^T/and
f~yu6U.ee
NO, .92
Ameriška Domovi ima
AM6RICAN IN,,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 14, 1977
LETO LXX1X. - Vol. LXXIX
AMERIŠKA DOMOVINA NA POČITNICAH
Spoštovanim naročnikom, dopisnikom, sotrud-nikom in bralcem sporočamo, da bo Ameriška Domovina prva dva tedna v mesecu juliju na počitnicah. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla v petek, J. julija, prva po počitnicah pa v ponedeljek, 18. julija.
Nase zveste dopisnike, društvene tajnike in zasebnike prosimo, da upoštevajo zgornje naznanilo, temu prilagodijo svoje prispevke in jih pošljejo pravočasno v objavo. Lepa hvala!
LASTNIŠTVO AMERIŠKE DOMOVINE
ZDA predložile za 10% manjše strateške sile
ZDA so predložile Sovjetski zvezi, da bi naj jedrske strateške sile v okviru SALT II. zmanjšale za 10% od v Vladivostoku dogovorjenih. Washington, d.c. — Združene države so predložile ZSSR, naj bi zmanjšali svoje Jedrske strateške sile, kot so bi-domenjene v dogovoru v Vladivostoku nov. 1974, za 10% v novem sporazumu, ki bi naj sledil sedanjemu v letošnjem °ktobru za dobo 10 let. Državni tajnik Vance naj bi bil zunanjemu ministru Gromiku pretekli mesec v Ženevi predložil omejitev strateških raket in letal na skupno 2,160 od 2,400 dogovorjenih v Vladivostoku.
Uradni krogi poročajo, da sta se Vance in Gr omiko v Zečevi sporazumela o okviru, v katerem naj bi pogajanja tekla, pa tudi o načelih, na katerih naj bi kil novi sporazum dosežen. Gre Za SALT II, ki bi naj veljal za Prihodnjih 10 let, nakar naj bi stopil v veljavo stalni dogovor
salt ih.
Ob sklenitvi SALT II naj bi ml podpisan tudi poseben dodaten dogovor za dobo treh let, ki ki naj urejal vprašanje “cru-ise” raket, nadomeščanje sov-jetskih medcelinskih raket velikank SS-9 z modernejšimi SS-^ ter omejitev gradnje novega s°vjetskega bombnika Backfire.
■Med Moskvo in Washingto-Pom je še veliko razlik o tem, ^sj naj pride neposredno v do-§°vor SALT II, kaj v dopolnilo k temu dogovoru in kaj v SALT
Now grobovi
Mary T. Hisnay V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 62 let stara Mary T. Hisnay s 118 E. 72 St., roj. Paynich v Allouezu, Mich., od koder je prišla v Cleveland leta 1922, vdova po leta 1974 umrlem možu Josephu, mati Roberta, sestra Josepha, Martina, Sophie Cetinsky, pok. Tonyja, pok. Malta in pok. Williama. Bila je članica HBZ št. 663, zaposlena pri V.F.W. Post 5275 kot natakarica, dokler ni zaradi bolezni šla v pokoj. Pogreb bo iz Žele-
Odškodnino Izraela arabskim beguncem bo plačala Amerika
ZDA pričakujejo, da bodo morale prevzeti račun za plačilo odškodnine palestinskim beguncem, če bo ta del pomiritve med Izraelom in Arabci, ker Izrael plačila enostavno ne zmore.
WASHINGTON, D.C. — Ce bo moral Izrael v okviru sporazuma v Arabci plačati arabskim beguncem iz Izraela odškodnino za njihovo izgubljeno imovino, bodo to končno plačale ZDA, ker Izrael za to nima dovolj sredstev. Tako sodijo v državnem tajništvu ZDA.
Vprašanje odškodnine je postavil predsednik Carter, ko je nekaj preje predsednik Egipta Sadat zahteval v imenu tega od Izraela 2.1 bilijona dolarjev za olje, ki ga je Izrael načrpal iz zasedenih egiptskih oljnih nahajališč na Sinaju.
Visok uradnik državnega taj-jništva, ki je razpravljal o tem
tovegai pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v četrtek vprašanju, je dejal, da bi plači-ob 8.45, v cerkev sv. Vida ob lo škode arabskim palestinskim
Pentagon ne vidi nevarnosti v umiku čet iz Južne Koreje
WASHINGTON, D.C. — Gen. G. S. Brown, načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA, ki je bil nedavno v Južni Koreji in se razgovarjal z njenimi vodniki o umiku ameriških pehotnih enot iz Južne Koreje, je pred Kongresnim odborom dejal, da načelniki glavnih stanov oboroženih sil ZDA ne vidijo v umiku armadnih enot iz Južne Koreje nevarnosti za vojno, če bo ta izveden v okviru ohranitve sedanjega ravnotežja vojaških sil.
ZAHOD SE PRIPRAVIL NA RAZGOVORE V BEOGRADU
Zastopniki zahodnih držav, ki se bodo udeležile razgovorov v Beogradu v prihodnjih dneh, ko bodo tam sestavljali dnevni red, čas in način razpravljanja nadaljevanja konference o evropski varnosti in sodelovanju, končani avgusta 1975 v Helsinkih, so se sporazumeli o svojih stališčih.
BRUXELLES, Belg. — Zahodne države so se posvetovale in zavzele stališča, ki jih bodo zastopale na razgovorih v Beogradu, kateri se začnejo jutri, 15. junija, v glavnem stanu NATO. Pri tem je zanimivo, da so
Zdaj so se tiho sporazumeli, da bodo ZDA v Beogradu odločno nastopile z zahtevo, da pride vprašanje svobode in človekovih pravic na dnevni red raz-
--------- , n v , .	pravljanja konference, med tem
Gen. Brown je trdil, da med |evroPs ve države, ki so pred Hel- p0 bodo njihovi evropski vojaškimi vodniki ni našel ta-|S1^ *_in v/^ev1finkih zavzemale biki to le “podpirali” in posve-
ta- i sinki in v Helsinkih zavzemale'biki to leJ	^ * zavez
k’h, ki bi se strinjali s stališčem ?^0^0 stalbče v vprašanju £ap večjo pozornost drugim
človekovih pravic in svoboščin,! vprašanjem sedaj v tem pogledu zelo mlač- j Zahod hoče §iroko r vo 0 ne, ZDA pa ki se tedaj niso tako ; tem> kako trdo gnale za človekove pravice in bile zato deležne hudih očit-
gen. Singlauba, odstavljenega načelnika glavnega stana ameriških oboroženih sil na Koreji.
Sovjelska partija napadla japonsko
kov od svojih zaveznic v Evro-'pi, zavzemajo sedaj odločno in jasno stališče v vprašanju svo-Glavno glasilo Komunistič- bode in posebej človekovih prane partije ZSSR ‘Pravda’ vic.
jo obdolžilo japonske ko- j Skozi tri leta zasedanja kon-muniste nacionalizma in fcrence o evropski varnosti in sovražnega razpoloženja sodelovanju v švicarski Ženevi
do ZSSR.
MOSKVA, ZSSR. _ Glavno
9.30, nato na pokopališče Vernih beguncem doprineslo k utrditvi glasii0 Komunistične partije ZS-
duš.
V Italiji obresti znižali od 15 na 13%
RIM, It. — Narodna banka Italije je zmanjšala obresti za posojila finančnim ustanovam od 15% na 13%, ker sodi, da je položaj lire toliko ustaljen, da je to možno brez nevarnosti za njeno ponovno padanje.
Rdeče barbarstvo
BANKOK, Taj. — Glavni stan tajske mejne straže je objavil, da so našli ob meji s Kambodžo preko 50 trupel kambodžanskih vaščanov ter njihovih lobanj, nataknjenih na kole.
Neki preživeli Kambodžanec je povedal, da so te ljudi kam-bodžanske straže pobile in njih trupla razstavile ob meji v strah onih, ki bi poskušali beg preko meje.
£DA in ZSSR se bosta razgovarjali o koncu
jedrskih preskusov
Washington, d,c. — vče-
so se začeli tu razgovori predstavniki ZDA in ZS-R o končanju preskušanja je-rskega razstreliva. Predsednik ar ter je vključil tak sporazum ed cilje svoje vlade, četudi odnosi med Washing-0tiom in Moskvo trenutno niso P°sebno prijateljski, kaže Mo-<Va sprejemljivost za tak spo-razum.
j Povečana vohunska ^javnost ZSSR v ZDA
Washington, d.c. — Po
hih tiri*1 ameriških obveščeval-t služb je Sovjetska zveza iz-. 110 povečala vohunsko de-j?Vnost v ZDA v zadnji dobi.
aseben napor je namenjen Wa-, lngtonu in v njem Kapitelu, v®1, je baje najlažje priti do ^A®hibnih informacij.
miru in ustaljenosti na Srednjem vzhodu. Pripomnil je, da je v resoluciji ZN omenjena odškodnina arabskim beguncem, da pa na to doslej ni nihče polagal kake važnosti.
-----o------
Svetovno pomanjkanje olja je neizogibno
WASHINGTON, D.C. — Zadnje dni je bila objavljena posebna študija, izvedena pod pokroviteljstvom Massachusetts Institute of Techology, pri kateri so sodelovali strokovnjaki iz 15 držav in katere smoter je bil dognati položaj svetovne oskrbe z oljem.
Študija ugotavlja, da je pomanjkanje olja pred vrati, oddaljeno morda le tri ali štiri leta. Nujno je zato, da ves svet preide k skrajnemu varčevanju rabe olja, če se noče nenadno znajti v hudi stiski.
SR “Pravda” je obdolžila Komunistično partijo Japonske nacionalizma in pacionalne nestrpnosti, ker podpira japonsko zahtevo po štirih južnih otokih v Kurilskem otočju, ki so pripadali Japonski še pred rusko-japonsko vojno 1903-1905, pa jih je Sovjetska zveza zasedla ob koncu druge svetovne vojne.
Zaradi teh otokov, ki jih Japonska vztrajno zahteva, Sovjetska zveza pa se jih prav tako vztrajno brani vrniti, ni bilo mogoče doseči sklenitve mirovne pogodbe med Japonsko in ZSSR.
.
Povečanje nakupov
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je trgovina na drobno prodala v maju za povprečno 0.7% več kot v aprilu.! ZDA Potrošniki še vedno povečujejo pred ‘načelnimi stališči’ in glas-svoje nakupe, vendar v manj-.nimi zahtevami, ki “ne vodijo šem obsegu.	’do cilja”.
so se držale ZDA pri razpravah v ozadju, med tem ko so države svobodne Evrope trdo vztrajale v zahtevi, da mora Vzhod nekaj dati za priznanje novih meja, začrtanih po koncu druge svetovne vojne. ZDA so očitale, da popuščajo v tem vprašanju, ker verjetno upajo na ugodnosti v okviru lastnih pogajanj z ZSSR.
Zastopniki evropskih članic NATO so zahtevali sovjetski pristanek na svoje predloge o svobodi in človekovih pravicah s trditvijo, da javno mnenje brez tega ne bo pristalo na druge sklepe konference. Pogajanja so se prav zato tako dolgo vlekla.
Ko je letos začela Carterjeva vlada poudarjati človekove pravice v okviru določil helsinških listin in je to povzročilo trenja s Sovjetsko zvezo, so zavezniki Evropi zaceli svariti
ŠPANIJA PRED PRVIMI SVOBODNIMI VOLITVAMI V NAD 40 LETIH
bremenski prerok
U ostopna zjasnitev z naj višjo mPeraturo okoli 73 F (23 C),
Pred drugo svetovno vojno je bila španska državljanska vojna smatrana za klasičen primer frontalnega spopada med marskistično levico in proti komunistično desnico, katero je komunistični propagandi po vsem svetu uspelo označiti za fašistično, dasi je bil Francov režim, kakor je dokazal, daleč od Mussolinijevega fašizma ali Hitlerjevega nacizma. Španski komunisti pa so pred državljansko vojno in med njo povsem e-nako nastopali in postopali s p r e b i v alstvom, kakor npr. pozneje Titovi komunisti v Jugoslaviji.
V španskem klasičnem primeru spopada med komunizmom in protikomunizmom je prišlo ne samo do propagandne, temveč tudi do vojaške akcije, v kateri je, na srečo Španije in Zahodne Evrope, zmagal protikomunist Franco. Njegov doprinos k vsestranskemu razvoju Španije je zgodovinsko dejstvo in ga resni opazovalci sedanjega političnega razvoja v Španiji smatrajo, kljub drugačnemu videzu, ki ga je prej imel, za o-
snovo ustaličenja in ustalitve demokracije na iberskem polotoku. Brez Francove Španije namreč ne bi bilo možno Portugalski iztrgati se komunizmu iz klešč, v katere je že stiskal to državo po Salazar-jevi smrti in po izgubi njenih afriških kolonij.
Zaradi vojaškega poraza pred 38 leti španski komunisti in drugi njihovi levičarski pajdaši medtem niso držali križem rok. Vsako slabost Francovega režima so izrabljali v svojo korist odn. proti Francovemu protikomunističnemu režimu, vse z ogromno moralno in materialno podporo od Moskve do Pariza in Londona ter v neki meri tudi Washingtona.
Zato se je Španija po Francovi smrti znova našla v podobnem položaju, kakor je bi-ja pred državljansko vojno leta 1936 in doživljala podoben proces, kakor takrat, le da v mnogo milejši obliki, da o vojaškem spopadu sploh ne govorimo. Z bližajočim se datumom volitev, ki so napovedane za letošnji 15. junij, napetost med levičarji vseh vrst
in desnico razumljivo narašča, istočasno pa tudi zavest večine španskega prebivalstva, da mora na vsak način ohraniti demokratičen razvoj, ki se je začel po Francovi smrti. Na to večino se je naslonil tudi španski kralj Janez Karel, ko je opozoril tudi španske oborožene sile, da naj za vsako ceno ohranijo mirno kri, se pravi, naj ne preprečijo volitev.
Španska levica, ki ugotavlja, da iz volitev ne bo izšla zmagovita, bi namreč hotela izzvati španske oborožene sile za nastop proti volitvam, se pravi za vojaški udar. Španski komunisti namreč u-gotavljajo, da večina španskih volivcev gleda na Francovo 37-letno vladanje kot dobo miru in napredka in da se bo pri volitvah zato odločila za sedanjo demokratično sredinsko vlado Adolfa Suareza odn. njene kandidate.
Tudi ideja monarhije Janeza Karla, ki ga je postavil na prestol umrli Franco, postaja vedno bolj zakoreninjena med večino španskega prebivalstva ter je iz ugotavlja-
nja španskega javnega mnenja pred volitvami razvidno, da se celo nekatere zmerne levičarske struje nagibljejo proti demokratični sredni in ne proti skrajni levici. Isto velja za zmerno desnico, ki se nagiba k sredini in ne k skrajni desnici.
Španskemu razvoju v demokracijo'je nudil močno lekcijo razvoj Portugalske po Salazar j evi smrti, sedaj pa Španija skrbno zasleduje tudi razvoj v Italiji in Franciji, zlasti v prvi, kjer demokracijo z veliko težavo ohranjajo pri življenju, ker so se v minulih letih demokratski elementi prepustili lagodju industrijskega materializma, ideološko plat političnega živ-njenja pa močno zanemarili.
Svobodni Zahod pričakuje in upa, da se bo Španija na svojih prvih demokratičnih volitvah 15. junija 1.1 odločila za demokracijo brez pridevka “ljudska” in znova dokazala, da v resnično demokratičnih razmerah in z narodno zavednim prebivalstvom komunisti ne morejo dobiti absolutne večine. S. S.
v koliko so bila določila helsinških listin izvedena ter kaj je storiti, da bodo izvajana v bodoče v polnejši meri. Da bi bilo mogoče celoten program obdelati, Zahod ne predvideva nobene omejitve zasedanja konference. Ta bi se naj predvidoma začela v oktobru in bila končana nekje pred božičem.
Sovjetska zveza in njeni satelit no marajo nobene razprave o človekovih pravicah in svoboščinah, posebno pa ne dolge in podrobne. Ne marajo gledati v preteklost, na izvajanje določil helsinških listin, ampak “v bodočnost”. Njihov cilj je razprave čim bolj omejitTm Jih naglo končati.
Ti dve različni stališči Zahoda in Vzhoda bosta trčili drugo ob drugo v Beogradu, razprava bo pokazala, kako trden je Zahod v svojih odnosih napram Vzhodu in koliko je pripravljen tvegati za sprejem svojih predlogov.
Zastopstvo ZDA na jesenskem zasedanju konference bo vodil državni podtajnik Warren Christopher, v njej pa bodo tudi zastopniki Kongresa, člani posebnega odbora za varnost v Evropi.
Vodniki Skupnosti narodov bodo jutri
končali posvete
LONDON, Vel. Brit. — Posvet vodnikov držav Skupnosti narodov, ki se je začel tu pretekli teden, bo jutri zaključen s skupno izjavo.
V tej bo 33 vodnikov, ki se posvetov udeležujejo, zavzelo svoje stališče v vprašanjih ras-jne enakosti v južni Afriki in v (vprašanju gospodarskih odnosov med razvitim in nerazvitim svetom.
Kostarika odpovedala gostoljubje Vescu
SAN JOSE, Kost. — Predsednik republike Daniel Oduber je sporočil znanemu f i n a n čniku Robertu Vescu, ki mu očitajo, da je poneveril milijone dolarjev in je zato obtožen v ZDA, da naj si poišče novo zatočišče, ker Kostarika ni pripravljena dalje trpeti njegove navzočnosti.
Predsednik je seveda dodal, da ne zahteva, da bi moral Veščo takoj iz dežele, naj si le vzame potrebni čas za “ureditev svojih zadev”.
ZDA so ponovno zahtevale izročitev obtoženega R. Vesca, pa te niso dosegle ne v Kostariki in ne na Bahamih, kjer je Vesco preje živel in kjer ima baje naloženih kakih 50 milijonov dolarjev.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v Baragovem domu. Tajnica bo pobirala asesment od 6.30 do 7. in po seji.
Smrt v domovini—
Ga. Mara Cerar z 21171 Gol-ler Avenue je dobila sporočilo, da ji je 24. maja umrl v Kamniku na Gorenjskem oče Jernej Čebul v 84. letu starosti, upokojeni učitelj, doma v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem. Ga. Mara Cerar, upravnica Slovenskega starostnega doma na Neff Road, odhaja danes na večtedenski obisk v Slovenijo. Srečno pot in zdrav povratek!
V bolnišnici—
Rojak Joe Krajec, 19509 Chickasaw Avenue, je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 705. Obiski so dovoljeni.
Na obisk v Slovenijo—
Ga. Terezija Domines, 18209 Nottingham Rd., odpotuje 29, junija s sestro Helen Plemel, Chicago, 111, za približno en mesec na obisk v Kranj in v druge kraje Slovenije, kjer se bo po 57 letih sestalo vseh pet sester. Pred odhodom pozdravljajo vse prijatelje, znance in sorodnike. Srečno pot in zdrav povratek! Zadušnica—
V	petek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frančiško Cerar za 30. dan njene smrti.
Odličnjak—
V	torek, 31. maja 1977, je z odličnim uspehom končal SL Joseph High School Stanley Zadnik, sin g. Stanleyja in ge. Albine, roj. Levstik, z 809 Rud-yard v Collinwoodu. V soboto, 18. junija, ob 7. zvečer bo na canalu 5 TV odgovarjal na vprašanja v okviru ACADEMIC CHALLENGE. Mlademu rojaku c odličnemu uspehu tople čestitke z željo, da bi dosegal enake uspehe tudi v bodoče.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj povedal, da bo izbral za novega direktorja FBI enega od peterice, ki mu jo je priporočila posebna komisija, ki je pregledal v ta namen 235 oseb, 48 pa jih posebej zaslišala. LOCUST GROVE, Okla. —Včeraj zjutraj so bile umorjene tri mlade skavtinje, stare od 8 do 10 let, v tukajšnjem letnem taboru, kjer so taborile skupaj s sto drugimi deklicami in 30 odraslimi vodnicami. Ena od mrtvih deklic je bila spolno zlorabljena. Ko so zjutraj odkrili umor, so taborjenje zaključili in deklice v spremstvu poslali domov.
DAMASK, Sir. — Včeraj so tu javno na trgu sredi mesta obesili dva mlada fanta, ki sta bila obsojena na smrt zaradi sodelovanja z Irakom in s tem izdaje lastne države. Skupno je bilo zaradi tega pred sodiščem 50 mladih Sirijcev, od katerih so bili na smrt obsojeni trije. Eden od njih je bil zaradi mladoletnosti pomilo-ščen.
TUCSON, Ariz. — Predsednik Calmer je mestnim županom, ki zasedajo tu na svoji letni konferenci, obljubil, da bo letos predložil Kongresu reformo za zvezne davke in reformo zveznega socialnega skrbstva.
^||j foimi&M. Ikwawm
8117 St. Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA.
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 92 Tuesday, June 14, 1977
Naša svoboda tiska
nentih sveta, romajoč iz dežele v deželo, govori o ideji, ki mu je vodilo in vzpodbuda k borbi za končni cilj: Svoboden tisk za narodovo svobodo.
V svetu, ki tone v materializmu, kjer se ideje sukajo po toku denarja in plašč mnenja obrača po finančnem vetru, je naša svoboda tiska tudi naš ponos. S ponosom je povezana tudi skrb, da bi ta svobodni krik naroda nikdar ne zamrl. V tem pa je odgovor na nas vseh. Naša čast, naša skrb, naš odgovor. Bog daj, da bi bil vedno pritrdilen.
S. S.
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, lil. — Ko včasih slišim himno “Hej Slovenci” ali pa “Naprej zastava slave” (nobene himna ni pristno slovenska, treba Ibo najti drugo, bolj sodobno), mi pride na misel, da ne (doživljamo Ob teh pesmih to, kar bi morali. Komaj je pesem odpeta, je že pozabljena in gremo v vsakdanje življenje tako, kakor da bi ne bili Slovenci. Slovenstvo v besedah, v dejanjih ga ni. Hočem povedati, da moramo po slovensko tudi živeti in slovenstvo kazati v dejanjih.
Morda bo kdo spet vihal nos, češ, kaj nas hočeš spet učiti. Ne, na posameznih primerih naj prikažem, !da je za mnoge sloven-vo samo zunanjost. Slovenija
kpj zganemo? Protestiramo? Na slovenskem Koroškem divja spet
V Chicagu pri Sv. Štefanu imamo vsako nedeljo dve sloven ski sveti maši. Ob 10. uri je se
ski župnik John S. Pascal. Letos 22. maja je bila po marquett-skerru škofu Salatku slovesno posvečena Najsv. Imenu Jezusovemu. Je izdelana iz neotesanih debel, dovolj prostorna, ima en oltar in nove sedeže. Posvetitve sta se udeležila g. Tone Gaber st. iz Chicaga in g. Stanko Šega iz Jolieta, ki je bil voznik. Pri maši, katero je daroval župnik p. Pascal (škof Salatka je mašnim obredom predsedoval), je župnik, ki ima zelo rad Slovence, pri darovanjskih prošnjah molil tudi za slovenski narod, ki je dal Indijancem Friderika Baraga. Cerkev Najsvet. Imena je ob tej priliki dobila kot dar Slovencev lepe jaslice, naročene na Tirolskem s 30 cm visokimi iz lesa rezljanimi kipi. Ob tej priliki sta naša slovenska zastopnika bila tudi v Marquetteu. Zeblo ju je, saj je bilo ponoči 42 Fahr. Župnik Pascal je poklonil cerkvi sv. Štefana tudi cvetje, ki raste tam okrog, katerega je ga. Ana Gaber položila pred sliko brezjanske Marije Pomagaj.
❖
32 trgovin z opolzkimi knjigami, filmi in slikami je policija pred enim tednom zaprla. Zaplenila je mnogo pornografskega materjjala, filmov in filmskih aparatov. Toda zvezni sodnik je ukazal, da se morajo te zstrup-Ijevalniee mladine zopet odpreti. . . . Kaj, če bi kldo od višje oblasti take sodnike poslal za nekaj mesecev na oddih v pobolj-ševalnico. . . .
Nekdo mi je te dni rekel: “V Indiji imajo svete krave, katerih
Papež Pavel VI je zbral za letošnji dan obveščevalnih sredstev geslo:	“Propaganda v družbenih občilih,
prednosti, nevarnosti in odgovornosti.” Jasno je namreč, da je trgovsko oglašanje, trgovska reklama v modernem času pričela igrati tako važno vlogo v družbenih občilih, da je večkrat sam obstoj teh občil v rokah velikih gospodarskih interesov, ki po mili volji sučejo gospodarsko propagando.
Tisk, radio in televizija, pa tudi druge vrste javnih občil so se tekom časa znašli v kaj kočljivem položaju.
Ogromni stroški, ki so povezani z njih delovanjem, nikakor ne morejo biti več kriti le z lastnimi dohodki-Prodajna e en a ah naročnina sama še zdaleč ne zado- _
stuje njih normalnemu delovanju, še manj dovoljuje, !st	_____^__ _______
da bi napredovali, se izpopolnjevali tako snovno kot ječi pod bičem jugokomunizma. tehnično, go redka občila, za katerimi stojijo gospodar- Cerkev nima svobode, kot bi jo sko trdno stoječa podjetja, lahko zadovoljujejo sama p0 ustavi morala imeti. Ali se sebi, pa tudi num kar prav pride finančna injekcija, ki jo predstavlja gospodarska propaganda.
Cerkev v<di v gospodarski propagandi razne nevar- ogabni nacizem in izigrava pod-nosti; najprei nemoralna sredstva, katerih se ta poslu- pis člena 7. meddržavne pogod-žuje. Ni mogoče zanikati, da javna morala v premno- be. Naš glas proti tej tiraniji gib državah m družba nenehno pada. In temu je v veli- je zelo slaboten. Drugi narodi ki meri kriva prav propaganda, ki se poslužuje kate-, (m pr. Hrvati) javno izpovedu-regakoli sredstva, le da proda družbi določen izdelek, Jejo svoje zahteve, imajo svoje ne da bi jo zanimalo, kakšne posledice lahko v ljudeh,,vodstvo Hrvatsko Narodno Veče zlasti v mladim, pusti določena slika, filmski prizor ali'(Ni’v. Naroldni Svet), prodajno geslo. Resne sociološke, psihološke študije ka-: Kaj pa Slovenci? če bi poz-žejo na veliko nevarnost, ki jo za družbo predstavlja |V.ali Slovence, da gremo protes-masivna poplava nemoralne propagande.	jtirat in demonstrirat na ulice v
še neki drugi pojav je, ki smo ga že omenili: odvis- ipl'icL *slover|9kim zahtevam, kaj nost javnih občil od gospodarskih centrov, ki v tisku, jmi's ltf, koIIkaSlovencev bl se radiu in televiziji oglašajo. Papež, in njegov glas je thdijci.	0' ^ 1 bl upab .iavno n°-
odmev na številna opozorila, ki jih slišimo v zadnjih le-;“! 1 ;s own*.<e zastave, deliti pretih, svari pi’ed to veliko odvisnostjo. Pravica do svobod- jp is.^m ne. e a e 'n v sp.rov?d.^ nega informiranja je lahko v nevarnosti, sama svoboda nos' 1 napise pro 1 •,ug0"tiramjl ‘ tiska lahko veMko trpi, če gospodarski interesi prevladajo nad interesi družbe.
Nihče ne more oporekati, da je to utopično; nasprotno, dejstvo sodobnih javnih občil je, da kaj premnogo-krat takoimenovana uvodniška linija, ki jo določen dnevnik ima, prepusti mesto ideji, ki jo narekuje gospodarski interes, ki z ogromno propagando trenutno financira nemoteno izhajanje prizadetega občila- Ta gospodarski interes lahko predstavlja gospodarske kroge, lahko politične, ali pa ga pooseblja država. Svoboda tiska tako počasi postaja za večino utopija, katerih vodstvo živi v težavah, junaško narekuje iz tega začaranega kroga.
Naj nas ne navdaja s pesimizmom pogled na sedanji svetovni položaj, saj ho to, prej ali slej, prešlo. Vedno moramo ohranjati živo upanje na prihod družbe, človeštva, ki bo boljše in čistejše od družb in civilizacij, ki so doslej živele- A resnici na ljubo moramo zapisati, da danes večina ljudi živi, ne da bi poznala pravo obličje sveta. Le vzemimo vse narode, ki žive pod komuniz-mcm. Ves evropski vzhod, Kitajsko, velik del Afrike.
Tam ni svobode tiska, ni resnice. Vse ima le ono lice, tisto, ki ugaja in služi interesom partijskih diktatur. Saj, kot smo že večkrat zapisali, se komunizem najbolj boji resnice.	/ .
Na zahodu je večkrat tudi država tista, ki direktno ali indiiektno vodi javno mnenje- Ne toliko s tiskom, ki J® “e. najbolj svoboden način izražanja, pač pa po tele-v&ij^ki je največkrat direktno v državnih rokah. A? drugih primerih pa naletimo na cenzuro gospodarskih interesov, ki sipo jo že opisali. Ni čuda torej, da je informiranost velikih predelov človeštva tako pomanj-jLjiva, saj je še tretja ovira: interes tistih, ki v tisku dedujejo- ki jih stalno in načrtno infiltrirajo levičarski elementi. da tudi od tam rušijo proti svobodi.
Naj pa naš slovenski tisk, naša družbena občila? V ».ovemji je celotno obveščanje pod partijsko kontrolo, usti maloštevilni (verski) tisk, ki naj bi navidez bil svoboden, p* je pod takim pritiskom, da o pravi svobo-k rVfi* ni 8°vnra; kot ostalo versko življenje, mora ud! usk ostati “za zidovi zakristije”. V zamejstvu ima-m° tudi razne primere publikaci j, ki so pod partijsko oi tiOio, ali pod partijskim vplivom (tudi tu ponavadi za zameno gospodarske pomoči). Kako težko je v tem o ° ju r o tistih, ki so' izbrali pot svobodnega obvešča-- ‘a^^° mislimo. Zato jim vsa čast.
Mirno pa lahko pogledamo na naš emigrantski tisk,
,1 Je Pravi glasnik svobode slovenskega naroda. Vzdr-zit jc se po volji tistih tisočih elanov naroda, ki' jim je slovenstvo Celotno slovenstvo) ideal. Izhgja po volji,-------- - -
s. tu p me idealistov, ki jim je'svobodni tisk apostolat, ka- j® takrat stala še nedograjena v Sloveniji. Naše sožalje! teiemu žrtvujejo svoje sile- Raztresen po vseh konti- <‘erkev’ katero je gradil indijan-	*
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis.—Dogod- 1863 so okolico pretresla številki se pred nami neprestano od- na uslišanja in izredna ozdrav-vijajo. Postali bi enolični in celo Ijenja, kot napr. Marije Tavčar
utrudljivi, če bi se ne prikazovali vedno v spremenjeni luči in ž novim dihom življenja.
Mesec majnik — Marijin mesec nam je zapustil nekaj neizbrisnih dogodkov in spominov. Slovenska kulturna radij o ura, ki jo vodita Vlaldo in Izabela Kralj, je eno od svojih nedeljskih posvetila Mariji Pomočnici kristjanov, Kraljici Slovencev na Brezjah. Ker je Marijina božja pot na Brezjah in njena zgodovina za vse Slovence zelo važna zadeva, jo v celoti prinašamo.
*
Brezje je slovenska božja pot Marije Pomagaj. Vsak veren Slovenec srčno želi obiskati Kraljico Slovencev, da jo počasti in se ji izroči.
Skromni so začetki Marijine božje poti na Brezjah. Na kraju, kjer zdaj stoji veličastno Marijino svetišče, je sredi 15. stoletja stala skromna cerkvica sv. Vida, ki je spadala v mošenj sko župnijo. župnik Urban Ažbe je leta 1800 prizidal cerkvi sv. Vida stransko kapelo v čast Mariji Pomagaj. Ko je namreč študiral na univerzi v Innsbrucku, je v ta-mošnji cerkvi sv. Jakoba večkrat molil pred podobo Marije Pomagaj, ki je bila delo slovitega slikarja Luke Cranacha. Zato je župnik Ažbe dal naslikati na steno nove kapele lep posnetek innslbruške Marije Pomagaj.
Domačini in okoličani na Brezjah so zelo vzljubili prelepo Marijino podobo in se radi zbirali ob njenem oltarju. Prav tedaj pe živel v Kranju slikar Leopold Layer, ki je ob francoski zasedbi dežele leta 1809 bil obsojen na dosmrtno ječo. V ječi je obljubil, da bo Mariji Pomagaj na Brezjah poslikal kapelico in ji na platnu naslikal novo podobo, če ga reši iz ječe. Ker se je to nenaldtoma zgodilo, je slikar
iz Begunj, Marije Janc iz Zgoš, Neže Tavčar iz Mošenj, Mail j e Mulej iz Breznice. Trume romarjev so hitele na Brezje, da so se Mariji zahvalile za številna uslišanja, telesna ozdravljenja, spreobrnenja, duhovne dlobrote. S seboj so prinašale zaobljubljene podobe, zahvalne slike in druge spomine.
Skraja so skrbeli za božjepot-no svetišče na Brezjah mošenj-ski župniki s pomočjo drugih duhovnikov. Leta 1894 pa je ljubljanski škof dr. Jakob Missia naprosil frančiškane, naj prevzamejo Brezje. Ti so zgradili samostan in začeli oskrbovati svetišče.
Tedanja cerkev ni mogla več sprejemati romarjev. Zato so začeli zidati novo po načrtu stavbenika Roberta Mikovitza. Vo-
xn našiH mafer se je vršila v ^ deljo, 15. maja ob pol treh pi’6" kapelo v Parku. Zbralo se j{ izredno lepo število ljudi k M lepi materinski proslavi, ki i‘ pričela s petimi litanijami M9 tere Božje, da tako najpreje f časti Mater vseh mater, Kralf co maja. Sledil je zelo lep ^ godek, blagoslovitev Marijini kipa ob kapeli, ki ga je med Pet jem lepih Marijinih pesmi blag0 slovil pater Beno Korbič. ^ Marije sta darovala člana dr^ va Tončka in Jože Butinar. P1* zor blagoslovitve je marsikoS ganil do solz. Tako imajo n glavani poleg Slovanskih brak sv. Cirila in Metoda tudi Maf'i1 v svoji sredi.
Po blagoslovitvi kipa se spored nadaljeval pred DofliO* kjer je navzoče matere in go5' pozdravil predsednik Trigla< Karl Dovnik. Folklorna skupina je materam na čast? plesala s vso svojo mladost11 gibčnostjo narodni ples, nato je Betty Modic zelo občuteno
posebej slovesna. Toda ni take se nihče ne sme dotakniti.” Pa udeležbe, kot bi smeli pričako- je dodal: Tudi v Ameriki imamo vati. So ljudje, ki gredo v tujo na visokih mestih take “svete cerkev, čeprav imajo v sloven- krave”, ki so nedotakljive, dela-sko cerkev bližje. Je to sloven- jo kar hočejo. . . . Imel je prav! ska zavest? Bil je koncert. O j Na binkoštno nedeljo smo i-njem sem že pisal. Srečal sem'meli pri Sv. Stefanu izredno slo-po koncertu moža, ki je rajši šel|vesnost. Frančiškanski bogoslo-kcgljat kakor pa na koncert, vec Jack Žibert je med slovesno Vedno je polno izgovorov, ki so'sveto mašo, ki je bila ob 1.30
vredni toliko, kot če bi jih pes privlekel na repu. . . .
Slovenska šola. Je precej ‘dru-'An, ki svojih otrok namenoma-: toče j o pošiljati v slovensko šolo. “Mi jih učimo doma,” je izgovor. če se spustiš v pogovor z ijihovimi otroci, ne znajo prav nič slovenski. . . . Nekega prekmurskega fantka sem lani vpra-rii, če hodi v slovensko šelo. "Ne, tani moramo slovensko pe-vaii”, mi je v narečju povedal.
pop. položil slovesne redovne obljube. Bogoslovec Jack Žibert je slovenskega porekla in je dobil redovni poklic prav v naši slovenski fari. Pri slovesnostih je sodelovalo več duhovnikov kakor: p. Lovrertce Groom, nekdanji kaplan v tej fari, p. Leonard Bogolin (rojen v tej fari) in p. Jerome Sedlak, ki sta tudi delovala pri Sv. Stefanu) iz Lemonta je bil p. Svete, dijakon je bil Fr. Purpore, ki bo letos
Oče, ki je razgovor poslušal, jeiposvečen v mašnika. Slovesno •ekci: “Mi ga učimo doma” . . . mašo in slovesne redovne obče in kako . . . Kakor vidite, (ljube j® opravil novi kustos slo-aaše slovenstvo sejta. To se poz-|venskih frančiškanov v Ameriki ;a tudi pri naročanju Ameriške^- Atanazij Lovrenčič, doma od Domovine”, Ave Maria, Mohor-j Sv. Trojice v Slo.;, gor. Petje so jevih knjig. Kako naj bo slo-j lepo organizirali frančiškanski yenstvo živo, če je to gnilo v j kleriki. 'P. Lowrenee Groom je osnovi, v družinah. Imeli smo! imel pridigo. Je bilo za nas neakademsko 'društvo “SAVA”, ki j kaj novega. Drugo leto bo imel je rnnogo obetalo. Bil je le tre- fr. Jack Žibert pri Sv. Štefanu pub,n slamnati ogenj od katere-'novo mašo. Darila za mašno da-ga je ostal le pepel. ... Je spet ritev so v procesiji prinesli pred kritika! Nič ne de, če bom r'o- oltar starši bogoslovca Jacka Lihi l po nosu. Moj klic je: Vzdra- lian in Edvarfd Žibert, brat Ed-mimo se, spoznajmo, da smo Slo-'vard in stara mati ga. Frances venci, lei nas je usoda pred 32.Žibert. leti pognala v zdomstva! Od nas
je odvisno, (da pripomoremo k dvigu slovenske zavesti!
Naš naročnik (dir. Leopold Humar je dobil žalostno sporočilo; 'da mu j® na Banjsčiti, Primor-Tisti, ki ste bili lani na Bara- ska, umrl 77 stari brat Franc, govern dnevu v Marquettu, Mich. 'Po pokliču' je bil ljudški zdfav-se’ gotovo spominjate na staro nik, botanik. Bil je avstrijski vo-^Baragovo cerkev, ki še stoji v jak, preganjan je bil od fašistov [Assinis, Mich. Ne (daleč od nje in od takozvane ljudske oblasti
škof kardinal Missia. Svetišče je zidano v renesančnem slogu, z veličastnim pročeljem, mogočnim zvonikom in kupolo, ki se dviga nad prejšnjo kapelico. Cerkev je dolga 39 metrov, široka 17 metrov. Je res veli-častana.
Dne 1. septembra 1907 je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič med radostnim vzklikanjem 30,000 romarjev venčal z zlatima kronama Marijo Pomagaj in božje Dete. Od tedaj je Brezjanska Kraljica vedno vidneje posegala v slovensko javno življenje. Leta 1909 je bil na Brezjah mladinski marijanski kongres, 1. 1915 shod dekliških Marijinih družbe, 1. 1930 kongres tretjerednikov. Na Brezjah so nove maše, poroke in druge zasebne in javne proslave in svečanosti.
Največje zmagoslavlje je doživela milostna podoba Marije
gelni kamen so postavili leta otirala Cankarjevo “Zataji^ 1889. Novo cerkev je dne 7. ok- svoje matere”, sledil je še tobra 1900 posvetil goriški nad-jpieS) na kar so dekleta razdel1
velik šop rdečih nageljnov pričujoče matere, kar je bile1 lo ganljivo. Na koncu, po SP redu so mladi postregli matei'1 in vsem ostalim z okusnim grizkom, kavo in pecivom, je lepo, domače in prisrčno. la folklorni plesni skupini za kulturni in materjalni užitek'
P5
Za mladi, študirajoči sve{ mesec maj čas učenja izpd0^ velikih skrbi, je pa tudi čaS selja in velikega pričakovaj Za vse pride oddih in spr ^ nje, za premnoge pa pot v ^ življenje. Po dokončnih izP1 so prejeli zaslužene diplom^ Iz ožjega kroga slove1 študentov v Milwaukeeju 50 tos postali: Johnny Bambk ženir industrije, njegov 5 (mož Marike) Richard Lak0' zobozdravnik, o treh Gruri0’ bratih pa je Ameriška Dom0 že tako lepo pisala, da bi
=_____, „_______ Pomagaj 1.1935, ko je kot ne- težko kaj dodajati. Vendar
Layer leta 1814 izpolnil obljubo beška Pokroviteljica predsedo- ramo omeniti, da sta isto°^ in naslikal izredno lepo Marijo!vala evharističnemu kongresu v postala doktorja zdravilstva Pomagaj, ki je bila brž postav- Ljubljani. Podobo so prepeljali tr. Janez in Ciril, najmlajši,
Ijena na oltar in zaslovela kot. čudodelna podoba “Kraljice Slovencev.”
Brezjanska Marijina milostna podoba je posrečeno umetniško delo, lepše od samega innsbru-škega vzorca! Jezušček je ves majhen, simbol nemoči in popolne odvisnosti, se zaupno stiska k Materi, kakor da more samo od nje dobiti pomoči in varstva. Mati Marija blesti v lepoti razkošnih barv, prelep je njen obraz in izredrto mile so njene oči, ki zrejo vabeče romarju v obraz, kamorkoli se postavi, da mu lijejo v dušo tolažbo in milost.
Milostna podoba je zaslovela v drugi polovici ll). stoletja po izrednih Uslišanjih. Samo leta
Sobotna slovenska šola je končana. Zato tudi udeležba pri mladinski maši ni bila kaj prida. Otroci so se že razkropili. Zbrali se bo!do v soboto, 4. junija na Lemontskem gričku k zahvalni maši in na pikniku. Berili sta brala na binkoštno nedeljo prav dobro gdč. Ljubka Petrich in gi Bogdan Judnič.
PoVdarjajo slovenstvo in obljubljajo, da bodo mladino vzgajali v slovenskem duhu, pa jih ni na spregled oh farnih sloveh-skih kulturnih prireditvah. Kakšno slovenstvo je le. to? Za reklamo v gotove namene?
Čestitke našim očetom k očetovskemu dnevu. Naj ostanejo tudi v bodoče stebri vernosti, slovenstva in naših narodnih izročil.
Počitnice so. Ne pozabite na slovensko pravilo: Vsako nedeljo biti pri maši in ne pozabite na Ameriško Doniovino. Tudi v počitnicah vain bo dala mnogo lepih napotkov v slovenskem, narodnem smislu. Kdor A D nima, se ne more upravičeno prištevati k slovenskemu občestvu.
Pozdravlja Vas.
“Tpti štajčrc”
v svečanem sprevodu skozi Gorenjsko v Ljubljano, jo skraja, izpostavili v stolnici, nato pa prenesli v mladinski procesiji na Stadijon, kjer jo je sprejel pa-pežki legat kardinal August Klorid.
Največjo britkost je Marija Pomagaj doživela 1. 1941, ko se Nemci izgnali frančiškane z Bre-
men pa je prejel B.D. na *' quette univerzi nedeljo P Vsem omenjenim naj bod° tem mestu izrečene najlepš0' titke in vso srečo v bodoče, titke tudi vsem njihovim rišem!
K«
Bil je krasen 30. maj v svojem parku Triglav P1’1, val svoj spominski dan. O® se je pri kapeli sv. Cirila
ziji in ko je morala sama v begunstvo. Brat Jozefat Finžgar toda zbralo veliko števil0 jo je ponesel v Ljubljano, a ker kov, poleg Milwaučanov s°
so se bali, da bodo Nemci zasedli (šli tudi iz Racine, Wauke^
mesto, so jo odnesli v frančiš-!Chicaga in drugod, da pris0^ kanski samostan na Trsat pri' jejo svečanosti praznovanj0' Reki, kjer je ostala skrita dve!minskega dneva. Sv. nF-)
leti. Maja 1943 se je vrnila v
pridigo je imel duhovni
Ljubljano in so jo konec marca nesli na čelu velike spokorne procesije na Rakovnik. Nasled-njega dne pa je bila med: ponti-■ povedoval preds. Karl fikalno mašo v stolnici, pred mi- Glavni govor je imel Janej lostno podobo Kraljice Sloven- vičar, Vlado Kralj je zelo cev, posvetitev trpečega sloven- teno recitiral Jakopičevo “ s k ega naroda Marijinemu srcu. ob Sominskem dnevu”, Milostna podoba je ostala štiri Roziha je prečita! MauS6^ Idta v ljubljanski stolnici in se poslanico: “Pismo razkrope.
pater Beno Korbič. Pri m3' veliko število ljudi prejep obhajilo. Spored po maši )e
15. junija 1947 (pred 30 leti) vrnila na Brezje. Kljub raznim oviram so se začeli z vseh strani Slovenije stekati romarji k Brezjanski Kraljici. Pa tudi številni tujci, ki hodijo zadnja leta v Jugoslavijo, radi obiščejo Kraljico Slovencev. Za petdesetletnico kronanja Marije Pomagaj se je 1. septembra 1957 zbralo na Brezjah okoli 25,000 romarjev. V spomin na jubilejno proslavo je Sv. sedež dovolil, da se v ljubljanski škofiji obhaja praznik Marije Pomočnice Kristjanov.
Marija Pomagaj velja vsepovsod za Kraljico Slovencev. Njene podoba je v skoraj vsaki slovenski hiši. Njej se izročajo verniki v domovini in v zajemstvu. Begunci v taboriščih so si postavili skromne kapelice Marije Po-
rejakom”, pevci pa so p0)' stom E. Majheniča zapelj’, šem vstajenje in življehj6 tem jo bil kulturni del sp0 skega dne zaključen.
Opoldan šo spretni icU^ pridne društvene gospodk^. stregle z obiluiim kosilom- 7 znano, da je trigalvska k vedno odlična. Ker je bil 1°,, poldan, se je razvila P1 , družabnost in razgovor; z i;i svet pa šport in plavam, ko nam je pretekel pr1' dan lepega meseca maj3.
Lepi maj pa ni bil vi
ggp'
5°
in vesel. Spominjali sm0, ^ ših Kolnikov, ki sp moral1 na bolniški jjosteiji. V ]j0J bili naši prijatelji: dr.
Atinka Mejač, Vida Jfb Stane Gorenc. Razen iM®11, J
magaj in izseljenci v svetu so ji jač, ki je morala port'0#°J
zgradili cerkve in svetišča, zlasti v Argentini, Kanadi in na A-
meriških Brezjah v Lemontu.
*
Počastitev Materinskega dne
radi komplikacije, so vsi na svojih domovih. ^ ^ da bi jim dobri Bog utid' vje! Vse lepo pozdravi]'11: ji
F. P0*

•KOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenska ohcet
Ko človek odide od doma na tuje in se ustali v novem okolju, prinese ne samo kovček in vse, kar je v njem. Z njim potuje po svetu tudi spomin in vse tisto, kar se je v letih nakopičilo v njem. V daljni svet pride s človekom tudi srce in vse, kar je to srce objemalo v ozračju in okolju domovine. To pa so še£e in navade, ki spremljajo človeka od pomladi do zime, od zibeli do groba in te ne gredo kar tako hitro iz spomina in iz srca. Marsikatera značilna šega in navada se da ohraniti in ukoreniniti tudi na tujem. Vsaka pa ne. Spremenjen način življenja nekatere navade spreminja, druge odpravlja. Prinaša pa tudi nove, ki so prikrojene novim časom in razmeram, značaju ljudi ter kulturi. Lahko rečemo, da tudi v tujem svetu nastajajo šege in navade, iz katerih diha slovenska duša in značaj.
lo, da se bo vedelo, koliko miz in stolov in krožnikov bo treba pripraviti. Najete kuharice dobijo navodila o kakovosti in ko-likosti hrane, da svatom ne bo česa primanjkovalo.
Ženin in nevesta začenjata novo življenje, lastno gospodinjstvo v lastnem domu, zato prijatelji priskočijo na pomoč z darovi. Organizirati je treba e-nega ali dva ali več večerov brez “vednosti” neveste seveda, kjer se zberejo njene znanke in prijateljice. Na teh večerih dežujejo darila od vseh strani. Darila so navadno praktičnega značaja za vsakodnevno rabo.
Končno je prišel srečni dan poroke. Pred oltarjem v cerkvi že čaka ženin sredi prijateljev, da mu nevestin oče pripelje in izroči njegovo izvoljenko. Ta nato postane po obredu katoliške cerkve njegova žena, dokler ju smrt ne loči. Obred je lep in pomemben in mu navadno pri-
. .	, .	...	.	sostvujejo najožji sorodniki in
Zanimivo bi bilo opisa i vsaj prijatelji ženina in nevestei eni
v glavnih obrisih slovensko oh- iz radovednosti) d j da
cet in vse običaje okoli poroke molijo za srečo jn bla lov no_
mladega para ki so bile v na-!ih zakoncev. Gb mogočnih
vadi nekdaj doma na Sloven- zvokih } in ^ odkora_
SKem in potem vse to primerja-^ mla(Ja žena in njen mQŽ iz
ti s tem* kar imamo v Kanadi, C£rkve y življenje)
vso pot, ki vodi od mlade ljubezni slovenskega fanta in dekleta do poročnega oltarja, do ženito-vanjske gostije na ohceti.
Letošnjo pomlad je izredno veliko porok med Slovenci v Torontu. Vsa dogajanja okoli porok pa niso samo zadeva poro-čencev, temveč dveh družin, ki sta vzredili fanta in dekle, ženina in nevesto, da sta srečno dospela do oltarja, kjer postaneta mladi mož in žena ter začneta novo življenje.
Ko doba ljubezni dozori in mlada dva skleneta, da se bosta poročila, seveda navadno po posvetovanj u in po nasvetu staršev, potem določita datum poroke in rezervirata dvorano, kar navadno ni lahka stvar. Cesto se zgodi, da se mora bistveno — dan poroke — ozirati na manj bistveno: kdaj bo prosta dvorana. Ni namreč vsaka dvorana dovolj lepa, niti ni vsaka dovolj Velika. Ko je datum srečnega dne določen in prostor izbran, tedaj se začno priprave, ki jih ni malo. Izbrati in sicer tako, da ne bo zamere, je treba družice
v življenje, ki ni samo
pesem.
Sedaj je treba ovekovečiti dogodke pred fotografom, potem pa oditi v okrašeno, cvetja polno dvorano, kjer svatje prihajajo v svatovskih oblačilih z obilico dobrih želja, z darovi in čestitkami. Ko so svatje zbrani, prisotni duhovnik zmali molitev pred jedjo in jo blagoslovi. Pojedina se začne. S hrano postreže mladi rod, ki je upanje bodočnosti. Ni treba poudarjati, da so to večerje, ko pride na mize vsega najboljšega in to v izobilju. Marsikdo se ob tem spomni let stradanja in si misli: “Kaj ni preveč teh dobrot?” Večerji sledijo zdravice in napitnice, nato pa pridejo do svoje “privlačne besede” godci. Njih melodije dvignejo ljudi od miz in jih pritegnejo v vrtinec plesa, družba zaraja. Vse je veselo, vse dobrohotno. To veselje in ta dobra volja se prelijeta v mladega moža in v njegovo, v beli lepoti blestečo ženo, da stopajoč v nov stan ne moreta ne videti ne slišati, niti verjeti, da
Por.
nevesti m tiste ki bodo drugo- bo vsak dan napolnjen samo s Voh zemnu. \ časih izbira m pesmij0) 2 r<)žami) g smehom^ z lahka. Ko je dogovor o osebah muziko v velikem kr , ija_ Končno valj aVen, pridejo na vr- teijev sto obleke, za katere poskrbe Izbranci sami.
Največ preglavic dela lista tistih, ki naj postanejo svatje. Koga povabiti in koga ne? Kje je nieja? Bil sem na svatbi, kjer so mi povedali, da sta pri sestavi liste odločala samo ženin in nevesta. Povabljeni so bili tisti, ki sta jih onadva želela imeti °b sebi na srečni dan poroke.
Kjer pa želijo, da ob ženinu in nevesti vsaj na dan poroke zablestita tudi imeni obeh družin, ki stopata v svaštvo, potem je tieba povabiti vse, ki jih po-Zllata dva očeta in dve materi.
Kri sestavljanju list v teh dneh Pri Slovencih v Torontu igrajo vlogo: rojstna vas v Sloveniji, sobojevništvo, skupna pot čez bribe, povezanost v skupni tabo-Kščni usodi, skupni odhod v daljni svet in naselitev v njem.
Povezanost v njem, službeno razmerje, neslužbena prijateljeva in še ter še! Zato ni čudno, tri velike slovenske dvorane ^ Torontu postajajo premajhne.
Lista povabljenih kaj lahko na-raste na 400 do 500 povabljen-Cev in še več.
Odpošiljanje vabil je posebna
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Naše gospodarstvo je postalo mlahavo, manjka mu odločnega zagona, ko se počasi skušamo rešiti iz zastoja, ki je v zadnjih letih zajel ves svet. Mučita nas brezposelnost in inflacija, naš dolar pa leze navzdol. Koncem preteklega tedna je bil vreden le 94.63 centov ameriškega. Nekateri trdijo, da je slabitev tečaja našega dolarja delno tudi posledica kvibeškega gibanja za neodvisnost, ki povzroča ponekod negotovost glede naše bodočnosti.
*
Posebna študija,' izvedena v ZDA, je prišla do zaključka, da je en sam policaj v avtomobilu varnejši in učinkovitejši od dveh. Ta zaključek je vzbudil med policaji vrsto ugovorov, če ne kar splošno zavrnitev kot nestvaren. Kljub temu je verjetno, da bodo zaključek preskusili v večjem številu mest v ZDA, pa morda tudi pri nas v Kanadi, četudi je direktor Metro Toronto Poliče Association dejal, da vsaj polovico poročila ni vrednega odgovora. Trdil je, da si ne more predstavljati, kako je študija prišla do omenjenega zaključka, ker ni dvoma, da sta dva policaja v enem avtu varnejša in učinkovitejša od enega-
študija je osnovana na proučevanju policije v San Diegu v Kaliforniji, kjer so v rabi obe vrsti patrulj, z enim in z dvema policajema v enem avtu.
tekočin je vsako leto protipo-stavno odvrženih na farmah, v prostorih za odpad, pa tudi puščenih v kanale, priznava ministrstvo za čuvanje okolja v On- spominjate zgodbe o vesoljnem tariu. Oblasti doslej niso nikdar učinkovito nastopile proti temu.
bo svoje energije posvetil ohranitvi kanadske skupnosti.
*
Obiskovalec suhe in vroče New Mexico je vprašal domačina: Ali tu nikdar ne dežuje?
Ta je odgovoril:	Gotovo se
Minister za energijo Alastair Gillespie je parlamentu v Otta-wi dejal, da zvezna vlada še vedno razpravlja o načrtu za boljšo toplotno izolacijo domov in drugih zgradb s ciljem varčevanja energije. Sedemletni pro- vativna stranka Williama Davi-
potopu in o Noetovi barki, ko je deževalo neprestano 40 dni in 40 noči?
“Seveda,” je potrdil obiskovalec in dobil nato pojasnilo:
“Tedaj smo mi tu dobili pol palca padavin!
*
Pri pokrajinskih volitvah v Ontariu pretekli teden, konser-
gram naj bi stal 1.5 bilijona dolarjev.
*
Ko se je predsednik republike na otočju Seychelles James Mancham mudil na zasedanju konference Skupnosti narodov v Londonu, je prišlo doma do prevrata in njegove odstavitve. Za novega predsednika republike je bil imenovan dotedanji predsednik vlade Albert Rene. Po par dnevih so se razmere ustalile in novi predsednik je zagotovil prebivalstvo in svet, da bo njegova vlada zmerna in demokratična.
m
Joseph Smallwood, 76 let stari politik, ki je bil 23 let predsednik vlade Newfoundlanda, je pretekli teden izjavil, da se dokončno umika iz politike ter da
so ni uspela dobiti večine. Pri volitvah so s okrepili liberalci, in postali zopet druga najmočnejša stranka, med tem ko je hova demokratska stranka zdrsnila na tretje mesto.
*
NATO je priznal javno, da je Sovjetska zveza postavila SS-20 rakete na položajih, od koder te lahko zadenejo cilje v Zahodni Evropi. To je razkril novinarjem Joseph Luns, glavni tajnik NATO, na tiskovni konferenci v Ottawi po sestanku NATO skupine za načrtovanje rabe jedrskega orožja.
Evropski zavezniki NATO bi radi dobili pristanek ZDA za uporabo “cruise” raket kot odgovor na namestitev sovjetskih SS-20 raket, naperjenih proti njihovim državam.
Italijanski senat je pretekli, na slovenskega izobraženstva in
Drugačno slovenstvo
Skoraj sto let je, odkar veči- slovensko, toda ljubijo sloven-
Oias iz SutMija
SUDBURY, Ont. — Od tu se le poredko oglašamo, vendar dogodek, ki smo ga doživeli v nedeljo, 22. maja, se nam zdi vredno povedati vsem bralcem Ameriške Domovine.
V Ameriški Domovini z dne 1. aprila smo brali, da je g. Jože Zelle kazal film “Baraga-land” v šolski dvorani sv. Kristine, 860 E. 222nd St., Euclid, Ohio.
Ker se tudi Slovenci tu v Sudj baryju zelo zanimamo za Baragovo zadevo, smo stopili v stik z g. Zelletom. Rade volje nam je obljubil, da pride k nam in nam pokaže svoj film “Baragaland”.
Z dobro voljo Slovenskega društva smo prijeli za delo organiziranja za to prireditev. Obvestili smo vse Slovence in povabili tudi druge narodnosti, posebno še Indijance, cja pridajo gledat ta zanimiv film. Najel/ smo dvorano v Sudbury Secondary School. Čeprav je; bilo objavljeno v dveh časopisih, na radiju in televiziji, obisk ni bil haloga in čakanje na odgovore,' tolikšen, kot smo pričakovali, koliko povabljenih se bo odzva- Prišli so skoraj vsi Slovenci, a
Sele po letu tisoč so se začeli jeziki, bavarski, alemanski, frankovski, saški zbliževati. Pri-vzem visoke nemščine za skupen jezik pa je umeten poseg in ta šele je naredil ‘‘nemški” narod. Porodilo pa ga je komaj razsvetljenstvo.
Seveda je nemška propaganda, jezikoslovje, zgodovina idr. ves ta razvoj razglasila za nemški. Trdijo, da so prvi zapisi nemškega jezika nastali okoli 800, toda ti zapisi so v bavaršči-ni, alemanščini in frankovščini. To ni torej “nemški” jezik. In naši, zaverovani v nemško natančnost in znanstvenost, vse te trditve nekritično prevzemajo. In obenem tudi, da smo Slovenci bili “sužnji Nemcem”. A smo v resnici imeli mi državnoprav-no kontinuiteto. Kaj pa bi rekli Ogri, ki so jim vladal “nemški” Habsburžani, ali pa Čehi, katerim so prav tako. Ali pa Romuni pred vojno z nemškim vladarjem, enako Grki itd.?
Po “odrešitvi” po prvi vojni smo se znašli v novi srbski kraljevini, kjer se je moralo “suženjstvo Nemcem” toliko bolj poudarjati, da nekaterih ne bi zajele skomine po dobri stari monarhiji kljub vsem njenim napakam, saj so se v novi kraljevini godile stvari, ki jih celo zadnja leta nemškutarska Avstrija ni počela, npr. to, da bi iz šolskih beril trgali strani, kjer se kaj omenja o slovenskem narodu, ali pa prepovedala slovensko zastavo, grb in drugo.
Kogar so takrat že v zgodnji šoli natepali z napihnjenim nemških strahom, ta ga še danes nosi v kosteh. Hitlerjev napad je vse te pavšalne strahove samo še povečal in utrdil.
Toda naše izobraženstvo se kljub vsemu ne bi smelo slepiti, ko gre za opredelitev slovenske narodnosti. Tu moramo misliti in ravnati brez čustvenih primesi, brez podzavestnih občutkov bojazni ali pa nebrzdane pesniške fantazije. Bistvo slovenskega naroda ne sme biti plen zasebnih občutij, kaj je komu simpatično in kaj ne, ampak nepristranske ocene slovenske politične zgodovine is primerjave z drugimi narodi. Bfez izkrivljanj v prid tej ali oni ideologiji. Bodimo prepričani, če nas hočejo potujčiti Nemci-Avstrijci, potem izdelajo propagando, podprto z “znanstvenimi” dokazi vidnih osebnosti, profesorjev, zgodovinarjev in kdo ve kaj še vse. To vidimo pri velikem delu koroških Slovencev.
Če nas hočejo pojugoslaviti, kakor v stari Jugoslaviji, potem izdelajo strokovne nauke o “e-nem narodu s tremi plemeni” in vse, kar je odvisno, od univ. profesorjev do županov, ki so vsi odvisni od politične oblasti, zaradi svoje službe, mora te nauke razglašati in jih širiti. Danes se širijo, a le govorice, da še slovenstvo “ne izplača”, ker da je majhno, a narod rabi premoženje, iz katerega vzdržuje? opero, gledališče, akademijo, u-niverzo in toliko drugega. Toda “malo” slovenstvo je še vedno tako bogato, da mora tri četrt svojega dohodka odvajati za “nerazvite”, za ‘potrebne” zveze in glavnega mesta in kdo ve, ^a kaj še. Torej očitna nesoglasja.
Vsak narod ustvarja namreč tudi toliko narodnega proizvoda-, da ga ima ob pametni uporabi več kot dovolj. In protislovje med tiho propagando o “maj h nosti” in neverjetnim izžemanjem vse to več kot potriuje.
Od naših ljudi po svetu bi želeli predvsem to. da ne ponavljajo starih obrabljenih in pogrebnih trditev, ne širijo pesimizma, ampak da razmišljajo samostojno, iščejo virov, se informirajo. Samo tako bo slo-
najbolj ogrski, ki je bila sprva državnopravne tradicije spošto-Jvenstvo lahko zaživelo v novi nomadska. Taka kultura je to- vale, seveda prenesene v fevdal-|luči, v luči resnice, brez zgre-tamo k	njegovi 65-letnici. že na	-likšna, da v veliko primerih prc-	ni čas in duh. To pa vsekakor ni	šenih občutkov	manjvrednosti,
mnogo	let,	Tone, Bog Te živi!	(živi tudi izgubo jezika. Primci	bilo nikako “suženjstvo Nem-	iz katerih tuje	sile kujejo svoj
Slovensko društvo	ravno slovenski rodovi v Arne-	cem”! NemceV kot naroda prav-	politični kapital,	nam * pogin.
Sudbury	riki, ki večinoma ne znajo več	za prav od začetka sploh ni bilo.	K R.
teden na precejšnje iznenade-nje javnosti odklonil z malo večino predlog o dovolitvi prekinjanja nosečnosti, ki je dolgo razburjal ne le parlament, ampak vso italijansko javnost.
Na mlijone galonoy strupenih
sko pesem, slovenska izročila, slovenske praznike, navade, jedila — od kranjske klobase do potice in drugih slovenskih dosežkov.
Toda, ali bi narod, slovenski narod, vse to res zmogel, če bi bil nad tisoč let “suženj Nemcev”? Suženjski narodi ne morejo razviti visoke omike in družbenih struktur, saj so bolj ali manj samo “delovna živina” gospodarjev. Slovenci zato nismo mogli biti najbolj suženjski ali pa sploh ne. A zakaj to' vztrajno ponavljanje o sloven-škem ‘suženjstvu”?
Pred sto leti, vsaj približno, je končno prenehalo zgodovinsko, dinastično državno pravo narodov, nastalo je jezikovno. Narodnosti so se na novo organizirale in sicer na osnovi enakega jezika. To seveda ni pb-vsod uspelo. Švicarji so nadaljevali svojo švicarsko narodnost na štirih jezikih, nemški Alzačani so kljub svojemu nemškemu jeziku ostali Francozi, vindišarski del koroških Slovencev se ima za “Nemce” ... Kaj pa je bilo s Slovenci? Notranja Avstrija, državno-pravna naslednica Karantanije, je z napoleonskimi vojnami prenehala. Po francoski Iliriji je bilo ustanovljeno kraljestvo Ilirija, ki pa je že izgubljalo svoje staro karantansko izročilo. Bilo je brez Štajerske, pozneje se mu je menda izneverila še Koroška. Nemško govoreči del nekdanje Notranje Avstrije se je idejno pridružil nemštvu, slovensko govoreči nekemu nedoločnemu slovanstvu, saj propaganda s la povezana z lastnim jezikom, (severa in vzhoda je namreč r.e-jezik pa je bil izraz nekega živ- j nebno mlela, skoraj vse do da-Lenja, neke življenjske in .de- našnjih dni. lovne kulture, ki je bila pri Slo- Kljub temu, da je bila No-vencih tako močna, da je vzdr-pranja Avstrija fevdalna poli-žala pritiske sosednjih material- lična tvorba, je temeljila na ka-Jnih kultur, avstro-ogrske, bene- rantanskem političnemu pravu. 'Že enkrat lepa hvala g. Zelle- ško-furlanske, hrvaške, ogrske. Kljub “tujim” vladarjem .(in tu za njegovo požrtvovalnost, j In jih je še celo veliko dala, kdo jih v Evroni ni imel) so se
pol-izobraženstva ponavlja vedno isti pripevi: slovenski narod je bil nad tisoč let suženj Nemcev. In še: čez njega so šli Turki, razni okupatorji, zlomili ga niso, ker da je bil zvest Bogu in Materi božji. Tako govor nekega gospoda ob zaključku sobotne šole,
Pa se zaustavimo najprej pri tem. Vprašanje je, če je res samo naš narod “zvest Bogu in Materi božji”? To so bili in so npr. tudi koroški Slovenci, toda koliko jih je danes ostalo še Slovencev od sto tisoč konec prejšnjega stoletja?
Očitno je, da Bog kot tako ne čuva posebej neke narodnosti, celo ne posebej človekove vere. Človek je svoboden in se mora tako za vero kot za narodnost sam odločati. Gotovo je izven dvoma, da sta narodnost in vera tesno povezani. Izročila, vzgoja, kultura ipd. so nekaj tako globokega, da tisti, ki zanemari svojo narodnost, se največkrat izneveri tudi veri. In narobe, tisti, ki izgubi vero, izgubi obenem tudi tako velik del slovenskega kulturnega, .vzgojnega iz-Slovencev izjročila, da se odtuji tudi svoje-| mu narodu. Ni več zanj zavzet, ker ga ne pozna več v zadostni Tako,, da se pripadnosti
drugih narodnosti ni bilo dosti.
Z zanimanjem smo sledili slikam, kjer je hodil naš veliki rojak Friderik Baraga. Posebno lepe slike posvetitve spomenika v L’Anse so napravile globok vtis na vse navzoče.
Mi, ki živimo tu na seyeru, tem bolje razumemo težkoče in težave, ki jih je imel škof Baraga pri delu v svojem misijonu.
G. Jožetu Zelletu, ki je z velikim trudom in stroški izdelal ta film se vši lepo zahvalimo.
G. Zelle in njegov prijatelj Frank Kuret sta bila mnenja, da je tukaj pri nas večna zima.
Veselo sta bila presenečena, ko sta videla zelena drevesa in lepe vrtove. Čas ni dopuščal, da bi se seznanila z vsemi Slovenci, vendar upamo, da jima je bilo pri nas všeč in da sta odnesla lep vtis od Sudburyja.
Ob tej priliki se moramo zahvaliti tudi č. g. Tonetu Zrnecu, n'eri-
župniku pri Mariji Pomagaj za njegovo velikodušno pomoč. Brezplačno nam je dal sliko škofa Barage in podobice v slo-venskern in angleškem jeziku, ki smo jih razdelili med obiskovalce.
Obenem vabimo' vse Slovence na prireditev 14. avgusta, ki bo posvečena našemu velikemu misijonarju škofu Baragi. Imeli bomo sv. mašo na prostem. Upamo, da tudi lep spored.
Torej, če bi radi videli naš sever, pridite! Korajža velja. Pridite, veseli vas bomo!
njemu lahko celo sramuje.
Zaradi tega je res, da sta nas Slovence ohranila v družini evropskih narodov lasten jezik in kr|čanska, katoliška vera. Izginili so narodi, ki krščanstva niso sprejeli. Toda za vztrajanje v narodnosti je bilo treba še nekaj več zavesti. Ta zavest je bi-
./i
Našemu rojaku Topatu riši v Clevelandu iskreno
Lav-
:esti
Nevarni kofein 1
Kanadski psihiatri, ki preučujejo zvezo med kofeinom in duševnimi motnjami, zatrjujejo, da so ljudje, ki popijejo veliko kave, bolj nagnjeni k potrtosti.
Zdravnika Greden in Gilbert sta ugotovila 17 znamenj, ki nakazujejo negativne posledice pitja kave, med drugim živčnost, razdražljivost, zehanje, nespečnost, trganje mišic in glavobol. Posledice se lahko pokažejo po osmih skodelicah kave na dan.
Ugotovila sta tudi, da vsak četrti Kanadčan zaužije nad 350 miligramov kofeina dnevno. Kofein lahko v zvezi z drugimi kancerogenimi snovmi povzroči raka, že od prej pa je znano, da neugodno vpliva na zdravje zarodka.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
11A K, MONIKA NAPRODAJ
Tri leta stara diatonična harmonika, izdelana v Sloveniji, v zelo dobrem stanju je poceni naprodaj. Kličite tel. 451-8756.
(94);
LARGE HOME
For sale, no traffic, fenced yard, needs repairs. E. 63rd and St. Clair area. By owner, 461-5995.
(94).
FOR RENT
Six newly decorated rooms, duplex, St. Lawrence Parish. Prefer middle aged couple or responsible young working couple. Security deposit. After 3 p.m. 341-7345.
(94)
LOOKING FOR ROOMS
Elderly clean couple needs 4 or 5 rooms to rent near St. Clair Ave. — Call 391-7803.
-(94)
FOR SALE
Single six rooms and bath, nice yard, finished basement, garage, new siding and gutters. Off E. 200 St. 481-5062.
(94).
ROOMS FOR RENT
Three rooms and bath up for rent on E. 68 St.
Call 361-6106	(92)
NOV NA SEZNAMU V EUCLIDU
Zidan ranč, s tremi spalnicami, samo tri leta star, garaža za dva avta, polna klet, kuhinja z več predelavami in jedilna soba. UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9. ure zvečer
(94)
REPAIRING
Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100.
(x)
Lastnik prodaja
enodružinsko hišo- s tremi spalnicami, garaža, parcela 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E-185 St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598.
(94)
FOR RENT
Single family, 3 bedrooms, full basement, attached garage. Centaral air conditioning. ln Euclid, $350.
Cali 731-8785
(93)
r' LASTMKPRODA.I A
Hiša s tremi spalnicami IVfe kopalnice, nasproti cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 681-2673.
(92)
Help wanted Male or Female
DAY WORK
2 days a week, laundry, reliable, references. Lyndhurst area. Own transportation. 461-1^80
(93)
PERSON
to represent an East Side Nhrs-ing Home in the community. Call Mr. Klein, '421-3424. Dealing with public relations.
(14^7,21,24,28-, jul 1)
^ier se ie delal prvi dan, in na- nekega večera za mizo, vzel pa-
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST

“Prav treba te je bilo, Kroš-arija,” je dejal Jurij. “Pod teboj se je podrla! Toliko prigoljufanega denarja je v tvoji malhi!” “Pošteno blago, pošten denar!” se je smejalo izpod krošnje, da človek v resnici ni vedel, ali govori Martin ali krošnja.
“Pod njim se ni zlomila, ne,” je' prikimal svatom Jurijt, “saj je sestradan ko pes.”
“Lačen pa, lačen,” je dejal Martin. Krošnja je kljubovalno molčala. In molčala je, ko je Krošnjar použival grižljaj za grižljajem, molčala, ko je izmučeni skopuh použival požirek za požirkom. In dasi se ja mož z rastočimi močmi z vedno večjo ljubeznijo in nežnostjo oziral nanjo, je molčala, ko da noče ■pmeti njegovih besed: Glej, moja' ljuba krošnjica, toliko trpim zaradi tebe. Dovolj imam, da bi lahko živel vsak dan, kot tile
“Lepo reč si oznanil, je viknil sedaj Jurca, “glej, moj sin in jaz sva že drugačnih misli, kdo naj zdaj napravi novo.” “Sosed!” je dejal ženin. “Nak!” je odgovoril hitro onstran mize Jurijev.
“Otroci moji!” je viknil Jurij, “mene boste poslušali in pa Jurco. Ali zdaj veste?”
Pa le niso hoteli vedeti in so govorili vsi vprek. Krošnjar se je stisnil v kot in govoril v mislih s svojo krošnjo, medtem ko so njegovi lačni pogledi požirali mize, stole, slike in stene. In čiml glasneje so se svati prepirali o brvi, tem jasnejše je postajalo njegovo lice, in s čudovito nežnostjo se je pritiskal z glavo k svoji krošnjici, kakor da jo vprašuje:
“Ljuba krošnjica! Kaj praviš ti k tej nesrečni brvi? Midva bi sezidala most, in tega ne bi od-
nocoj, po nevera. Nočem, ker si nesla voda) kaj? in nihče bi ne ti, preljuba krošnjica, še pre- -mogel potlej pregnati od tu, kaj, lahka, še pre...
Krošnja je molčala trdovratno, Jurij pa je presekal nežne misli krošnjarju:
“Martin, ali je res, da s hišami kupčuješ?”
, “Kupčuješ, kupčuješ ...” je ječal mož, “ljubi moji, kdo govori tako grdo o meni siromaku?” In ‘siromak’ se je boječe ozrl na svojo krošnjo, in bilo mu je, da krošnja res potrjuje in priča:
' “Kupčujem, kupčujem.!”
Tedaj se je ‘siromak’ ustrašil
in rekel:
“Kaj ne privoščiš revežu, da V miru sne, pa še za tako novico, ktkršno sem prinesel.”
krošnjica?”
In krošnja sedaj ni molčala Možu se je zdelo, da govori iz nje in da ponavlja venomer: Peč, Peč!
Tedaj se je zgodilo, da je planil izza mize Jurij in zaklical:
“Kaj, tožila se bosta, tožila na Peči? Škoda, da nisem umrl danes zjutraj.”
“Saj je še danes čas!” je zastokal ob njem Jurca. Ali pogledala se moža nista. Strah, žalost pred bodočnostjo jima je vzel vse veselje in ves oni ponos davnih let, ko sta v slogi gospodarila na Peči.
Krošnjar Martin pa je z lačnimi očmi gledal skozi okno,
mlinu boš Ti. Če nisi popolnoma znorel, prideš, kakor je Tvoja dolžnost in kakor Te čakam s
1653 East 62 St,
17010 Lake Shore Blvd.
15301 Waterloo Road
stavljal ušeea na svojo krošnjo pirja in zapisal takole: in prisluškoval njenim skrivnostim: Peč, Peč, Peč!
*
Prvi je umrl Jurca. Tedaj je zgubil njegov sin pravdo v prvi inštanci. Potem je umrl Jurij, tedaj je zgubil njegov sin pravdo v drugi inštanci. Ko je v tretji inštanci dobil pravdo Jurijev sin, je prišel krošnjar Martin na Peč in posodil obema denarja.
In potem je prišel še nekajkrat.
Nekega dne pa je prišel brez krošnje in, ko se je vrnil, je bil gospodar na posestvu rajnega Jurce, čigar sinu se je bilo rodilo nekaj let prej dekletce, ki so jo krstili za Ančiko. Ta Ančika je bila, tistega dne ravno shodila in njena prva pot je bila — z doma. Milo se je storilo očetu in vzdignil je roko proti sosedu:
“Tudi ti in tvoj sin pojdeta.” In res se je zgodilo tako. In Lipček, ki je bil medtem strgal že prve hlačice, je prijel mater ,za roko in vprašal:
“Zakaj gremo s Peči?”
Mati mu ni odgovorila, ali temno ji je postalo od bolečine pri srcu. Deček pa je dejal modro in resno:	,
“Mati, le nikar ne jokajte,
Lipček ne da Peči...”
Mati se je kljub žalosti nasmehnila.
Kljub ostremu ugovoru od strani otročjega Lipeta je prišel na Peč Martin. Tako je zavladala na Peči krošnja in se uto-lažila. Ali motila se je, če je mislila, da bo odslej ona gospodinja na Peči. Nehvaležnost je plačilo sveta. Tudi stara krošnja je občutila to bridko resnico v polni meri, ko jo je njen stari suženj vrgel v podstrešje in se ni več zmenil zanjo. Krošnja je hotela sprva s kljubovalno molčečnostjo pokarati to grdo ravnanje, ali pomagalo ni; ko je začela govoriti, je bilo že prepozno, nihče je ni več posluškl. Zakaj stari Martin je bil sedel
težkim srcem, Tvoj oče Mar-

“Ljubi sin! če misliš, da si postal pameten in bi rad delal | popolnoma znorel,” je res pri-in kaj zaslužil, potem pridi! Po- šel, in še prav vesel. In nič manj sestvo imam, gozd, polje in hišo. J vesel ga ni bil oče. Tedaj je Napravil bom mlin in žago. Na | odzvonilo krošnji; umaknila se posestvu bom gospodaril jaz, na je, kuhajoča onemoglo jezo nad
In ker ta Martinov sin “ni bil' AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
plačilom tega sveta.
(Dalje prihodnjič)
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
431-208S
531-6306
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-123S
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 19. junija 1977 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28.00 na leto $14.00 za po leta
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ..........

NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St, Joliet, lil. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, HI. 60091
PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235

NAROČITE SI
DNEVNIK
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in naj lepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so nM jvečje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba Na svidenje!	U8,U“a-
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clalr Ave. H Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKO DOMOVINO

NAJVEČJi
AMERIŠKI DOMOVINI

ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J

Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepla izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE