. razred. Inž. Friderik Meinberger, strojni adjunkt juž. žel. je imenovan za asistenta za strojno risanje na začasnem tehniško-visokošolskem tečaju v Ljubljani. — Vstanovitev »šolske čitalnice« v Grebinju na Koroškem. Na Petra dan, dne 12. julija 1919, je bila ustanovljena v Grebinju, »narodna in šolska čitalnica«. Dne 13. t. m. je bilo v ta namen nabrano pri narodni veselici 370 kron. A za to svoto ni mogoče nakupiti nobenih knjig. Zato se obrača nar. odbor na vse zavedne Slovence in Slovenke, z iskreno prošnjo: kdor inia kako, za naše razmere primerno knjigo, poučnega ali razvedrilnega pomena, naj blagovoli jo nam podariti. Smo prepričani, da v župniščih, šolah i_i pri zasebnikih leži mnogo take dušne hrane, brez vsake koristi. Usmilite se torej našega ljudstva in posebno našega vzgoje potrebnega naraščaja, naše šolske mladine in pomagajte nam utrditi in razširiti našo Ijudsko in šolsko knjižnico. Knjige blagovolite poslati na »krajevni narodni odbor v Grebinju«. — Iz Gorij. Škof Slomšek je nekdaj veljal za dobrega pedagoga. Pisal ie: Če hočemo, da bodo narodne šole prinašale pravi blagoslov, je k temu treba, složno delovanje med duševnim pastirjem in učiteljstvom neobliodno potrebno. V njegovih pesmih beremo: Cerkev in šola sestrici sta dve, druga brez druge biti ne sme. •%- Vsi pametni učitelji in duhovnik: so se po tem pravilu ravnali povsod m dozdaj tudi pri nas, odslej pa ne več, vsaj pri nas ne, odkar imamo novega g. kaplana. Pretekli četrtek so imeli otroci \z 1. razr. prvo sv. obhajilo. Nadzorstva v cerkvi in pred cerkvijo ni bilo. Ženska so glasno godrnjale in se kregale zaradi.esra iiad gdč. učiteljicama, ki baje nista storili svoje dolžnosti. Pa nju ne zadene nobena krivda, ampak g. katehetu se ni vredno zdelo naznaniti ne šol. vodstvu ne njima dneva in ure te slovesnosti :n ju povabiti k nadzorovanju otrok. Dru>>; .!učaj. Pomladi je katehet priredil veselico s šol. otroci brez dovoljenja in vednosii šol. oblasti. Igro je poleg njega poučevala tudi neka cerkvena pevka. Učiteljici r~ositi za sodelovanje pri veselici, bilo bi nečastno. Te šolske veselice se ni udeležil nikdo od učiteljstva, ker ni bil nobeden -¦ povabljen. Več pojasnila menda ni poIreba. Ta dva slučaja kažeta neko posebno metodo, kako je treba delati razdor in trgati med šolo in cerkvijo. — Mestni šolski svet v Celju je ime! po dolgem času dne 10. t. m. zopet svojo sejo, v kateri se je konstatiralo, da je napredek v mestni ljudski šoli zelo povoljen in da se nemški učenci pridno uče slovenščine. Slovenski razredi so polni, nemški le slabo obiskani, vsled česar je bila predlagana sklenjena združitev deških in dekliških nemških vzporednic v mešane razrede. Deške nemške vzporednice na meščanski šoli se vsled minimalnega obiska s prihodnjim šolskim letom opuste. pač pa se dovoli hospitiranje dečkov na nemških dekliških vzporednicah. Slovenska deška meščanska šola bo s prihodn.jim šolskim letom štirirazredna. Največje težkoče dela namestitev vseh teh šol in trgovske šole. Sklenilo se je, da se preseli deška meščanska šola iz ljudske šole v dekliško meščansko v Vodnikovi ulici, trgovska šola pa dobi svoje prostore v ljudski šoli. Ali bo pa ta za se imela do volj prostora, je zaenkrat še odprto vprašatije. Uredi se namestitev slug. Rešitev vprašanja sirotinskega doma se prepusti s potrebnim nasvetom mestnemu občlnskemu svetu. Mestni otroški vrtec se zaenkiat ne otvori, s poslopjem nemškega okoliškega vrtca razpolaga mestna občina. Rešijo se še nekatera interaa šolska vprašanja. _, — Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dvorazredno deško trgovsko šolo in pripravljalni letnik ter v dvo razredno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919/20 se vrši 16. in 17. septem- bra 1919 od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. Pojasnila (ustna ali pismena) o sprejemu, stanovanjih, preskrbi i. dr. daje — »Ravnateljstvo mestne trgovske šole v Celju«. — Na celiski gimnaziji je nameščen kot stalni učitelj klasičnih jezikov Fr. Mravljak, kot namestni učitelji pa Friderik Kmet, Jakob Cimennan in Ivan Steblovnik. — Gimnazija v Velikovcu. S prihodnjim šolskim letom se namerava otvoriti v Velikovcu prvi girnnazijski razred. To bo velikega pomena ne le za mesto, ainpak tudi za prebivalce celega okraja, da cele Spodnje Koroške. — Gsebne vesti. Iz seje deželne vlade: Namestni učitelj na državni gimnaziji v Ceiju. Mirko Kmet je imenovan za pravega učitelja v IX. čin. razredu. — Učiteljski suplent na državni kmetijski šoli na Grmu Josip I.eon Golmajer je stalno nameščen na kmetijski šoli na Grmu in pomafcnjen v IX. čin. razred drž. uradnikov. rajniškerau pristavu slovenske kmetijske družbe v Ljubljani Francu Koprivšeku je bila podeljena služba strokovnega učitelja kmetijski šoli v St. Jurju. — Kmetijska gospodinjska šola v Kočevju. Deželna vlada je pritrdila ustanovitvi enoletne kmetijske gospodinjske šole za kmetska dekleta na zavodu usmiljenk v Kočevju pod stalnim nadzorstvom oddelka za kmetijstvo. — Neobvezna okrajna učiteljska skupščina novomeškega učiteljstva se je vnšila dne 16. julija 1919 v novomeški gimnaziji. Kljub zelo neugodnemu vremenu se je zbralo učiteljstvo skoraj polnoštevilno. bilo jih je 70. S tem je pač pokazalo učiteljstvo novomeškega okraja, da se ne straši nikakih zaprek za dobrobit in razvoj šolstva; s trdno voljo in vztrajnostjo se premaga vse. Za napredek šolstva se žrtvuje vse. Predsednik, okrajni šolski nadzornik Janko Grad otvori ob 8 uri skupščino. Za namestnika imenuje tovariša Matkota, za zapisnikarja pa sta bila z vzklikom izbrana pater Janez ter tovarišica Hladnikova. V otvorilnem nagovoru konstatira z zadovoljstvom in veseljem, da je učiteljstvo novomeškega okraja kljub vsem težkočam in zaprekam vršilo tudi v vojnem času z veliko vnemo svojo dolžnost. Sola je trpela mnogo. Trudaljubivosti učiteljstva se je zahvaliti, da je ostala vsaj na tej stopnji, in da je delovala napram vsem težnjam s takim uspehom. Vesel pojav je tudi to, da se je učiteljstvo na tej prostovoljni skupščini zbralo iz celega okraja. Iz najbolj oddaljetiih krajev je prihitelo učiteljstvo, ker je željno slišati zopet kaj novega. V svojem govoru se spommja tudi dragih tovarišev, ki jih je prezgodnja smrt vzela iz naše srede; na bojišču sta padla in žrtvovala svoje življenje tovariša Fran Kavčič ter Janko Muha, nedavno pa ;e preminul tovariš M. Jenko. V znak spoštovanja do umrlih je učitel.stvo stoje poslušalo tc besede. 1. Nato je podal svoje didaktično po~ ročilo okrajni nadzornik. Iz poročila je razvidno, da je učiteljstvo delovalo povsod z dobrim uspehom kljub pomanjkanju učil in samoučil. Posluževalo se je povsod najnovejših nietod. Med poročilom okr. šol. iiadzornika pa je došlo poročilo višjega šolskega sveta, ki odobrava sklep novomeškega učiteljstva, da priredi neobvezno okrajno učiteljsko skupščino. Višji šolski svet bo skrbel, da se bodo prireiale v bodoče zopet redne okrajne učiteljske konference. 2. Podrobni učni načrti za zgodovinski pouk so bili zlasti nekateri, vzonni. Izboren uvod nam je prebrala tovarišica Strumbeljeva. Referirali so: tovarišica Hribarjeva za enorazrednice, tovariš Koželj- in Žtular za dvo- in trirazrednice, tovarišica Jerajeva in Ropasova za štiriodnosno petrazrednice. Precej dolgotrajna debata je dokazala velikansko potrebo preuredbe zgodovinskega pouka. Učiteijstvo se v polni meri zaveda svojih dolžnosti. Izvoljen je bil devetčlanski odbor, ki naj podrobne učne načrte za vse kategorije šol proučuje ter poskrbi za raznmožitev teh načrtov. 3. O zemljepisnem pouku je poročal tov. Zupančič. Ne poznamo mej, ki jih narn ustvarijo pariški mogočniki. Vse, koder biva slovenski rod, je naše. Zemljevidi morajo biti tudi v tem smislu prirejeni. Iredentizem naj se vzgaja že v ljudski šoli. Žel je splošno pohvalo. Naprosi se ga da objavi svoj referat v »Popotniku«. 4. Glede učnih kn.ig za šolsko leto 1919-20 je poročal tov. Matko. Novili učnih knjig za prihodnje leto še ne bomo dobili: pač pa je izšel — kakor je izvedel ¦— nek pripomoček k dosedanjim berilom in ta naj se nabavi. V letu 1920-21, pa hočemo imeti nove učne knjige. Sprejela se ie tozadevna resolucija. 5. Samoučila — poroča tov. Vidmar. Za uspešen pouk in napredek v naši šoli je neobhodno potrebno, da ima učenec vsaj najpotrebnejša samoučila. Država naj vzame nabavo istili v svoje roke ter naj poskrbi, da dobe otroci, oziroma šole potrebni materijal po zrnernih cenah. Prepreči naj, da ne bodo gotovi »lzaki in Jakobi« odiraii tudi šolsko mladež. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, ki zahteva, da se nabava samoučil, zlasti zvezkov, preskrbi že za prihodnje šolsko leto. 6. Glede šolskih tiskovin — poročevalec tov. Gebauer — se je sklenilo, da naj ostanejo v rabi stare tiskovine toliko časa, dokler je zaloga. Ker pa imajo nekatere šole dosedanjih tiskovin za več let, naj bi nekaj teh prevzele one šole, ki naročajo tiskovine sproti. V vseh uradnih spisih in knjigah naj se pišejo ženska ime;ia s končnicami kakor Mribarjeva, Ropasova, Strumbeljeva itd., krstno ime pa naj se stavi vedno pred priimek. 7. Raznoterosti: Podalo se je več raznih predlogov, ki so bili vsi z malimi izpremembami in dostavki soglasno sprejeti. Sprejeta je bila tudi sledeča izjava. Učiteljstvo novomeškega okraja, zbratto dne 16. julija 1919 na prostovoljni okrajni učiteljski skupščini, slovesno izjavlja, da nadučitelj Ivan Strukelj iz Viča pri Ljubljani, svoječasni šolski nadzornik novomeškega okraja, med učiteljstvom vnarodnem oziru ni pustil pristašev. Učiteljstvo mu izreka v očigled njegovemu postopanju na viški šoli svoje obža1 o v a n j e , če so vesti »Slov. Naroda« od 3. in 9. julija 1.1. resnične. Gotovi krogi so se sicer nekoliko vznemirili ter so mteli izjavo izključiti od današnjega zborovanja. Ker pa je večina zahtevala, je biia izjava sprejeta. Pri protiglasovnju ni glasoval nihče. Tovariš Zupančič prečita udanostno ijjavo Nj. Veličanstvu kralju Petru, ki je bila brzojavno odposlana kabinetni pisarni. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil skupščino. Zahvali se tovarišicam in tovarišem poročevalcem ter vsem udeležencem. Pozove vse navzoče, da s 3 kratnim »Slava-klicem« pokažejo udanost in zvestobo Nj. Veličanstvu. Nato pa zaori »Bože pravde.« Tovariš Matko se zahvali predsedniku za vzorno vodstvo skupščine, učiteljstvo se je razšlo z zavestjo, da je storilo napram šoli, narodu in državi več nego svojo dolžnost —e— — Trgovska šola v Novem mestu. V Novem mestu se nainerava v piihodiijem šolskem letu ustanoviti dvorazredna trgovska šola z enoletnim pripravljalnim tečajem, ki bi bila dostopna dečkom in deklicam. V pripravljalni tečaj se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili l.iudsko solo in spolnili svoje 13. leto vsaj še tekora tistega leta. Za sprejem v trgovski prvi letnik pa je predpisano dovršenje 14. !eta vsaj tekoni leta in pa uspešeii obisk ljudske šole. Poleg tega je sprejem odvisen od uspešnega izida sprejeriinega izpita, ki pa odpade pri učencih, ki so z uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole, popolno meščansko šolo ali pripravIjalni tečaj. Starši učencev, ki prihajajo v poštev in bi imeli veselje do trgovskega študija, naj blagovolijo to v lastnern interesu takoj naznaniti »Gremiju trgovcev v Novem mestu. — 50. Izvestje državne giinnszije v Ptuju izkazuje koncem šol. leta '1918-19 211 učencev, med temi 5 privatistov in 20 iiospitantk. Gd teh jih je 72 Slo\ c:icev, 138 Nemcev in 1 Ceh. Po ver: lciu rim. kat., 20 evang. in 1 moh. Uspehi s>. bili: 32 odlično sposobnih, 143 sposob. ih, 4 vobče sposobnih, 16 nesposobnih, 13 s ponavljalnim izpitom in 3 neizprašaini. — Muzikalije na prodaj. Nek iuvaris proda po ceni večinoina muzikalije Glas. Matice. (I-XXX.) nekaj Volaričevih, Hajdrihovih, Gerbičevih, Kuba: Narod. pesmi (8 zvez.) Nedvedove Maške in Marijsc. Niedergesiiss: Handbuch der spec. Mettodik. Naslov se zve pri uredništvu, ako se pošlje znamko za odgovor.