Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3‘50 K, mesečno 1'20 K; za Nemčijo za pol leta 7’90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K. PtunuM Msvllfca 10 v. Reklamacija so poitaiu prult. Nefranklrana plina na »pr«- luni«. Rokopisi ii Truiji, uinaU. Imtipu pitlt-mtin (iiriu 88 m) n iikrat 10 via„ Tiiknt pi 46. štev. V Ljubljani, v torek, dne 18. maja 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravniitvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Radi praznika izide prihodnja številka »Rdečega Prapora" Delavci v Ljubljani in okolici Vabimo Vas na IjuteHi shod ki bo ▼ nedeljo, dne 23. maja ob pol 10. uri dopoldne na vrta Narodnega doma I dnevnim redom: Jfovi davki. Proti namenom vlade Bienertba in Bilinskega, ki hoče ljudstvu navaliti več kakor sto milionov novih indirektnih davkov, ki hoče zvišati vozne cene na železnicah na škodo potnikom tretjega razreda, ki hoče podražiti tovorne tarife tako, da bi se zopet podražil premog, ki pa varuje kapitaliste •n veleposestnike vsake žrtve za državne in deželne potrebščine, je treba mogočnega protesta. Pokazati morate, da niste pohlevne ovčice, ki se dajo brez glasu goniti v gospodarsko klavnico 1 Pridite torej vsi na shod, da bo impozantna Vaša manifestacija. Okrajni odbor jugoslovanike ioc.-dem. stranke. Sto milionov novih davkov I Finančni minister Bilinski izjavlja, da ne opusti nobene postavke svojega finančnega načrta. Od spoznanja onih, ki imajo ta hip usodo avstrijskih narodov v rokah, ni torej ničesar pričakovati. C e hoče ljudstvo obvarovati ropa, ki mu J® namenjen, tedaj pomaga edino boj. Kakšno je darilo, ki ga prinaša Bienerthova vlada ljudstvu? Okroglih sto milionov novih davkov koče finančni minister iztlačiti iz prebivalstva. Ogromna nova bremena se imajo naložiti na taine delavnemu ljudstvu. Bogatinom se ima ohraniti privilegij, da jim treba plačevati. Vlada potrebuje denarja. Se ni davno, kar se je zadnji finančni minister bahal, da ima skoraj dvesto milionov prebitka v blagajni. Pa je prišla *neksija Bosne in Hercegovine, ki ne prinaša koristi ne narodom v Avstriji, ne v Bosni, in kase 80 izpraznjene, denarja ni, velika praznota se reži, *ier bo biU milioni, finančni minister pa pravi, da i° mora napolniti do zadnjega kota. Vlada potrebuje denarja. Toda kdo je krij, "*K*nima? Ali je ljudstvo zahtevalo bosensko Pustolovščino P Ali je kdo vprašal ljudstvo, če želi fcnttajop Ali je kdo razložil, kakšne posledice utegne imeti in koliko utegne veljati Aehrentha-lova častihlepnost? Aneksijo Bosne in Hercegovine je izvršila diplomacija, na katero nima ljudstvo najmanjšega vpliva. Zakaj vsa zunanja politika je popolnoma odtegnjena sklepom ljudskega zastopa v parlamentu. Samo stroške te politike naj bi plačevalo ljudstvo! Ne le sklenili, temveč tudi izvedli so aneksijo brez ljudstva. In izvedli so jo tako nerodno, da je stvar požrla okroglih 54 milionov odškodnine, ki se je morala plačati Turčiji; več kakor 300 milionov za vojne priprave proti Srbiji. In že sedaj se sliši iz poučenih krogov, da bo vojna uprava zahtevala za vojalko oboroževanje in za nove bo|ne ladje, za namene militarizma in marinizma, ki že zdaj požirajo ogromne svote, še nad pol mlllarde kron. In vse to naj plačuje ljudstvo, siromašno delavsko ljudstvo z indirektnimi davki, z zvišanim davkom na pivo, z zvišanim davkom na žganje. Finančni minister pravi, da ne more drugje dobiti denarja. Ne od kapitalistov, ne od veleposestnikovi Ne od ljudi, ki imajo milione in milione v bankah in podjetjih. Ne od onih, ki imajo cele dežele v posesti. Ne od kapitalističnih špekulantov. Ne od veletrgovcev, ne od borzijancev. Šampanjec se ne obdači, ampak pivo in žganje. Stara navada 1 Električna razvetljava in plin je brez davka, ampak za petrolej, ki ga rabi siromašno ljudstvo v svojih bornih stanovanjih, se plačuje davek. In tako naj bi šlo vso večnost! Davek na pivo, ki znaša zdaj 34 vinarjev, naj se zviša na 70, torqj več kakor podvoji! Davek na žganje, ki je še leta 1901 znašal 70 vin. od stopnje, naj se zviša na 140 do 164 vinarjev. Za liter piva, ki ima 10 stopinj, se plača zdaj 34/io vinarja, v bodoče 7*/i» za liter piva, ki ima 13 stopinj, se plačuje 4 */1# vin., v bodoče 9 ®/10 vin. Da bodo pivovarnarji »zaokrožili* svote, ker ne bodo računali z desetinkami vinarja, se razume samoobsebi. Kaj bi dejali kapitalisti, ako bi se zvišali direktni davki za 50 odstotkov! Nastal bi krik v Izraelu, da bi bila groza. Uprli bi se Nemci in Slovani, židje in kristjani, izpuhtel bi patriotizem in lojalnost. Ampak indirektni davki, ki jih plačuje ljudstvo, se smejo nakladati v neskončnost Delavec, mali kmet, najmanjši obrtnik se sme odirati, zakaj gospoda misli, da se ne more braniti. ljudstvo pa mora pokazati, da ie mn in da le hoče braniti! Ljudstvo ima moč v rokah, le voljo mora imeti, da jo porabi sebi v prid. Finančni načrt Bilinskega ne sme postati zakon — to mora biti bojni klic v*eh ljudi, ki žive od svojega dela. Ce potrebuje država denarja, naj ga vzame tam, kjer ga je v izobilju. Naj obdači denarne in zemljiške kapitaliste. Naj poišče denarja pri onih, ki imajo največ koristi od države. Ne le da se morajo preprečiti novi davki, ampak predrugačiti se mora ves dosedanji način obdavčevanja. Kdor ima ve^je dohodke, naj plača veC davka, Za reveža, ki ima 600 goldinarjev do- hodka, je 1 odstotek težko breme, za bogatina, ki mu teko nešteti tisočaki na leto, je taka mera šala. Kdor ima pol miliona dohodka, bo še lahko imel vile in palače, se bo lahko vozil po leti na Švedsko in po zimi v Nico in Egipt, tudi če bi moral plačati četrt miliona. Obdači naj se veliko premoženje. Obdačijo naj se dedščine. Konec pa mora biti davkom na vsakdanji kruh, na vsak požirek, na zrak in na svetlobo! V boj torej za svoje življenje! Z vso močjo se mora voditi boj proti vladi, ki smatra ljudstvo za molzno kravo in proti vsem strankam, ki podpirajo to vlado in ji pomagajo izkoriščati ljudstvo. Socialna demokracija Vas kliče! Pridružite se ji! V boj! Tržaške vesti. V Trstu, 18. maja. Mandič kontra Mandič. Stavka slovenskih voznikov iz okolice je končana. Trajala je štiri delge mesece. Stavko bo vprizorili narodnjakarji pod direktnim vodstvom odvetniškega kondpienta ter predsednika slovenskih zizimbambul, dr. Jožeta Mandiča. Narodno časopisje poroča, da se je stavka končala z »velikim uspehom* za etavkujoče. O tem vspehu je mnogo dvomljivega, posebno če se pomisli, kaj vse sploh se upajo »rodoljubni* listi pisati v teh zadnjih časih. Za nas, ki smo zasledovali vso stvar in jo opazovali, ne da bi se vtikali v zadevo, ker so nam koristi delavnega ljudstva višji nego strankarska strast in dobička-željnost zasebnikov, je ta stavka zelo zanimiva in poučljiva. To pa zato, ker je gospod Mandič prav s to stavko do tal pobil lastno teorijo o sodelovanju vseh slojev In razredov v narodu in o ne* potrebi razrednega boja. Mandičeva teorija »vsi Slovani skupaj proti tujcu* se je prav pri tej ptavki, ki je bila prva vprizorjena od »Narodne Organizacije* pokazala kot nevzdržljiva, neodgovarjajoča resnici ter popolnoma zgrešena. Naj navedem tu kratka dejstva. Meseca januarja je tržaški magistrat oddal na javni dražbi delo za prevažanje kamenskega hrušča (gramoza) iz okoliških kamnolomov v meito dvema slovenskima podjetnikoma, ne oziraje se na ponudbo, ki jo je bila predložila novoustanovljena narodna zadruga voznikov iz okolice pod Mandičevim vodstvom. To je Mandiča zbodlo tako, da je naščuval voznike za stavko. In res se je na shodu sklenila stavka proti dvema slovenskima podjetnikoma, ker tržaški magistrat ni imel ničesar več opraviti v tej zadevi Razredni boj v najjasnejši obliki: Slovenski delojemalci proti slovenskim delodajalcem! Gospoda Mandiča je najbrže kak razsoden človek v Narodnem Domu opozoril, da se vprizorjena stavka tepe z njegovimi lastnimi nazori o razrednem sodelovanju ter o skupnih neločljivih gospodarskih interesih vseh Slovanov brez razlike stanu in sloja. In Mandič je hotel takoj popraviti z njegovimi nazori se ne vjemajočo stavko. Našel je pa sledeči izid: Slovenska podjetnika gospoda Coka in Turka je povabil k sebi, jima govoril na srce o mili domovini in o narodnih dolžnostih ter — kar je morda bilo čez vse merodajno — jima je ponudil odškodnino v denarju za izgubljeno kavcijo na magistratu inza izgubljeno delo. To je pomagalo. Slovenska podjet* nika sta se odrekla delu ia se javno izjavila v •Edinosti*, da sta .solidarna* s stavkujočimi. Stavka je trajala dalje in Mandič je imel tako priložnost pridigati narodno sovraštvo proti italijanskemu magistratu ter Suvati Slovence proti Italijanom sploh. Magistrat, ko je videl, da sta se podjetnika odrekla delu, je takoj razpisal novo dražbo in ker ni bilo druzih ponudb, je sprejel edino ponudbo zadruge voznikov in ji oddal delo. Seveda je od začetka te zadeve pa do konca preteklo Štiri mesece časa, v katerem je 200 voznikov izgubilo približno 400 kron na dan, kar znala v 120 dneh svoto 96,000 kron! Za drugih 96.000 kron so se vozniki zadolžili in tako imamo okrog 192.000 kron izgube! ljudje se Se zelo čudijo, ker so bili slovenski vozniki edini, ki so vložili ponudbo na magistrat; ni pa vložil ponudbe noben zasebnik. Ia ker so se vršile konference med Mandičem in zasebniki, ljudstvo opravičeno sumi, da se je tudi tukaj izdala zadostna svotica, katero bodo morali nazadnje plačati stavkujoči vozniki. Narodnjaki vpijejo o narodni zmagi proti Italijanom; .Edinost* pa hvali italijanski magistrat, češ, da se je v tej zadevi obnaial dostojno, pošteno ia nepristransko. Vrag naj razume sedaj, kaj je to pravzaprav! Narodna ali razredna zmaga? Ali še celo gospodarski poraz P Naj bo že, kakor hoče. Dejstvo, da je Mandič praktično pobil lastno teorijo o razrednem sodelovanju, se ne more na noben način izbrisati. Mandič kontra Mandič! To je najzanimivejše v vsej tej zadevi. Bližajo se volitve v tržaški deželni zbor. V četrti kuriji kandidira šest strank: Italijanski liberalci, slovenski slogaši, krščanski socialci, nemški nacionalci, italijanski republikanci in mi, italijanski ter jugoslovanski socialni demo-kratje s skupno listo. Iz tega je razvidno, da bo volilni boj jako zanimiv in buren. Dannadan se že vrše sestanki, seje ia volilni shodi po mestu in po okolici. Borba postaja vsaki dan akutnejša; v tednu izidejo programi ter kandidate vseh strank. Za 20 mandatov v IV. kuriji bo najbrže 120 kandidatov. O borbi bom poročaL T. Milost. Zagorski delavci! V nedeljo* dne 23. maja t. I. ob pol 3. url popoldne bo y dvorani gospoda Mihelčiča velik delavski shod z dnevnim redom: 1. Novi davki. 2. N. D. O. in socialna demokracija. Poročal bo sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. Važnost dnevnega reda je tako umevna, da je ni treba posebej povdarjati. Na shod so vabljeni tudi vsi nasprotniki. Sklicatelji Politični odsevi. * Ogrska karlia, ki se vleče nerešena brez konca in kraja, je navidezno notranja ogrska zadeva. Nekoliko natančnejšega opazovanja pa pokaže, da tudi avstrijskemu prebivalstvu ne more biti vseeno, kako se reti stvar. Kriza je nastala — tako se splošno pripoveduje — zaradi bančnega vprašanja. Popolnoma resnično pa to ni in skoraj bi se lahko reklo, da je banka le pretveza, s katero bi ogrska vlada rada prikrila druge vzroke — in sicer močneje delujoče nroke. To se lahko trdi, če se opazige, da je večina koalicije, ne da bi jo količkaj pekla vest, pripravljena sprejeti kompromis, po katerem bi se ogrska samostalna banka z lepimi frazami pokopala. Oo krize bi bilo moralo priti tudi, če ne bi bila banka na dnevnem redu, kajti v koaliciji poka že davno in posamezne stranke spletkarijo druga proti drugi kakor v kakšni intri-gantovski komediji. To pa ni čudno, če se pomisli, da je v>e koalicijsko vladanje zgrajeno na spletkarstvu in na nezvestobi. Ko je cesar, odnosno kralj imenoval Wekerle-Andraši-Kolutovo vlado, se je to zgodilo na podlagi pogodbe, ki je obsegala čisto jasne določbe in pogoje. Koalicijska vlada je imela — kakor je dokazal Kristoff? — edino nalogo, urediti najnujnejše notranje zadeve, vstva-riti večino za takozvane državne potrebščine, izvršiti volilno reformo na vsaj tako široki podlagi kakor je bila KriatofTjrjeva in — razpisati nove volitve pa oditi. Vse to pa se je imelo zgoditi v točno določenem času; imelo bi biti že predlanskim izvršeno. Koalicijska vlada je izpolnila le najmanjši del svoje naloge. Glavnega pogoja: Volilne reforme, ni izvršila. Zavlačila ga je namenoma in ko je delavstvo tako pritisnilo, da je moral Andrassy vsaj na videz napraviti nekaj, je snel krinko in je predložil volilni načrt, ki na naj-nesramnejši način zasmehuje splošno in enako volilno pravico. Vlada, ki zna tako brezvestno pojesti svojo besedo, se ne more čuditi, če je odkritosrčnost tudi strankam, od katerih živi, neznan pojem. Da jo sedaj pečejo koprive, ki jih je sama posejala, je le zaslužena kazen. * V neodvlinjaškl stranki je glavni vir onih zgag, ki delajo Wekerlu in Andrašiju, pa tudi Košutu največje preglavice. Iz oficioznih bu-dimpeštanskih krogov se z vso vsiljivostjo razširja prerokovanje, da bo Andraši imenovan za novega ministrskega predsednika. To pa bi le tedaj kaj veljalo, če bi ostala dosedanja koalicija neraztrgana in bi podpirala vlado. Stranke, ki stoje na tako-zvani 67. podlagi, niso dovolj močne; brez neod-višnjaške stranke se ne da sestaviti večina. Koalicija pa bi morala sprejeti program, kateremu bi pritrdil vladar; ustanovitev samostalne ogrske banke bi morala torej odpasti iu odložiti bi se morala tudi večina vojaških zahtev. Vladati je navadno bolj prijetno kakor jesti kruh opozicije, ki je včasi grenak. S tega stališča je umevno, da je Košut z Apponyjem in oni del neodvišnjaške stranke, ki jima sledi, pripravljen na kompromis, le da si rešijo ministrske listnice. Drugače pa misli skupina, ki se zbira okrog predsednika poslanske zbornice Justha in poslanca Hollota. Justhje star radikalec, ki ima včasi otročje nazore, ampak vedno trdo bučo. Njemu ne gre v glavo, da bi imela ne-odvišnjaška stranka, ko je pri zadnjih volitvah uničila liberalno stranko, zatajevati svoj program do sodnega dneva, le da morejo vladati ljudje, ki zastopajo povsem drugačna načela. 2e prej je delal vladi večkrat sitnosti. Ko so Hrvatje vodili svoj boj proti železničarski pragmatiki, ni hotel kot predsednik zbornice proti njim tako nastopati kakor je želela vlada in kakor so ravnali podpredsedniki. Tudi sicer je rad kazal, da ima svojo glavo. Odkar je izbruhnila kriza, je pa postal pravi rebelant in zadnje dni je počilo med njim in Košutom nasprotje, ki se ne da več prikrivati. * Bogaitvo Abdul Hamlda preiskujejo in štejejo Mladotorki z veliko vnemo. Seveda jih ne vodi samo navadna znatiželjnost. Turška zbornica stoji na stališča, aa je Abdul Hamid zbral svoje ogromno premoženje na krivičen način, namreč na račun države. V dobi absolutizma se državni in sultanovi dohodki sploh niso ločili in zato meni zbornica, da je dr&va opravičena, konfiscirati Abdul Hamidovo imetje. Seveda so s tem razne težave. Kolikor so mogli doslej doznati, je Abdul Hamid nakopičil več kakor 15 milionov turških funtov, to je več kakor 300 milionov kron. Od tega bogatstva je pa samo tretjina na Turškem; večji del pa je bivši sultan naložil v inozemskih bankah na Angleškem in Nemčiji. Strokovnjaki menijo, da te banke ne bodo hotele izročiti Abdul Hamidovih vložkov državi. Shodi. Jeleniče. 16. t, m. se je vršil na Savi pri Jelenu shod jeseniškega delavstva, ki je bil obiskan kot dosedaj še noben shod na Jesenicah. Dvorana pri Jelenu, galerija in stranska dvorana — vse je bilo nabito polno. Najprej je govoril sodrug Anton Kristan iz Ljubljane, ki se je ozrl na shod iz 9. maja, kjer se je preprečilo s piskanjem nezrelih fantičev, da nista liberalna proroka dr. Oražen in Ribnikarjev Dolfe slišala na mestu odgovor za vse, kar sta povedala napačnega. Nato je v daljšem govoru, ki je bil ves čas burno akla-miran, obrazložil: kaj je Narodna Delavska Organizacija in kaj je Socialna demokracija. Za sodr. A. Kristanom je poročal sodrug Ivan Kocmur iz Ljubljane. V krepkih besedah je orisal izrablje-vanje narodnega čuta v kapitalistične namene, ki se ne pojavlja le v Slovencih, ampak ki je že v navadi tudi pri kapitalistih drugih narodov. Nemci imajo svojo .nemško-narodno delavstvo*, ker jim je socialna demokracija preveč .internacionalna*. Prav tako Italijani, Cehi i. t. d. Seve se ne gre nikjer za «narodnost>, ampak za razdvojenje proletariata. Govornik se je ozrl tudi na razmere, v katerih živimo, omenjal je bremena, ki smo jih dobili na svoja ramena vsled aneksije Bosne in Hercegovine, in onih, ki nam jih obeta vlada v obliki novih davkov na žgane pijače, napivoi.td. Sodrug Josip Kopač iz Trsta je dobil kot tretji besedo. V mojstrskem govoru je razložil tržaške razmere in namere dr. Mandiča, ki je povzročitelj žolte N. D. O. Opisal je položaj tržaškega proletarca, njegovo življensko negotovost ter dokazal, kako nečuveno škoduje razdvojitev delavstva na sploh. Apeliral je na jeseniško delavstvo, naj se složno bojuje za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. — Vladni zastopnik je bil med govorom sodruga Kopača zelo «nervozen». — Govoril je še sodrug Cezar, ki je zahvaljeval sodruge govornike sa lepe govore. Končno pa je sodrug Anton Kristan naglašal važnost današnjega shoda, obžaluje sicer, da se moramo v današnjih težkih časih na shodih pečati i takimi rečmi, Predlagal je sledečo reso- lucijo : .Javni shod delavcev na Jesenicah, vršeč se dne 16. maja, izjavlja, da smatra za edino pravo zastopnico delavskega ljudstva socialno-demo-kratično stranko, ki je doslej v vsem svojem delovanju s svojimi organizacijami pokazala, da ji je pred vsem glavna skrb, da se položaj delavskega ljudstva zboljša. Shod pa odklanja z vso odločnostjo vsako drugačno .organizacijo, ki ne stoji na razrednem stališču, pa naj se skriva pod narodno-delavskim ali kakršnokoli drugim imenom, ker je delavstvo prepričano, da si more izbojevati boljšo bodočnost le kot razredno-mednarodno organiziran činitelj. Nepobitna istina je, da mora proti mednarodno združenemu kapitalizmu nastopati mednarodno organizirani prole-tarijat.* Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je predsednik sodrug S. Ogris zaključil lepo uspeli shod. — Z mirno vestjo lahko zapišemo, da je bil ta shod znamenita in dostojna manifestacija proti vsem tistim, ki rujejo med delavstvom proti edino pravi delavski stranki, socialn o-demokr atičnil Krasen obisk je bil na shodu; tako je prav! Le naprej, sodrugi jeseniški! Na delo neumorno, brez ozira na desno in levo — zastava rdeča pa naj nas vodi do končne naše zmage! —r. Vrtojba. Dne 2. majnika smo imeli tukaj zaupen shod, na katerem pa je bila prav velika udeležba. Porabiti smo hoteli priliko, ko je bil sodrug Etbin Kristan v Gorici, da pride tudi k nam in da ga slišijo naši delavci in kmetje. Sodrug Kristan je v popularnem govoru razložil temelj in namene socializma in je v pravo Inč postavil navadne klerikalne in narodnjakarske ugovore proti socializmu. S svojim živahnim govorom je napravil jako dober vtisk na poslušalce vrtojbenske, ki vedno radi slišijo pametno besedo. Socialno-demokratično gibanje se pri nas prav lepo razvija ter upamo, da postane sčasoma vzorno za kmečke občine na Goriškem sploh. Strokovni pregled. Čitalnica strokovnih organizacij je že otvor- jena. Vsak dan od 3. ure naprej do 9. ure zvečer je odprta v uporabo delavcem, ki so strokovno organizirani. V njej je nad 50 slovenskih, čeških, hrvatskih in nemških časopisov. Shod krojačev v Ljubljani se je vršil v soboto večer pri Perlesu. Po blagajnikovem poročilu, ki se je odobrilo, je poročal sodrug Anton Kristan v daljših nalogah krojaške organizacije v Ljubljani. Lokal krojaške organizacije je: Selen-burgove ulice 6/II. Shod zidarjev se je vršil pri Levu v nedeljo 16. maja dopoldne. Poročal je strokovni tajnik sodrug Anton Kristan o položaju zidarjev v Ljubljani. Sodrug Vičič je govoril o važnosti zidarske organizacije. Pristopilo je tudi precej novih članov. Lokal zidarske organizacije je sedaj v Še-lenburgovih ulicah 6/II. Pivovarniški In sodarskl delavci v Ljubljani so imeli v gostilni sodruga Kolarja svoj shod. Poročal je sodrug Tokan. Dobiček predilnice. Feliksdorfska akcijska družba, ki ima predilnico in apreturo, je dosegla v 1. 1908 — 218.282 kron čistega dobička. Akci-jonarji so dobili 10% dividende. Delavci pa brco, če so hoteli kaj boljše plačani biti. Domače vesti. — Štirideset let je minulo dne 14. maja, odkar je bil sankcioniran državni šolski zakon, ki na papirju v glavnem še zdaj velja v Avstriji. Z veseljem pa ni mogoče praznovati tega jubileja, zakaj izpolnilo se ni, kar se je pričakovalo od nove šolske postave. Pred vpeljavo konstitucije je bila šola popolnoma v rokah duhovščine. Učitelj je bil duhovniku podložen in popolnoma odvisen od njega. Cerkvena vlada v šoli je imela dvojne posledice; učiteljstvo je živelo v najhujši bedi, pa tudi ni moglo biti mnogo vredno, ker samo ni imelo posebne izobrazbe. Sola pa ni izpolnjevala niti najskromnejših zahtev; malo čitati, malo pisati, prav malo računati, pa mnogo krščanskega nauka — to je bilo vse, kar je imela ljudska šola dajati učencem, v resnici jim pa večinoma še tega ni dajala, zakaj šol je bilo premalo in še te so bile večinoma enorazrednice. Novi šolski zakon je rodil mnogo izpremembe. Na papirju je učiteljstvo postalo neodvisno od duhovščine, šole so se množile in izpopolnjevale. Klerikalizem je zakričal kakor da bi ga drli. Papež je proklel novi .brezbožni* zakon; ampak liberalizem je bil takrat še mlad io se ni ustrašil vatikanskih strel. Kapitalizem je smatral dobro šolo tudi za svojo potrebo, ker mu je inteligenten delavec v njegovih podjetjih več koristil kakor neizobražena klada. A zboljšana šola je koristila tudi delavnemu ljudstvu. Delavec, ki se je naučil kolikor toliko spoznavati svet, se ni dal več zapeljavati, da je zemlja solzna dolina, za katero se nima brigati, ampak je spoznaval, da je življenje boj. Delavsko gibarge se je mogočno razvilo in kapitalizem se je Uitrašil svojih lastnih duhov. Klerikalci so neprenehoma pritiskali na vlado, da bi poslabšala šole. Dobiti so jih hoteli zopet popolnoma v kremplje, a ker ni šlo naenkrat, so hoteli korakoma priti do cilja. Neprenehoma so vlagali predloge, s katerima se jo imela skrajšati šolska obveznost, odpraviti pouk o ‘ realnih predmetih, vpeljati in razširiti obvezne »verske vaje*, povečati vpliv duhovništva i. t. d. Mladi liberalizem se je upiral, a ko so kapitalisti spoznali, kakšno moč zajema delavstvo iz znanja, so se ustrašili. Liberalizem je pešal in opešal. Z raznimi novelami se je poslabšal šolski zakon; oblasti, ki so opazovale napredek klerikalizma, so popuščale in »liberalni* učni ministri so »razkladali* razne zakonite določbe v prid klerikalcem. Tem je rastel greben čimbolj je pešal liberalizem in zadnja leta smo bili priče klaverne slabotnosti, ki se je umikala pred klerikalnimi napadi ne le v ljudskem in srednjem šolstvu, temveč tudi na vseučiliščih. Prestavljanje, upokojevanje in odpuščanje učiteljev, katere so denuncirali klerikalci, je prišlo na dnevni red, najžalostnejše izpričevalo si je pa spisal avstrijski liberalizem ob Wahrmundovi aferi. Štirideset let je minulo; mnogo je bilo upanja, več smo doživeli razočaranja. Na straži za svobodno šolo stoji po štiridesetih letih le še socialna demokracija. — Bolj nacionalnih nacionalistov ne bo iz-lepa kakor so nemški, posebno oni na Češkem pa na Štajerskem. Zato je posebno poučno, opazovati njih vedenje v politiki, kadar so nekoliko v stiski. Tako je bilo zadnji jeden, ko je bila na Spodnjem Štajerskem ožja volitev med nemškim nacionalcem Kr a lom in socialnim demokratom Horvatkom. Ako bi bila volitev v resnici svobodna, tedaj naj-brže še do ožje volitve ne bi bilo prišlo. Ampak nemški nacionalci niso hoteli le spraviti svojega K ral a v ožjo volitev, temveč tudi zmagati. Njihovi pristaši po spodnještajerskih mestih in trgih so večinoma delodajalci. Svojo gospodarsko moč so torej izrabljali, da so silili svoje delavce in posle na volišče za Krala. Tudi občine imajo po večini v svojih rokah, pa so tudi to priliko izkoriščali, kjer se je le dalo. Policajni vodje in podobni organi so agitirali od hiše do hiše in razume se, da so hoteli volilcem imponirati s svojim uradnim značajem. Taka uradna zloraba je bila zadnji teden že vsakdanja prikazen. Da so n. pr. na celjskem rotovžu izdajali glasovnice, na katerih je bilo že natisnjeno Kralovo ime, je skoraj malenkost v primeri z vsem sleparstvom, kar ga je klika uganjala. O golažu in klobasicah, o pivu in žganju, o kronicah in o niklastem denarju se skoraj ne izplača govoriti. Ampak najbolj značilno je to: Ko so opazili, da jim voda teče v grlo, so nemški nacionalci, nurdajčarji in niksbindišaiji nabili — slovenske plakate za Krala. Taka je duša nacionalizma. Človek mora biti pač zelo naiven, če spričo takih dejstev ne izpregleda. — Luegerjeva eakopada na jug je z nekega stališča vendar značilna za Jugoslovane. Težko da pojdejo dunajski kristjani na tak način misionirat na Francosko ali Angleško. Ampak v naše kraje prihajajo. Na Hrvatsko se vozijo, pa v Bosno. To se pravi: Dunajski nazadnjakoviči smatrajo vse Slovence in Hrvate za klerikalno in antropatriotar-darsko svojat, ki se ji zdi kakor v Jelačičevih časih najvišja slast, priklanjati se vsakemu, ki pride iz »cesarskega mesta* »do zemljice crne», posebno Če je še znan zaradi klerikalonstva. Žalostno je, da ne misli tako samo stari farizej z dunajskega rotovža ali pa »duhoviti* Bielohlavek, ampak da nas sodi skoraj ves svet tako. Jugoslovan pa bacek — to sta dva pojma, ki se v naprednejšem svetu krijeta. In žal, da to mnenje ni daleč od resnice. — Soirug Josip Pete]aa, ki se je te dni preselil iz Pulja v Gorico, nas je naprosil, da objavimo sledeče vrstice: Ker mi ni bilo mogoče ob odhodu iz Pulja, da bi se bil osebno poslovil z vsemi sodrugi in prijatelji, Vas tem potom najprisrčneje pozdravljam in Vam kličem: Veselo na dalnje delo, ki smo ga skupaj pričeli in vspešno izvrševali v probujo in na korist istega proletariata. Zaupajte v svojo pravico in delavsko moč in vspeh Vam ne izostane. Da ste mi zdravil Vaš Josip Petejan. — Koniomna društva so zadnji čas na dnevnem redu v predalih »Slovenskega Naroda*. Pred kratkimi leti je imel liberalni list v tej zadevi zelo enostavno stališče. Sovražil je konsumna društva ■ploh — kakor dunajski Bielohlavek. Danes že nekoliko diferencira. Društva, o katerih sluti, da ko-likortoliko liberalizirajo, imajo milost pred njegovimi očmi. Vse svoje sovraštvo pa posvečuje zagorskemu konzumnemu društvu. Dne 11. t. m. pripoveduje, da mu niso všeč cene, vodja društva mu je nesposoben. Takih budalosti, ki se izlegajo v modrosti zagorskega inteligentnega dopisuna, znaša cel kupček. Ta »Narod* je nepreviden. Ne vemo, kaj porečeta njegova prijatelja Muller in Zimmermann, ki vedno tožarita potnikom, da je vsled konsuma taka konkurenca, da pojdeta na kant. Gospod oberzizibambula, ki fabrieira tiste dopise, bi bil pač zelo srečen, če bi dosegel, da bi ugonobil sodr. Cobala, ki mu je tako na poli, in ž njim vmd konzumno društvo. Ampak »Narod*, ki hoče biti glasilo inteligence, bi vendar lahko nekoliko kontroliral tvoje dopise, da se ne bi 2 njimi tako krvavo smešil. Trud njegovega fanatičnega poročevalca je zaman in zato je komičen. Pred desetimi leti, ko je društvo začelo poslovati s 1400 kronami, so liberalci poizkušali vse mogoče, da bi “konobili, pa ni šlo. Sedaj, ko ima društvo 80.000 kron premoženja, je ta trud še bolj Sisifovo delo. »Slov. N.* pa, ki se toliko zanima za kon-■umna društva, bi imel vse bližje zglede za ogorčenje, Ozrl nuj bi n na Hrastnik, kjer je njegov človek, liberalni vodja, v dveh letih zagospodaril 10.000 kron ondotnim delavcem. Tu bi bilo bolj koristno, da bi svaril. Za društva, ki jih upravljajo delavci, pa ni treba, da bi ga bolela glava. — Zapiranje trgovin v Ljubljani. Na občnem zboru trgovskega gremija je bilo sklenjeno, da se odpirajo in zapirajo v Ljubljani: trgovine z viktu-alijami v poletju (od aprila do konca septembra) se odpirajo v 7. zjutraj, zapirajo pa ob 8. zvečer. Pozimi se odpirajo te trgovine ob 7. in zapirajo ob 7. Ob sobotah smejo biti te trgovine odprte do 8. zvečer. Vse druge trgovine se odpirajo celo leto ob 7. zjutraj in zapirajo ob 7. zvečer. Te določbe veljajo le, ako deželna vlada tudi branjevcem in kramarjem zapove, da morajo ob tistem času odpirati in zapirati svoje prodajalnice. — Želje odvetniških konclplentov. Justičnemu ministru Hochenburgerju so izročili zastopniki nižje-avstrijskega društva koncipientov spomenico, ki zahteva, naj ne znaša pripravljena doba sedem, marveč le štiri leta. Koncipientom nuj se dovolijo lastne organizacije, v disciplinarnem svetu bodi polovica prisednikov koncipientov. — Za železnico Kamnik-Polzela je vložilo štirideset občin ob kamniški železnici in projekto-vani po tuhinjski dolini prošnjo na vojno in železniško ministrstvo. Ravno to so storile interesirane štajerske občine. — Močan ndareo. V Bercetovi gostilni v Dravljah je dne 8. majnika t. 1. zvečer popivalo več domačih kmečlnh fantov, med njimi tudi 20 letni Anton Grum in Janez Zdešar, posestnikova sinova iz Dravelj. Ob eni uri zjutraj so se napotil proti domu in se razdelili v dve nasprotne si gruči. Nastalo je izzivanje in na nekem križpotu pretep. Štirje fantje so stekli. Zdešarja je pa Anton Grum z neko veliko lopato udaril po glavi s tako močjo, da se je zlomil držaj in se je ta s krvjo oblit in nezavesten zgrudil na tla. Zdešarja so prepeljali v bolnišnico, Gruma pa so orožniki odtlrali v zapor. — Važna nova Iznajdba. Ravnokar je bila te dni obelodanjena važna nova iznajdba, s pomočjo katere bo ohranjeno marsikatero človeško življenje v podzemskih jamah, ki so z dušilnimi plini napolnjene. S pomočjo nove iznajdbe, ki je bila v Lancashare na Angleškem uvedena, je možno ostati po pet do šest ur v rovu, napolnjenem s plini Iznajdba sestaja iz posode, napolnjene s kisikom. Posoda je pritrjena na ledjih delavca, in od nje je napeljana cev, ki se pritrdi na usta; nos se mora popolnoma zamašiti. Iz posode vsrkuje človek potem svež zrak v se in izprijenega izdihuje skozi v to svrho prirejene cevi. Nova iznajdba bo posebne vrednosti pri rešilnem poslovanju ob času plinovih razstrelb po premogokopih. Tržiški delavoi! V nedeljo, dne 23. maja Ob 3. ari popoldne Vas vabimo na ljudski shod ki bo v gostilnlSklh prostorih gosp. Kavčiča z dnevnim redom: Protest proti novim davkom. Poročevalec sodrug ETBIN KRISTAN iz Ljubljane. Delavci I Skrbite za mnogoštevilno udeležbo, da bo Vaš shod mogočna manifestacija proti napadu na Vaše gospodarsko življenje. _______________________________Sklicatelji. Zadnje vesti. Štajerske volitve. Gradec, 18. maja. Doslej so znani sledeči rezultati iz kmečkih občin: V prvem okraju (graške okolice) sta izvoljena krščanska socialca Huber in Hosch proti nemškima agrarcema dr. Kapperju in Danielu. Drugi okraj (Weiz) krščanski socialec Berger je izvoljen brez boja. Tretji okraj (Hartberg) klerikalec Hagen-h o f e r je izvoljen brez boja. Četrti okraj (Feldbach) krščanska socialca WagnerinKrenn sta izvoljena proti nemškima agrarcema Klementu in Kolblu. Peti okraj (Radgona): krščanski soc. Kern je izvoljen proti nemšk. agrarcu Neubauerju. Sesti okraj (Lipnica): izvoljena krščanska soc. Schweiger in dr. Puchas proti nemšk. agrarcema Seutterju in Payerju. Sedmi okraj (Nemški Lancperk): Izvoljena kršč. socialca Tomaschitz in Riemer proti nemšk. agrarcema M tl nz eri n in Rumpfu. Osmi okraj (Mttrzzuschlag). Izid še ni znan. Deveti okraj (Ljubno): Izvoljen kršč. socialec Prisching. Deseti okraj (Judenburg): Izvoljen nemški agrarec Brandl. Enajsti okraj (Liezen): Izvoljen nemški agrarec Riemelmoser. Dvanajsti okraj: Izvoljen kršč. socialec Riegler. Trinajsti okraj (Grdbming): Izid še ni znan. V slovenskih okrajih so izvoljeni sami klerikalci. Proračunski odsek. Dunaj, 18. maja. Proračunski odsek je včeraj nadaljeval posvetovanje o proračunu železniškega ministrstva. Poslanec dr. Ellenbogen je govoril o raznih personalnih vprašanjih, ki so v zvezi z zadnjim plačilnim gibanjem železničarjev. Nadalje je govoril o vodnih pravicah. Povdarjal je, da mora ministrstvo končno začeti s porabo vodnih sil, da more industrija priti do njih rabe. Priporočal je uvedvo električnega obrata na arlski železnici, odsvetoval je pa od podržavljanja železnice Trst—Op-čina in je vložil v tem zmislu resolucijo. Zdi se, pravi, kar se tiče reorganizacije železniške uprave, da se je stvar v ministrstvu prav pri korenini pokvarila, ker se posmatra le s čisto osebnega stališča. Tudi pota, po katerih hodi železniško ministrstvo glede na tarifno reformo, S6' ne morejo odobravati. Govornik je interpeliral ministra zaradi nameravanega zvišanja osebnih voznih cen. Posl Choc je zahteval, da postane generalna inšpekcija avstrijskih železnic neodvisna od železniškega ministrstva. Jt}'ubQan* Zahtevajte MT po vseh gostilnah, kavarnah tu v brivnicah aafr I? BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnike, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija M. Krištofič-Bučar Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—26 Telefon it. 177 mm MM L Tomažič zaloga piva 11 nivl 1 1 T1 v spooDji siski L Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : češko pivo : Stanje hran. vlog: nad 35 Bilijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši, Prešernove ulice 3, poprej na Mestnea trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure po- Soldne, jih obrestuje po -9 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, entni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. 26—10 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poaoja at na zemljišča po 41/»'/o. bz menloe in na vrednostne listine pa po 5'/°, naleto. -M m , rw~ Največja zaloga, čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po */», */.. ‘/i in 1 kg. 104—45 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna ta barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za »troje, olje proti prahu. Ustanovljeno 1.1832. tmjboljia. In tiojoenaji naroOevanJe osir. nali -----_---tvrdta: osir. nalcupo rdlrn |WtW vanje a 1*1* Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv e tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega, Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, »uhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnov^jših. Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmana v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnešev, lakov ln steklarskega kleja. v A /Js A| A ❖ Al Prva domača slov. pivovarna G. dnerjevlh dedičev O bjcibljarji, UDolfouc tiliee št. 12 — Ustanovljeno leta 1855. Številka telefona 210. pod novim strokovnim vodstvom [priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo var-jeno, priznano izborno pivo v sodcih in steklenicah. ................... Ustanovljeno leta 1855. io—7 (sdajatflj ii urednik Inn Vliti, Tiaka Iv, Pr, Lampret v Kranju,