FRANCE STELE SPOMENIŠKI URAD LJUBLJANA 1931 Spomeniški urad Konservator dr. France Stele V ozki zvezi z Narodnim muzejem deluje Spomeniški urad, ki vrši v Dravski banovini vse posle nekdanje Centralne komisije za varstvo spomenikov. Ustanovljen je bil leta 1913 o priliki temeljite reorganizacije imenovane komisije kot eksponirani urad Centralne komisije za varstvo spomenikov v Ljubljani z delokrogom in pravicami Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko. Po ustanovitvi skupne jugoslovanske države se je leta 1919 preimenoval v Spomeniški urad in razširil svoj delokrog na celo področje deželne vlade za Slovenijo. Po upravni delitvi tega ozemlja na Ljubljansko in Mariborsko oblast je urad posloval še nadalje za obe oblasti in pri tem razširil začasno svoje delo tudi na Mariborski oblasti prideljeno Medjimurje. Po orga¬ nizaciji banske uprave Dravske banovine 1. 1929 se je področje zopet skrčilo na prejšnji obseg, samo da je bila do 1. septembra 1931 za¬ časno izločena Bela Krajina. Sedaj posluje zopet za vse ozemlje jugo¬ slovanske Slovenije. Vodja urada je od začetka do danes konservator dr. France Stele. Od početka proračunskega leta 1930/31 dalje je konservator obenem banski spomeniški referent. Delo urada se giblje v dveh smereh, v upravni in znanstveni. Kot banski spomeniški referent je konservator upravno središče za vse spomeniške zadeve banovine. V izjavo dobiva vse zadevne akte vseh oddelkov in stavi banu predloge. Razen tega je v stalnem stiku z mestnimi načelstvi avtonomnih občin in z obema škofijskima ordi¬ nariatoma v Ljubljani in v Mariboru. Za vsa usodo spomenikov zadevajoča dela, o katerih je na ta način obveščen, daje navodila, kako jih izvršiti, da se ne oškodujejo ali celo ne uničijo dokumen- tarične poteze prizadetih spomenikov. Stalno zasleduje razvoj važ¬ nejših del, beleži in fotografira med delom odkrite nove spomeniške momente. Že tu se upravno nadzorstvo stika z znanstvenim raziska- vanjem, ki mu je posvečena cela druga plat konservatorskega dela. Ta je namreč namenjena sistematičnemu raziskavanju spomenikov, njih preteklosti in njih medsebojnih razmerij. Več kot polstoletna praksa namreč uči, da je edino gotovo jamstvo za pravilno ocenitev 182 vrednot danega varstvenega ozemlja in za pravilno usmeritev var¬ stvenih ukrepov temeljito znanstveno poznanje spomenikov. Zato je s spomeniškim varstvom povsod ozko zvezana sestava in objava topo¬ grafsko sestavljenih inventarjev spomenikov. Že častni konservator A. Stegenšek je pričel pred vojno pri nas s tem nujnim delom, ki se po vojni s sodelovanjem Spomeniškega urada, Umetnostno zgodovin¬ skega seminarja, Umetnostno zgodovinskega društva in Zgodovin¬ skega društva v Mariboru uspešno nadaljuje. Poleg velike zbirke fotografij (okr. 6000 negativov) pa služi temu cilju tudi zbirka akva- relnih skic in kopij, pavz, talnih načrtov važnih spomenikov in pri¬ ročna knjižnica. Naš spomeniški urad goji kot posebno stroko odkri¬ vanje in raziskavanje ostankov srednjeveškega slikarstva v Sloveniji. Na tem področju se nahajajo tudi njegovi najvažnejši znanstveni uspehi, ki so omogočili izpopolniti vrsto spomenikov stenskega sli¬ karstva do srede 13. stol. nazaj ter začrtati osnovne poteze razvoja naše umetnosti do srede 12. stol. nazaj. Kratka zgodovina teh odkritij je sledeča: Prvo leto obstoja urada 1913/14 je služilo konservatorju za splošno orientacijo v materialu. Plod te poglobitve v tvarino je 1.1924 tiskani Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Na rezultate te orientacije oprto se je takoj po vojni pričelo samostojno razisko¬ valno delo. Leta 1921 so bile preiskane in deloma na novo odkrite freske iz srede 14. in konca 15. stol. v stari cerkvi sv. Ožbalda na Jezerskem. Poiskan je bil v skladišču Narodne galerije na Dunaju in pozneje v ZUZ objavljeni velevažni slikani oltar iz začetka 16. stol. iz Kranja. Leta 1922 so bile najdene v cerkvi v Mrzlavi vasi in pre¬ nesene v muzej 4 table s 6 slikami iz srede 16. stol. Na Muljavi so bile 1.1922 in 1923 odkrite deloma pobeljene freske Janeza iz Ljub¬ ljane v prezbiteriju in ladji in ugotovljeno, da je letnica postanka 1456 ne pa 1453. Leta 1923 so bile preiskane vse do tedaj znane srednje¬ veške freske na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Leta 1924 so bile preiskane in deloma na novo odkrite freske Janeza iz Ljub¬ ljane v cerkvi na Kamenem Vrhu pri Ambrusu in ugotovljena letnica postanka 1459. Isto leto so bile preiskane freske v Soški dolini. Leta 1925 in 1926 so bile odkrite tri plasti fresk v podružnici na Vrzdencu pri Horjulu iz začetka 14., prvih desetletij 15. in iz druge polovice 15. stol. Leta 1926 so bile ponovno preiskane freske iz 14. stol. v Prekmurju in nedvomno ugotovljeno, da so delo različnih rok in delavnic. Leta 1926 in 1927 je bil restavriran slikani strop v stari grofiji v Celju, prvi veliki spomenik zgodnjega baroka v Slo¬ veniji. Leta 1927 so bile odkrite renesanske freske iz 1.1526 v po¬ družnici Marija Gradec pri Laškem; prenovljena je bila notranjščina župne cerkve v Stični in ugotovljeni važni stavbno zgodovinski detajli prvotne romanske cerkve. Leta 1928 so bili odkriti važni detajli prvotne samostanske stavbe dominikanskega samostana v Ptuju iz prve polovice 13. stol. ter freske iz srede 14. stol. in okr. 1520 istotam. Leta 1928 in 1929 so bile odkrite doslej deloma pobeljene freske v prezbiteriju stare cerkve v Turnišču iz prve polovice 14. in iz druge 183 polovice 14. stol. Leta 1929 so bile preiskane doslej neocenjene treske v podružnici na Čelovniku pri Zidanem mostu in na Vihru pri Št. Rupertu iz konca 15. stol. V podružnici v Stari Fužini v Bohinju so bile na fasadi odkrite freske iz prve polovice 15. stol. Leta 1930 sta bili odkriti in restavrirani dve plasti fresk iz prve polovice 14. in srede 15. stol. v župni cerkvi v Vitanju. Leta 1930 in 1931 je bila odkrita in restavrirana v baročni zazidana arhitektura iz prve polo¬ vice 13. stol. z bogatimi dekorativnimi detajli v samostanski cerkvi v Kostanjevici. Leta 1931 je bil restavriran velevažni slikani oltar iz Ptuja, katerega glavne slike je izvršil sredi 15. stol. Konrad Laib. Odkriti so bili ostanki fresk iz druge polovice 13. stol. v minoritski cerkvi v Ptuju. Do proglasitve novega zakona o muzejih in varstvu starin za celo državo temelji spomeniško varstvo v Sloveniji na sledečih podlagah: 'tatut bivše avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov, ob¬ javljen z odlokom Ministrstva za uk in bogočastje z dne 2. avgusta 1911 in 12. aprila 1916 ter instrukcija za deželne konservatorje, objavljena z odlokom Ministrstva za uk in bogočastje z dne 7. februarja 1917 d. 20107 ex 1916. Glede varstva arheoloških in prazgodovinskih izkop- nin posebej: Odredba deželnega predsedstva za Kranjsko št. 5214/Pr. z dne 24. decembra 1913. Glede varstva premakljivih spomenikov, prodaje in izvoza v inozemstvo posebej: Naredba Deželne vlade za Slovenijo z dne 26. marca 1921, Ur. List III., št. 64. Kolikor niso modi- i čira n e po novejših navedenih odredbah, v posameznih slučajih lahko lužijo v oporo in še vedno veljajo tudi sledeče določbe bivšega avstrij¬ skega Političnega zakonika: Hofkanzleidekret z dne 28. decembra 1818, Polit. Ges. Sanmilung zv. 46, št. 124 in Hofkanzlei-Ministerialschreiben z dne 3. aprila 1827, Polit. Ges. Sammlung zv. 55, št. 46 (str. 71), ki prejšnjo naredbo modificira. Hofkanzleidekret z dne 30. julija 1828, Golit. Ges. Sammlung zv. 56, št. 79 (str. 243). Hofkanzleidekret z dne 15. junija 1846, Polit. Ges. Sammlung zv. 74, št. 77. Hofkanzleidekret z dne 14. avgusta 1846, Polit. Ges. Sammlung zv. 74, št. 92. Odredba Ministrstva za uk in bogočastje z dne 27. aprila 1856, št. 4882, odredba z dne 9. januarja 1861, št. 17552 in odredba z dne 30. januarja 1887, št. 10421 ex 1886. Odredba Ministrstva za notranje zadeve z dne 13. fe¬ bruarja 1875, št. 612/M. I. in z dne 19. novembra 1893, št. 3659/M. I. Literatura. Poročila o delovanju Spomeniškega urada izha¬ jajo od 1.1921 dalje v Zborniku za umetnostno zgodovino. — J. Mal in Fr. Stele: Kratka navodila za ohranitev arhivov in glavna načela spomeniškega varstva, Maribor 1928. Vodnik. 13 !• • .