GLASNIK
LJUBLJANA, 20. JUNIJA 1958
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 48
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo o delu Sveta za obrt za leto 1957
X
Svet za obrt sc je v letu 1957 ukvarjal s politiko razvoja in usmerjanja obrtne dejavnosti na območju okraja. Do aprila je imel Svet deset klanov. Z imenovanjem novih svetov D. aprila 1957 je Stel 14 članov. Db priključitvi okraja Kočevje je bil v Svet imenovan en nov član. 8. novembra 1957, po izvolitvi no-vcga 01,0 Ljubljana, je bil imenovan nov Svet z 12 člani, od katerih i® 7 zaposlenih v obrtništvu.
V	letu 1957 je Svet imel 11 sej. Povprečna udeležba na sejah je bila fo,5»/..
Svet si je program svojega dela Postavil v smislu smernic okrajnega družbenega plana za leto 1957, ki Predvideva povečanje vrednosti obrt-niSke proizvodnosti v družbenem ••‘ktorju z l2*/o, v zasebnem pa za ”*/«, nadalje razširitev m reže obrtnih obratov, pravilno politiko obdavčenja in določanja družbenih obveznosti ter smotrno uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev.
V	zvezi s 'tein je Svet razpravljal o predlogu okrajnega družbenega plana in o rebalansu, o uporabi Sredstev okrajnega investicijskega #kladu, o davčni problematiki, o občinskih dokladah, o finančnih problemih nekaterih obrtnih podjetij 'n o polletni realizaciji plana obrti *®r o vplivu planskih instrumentov *a leto 1957 na obrtna podjetja ^ r®dnim obračunom. Svet je razpravljal tudi o osnutku uredbe o Nabavno prodajnih zadrugah, oured-“j o ureditvi in o opravljanju dim-"ikarske službe in o zadevah, ki sl>«dajo v njegovo pristojnost po jbstoječih predpisih. V zvezi s tem 1® Svet poleg navedenih načelnih ,Qdev v svoji pristojnosti obravnaval 48 pritožb proti odločbam obeskih ljudskih odborov, od kate-
,di je II pritožnikom ugodil, 57 pri-°*h pa je zavrnil.
Svet je obravnaval več prošenj
izdajo garancijskih izjav, od kadrih je obema zboroma okraja pri-P°ročil izdajo 6 garancij.
Dalje je Svet n svoji pristoj-potrdil gospodarskim organi-aeijam 15 investicijskih programov, j Občinski ljudski odbori so pred-agalj pritrditve za prenehanje ne-
katerih obrtnih obratov. Svet je k takim odločbam dal pritrditev v 4 primerih, odklonil pa v 2 primerili, in sicer za prenehanje pekarne v Domžalah in za prenehanje šivalnice v Kamniku. Svet je pri razpravljanju glede takih predlogov ugotavljal, da sprejemajo občinski ljudski odliori sklepe o prenehanju obrtnih delavnic brez temeljitejšo analize in da niso vedno iskati možnosti, da se nerentabilne delavnice sanirajo in se niso ozirali na potrebe prebivalstva. V takih primerih, kjer je Svet ugotovil, da ni zadosti upravičenih razlogov za prenehanje obrtne delavnice, je predlog odklonil.
Za razvoj obrtništva v okraju Ljubljana je Svet določil smernice na svoji I. seji v letu 1957. Po teh smernicah naj bi sc predvsem zagotovil nadaljnji obstoj obrtništva s tem, da se občinskim ljudskim odborom priporoči izdajanje obrtnih dovoljenj vsem prosilcem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, da občinski ljudski odbori izvajajo glede obrtništva pravilno davčno politiko in da se investicijska sredstva iz občinskih oz. okrajnih investicijskih skladov smotrno uporabljajo za razvoj obrtništva ne glede na sektor.
Pri izvajanju svoje politike je Svet svoje delo koordiniral z Okrajno obrtno zbornico.
Razvoj obrtništva v letu 1957
Svet je ponovno ugotovil, da obrt še vedno zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih panog. Svet je zato nadaljeval s politiko preteklega leta, da je treba razvoju obrti posvetiti posebno skrb in pozornost. Skrb za nadaljnji razvoj obrti je bila poverjena občinskim ljudskim odborom. Obrtna dovoljenja naj bi se izdajala vsem prosilcem, ki za to izpolnjujejo pogoje, in to tudi v tistih strokah, kjer se obrtna dovoljenja izdajajo po prostem preudarku.
Kako se je politika Sveta oz. občinskih ljudskih odborov odražala v razvoju obrtništva v letu 1957, je razvidno iz naslednjih podatkov:
Občin*
Občin*
Obrati — Sektor družbeni	zasebni
Skupaj
V I-jubljona-Bežigrad J1 Ljubljana-Center Ljubijana-Crnuče Ljubijana-Mostc Ljubi jana-Pol je f' Ljubi jana-Rudnik o' Ljubijana-Sentvid i,' Ljubijuna-Sišku
1(1 !ji"bljana-Vič ll' Borovnica '2 ;<(frknien Ij Dobrepolje
Dob
rova
IOT6	1*17	W6	IW	IWi	IW
28	40	205	218	245	258
184	188	941	951	1125	1159
6	6	71	71	77	77
26	24	165	186	191	210
25	25	129	140	154	165
5	6	151	158	156	144
24	- 26	251	227	255	255
54	59	505	520	557	579
40	46	541	565	581	409
26	22	59	59	65	61
54	58	106	99	140	157
1	3	51	45	52	48
5	4	76	68	81	72
Obrili — Sektor družbeni '	zasebni
Skupni
-	i«	mr	1V$6	mr	to%	mr
14. Domžale	29	25	279	290	508	515
15. Grosuplje	12	14	81	79	95	95
16 Ivančna gorica	17	19	145	125	162	144
17. Kamnik	52	55	294	276	526	511
18. Kočevje	45	57	89	119	154	156
19. Lašče	1	1	74	Ti	75	76
20. Litija	55	54	101	105	154	157
21. Logatec	15	16	72	75	87	89
22. Loška dolina	11	14	25	24	56	18
25. Medvode	15	12	65	57	76	*>
24. Mengeš	5	5	97	97	102	102
25. Moravče	7	8	49	52		60
26. Ribnica	8	8	105	99	m	107
27. Sodražica	15	12	66	66	79	78
28. Vrhnika	29	29	104	96	155	125
Skupaj	728	’ 754	4451	4496	5159	5250
Iz navedene primerjave vidimo, da se jo število obrtnih obratov v družbenem sektorju povečalo v letu 1957 za 26, v zasebnem sektorju pa za 65, ali skupno za 91 obratov.
Razlika med podatki, objavljenimi v poročilu sveta za leto 1956, je nastala zaradi priključitve bivšega okraja Kočevje k okraju Ljubljana.
Kako se je v letu 1957 širila mreža obrtnih obratov, kaže naslednja primerjava:
Občina		Sektor			Porast oz.		zrn* n j.
	družbeni		zasebni			Sektor	
1. Ljubijana-Bežigrad	Prijave	Odjave	Prijave	Odjave	družb.		zasebni
	12		30	17	+ 12		+ 13
2. Ljubljana-Center	4	—	74	64	+	4	4- 10
5. Ljubljuna-Crnuče	—	—	3	3		—	
4. Ljubi juna-Mosle	2	4	29	8	—	2	+ 21
5. Ljubi jana-Pol jc	8	8	19	8		—	+ 11
6. Ljubi jana-Rudnik	1	—	17	10	+	1	+ 7
7. Ljubi jana-Sentvid	2	—	II	(5	+	2	- 4
8. Ljubljana-Siška	6	1	38	21	4*	5	+ 17
9. Ljubljana-ViČ	7	1	40	18	+	6	+ 22
10. Borovnica	1	5	2	2		4	
1 L Cerknica	9	5	4	11	"t"	4		 7
12. Dobrepolje	2	—	1	7	+	2	- 6
11. Dobrova			n			8		1	— 8
14. Domžale	2	8	30	19		6	+ 11
15. Grosuplje	2	—	2	4	+	2	+ 2
16. Ivančna gorica	2	—	2	22	d-	2	-20
17. Kamnik	3	—	6	24	+	3	— 18
18. Kočevje	—	8	32	2		8	+ 30
19. Lašče	.	n—	—	5	4			+ 1
20. Lilija	2	1	9	7	+	1	+ 2
21. Logatec	1	—	2	1	4-	t	4- 1
22. l oška dolina	3			3	4	+	3	— i
25. Medvode		t	4	10		1	— 6
24. Mengeš				4	-4			
25. Moravče	2		4	1	4*	1	+ 3
26. Ribnica	1	1	1	5			— 4
27. Sodražica		1	t	1		1	
28. Vrhnika	1	1	6	14			- 8
Skupaj	73	47	379	314	+ 26		+ 63
V preteklem letu ni bilo mnogo zanimanja za izdajanje obrtnih dovoljenj za redno obrt, za katero se zahteva strokovna kvalifikacija. Prošnje zn nova obrtna dovoljenja so sc predvsem nanašale na obrti podobne dejavnosti, ki nimajo usluž-noslnega značaja, ker se v glavnem bnvijo s serijsko proizvodnjo. To so predvsem tekstilna galanterija, izdelovanje galanterijskih predmetov Iz plastičnih mas in podobno. Te
stroke so spretno izrabljale ugodno konjunkturo in si zaradi pomanjkanja konkurence zelo hitro osvajajo trg.
Največ novih prijav obrti ie bilo v družbenem sektorju v stroki pekarstva. v zasebnem sektorju pa od redne obrti v strokah: krojaštvo. Šivilje, mizarstvo in strojno pletilj-stvo, v obrti podobne dejavnosti pa: nrevažanje s konjsko vprego, izdelovanje drobne tekstilne galante-
_ rije, izdelovanje galanterijskih predmetov iz polivinila in prevozi blaga 8 motornimi vozili.
Odjav obrti je bilo v družbenem Sektorju največ v strokah: mizarstvo, krojaštvo, šivilje, čevljarstvo, mlinarstvo, brivnice m česalnice ter kovaštvo, v obrti podobni dejavnosti pa v stroki prevažanje s konjsko vprego in izdelovanje drobne tekstilne galanterije.
Razlogi odjav obrti v letu 1957 se v družbenem sektorju navajajo večkrat zaradi likvidacije, pregru-aeije v druge stroke, pri|>ojitve drugemu podjetju, v zasebnem sektorju pa se razlogi odjav nanašajo no opustitev, preselitev, zu-oslitcv v družbenem sektorju, na olcz.cn, starost, nerentobilnost in smrt.
V obrtništvu je bilo v letu 1957 zaposlenih v družbenem »lektorju 9091 delavcev, kur je zn 562 več kot v letu 1956. V zasebnem sektorju je število zaposlenih doseglo 7441 oseb in se tako zvišalo za 131 delavcev. Skupno je zaposlovalo obrtništvo obeh sektorjev v letu 1957 693 več oseb kakor v letu 1956.
Kar sc tiče pomanjkanja obrtnih kapaitet, se situacija v primerjavi z letom 1956 ni bistveno spremenila. Pomanjkanje obrtnih kapacitel ie bilo še nadalje v sledečih strokah: v gradbeništvu (zidarji, krovci, pleskarji in slikarji), v kovinski stroki (mehaniki, avtomehaniki, kovinostrugarji, kleparji in inštalaterji), v elektrotehnični stroki (elektro-mehaniki. elektroinštalaterji, radio-melmniki. galvanizerji in avtoelck-tričnrji). Pomanjkanje obrtnih kapacitet v lesni stroki se je kazalo pri tesarjih, stavbnih mizarjih, parke-tarjih, sodarjih, kolarjih in leso-»frugnrjih. V uslužnostni obrti pa 8e najbolj primanjkuje pralnic, čistilnic, gospodinjskih servisov in re-paraturnih delavnic. Zlasti kritično se je pokazalo pomanjkanje obrtnih kapacitet pri novogradnjah družbenega standarda.
S spremenjeno strukturo investicij v korist stanovanjskih zgradb ec je očitno povečala udeležba obrtnih del pri novogradnjah, saj znaša njihova vrednost od 53 do 60*/« celotne vrednosti objektov. Poleg tega pa so si hišni sveti ustvarili znatna sredstva za vzdrževanje in popravila, kar vse je imelo za posledico veliko povpraševanje po obrtnih storitvah.
Hiter porast števila motornih vozil, povečana mehanizacija v kmetijstvu, uvajanje raznih gospodinjskih strojev zahtevajo tudi njihovo vzdrževanje. Obstoječe- slonje obrtne dejavnosti po ne krije teh potreb.
Vedno bolj se čuti tudi pomanjkanje obratov za osebne storilve, t. j. pralnice, čistilnice in gospodinjski servisi, ki naj bi razbremenili zaposlene žene.
Osnovna oviro pri ustanavljanju obrtnih podjetij in razširilvi obstoječih Kapacitet je pomanjkanje lokalov in kvalificirane delovne sile. Posamezni ljudski odbori, predvsem na območju mesta Ljubljane, so sicer skrbeli za to, da se v novih zgradbah zgradijo lokali tudi za obrtno dejavnost, vendar bodo ti vselijivi šele v prihodnjih letih.
Povečanje števila obrtnih delavnic v letu 1957 ne predstavlja bistvenega izboljšanja za zadovoljitev potreb po—obrtniških uslugah, v čemer sc kaže še vedno nemajhna skrb občinskih ljudskih odborov za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Pri tem obstajajo tudi objektivni razlogi, kol n. pr. pomanjkanje lokalov ipd. Zasebniki in hišni sveti Se nadalje odpovedu-
jejo lokale obrtnim podjetjem in jih oddajajo podjetjem, ki ponujajo in plačujejo visoko najemnino. Zato je pomanjkanje lokalov za obrt čutiti posebno v mestih, pa tudi v večjih industrijskih krajih. Nadaljnji objektivni razlog za prepočasen razvoj obrti je tudi pomanjkanje investicijskih sredstev za nabavo novih osnovnih sredstev, za zamenjavo obrabljenih strojev in orodja, delno pa tudi še nepravilna določitev pavšalnih obveznosti.
Preureditev obstoječih prostorov včasih ovirajo tudi pretirane zahteve in.špekijskih organov, ki ne dovolijo skromnejše ureditve obratnih prostorov. Nu drugi strani pa so tudi najemnine lokalov, ki sc oddajajo v najem po ekonomskih cenah, za marsikatere obrtne delavnice, zlasti uslužnostnega značaja. previsoke.
Pomanjkljivost v kapacitetah obrtnih podjetij in delavnic sc še nadalje odraža predvsem v pomanjkljivi mreži obrtnih obratov uslužne dejavnosti.. Vzrok za tako stanje je, da zlasti uslužnostne obrtne delavnice ne ustvarjajo dovolj sredstev, s katerimi bi lahko odplačevale anuitete zn najeta investicijska posojila.
Da bi zagotovil uspešnejši razvoj obrtništva, je svet predlagal vsem občinskim ljudskim odborom, naj izdelajo za svoje območje perspektivni plan razvoju obrtništvu, da določijo pri odobravanju posojil iz svojih sredstev take pogoje, da bodo sprejemljivi za obstoječe obrtne obrate. V ta namen je dal svet občinam sugestijo, da priskrbijo potrebna sredstva zn obrt v svojih proračunih. Občinski ljudski odbori naj hi sprejeli tudi načelo, da se morajo v obrti ustvarjena sredstvu v celoti vrniti v obrt za ustanavljanje novih delavnic in podjetij in za tehnično izpopolnitev in razširitev obstoječih obrtnih obratov.
Ob analizi stanja obrti je Svet ugotovil naslednje: v primerjavi s predvojnimi leti je obrt po kapaciteti sicer dosegla tedanje stanje. Upoštevati pa je treba, da se je istočasno povečalo povpraševanje po obrtniških uslugah, kar je posledica spremembe strukture in gostote prebivalstva zlasti v mestili In industrijskih središčih. Široka gradbena dejavnost, razvijajoča se melianizacija kmetijstva, krepitev prometa in naraščajoče potrebe prebivalstva zahtevajo vedno več obrtniških uslug. Važen faktor pri tem pa je tudi povečana stanovanjska iz.granja. ki zahteva zlasti povečanje gradbene obrtne dejavnosti.
Da bi se zagotovili tudi ostali pogoji, ki bi omogočili nadaljnji razvoj obrti, je Svet sprejel načelo čim širšega pavšaliranja družbenih obveznosti v obrti.
Občinski ljudski odbori so v glavnem načela Sveta za obrt pri okrajnem ljudskem odboru osvojili in jih pretežno tudi izvajali. To pravilno pojmovanje je našlo izraz predvsem v njihovih družbenih planih za leto 1957. V poedinlh občinah pa je kljub temu prišlo do nazadovanja družbenega sektorja obrti in do ukinitve nekaterih družbenih obratov, kar je predvsem posledica prepozne intervencije občine. Občinski ljudski odbori tudi niso storili vsega, kar je potrebno za razvoj obrti ter bi morali predvsem ustanavljati začasne delavnice ter napraviti analizo sedanjega stanja in programe za nadaljnji razvoj obrti. Pri občinskih ljudskih odborih je treba vzbuditi tudi interes, da občina in njena podjetja skupno rešujejo probleme obrti.
Naloga občinskili ljudskih odborov in stanovanjskih skupnosti je ustanavljanje uslužnostnih obrti, predvsem pralnic, čistilnic, gospodinjskih servisov in reparaturnih delavnic za razbremenitev zaposlenih žena. Občinski ljudski odbori morajo iskali možnosti zn razširitev obrti, predvsem »služnostni-. V preteklem letu so tudi kmetijske zadruge opustile obrtno dejavnost, vendar se družbeni obrati iz teh niso ustanavljali. Tudi v teli primerih se kaže pomanjkljiva aktivnost občinskih ljudskih odborov.
Svet je ugotovil, da so občinski ljudski odbori v preteklem letu upoštevali potrebe podjetij in delavnic za njihov bodoči razvoj. Pravilnost davčne politike poedinili pb-činskih ljudskih odborov sc odraža tudi v določanju občinskih doklad nu dohodek zasebnih obrtnikov. Po-edine občine so šc vedno hotele s tem reševati svoje finančno stanje, pri tem pa so zanemarjale pravilno stimuliranje za hitrejši razvoj obrti. S tako prakso občinski ljudski odbori rešujejo le trenutno finančno stanje, potrebe obrti pa pri tem povsem zanemarjajo, saj so se tako pridobljena sredstva ponekod uporabljala v povsem druge namene.
Pomembna sprememba je nu področju obrtništva nastopila z likvidacijo obrtno nabavno-prodaj-nih zadrug v Ljubljani Te zadruge so v času distribucije odigrale pozitivno vlogo in so v času administrativnega gospodarstva posredovale vključitev zasebnih obrtnikov v plansko proizvodnjo. V sedanjem razvoju pa so ONPZ pokazale negativne tendenee in pomenile oviro za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Zato je bila likvidacija ONPZ nujna. Vlogo teh zadrug bodo glede oskrbe obrti s surovinami in distribucijo izdelkov prevzela že obstoječa trgovska podjetja. C.e ta način oskrbe ne bi zadostoval, naj bi se ustanovila tudi nova trgovska podjetin oz. trgovske agencije. Prostore, ki so jih uporabljale ONPZ. je treba tudi v bodoče izključno uporabljati za potrebe obrti.
Izpolnjevanje obveznosti družbenega plana
Vrednost celotne obrtniške proizvodnje in uslug v družbenem sektorju se je v primerjavi z letom 1956 povečala za t5*/o. Družbeni plan je bil prekoračen zn 8®/«. Vrednost proizvodnje se je povečala zlasti v sledečih strokah: predelava zemlje, kamna in stekla zn 27®/«, obrtno predelovanje tekstilnega blaga za 25®/«, predelovanje kovin zn 23®/«, stavbna obrt zn 21®/o, lesna Za 16*/« itd. V zasebnem sektorju pa se je vrednost proizvodnje povečala zn 9"/o.
Na povečanje proizvodnje uslug je vplivalo zlasti povečanje stanovanjske izgradnje, številne rekonstrukcije v industrijskih podjetijh, ki so zaposlile razne obrtne stroke, predvsem kovinsko, gradbeno, lesno in elektroinštalatersko, povečanje mehanizacije in prometa z motornimi vozili, povečanje sortimenta, ugodne posledice pavšalizneije, povečanje potrošnih fondov itd.
Pritegnitev delavcev k nadurnemu delu v lastnih delavnicah jo prav tako ugodno vplivalo na povečanje proizvodnje, po drugi strani pa tildi na zmanjšanje šušinnrstva.
Negativno pa je na izpolnjevanje plana vplivalo pomanjkanje določenih materialov, predvsem Inštalacijskega mateirale, deloma slaba kvaliteta armatur, pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz nadomestnih delov, orodja, strojev in specifičnih uvoznih materialov.
Pavšalne obveznosti za pavšali-rana podjetja so v letu 1957 znašalo 308,652.000 din. Primerjava pavšalnih obveznosti v letu 1957 s preteklim letom ne bi bila realna, ket se je število pavšuliranih gospodarskih organizacij v tem letu povečalo in so bila med temi tudi obrtna podjetja z višjimi družbenim1 obveznostmi. Pač pa kažejo pavšalni zneski, preračunani na enega zaposlenega, dn je znašal pavšal v letu 1956 — 54.787 din, medtem ko je bil v letu 1957 — 53.576 din, kat predstavlja 2% manj kot v letu 1956.
Občinski ljudski odbor! so posamezna podjetja tudi oproščali plačevanja družbenih obveznosti ali pa s0 jim določali plačevanje teh obveznosti v minimalnem znesku, da bi jim na ta način omogočili rentabilno poslovanje. Nekateri deloval kolektivi pa se kljub prejetim ugodnostim niso resno zavzeli zn večjo storilnost in zboljšanje poslovanja, kar dokazuje finančni rezultat.
Pavšaliranjc
V letu 1957 je bilo pavšali ranih 291 obrtnih gos|H)darskih organizacij, kar predstavlja 87®/e vseh obrtnih obratov (upoštevana so tudi likvidirana podjetja). Višina ustvarjenega celotnega dohodka pnvšali-stov je znašala 50®/« celotnega dohodka vseh obrtnih gospodarskih organizacij. Tz tega je razvidno, da so bile dejansko pavšalirane najmanjše obrtne gospodarske organizacije. večja podjetja so po delilfl celotni doliodek po rednem obračunu. Medtem ko so še v letu 1956 določali ljudski odbori višino pavšala po laslni presoji, se je v leta 1957 določala višina pavšala s p0". gpdbo. ki sta jo sklenila občinski ljudski odbor in gospodarskn organizacija. 7, novim načinom določa-nja pavšalnih obveznosti so se gospodarske organizacije kot pogodbene stranke prostovoljno obvezal6 na plačilo določenih obveznosti. T0 je imelo za posledico realnejšo določitev pavšalov, zaradi česar so izostale tudi pritožbe.
S puvšaliranjem družbenih obveznosti se je omogočila gospodarskim organizacijam poenostavit®’ finančnega poslovanja, po druK1 strani pa je bila dana najboljša ***' mutacijo- za racionalnejše poslovanje in dvig storilnosti, ker so g6j spodarske organizacije s sredstvi, * so jim ostala po kritju stroškov družbenih obveznosti, lahko pro**® razpolagala. Z nižjimi obremenil*' mi so posamezni ljudski odbori dejali možnost nerentabilnim, vend6 družbeno potrebnim, predvsem uslu*' nostnim obrtem, da so lahko vskl*j juli svoje izdatke z dohodki, P\ tem pa izplačevali 100®/« plače r tarifnem pravilniku.
Pri določanju pavšalov za b'*® 1957 so ljudski odbori predvs®6 upoštevali gospodarsko zmogljiv®* ’ višino pavšalov v letu 1956. števi1, zaposlenih, splošno povišanje P*6' podražitev električne energije in * #
munulnih uslug ter obremenitev odplačevanjem anuitet.	,
Na splošno je pavšaliranjc ut'® * no vplivalo na povečanje °*,r |j-proizvodnje, kar je razvidno iz z*’8, j. zueije celotnega dohodka. Pavšfl.^ rana obrtna podjetja so P076,®,,) celoten dohodek v primeri z lfi.ij 1956 za tN®/o, plnn pa so prekorači, za 12®/«. Nepnvšnlirnnn obrtna t’^,, jetjn pa so povečala celoten dek v primerjavi "z letom 193® ?1) 13®/«, plan pn so prekoračila, b' , t«/«. Poleg iega so skoraj vsa t> , šalirann podjetja in delavnice 0*, pila svoj gospodarski položaj, 8
!
]
I
I
I
I
I
I
l
1
I
t
I
i
1
t
I
C
C
l
(I
>
i!
D
6
t
t
<1
>.
t
t
fc
t
I
t
t
t
h
h
D
ii
i'
K
t
7
d
t!
ti
i«
k
tf
i:
•e G m 43.-
ulasnih
j'm bo služilo kot podlaga za nadaljnji razvoj.
Svet je smatral, da je treba nu-«“lo pavšaliranja široko tolmačiti 111 ga razširiti na čim večje število delavnic in podjetij. Svet je zastopal načelo pavšali ra n j a tudi v zasebni obrti, in sicer na podlagi ”-urnega delavnika. Na tu način bi Sp oba sektorja približala glede »bremenitve enakim pogojem, v zasebnem sektorju obrti pa bi bila »ena stimulacija za večjo proizvodnjo ter priznanje za prekourno delo Osebnega obrtnika.
Investicijska politika Za potreb obrti je bilo v letu *»57 koriščeno 32,750.000 dinarjev iz »krajnega sklada, iz občinskih skladov pu 120.4t2.000 dinarjev. Za območje bivšega okraja Kočevje je »ilo iz okrajnega investicijskega Kkbidn porabljenih 4,192.000 din. za »bfinp na območjn tega okraja pa '6,390.000 din.
Svet je iz okrajnega investicijskega sklada odobril posojila v vi-jjoi 32.750.000 din 7 obrtnim podjetjem, in sicer za gradnje 1.788.000 dinarjev, za opremo 30.783.000 din i.n ostalo 179.000 din. Občinski ljudski odbori so dali posojila 62 podje-*jem. Največ sredstev je dala oliči-d'1 i.jnbl iana-Center. in sicer dvni-?elim podjef jem. Sredstva občinskih Investicijskih skladov so bila odo-®rpnn za potrebe obrti tnkole:
Za gradnje 17.626.000 din. zn j »Premo 94.356.000 din in za ostalo ■•449.000 dinarjev. Investicijski sklad »kraja Kočevje je prispeval za dve »brtni podjetji zn gradnje 50.000 <li-»nrjev. za opremo 4.040 000 din. za |0s<alo pa 102.000 din. Občinski in-I Zpstieijski sklad bivšega okraja Ko-®Pvie je odobril investicije osmim Podjetjem in sirer za gradnje '675.000 din. zn' onreino 9.526.000 in *» »Stalo 189.000 dinarjev.
V celoti je bilo torej za potrebe »orlu jštvn uporabljenih 173,764.000 »'nnrjev, in sicer:
*» gradbeno stroko lesno stroko » kovinsko stroko živilsko stroko
*	elektroind. stroko
*	krojaško stroko čevljarsko stroko ostale stroke
14.303.000	din
46.956.000	„
41.092.000	„
16.268.000	„
t6.1S8.000	„
11.042.000	„ 765.000 „
27.150.000	„
Iz primerjave s podatki pretekle-”» let« ugotavljamo, da je ostala jj»ruba investicijskih sredstev za Potrebe obrti na isti višini kot v Poteklem letu.
i Za razvoj obrti »o obrtna podaja prispevala investicijska sred-j va tudi iz lastnih skladov. Podreja so dala iz sklada za samostoj-» razpolaganje 51.990.000 din. iz '"nrtizacijskega sklada po je bilo .»rabljenega za nadomestitev dinar-lOt. 100.000, za vzdrževanje pa *?P0.000 dinarjev,
•''klad zn kadre je imel v letu I 215,3()6.000 din priliva, izdatki j,! so znašali 142,477.000 din, ki so Porabljeni takole: zn investicije ^."%.000 din, za proračun 43.060.000 Jiarjev in za investicijske izdatke -P2I.OO0 din.
komisija za potrjevanje investi-j l"kih programov za obrtniško de-^'nost je na svojih sejali obrnv-|(1v®Ja 15 investicijskih programov lj jih predložile Svetu v potylitev ’ 2 pa vrnila v dopolnitev.
Nagrajevanje
jir kfii podlagi primerjave povečane ^ »IZv°dnje, celotnega dobička, h, *pmje tudi povečanje cen in »®la delovne sile, ugotavljamo,
da se je produktivnost delu povečala za približno 5e/e. Kljub temu pa se opaža še vedno prekomerna fluktuaeija delovne sile predvsem v gradbeni, kovinski, lesni in inštalaterski stroki, ker si delavci iščejo zaposlitve deloma v industriji, deloma pa v drugih panogah zaradi večjih plač in lažjih ter manj zahtevnih pogojev dela. Zuradi'neurejenega nagrajevanja v obrtništvu primanjkuje sposobnega vodilnega in kvalificiranega kadra, ki se raje zaposluje v industriji. Na splošno je treba ugotoviti, da je izobrazba vodilnega kadru v družbenem sektorju obrti slaba, zlasti glede na to, ker organizacija podjetja zahteva od upravnika, da obvlada poleg vseh faz delu v proizvodnji tudi ekonomsko in administrativno poslovanje v podjetju.
Zu dvig kadra so bili- prirejeni razni tečaji, ki so jih organizirali okrajna obrtno zbornica, republiška
obrtna zbornica. Društvo za varilno tehniko, Za vini za varjenje, Društvo elektrotehnikov. Sindikalna podružnica pekov in obrtno podjetje »Kroj«. Vsi tečaji so bili v Ljubljani. razen enega, ki je bil v Domžalah. Skupno se je udeležilo teh tečajev iz območja okraju 414 obiskovalcev.
Vajeništvo
Po podatkih okrajne obrtne zbornice je bilo v letu 1957 registriranih 1351 novih učnih pogodb, od tega 1016 moških in 335 ženskih vajencev. Družbena obrt je dobila na novo 553 vajencev, zasebna pa 798. Konec leta i956 je bilo 3124 vajencev. Ce upoštevamo novo sklenjene učne pogodbe v letu 1957 in odštejemo 227 razvezanih učnih pogodb in 879 opravljenih pomočniških izpitov. je končno število vajencev 3369, kar je za 245 več kot v letu 1956. Ločeno po sektorjih in spolih je stanje vajencev naslednje:
Družbrni sektor	Zasebni sektor	Skupaj
m.	X.	skup.	m.	i.	skup.	m.	i.	s kap.
1099	186	1285	1477	607	2084	2576	793	3369
lz primerjave med družbenim in zasebnim sektorjem ugotavljamo..da zasebni sektor zaposluje 799 vajencev več kot pa družbeni. Razlogov za to je več. Verjetno je poleg tega, da ima zasebni sektor več delavnic,
V posamezne stroke so se v 1
kjer se po številu delavnic vključi tudi več vajencev, eden glavnih razlogov tudi ta. da nudi zasebni sektor stanovanje in hrano vajencu pod ugodnejšimi pogoji, kot je to mogoče v vajeniških domovih.
tu 1957 vključevali vajenci takole:
obrtno predelovanje kovin elektrotehnična stroka kemična stroka predelovanje zemlje, kamna stavbene obrti predelovanje lesa predelovanje tekstila predelovanje usnja živilska obrt osebne storitve druge obrti
moški	ženske
284	—
73	'	—
1	—
stekla	23	1
174	1
2*59	—
35	2^5
29	26
61	2
7	66
70	4
1016	335
Glede na sektor jo bilo vključevanje sledeče:
moSki žemtke skupaj
družbeni	473	80	553
zasebni	543	255	798'
Iz prikaza je razvidno, da silijo vajenci predvsem v določene stroke, nekatere pa ostajajo kritične, ker se na novo vajenci ne vključujejo. Te stroke so predvsem: zlatarstvo, instnlaterstvo, umetno kovaštvo, oblaganje z lesom, knjigoveštvo, kartonaža. vezenje, usnjarstvo, ro-kavičorstvo, kozmetika, pedikura, izdelovanje glasbil, pcčntnrstvo in svečarslvo.
Le neznatno število vajencev se je v letu 1957 vključilo tudi v naslednje stroke: metlnrstvo, kovino-stroparstvo, kovinotiskarstvo, urarstvo, viilkuni/aciju. plastične mase, črkoslikarstvn. graverstvo, mlinarstvo in ščetarstvo
Omeniti moramo tudi najpogostejše vzroke razvez učnih pogodb. To so: sporazumno, samovoljna prekinitev. slabe stanovanjske prilike, nediscipliniranost, zaposlitev v drugi stroki, neuspeh v šoli. bolezen, sprememba učnega mojstra in pomanjkanje veselja do obrti.
Kar se tiče problema vajenskega kadra je treba poudariti, da se v letu 1957 v glavnem ni ni noro Izboljšal od preteklega leta. Na razpolago ie dovolj vajencev, ki bi se radi vključili v obrt, posebno v določene stroke, nezadostno pa je število šolskih prostorov. Šolska reorganizacija je sicer izvedeno, občutno pu še vedno primanjkuje ra-
1016	335	1351
jenskih šol, zato se tudi učni načrt ne more tako razvijati, kakor bi bilo trefio. Poleg pomanjkanja šolskih prostorov je še bolj občutno pomanjkanje ve jenskih domov, kjer bi vajenci mogli dobiti dobro stanovanje, primerno brano, potrebno vzgojo in nadomestilo zu delavnice. Velik problem so visoki vzdrževalni stroški v vajenskih domovih, kar znatno vpliva na večji dotok vajencev. Slabemu dotoku je deloma krivo tudi pomanjkanje veselja do določenih strok ali pa pomanjkanje stimulacije, zato se vajenci najraje vključujejo v tiste stroke, kjer je delo lažje.
Slabemu stanju vajeništva se ho deloma odpomoglo z zidanjem vajenske šole za gradbene stroke z internatom in z zidanjem vajenske šole za razne stroke. Začeta je tudi gradnja internata industrijskokovin-ske stroke »Litostroj«. V načrtu pa ie graditev internata industrijsko-kov inske šob' Šiška, vajenske šole z internatom v Kočevju ter vnien-skib šol v Mengša in Domžalah. Z navedenimi gradnjami se bo kritično stanje vajeništva nekoliko popravilo, slabo pa je še vedno v večjih industrijskih krajih, kjer ni dovolj razumevanja za vajeniške probleme. Svet zn obrt je imel vedno pred očmi skrb zn vajeniški kan der in je svojo pomoč nudil tudi
ostalim organom, ki obravnavajo probleme vajeništva.
Svet za obrt je za leto 1958 na ■svoji seji dne 26. dec. 1957 določil
smernice ,.a delo in politiko, ki naj bi vplivala na hitrejši razvoj obrtništva v okraju.
sklepe? nainCn sPreicl naslednje
Osnovna ovira za povečanje zmogljivosti je še vedno pomanjkanje lokalov. Kritično stanje obrti lin zato treba reševati tudi z izgradnjo novih delavnic. Pri novih stanovanjskih stavbah je treba v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi predvideti posebne servisne delavnice za vzdrževanje stanovanjskih poslopij in za pomoč zaposlenim ženam. Razvrstitev novih obratov mora temeljiti na analizi tržišča m Po/reb prebivalstva. Pri tem bo morala Okrajna obrtna zbornica s svojimi pododbori sodelovati z občinskimi ljudskimi odbori. Predvsem no treba povečati obrtne zmoglji-
VtlsV. * n!e.stu 'n v industrijskih središčih kjer so zaradi spremem-tie strukture in povečane gostote prebivalstva potrebe po obrtniških storitvah največje.
... kj se obstoječe obrtne zmogljivosti lahko sprostile za opravljanje storitev, naj bi se s serijsko obrtno proizvodnjo ukvarjala indu-striiskn podjetja, ki naj bi ustanavljala tudi servisne delavnice. Industrijska podjetja naj bi ustanavljala svoje delavnice za popravila svojih lastnih izdelkov.
Za zadovoljitev potreb po gradbenih storitvah bo treba organizirati serijsko proizvodnjo gradbenih elemčntov, gradbena podjetja pa bodo morala organizirati lastne obrtne obrate zn izvrševanje obrtnih gradbenih del Občinski ljudski odbori bodo moroI i v bodočrm letu zagotoviti več investicijskih sredstev za gradnjo novih obrtnih obratov. za rekonstrukcijo obstoječih obratov, zlasti pa zn izpopolnitev njihove opreme. V ta namen bodo morali vložiti za razvoi družbenega sektorja obrti vsaj toliko sredstev, kot jih prispeva v sredstva občine obrt sama.
Ljudski odbori bi morali skrbeti tudi zn izdelavo programov in načrtov za nove delavnice.
Poleg razširitve obrtne mreže ostaja skrb za vzgojo obrtniškega kadra ena najvažnejših nalog tudi v letu 1958. Zato bo treba strokovnemu izpopolnjevanju kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev posvetili posebno skrb. Te naloge mora prevzeti Okrajna obrtna zbornica s svojimi organi v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori. Zagotoviti bo treba tudi večji dotok vajenskega kadra, predvsem s podeželja. Zato bi bilo potrebno, da se za vključevanje t tiste stroke obrti, kjer vajencev največ primanj-kuie. razpišejo štipendije in organizirajo začasni vajenski domovi.
Za nemoten razvoj je treba obrti zagotoviti tudi surovine in tehnični material. Posebno skrb ie treba posvetiti oskrbi s specifičnimi materiali iz domače proizvodnje in uvoza. ki jih obrt nujno potrebuje. 7a uvoz potrebnega materiala in orod-in za obrt je treba zagotoviti potrebna devizna sredstva. 7 organizacijo posebnih agendi bi bilo potrebno povečati izdelovanje obrtniških predmetov zn široko potrošn io, 'organizirati delo na domu in izdelke posredovnti trgovski mreži.
Nove organizacije in že obstoječa trgovska mreža morajo prevzeti

dosedanjo vlogo in naloge ONPZ ter skrbeti, da se bo izboljšala oskrba sa celotno obrt v nasprotju z ONPZ, ki so te posle opravljale le za določeno število privatnih obrtnikov. Na poslovanje in nadaljnji raz-
voj obrti bodo tudi v bodoče vplivale obveznosti podjetij do družbe-
Vnle obveznosti podjetij do družbenih dajatev, katere določajo občinski ljudski odbori. Ti morajo upoštevati značaj obrtnih podjetij in delavnic, njihovo zmogljivost, potrebo in obveznosti. Stopnje amorti-
zacije naj bodo določene tako, da bodo zagotovile obratom redno obnavljanje osnovnih sredstev.
Pri določanju družbenih obveznosti je treba iti na Čim širšo nav-Šalizacijo predvsem tistih obrtnikov, ki vrše usluge sami brez tuje delovne sile.
Da bi se tudi v zasebnem sektorju obrtništva sprostile obstoječe zmogljivosti, predvsem za opravljanje individualnih uslužnostnih storitev, morajo dela pri večjih pod-
jetjih, ki so jih doslej izvrševali zasebni obrtniki, prevzeti industrijska in večja obrtna podjetja družbenega sektorja. Družbena obrt naj bi delala v kooperaciji z zasebnimi delavnicami, da bi se tako glede na omejitev delovne sile izkoristile obstoječe zmogljivosti.
Občinski ljudski odbori naj izdelajo obrtna dovoljenja vsem prosilcem, ki izpolnjujejo predpisano pogoje. Posebno pozornost morajo posvetiti predvsem uslužnostni obrti.
8.	člen
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA DOBREPOLJE
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve pri občinskem ljudskem odboru Dobrepolje
razpisuje
aa podlagi 21. člena zakona o javnih uslužbencih sledeče delovno mesto:
veterinarskega tehnika, uslužbenca III. vrste
OBČINA RIBNICA
247.
4.	člen
Oddelku predvojaške vzgoje načeluje komandant oddelka, ki je rezervni oficir JLA. Četam nnčelujeio komandirji čet, ki so rezervni oficirji ali podoficirji iz podjetij ali iz vasi. v katerih območje spadajo mladinci posameznih vodov.
5.	člen
Komandant oddelka, komandirji čet in vodov sestavljajo komandni kader teh enot predvojaške vzgoje.
Komandant oddelka prejema naloge od predsednika občinskega ljudskega odbora. Ostalemu kadru pa določa naloge komandant oddelka.
6. člen
Komandanta oddelka imenuje in razreši predsednik občinskega ljud-
skega odbora, le-ta imenuje tudi
komandirje čet na predlog komandanta oddelka predvojaške vzgoje.
Oddelek predvojaške vzgoje ima
naslednje naloge: idz
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali najmanj triletna praksa.
Prošnjo r. osebnimi podatki in kratkim prikazom dosedanjih službovanj naslovite na občinski ljudski odbor Dobrepolje.
Komisija
za uslužbenske zadeve
Na podlagi I. odstavka, 11. člena.
2.	točke, 10. Člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/12) jo občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 17. aprila 1918 sprejel
a)	vodi nadzor in nudi pomoč pri evidenci in vključevanju mladincev v predvojaško vzgojo;
b)	skrbi za dvig političnoideolo-ške in kulturnoprosvetne ravni mladincev predvojaške vzgoje;
c)	skrbi za izvedbo raznih vojaških vežb, za organizirano sodelovanje mladincev pri športnih tekmovanjih in proslavah ob priliki raznih državnih praznikov;
d)	skrbi za organizirano sodelovanje mladincev predvojaške vzgoje v primeru elementarnih nezgod (požari. poplave in podobno);
e)	opravlja še druge naloge, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor neposredno ali njegova komisija za narodno obrambo.
ODLOK
o ustanovitvi oddelka predvojaške vzgoje za območje občine Ribnica.
1.	člen
Ustanovi se oddelek predvojaške vzgoje »Drago Zalar« kot organizirana teritorialna enota za območje občine Ribnica. Oddelek ima sedež v Ribnici.
2.	člen
V okviru oddelka predvojaške vzgoje se ustanovi delavska četa v Ribnici, katera ima v svojem sestavu tri vode.
Samostojen vod predvojaške vzgoje sestavljajo mladinci obvezniki iz vasi: Blate, Rakitnica, Lipovec in Grčarice.
1. člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora Ribnica ie pooblaščen, da na predlog komandanta oddelka predvojaške vzgoje ustanovi še druge čete, če bi jo narekovali upravičeni razlogi. Vsaka četa predvojaške vzgoje ima po potrebi vode, ki Šteje vsak okrog 20 mladincev.
OBČINA LJUBLJANA-SISKA
241.
ODLOK
o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin In skladih.
1. člen
Najemnina za stanovanjske prostore sc določi glede na število točk, površino in okoliš, v katerem je stanovanje.
Cena za posamezno točko na 1 m* stanovanjske površine se določi:
a)	v prvem okolišu na 0.37 din
b)	v drugem okolišu na 0.34 din
3.	člen
8.	člen
Komandant oddelka poroča o delu oddelka in predlaga morebitne ukrepe za izboljšanje dela predvojaške vzgoje praviloma komisiji za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora vsaj enkrat vsake tri mesece.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Stane Ilc 1." r.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena ln 79. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. FLRJ št. 19/52) in 16., 73., 74., 77., 90. In 92. Člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. 1. FLRJ št. 29/454) ter v zvezi z 9., 38., 39., 40 in 48. točko 105. člena Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57), po predlogu Sveta za stanovanjske zadeve je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na ločeni seji Občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 3. aprila 1958 sprejel:
7. člen
Hišni sveti morajo od zneska najemnine, ki pripada amortizacijskemu skladu, odvesti mesečno 20 % ustrezni stanovanjski skupnosti.
Hišni sveti stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene do vključno leta 1958, ne odvajajo dela sredstev amortizacijskega sklada po določbah prvotnega odstavka tega člena.
Amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje hiš iz drugega odstavka tega člena se združita v en sklad za vzdrževanje.
c)	v tretjem okolišu na 0.30 din 6) v Četrtem okollšču na 0.25 din Glede okolišev veljajo odločbe odloka o kategorizaciji stanovanj in o okoliših na območju glavnega mesta Ljubljana (Ur. 1. LRS 11/54).
Od najemnin za poslovne P09" store v hišah, ki so družbena la**' nina ter od takih najemnin v zaseb1 nih hišah, ki so vključene v stanuj vanjsko skupnost, morajo hišni svet1 po zadostitvi obveznosti iz četrte!1 in petega člena, odvesti mesečo0 ustrezni stanovanjski skupnosti:
1. pri hišah, grajenih do . leta 1900	30®
• 2. pri hišah,- zgrajenih od . 1. 1901 do 1910	40®
3.	pri hišah, zgrajenih od d
L 1911 do 1918	901*
4.	pri hišah, zgrajenih od d
1. 1919 do 1945	60®
5.	pri hišah, zgrajenih od v
1. 1940 dalje	80»
Preostala najemnina od poslovni11 prostorov se razdeli:	.
najmanj 60 % v amortizacij«01 sklad,
najmanj 20 % za vzdrževanje,
največ 20 % za hišno upravo.
2. člen
Pri Izračunavanju najemnine po prednjem členu se ne upošteva površina sob nad 30 m1 ter zaprtih hodnikov ln predsob nad 20 m*.
Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zelenjadnih vrtov pri hišah letni prispevek od 1 do 3 dinarjev za 1 m*, za sadna drevesa pa po donosnosti. '
Po prednji tarifi določi prispevek hišni svet, oziroma hišni lastnik s pogodbo.
Prispevek se obravnava kot najemnina.
4.	člen
Zasebnemu lastniku oziroma skupaj vsem solastnikom hiša, ki jo vključena v stanovanjsko .skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na
sklade izplača od mesečne najem nine:
do 10.000,— din 10%, od 10.000,— din do 50.000 7 %, toda ne manj kot 1000.— din,
nad 50.000,— din 5 %, toda ne manj kot 3500.— din, a največ 6.000.— din.
5.	člen
9.	člen
Zasebni lastniki hiš, v katerih s° poslovni prostori, hiše pa niso vklJ11' čene v stanovanjsko skupnost, odv»' jajo mesečno ustrezni stanovanj^ skupnosti od poslovnih najemnin *°' likšen procent, kot je določen za P0-samezne vrste hiš v prejšnjem člen^
Najemnina, ki ostane po odved*" prispevka stanovanjski skupnosti,90 vplača na poseben račun pri kredi*0" ustanovi za vzdrževanje teh zgradb Tako zbrana sredstva se smejo up®' rahljati le za vzdrževanje lokalov skupnih prostorov zgradbe, ki * sredstva vplačala.
Natančnejša navodila glede vod^j nja evidence in trošenja v prejšnje0" odstavku navedenih sredstev bo P” potrebi izdal Svet za stanovanjs*0 zadeve ObLO.
10.	člen
Zasebni lastniki hiš, ki niso vkljd' čenč v stanovanjsko skupnost in ’ katerih njih lastniki ne stanujejo,9 dolžni odvajati mesečno 10 % novanjske najemnine ustrezni s*°L novanjski skupnosti izvzemši tiS**J lastnikov, ki kljub sodni odpovedi n morejo stanovati v lastni hiši.
11.	člen
Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko oddelek za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve ObLO določi v okviru donosa hiše višji znesek, vendar ne nad 50 % najemnine.
Zoper določitev dela najemnine, ki pripada zasebnemu lastniku po tem členu, je dopustna pritožba na Svet za stanovanjske zadeve ObLO.
Stanovanjske skupnosti mor
*J»
oiaUUVditj.iAC bivujjiHnu	.m
vsa finančna sredstva, ki jih dob*J po tem odloku nalagati pri ob£‘” skem kreditnem skladu kot «v<" lastna namenska sredstva.
Finančna sredstva tz prednje^ odstavka smejo stanovanjske s*011« nostl uporabljati samo za zid--10", stanovanjskih hiš, prostorov za 9C visne delavnosti, za ureditev °*r ških vrtcev in podobno.
6.	člen-
Preostala stanovanjska najemnina se razdeli:
najmanj 50 % v amortizacijski sklad,
najmanj 20 % za vzdrževanje,
do 30 % za hišno upravo.
Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad ln v sklad za vzdrževanje tudi višji Odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo.
12.	člen	0
Za prekršek se kaznuje z dena* v kaznijo do 3000 din, kdor ravn®^ nasprotju z določbami 4., 8., 9
10.	člena tega odloka.
13.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka Pr‘,,
nehajo veljati vsi predpisi, kt 90 nasprotju s tem odlokom.
14. člen
Ta odlok velja od dneva objaV®jg
»Glasniku«, uradnem vestniku okl1 Ljubljana.
St. 01/1-2/5-58.
Predsednik ObLO'
Marijan Jenko 1-
Vsebino
■	1 p
Porodilo r> dolu Sveta ra »hrt **
Ra* ni* delovnega iiiohIii občine 1	^ j
241 F)dink n imtinnvltvl odred« prod*0'11 j vFirojo občine Ribnica.
244 Odlok o ata nove n jaki Inrifi ter r«ahlj*11 | na temnim no »klade občine Lju Slika.