Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru I> O NEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjev u ul. št. b/lll Telefon št 2050 in 2946 — Rokopisi »e ne vračajo Uprnva: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana t5.i79. Telefon štev. 2549 Francosko-jugoslovansko prijateljstvo Belgrad pozdravlja L. Barthouja Med velikanskim navdušenjem ljudstva se je francoski zunanji minister pripeljal v našo prestolnico odpeljal nato v hotel »Srpski kralj«, kjer je bilo za francoskega zunanjega ministra oripraviieno stanovanje. Naša prestolnica je tudi pri tej prdiki pokazala odličnemu zastopniku zavezniške Francije, kolikšna je naša ljubezen do francoskega naroda in do države, ki nam je stala v najusodnejših trenutkih naše zgodovine ob strani in ki nam |e pomagala zgraditi veliko Jugoslavijo. Vpis v dvorno knjigo Od Milanovca do Belgrada Belgrad, 24. junija, p. Prihod tranroskega zunanjega ministra na naše ozemlje je pokazal, kakšen sprejem je pripravilo naše prebivalstvo francoskemu zun. ministru. Ko jc parnik »Aleksander« pristal v Dolnjem Milanovcu, se je na obali zbrala velikanska množica ljudstva, ki jc Barthouja burno pozdravljala. Začeli so pokati streli in francoski zunanji minister je s svojim spremstvom izstopil. Na obali so ga pričakovali (Miličniki mesta z županom na čelu, ki mu je ponudil po stari slovanski navadi krv.ha in soli v pozdrav. Nato se je Barthou podal v mesto, kamor ga jc spremljalo vse ljudstvo z več godbami. V občinski sejni dvorani je bila svečana seja občinskega sveta, ki je soglasno izvolil Barthouja za častnega meščana ter sklonil po njem imenovati glavno ulico v Dolnjem Milanovcu Barthoujeva ulica Barthou se je za počastitev najlepše zahvalil, obenem pa je dejal, da in on sam navaden smrtnik in da velja ono, kar so mu namenili meščani, prav za prav Franciji. Zato predlaga, naj so ulica nc imenuje Rue Louis Barthou. ampak Rue de France, kar jn občinski svet vzel na znanje. Barthou je tudi izročil županu večjo vsoto denarja za občinske reveže. Nadaljna pot je bila naravnost triumfalna. Vsepovsod so prihajali na ladjo pozdravit Barthouja župani krajev ob Donavi ter mu prinašali v dar in v spomin najrazličnejše domače izdelke in spominke. Vso pot so spremljali ladjo čolni s kmeti itd. Mladina se je metala iz čolnov ter plavala po Donavi držeč v eni roki francosko zastavo iznad vode, z drugo pa ie plavala. Na obali so prebivalci spremljali ladio jahajoč na konjih ter mahajoč v pozdrav s francoskimi zastavami. Po vsej poti jc ljudstvo pozdravljalo najiskreneje francoskega zun. ministra. Prihod v Belgrad Belgrad, 24. junija. AA. Že dolgo pred prihodom parnika, s katerim je prispel v jugoslovansko prestolnico francoski zun. minister Louis Barthou, so se zbrali na savskem pristanišču zastopniki oblasti, nacionalnih in kulturnih društev in ogromna množica ljudstva. Francoske in jugoslovanske zastave, ki so se vile nad vsem pristaniščem, so bile priča slovesnega razpoloženja, ki se je odražalo raz vedrih in radostnih lic prisotnih dostojanstvenikov in ostalega občinstva. Današnjega sprejema visokega francoskega gosta so se udeležile ogromne množice prestolni-ikega prebivalstva. Od pristanišča in dalje po Karagjorgjevi ulici mimo Kalimegdana in francoskega poslaništva, pa do hotela »Srpski kralj« so množice zasedle obe strani ceste in nestrpno čakale, da lahko pozdravijo francoskega državnika ln mu izrazijo, kolikšna je ljubezen in zvestoba jugoslovanske prestolnice do zavezniške Frano.ie. Pred samim špalirjem so se razvrstili zastopniki najrazliznejših nacionalnih in kulturnih društev. Na pomolu, kjer bo pristal parnik »Krat Aleksander«, so se pred 17. uro zbrali predsednik vlade Nikola Uzunovič, zunanji minister Bogotiub Jevtič z malone vsemi drugimi ministri, dal|e zastopniki diplomatskega zbora, predsednik belgra)-ske občine dr. Petrovič, zunanji minister BogoI)ub generaliteta, admiraliteta in višji uradniki zunanjega ministrstva. »Aleksander" v pristanišču Točno ob 17 je prispel »Kralj Aleksander« * pristanišče in se zasidral ob obali. Cim so dvignili most, se je napotil na parnik zunanji minister Jevtič v spremstvu našega pariškega odposlanika dr. Spalajkoviča in je že na parniku kratko pozdravil francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja. , ... Kmalu nato se je pojavil Barthou na mostiču. Obdajali so ga člani njegovega spremstva in niz jugoslovanskih in francoskih novinarjev. Poiav francoskega zunanjega ministra je bil znamenie za ogromne manifestaciie, ki so se neprestano obnavljale od pristanišča pa do hotela »Srpski krati«. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je nato predstavil g. Barthouja predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču. Francoski zunanji minister in predsednik vlade sta si radostno segla v roke. Predsednik vlade Nikola Uzunovič je voščil francoskemu zunanjemu ministru dobrodošlico. Nato je zunanji minister Jevtič predstavil g. Barthouja ostalim ministrom in drugim visokim dostojanstvenikom. Množic se je polastilo nepopisno navdušenje. Neprestano so vzklikale Franciji m pozdravljale francoske.dfl zunaniega ministra, ki se ie z Jevtičem Po kratkem oddihu se ie francoski zunanji minister Barthou odpeljal na dvor, kjer se j', vpisal v dvorno knjigo. Nato se je napotil tr> francosko pokopališče, kjer je položil venec na gicb francoskih in zavezniških vojakov. Dadlih v osvobodilnih borbah svetovne voine S francoskega pokopališča, kjer je Barthou položil krasen venec v spomin franco-idin vojakom, se je francoski zunanji minister vrnil v Belgrad in se ob pol 9 zvečer udeležil intimne večerje, ki jo je priredil v zunanjem ministrstvu visokemu gostu na čast Bogoljub Jeftič. Odmev v Franciji Pariz, 24. junija. AA. Nocojšnji listi priobču-Jejo daljša poročila o Burthoujevem potovanju iz Donjega Milanovca do Belgrada. Nocojšnja najnovejša izdanja »Pariš Soira« in »Intransigeanta« objavljajo tudi že poročilo o sprejemu v Belgradu. V teh poročilih naglašajo |Hiro-čevalci v prvi vrsti prisrčnost in iskrenost prebivalstva v Belgradu, ki je na zelo ganljiv način pokazalo francoskemu zunanjemu ministru, kolikšna je njegova ljubezen do prijateljske in zavezniške Francije. Poročevalec agencije Havas javlja, dn so Bol-grajčani priredili Barthouju prav tako navdušen .sprejem, kakor v Bukarešti. Sprejem v Belgradu ga je celo prekosil, ker je bil zelo iskren in prekipevajočega navdušenja. Potovanje do Belgrada s purnikoiu Kralj Aleksander« je napravilo na g. Barthouja in njegovo spremstvo globok vtis. Pri-rodne lepote obale na obeh straneh Dunava kakor tudi veličastne manifestacije, ki jih je na vsej tej poti priredilo prebivalstvo francoskemu zunanjemu ministru in Franciji so prekosila vsa pričakovanja. Zunanji minister Barthou jo med potjo izjavil francoskim novinarjem, da je jugoslovansko edinstvo očividen činitelj evropskega reda in iiiru. Kdor bi skušal to edinstvo krniti, bi grešil, in bi škodil politični smotrenosti. Pod vladavino Nj. Vel. kralja Aleksandra — piše »Temps« — je Jugoslavija poslala taka sila, da bi njene varnosti ne mogli ogrožati brez globokih posledic za ves evro[*ki sestav. To pa je eventuelnoet, s katero mora računati ves svot in ki je v interesu vsega sveta, da jo odbije. Jugoslavija je postala središče ravnovesja in miru, ki ga nihče ne sme skaliti . Posvetitev nadškofa dr• Stepinca Stotisoči vernikov so se udeležili slovesnosti posvetitve mladega nadpastirja, hi je poklican, da postane metropolit Hrvatske škofa dr. Bonefačiča, je nndškof koadjutor pristopil k stranskemu oltarju, da tam z glavnim po-svetiteljem vred opravlja obrede svete maše. Pri obredih konsekracije, ki so zelo lepi, so sodelovali poleg soposvetiteljev tudi še dr. Hadičevič, dr. Dočkal, Bičanič, Simatovič in dr. Bačič, vsi visoki cerkveni dostojanstveniki zagrebške nadškofije. Med obredi je pel stolniški pevski zbor, pomnožen s 40 opernimi pevci. Pomnoženi moški zbor jo pel Reinbergerjevo B-dur mašo in Hallerjev ofer-torij »Tu es PetruB«. Isti zbor je na koncu zapel tudi Te Deum. Nepozabljiv je bil trenutek, ko so med krasnimi liturgičnimi molitvami obvezali glavo novega nadškofa z vrvico, ter ga pomazilili s sveto krizmo, ki je simbol Jezusa Kristusa, katerega alter egc je škof še v mnogo večji meri kot navadni duhovniki. »Kdor ga preklinja, nnj bo sum preklet, kdor ga blagoslavlja, naj bo blagoslovljen. Veličastno so te besede zvenele po stolnici v sveti tišini molečega ljudstva. Potem so novemu škofu obesili na vrat svilen robec, v katerega so mu povezali roke, ki jih je posvetitelj zopet mazili! s sveto krizmo. Breme svetega Evangelija Najbolj ganljiv pu je bil tisti del obreda, ko je dr. Ante tlauer položil na ramenu novega nadškofa sveti Kvungelij iu mu rekel sledeče besede: »Sprejmi Evangelij iu pojdi ter razlagaj na narodu, ki je tebi zaupan. Bog jo močan in on te bo utrdil in svoje milosti zate pomnožil tuko, du to breme za tebe ne bo ležko.^ Posvetilelj iu novi nadškof sta nato nadaljevala svoje maše do povzdigovanja, ko je novi nadškof zapustil oltar in prinesel svojemu posve-titelju svete darove. Edino sveto llostijo sla posve-tila istočasno oba škofa in ravno Uiko samo en ktv lih. Oba škofu sta pri sv. obhajilu zaužila od iste hostije in iz istega kelihu. Po sv. obhajilu je dobil novi nadškof poljub miru, nukar so mu dali na gluvo mitro in na roke škofovske rokavice ter nov škofovski prstan. Tako oblečenega jo dr. Slepima nadškof dr. Buuer peljal na tron, kjer mu je izročil tudi pastirsko (Milico. Na koru je zadonela pesem Te Deum, medtem ko je dr. Bauer spremljal novega nadškofa dol po sredini stolnice, kjer je ves čas in prvič v svojem življenju delil vernikom na desno in na levo svoj škofovski blagoslov. Ko sta se oba cerkvena kneza vrnila k glavnemu oltarju, je sledil slovesen ponti-fikalni blagoslov novega škofa. Danes se je v hrvaški prestolnici v pravem pomenu besede uresničilo to, kar so že pred štirimi leti šolski tovariši novega nadškofa iz kolegija Germanicum v Rimu zapisali dr. Stepincu v spominsko knjigo na praznik vseh svetnikov: »Vi ste luč svetal« Novi pomožni nadškof dr. Alojzij Stepinac si je izbral za geslo svojega delovanja besede psalmista: »ln Te domine speravi«. Njegov nadškofijski grb ima na modri podlagi v sredini križ, ob straneh na levi in na desni pn so zlate grške črke A in O. Pod modrini poljem so opisane v zlatih črkah besede njegovega gesla. Katalonija hoče proč od Španije Vse je pripravljeno za proglasitev neodvisne katalonske republike Barcelona, 24. junija. TG. Iz Madrida poročajo, da se je ministrski predsednik Samper posvetoval s člani večine, kaj naj ukrene proti Kataloniji, kjer sc resno pripravlja državni udar. Politiki med njimi tudi Gil Robles so nasvetovali predsedniku, naj skliče parlament in naj še enkrat prereš?tajo zakon o agrarni relormi, ki je tako razburil Kata-lonce, da so začeli misliti na popolno odcepitev od Španije iu na proglasitev neodvisne katalonske republike. Priprave sc vrše po vsej Kataloniji in sicer tako, da lahko katalonska vlada v vsakem trenutku zasede vsa prometna sredstva, vse brzojavne in telefonske postaje, carine in finančno upravo. Predsednik Katalonije Coinpanys ustanavlja tudi lastno obrambno organizacijo in je v la namen žc združil pod skupno vodstvo policijo, žendarmerijo in novoustanovljeno oboroženo organizacijo »Katalonske mladine«, ki jc je trenolno 5000. Katalonija razpolaga tudi i vsem letalstvom in s strojnicami državne policije. Bivši občinski odbornik Barcelone Vacliier j? žc dobil nalog, da nadzira utrje-valna dela okrog Barcelone Kdaj bo izbruhnil pokret, šc ni jasno, ker še vedno obstoja upanje, da se bo madridski parlament uklonil in katalonskim težnjam ugodil, da prepreči najhujše. Ako bi se pa madridska vlada obotavljala, je čisto gotovo, da se bo v Kataloniji v najkrajšem času proglasila za neodvisno republiko. Zagreb, 24. junija, b. Posvetitev novega zagrebškega nadškofa se je vršila danes v hrvaški prestolnici ob prisotnosti desettisočev vernikov, ki so se slovesnih obredov hoteli udeležiti in so prišli v Zagreb iz vseh krajev Hrvaške. Množice so prihajale že s sinočnjimi vlaki, ki so bili pomnoženi, prihajale so tudi ponoči, največji naval pa je bil davi, ko je ljudstvo v nepretrgani procesiji prihajalo od glavnega kolodvora oziroma po vsoti večjih cestah, ki se stekajo v Zagreb. Ves Kaptol je bil v ranih jutranjih urah zaseden od vernikov, ki so ure in ure mirno čakali na veličastne obrede. Snooi že so prišli večinoma vsi jugoslovanski škofje in so se nastanili v nadškofijskem dvorcu. Le ljubljanski škof, g. dr. Rožman, ki je imel birmovanje v svoji škofiji, je prišel šele danes popoldne, da čestita svojemu novemu sopastirju. Apostolski nuncij se je pripeljal včeraj popoldne v spremstvu djakovskega škofa dr. Akšamoviča. Pozno zvečer pa se je pripeljal iz Baz.lja v Švici študijski tovariš novega nadškofa v Rimu g. dr. Sclienker. Posvetitveni obredi so se začeli v zagrebški stolnici ob 8 zjutraj med pontifikalno sv. mašo, ki jo je bral hrvaški metropolit dr. Ante Kauer. Zagrebški nadškof je prišel v katedralo v spremstvu v&eh prisotnih škofov, ki jih je zbrano ljudstvo na celi poti iz nadškofijskega dvora do stolnice spoštljivo pozdravljalo. Ganljivo je bilo videti, kaiko so se tisoča in tisoča kolena klonila, da sprejmejo blagoslove škofov. Med tem ko je nadškof dr. Ante Bauer nastopil kot celebrant ponti-fikalne sv. maše, obdan od 2 soposvetiteljev, sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šarica in splitskega Pilot Čolnar se je ubil Zagreb. 24. jun. b. Danes ob 6 je nad zagrebškim letališčem letalo znano ljubljansko letalo »Ivojzc«. Naenkrat pa se je morala pripetiti v letalu nezgoda, zakaj strmoglavilo jc iz višine 300 in na tla in se popolnoma razbilo. V letalu je bil znani slovenski pilot Čolnar, ki je bil na mestu ubit. (Pourobuoali o nesreči še nismo močli zvedeti) Krvavi pretepi med fašisti in komUniSti V Parizu, Lorientu, Lyonu več sto ranjenih Pariz, 24. junija, p. Boji med levico in desnico se vedno bolj stopnjujejo po ostrini in innože. lako je včeraj v znanem pristaniškem m?stu Lorient prišlo ponoči do pobojev med levičarskimi demonstranti in desničarskimi bojevniki. Levičarji so boleli desničarjem razbiti njih shod, loda li so se postavili v bran in prišlo je do krvoprelitja. V uličnih borbaii ki so trajale pozno v noč, je bilo ranjenih okoli 80 oseb, od lega 20 policistov in orožnikov. Izvršile so se tudi številne aretacije. Šele ob 2 po-neči je naslal mir, ki so ga privedla močna policijska ojačenja. V več delih mesta so razbite vse izložbe, ravnotako je bila deniolirana redakcija desničarskega lokalnega lisla. Podobni spopadi so se Trst - avstrijska luka Pariz, 24. junija. AA. Iz, Rima jx>ročajo, da se je v Trstu vršila konferenca med italijanskim državnim podtajnikom za korporacije Asquinijem in avstrijskim trgovinskim ministrom Stockingerjem. Dosežen je sporazum, da se v Trstu odpre avstrijska carinama, preko katere se bodo opravljali vsi posli v zvezi z izvozom avstrijskega blaga in uvozom blaga v Avstrijo čez Trst. Trst, 24. jun. p. Avstrijski zvezni minister dr. Stockinger jc izjavil časnikarjem po končanih pogajanjih z Italijo, da jc z njimi zelo zadovoljen ter da pomenijo pogajanja nov velik napredek v medsebojni trgovini. Zlasti, pravi, je važna ustanovitev posebnega stalnega odbora ekspertov obeh držav, ki se bo stalno sestajal na Dunaju in v Trstu. Ta mešana komisija ima nalogo odstraniti vse zapreke v medsebojnem trgovinskem prometu. razvili tudi v Lyonu med fašisti in komunisti, kjer je bilo več ranjenih. Tudi v Parizu samem ni bilo miru. V saintgormainskem okraju so se spopadli rojalisti in komunisti, na nekem bulvarju zopet levičarji in desničarska mladina. V borbah je bilo mnogo ranjencev ua obeh straneh, katere so ino rab prepeljati v bolnišnico. Saarbriicken, 24. junija, p. Saarski listi poroča jo, da bo prihodnjo nedeljo imel pruski ministrsk predsednik Goring lik ob meji, komaj 200 m proč velik propagandni govor z ozirom na bližnji ple biscit in da se je bali spopadov in kršenja suvere-nitete saarskega ozemlja. Bolgarija trebi Makedonce Sofija, 24. jun. p. Bolgarska brzojavna agen. cija poroča, da vse vesli o težavni izvedbi razorožitve civilnega prebivalstva v Bolgariji ne odgovarjajo resnici. Po drugih vesteh iz Sofije je policija danes preiskala vse hiše in stanovanja make-donstvujuščih ter našla veliko orožja. Zlasti veliko orožja se je nahajalo v hiši Ivana Mihajlova. Skupno je bilo doslej makedonstvujuščim odvzeto okoli 8000 pušk, HO najmodernejših strojnic, 4800 ročnih granat ler okoli i milijon patronov. Oh priliki preiskav je bilo aretiranih več oseb. Istočasno deninn-tira tudi vojno ministrstvo spopade med vojsko in makedonskimi revolucionarji. Gora se pogreza Potapljanje marke Berlin, 24. jun. p. Reichsbanka je z ozirom nn svoj težavni valutni položaj uvedla nove omejitve v devizni trgovini. Dočim je znašal še tn mesec iznos dovoljenih deviznih nakupov 10% potrebe iz leta 1929, je po novem mogoče dobiti deviz samo za toliko, kolikor jih bo pač Reicbsbanka dobila »d nemškega izvoza Honduras, 24. jun. p. V srednjeameriški republiki llonduras opažajo nekaj časa sem nenavaden naravni pojav. 2700 m visoka gora Ekosa se |xila-goma znižuje. Doslej se je pogreznilo že okoli 18 ha zemlje ter se zniževanje neprestano nadaljuje. Prebivalstva v okolici se je polastila panika in vse zapušča svoje hiše. Vlada jc poslala k gori svoje inženjerje in geologe, ki proučujejo ta naravni pojav, ki jc gotovo v zvezi z delovanjem vulkanov, katerih je v državi Honduras zelo veliko. Osamlienje Netr.čge napreduje Prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo je ugasnilo Hitler je zamudil dragoceno priliko za pomirjenje s Sovjeti Monnkovo, '>4. junija. Med razni~.ni važnimi diploinutičninii dogodki zadnjega časa. ki se odigravajo baš v leh dneli na Balkanu, so ne sme prezreti odpoklic dosedanjega poslanika Nemčije v .Moskvi g. Vadolnega, ki ga bo nadomestil dosedanji poslanik v Bukarešta grof Schulenliurg. Ta odpoklic jo brez dvoma v zvezi z razgovorom, ki sla ga imela Litvinov in nemški minister /.a zunanje zadeve Neuralh ob priliki, ko se je šef ruske zunanje politike vračal iz Ženeve v Moskvo preko Berlina. Znano je, da je Litvinov predlagal Nemčiji, naj bi -e vključila v sistem evropskih varnostnih pogodb, ki obsega razun Francije in Itu-ije ludi državo Male zveze in Turčijo, kar Iii pomenilo največje jiun-dvo /.a mir. Nemčija naj Iii »klenila z Rusijo ler i lialti--knni državami, čemur hi -.c pridružili ludi ("'c-ku slovaska in 1'oljsUu. pakt, ki Iii pomenil nekak vzhodni Locarno. laku. da bi bil v Evropi mir popolnoma zasigurau tudi na vsej črti od Finskega zaliva do Ornega nor ja. Francija je pripravljena, da ta pakt odobri pod pogojem, da se Rusija pridruži onim velesilam, ki so v Lorariiu garantirale varnost zapadne meje med Nemčijo in Francijo, to je Italiji iti Angliji. Neurath je tn ruski predlog prav tako odklonil, kakor je pred dvema mesecema odklonil podoben predlog sovietiske vlade, naj bi *o Nemčija s Poljsko vred pridružila načrtu garancijske pogodbe 7. baltiškimi državami Takrat ie Neuralh izjavil, da Nemčija nima nobenih napadalnih namenov, kar se tiči1 baltiških držav, kakor jih zlohotni ljudje', pripisujejo narodnim socialistom; topol pa je utemeljil svoje negativno stališče napram vzhodnemu Locarnu h tem, da Nemčija spričo se- danjega položaja v Evropi lake pakte sploh smatra za nepotrebne. Sicer smemo verjeti Hitlerju, da se v sedanjem momentu ne strinja s šefom zunanjega odboru narodnosocialistične stranke, znanim fanatikom narodnega socializma Rosenber-aom, ki sanja o nemški ekspanziji v Baltiku ter se bavi z idejo odcepitve Ukrajine od Rusije, pri čemer naj bi mu pomagala Poljska — toda vprašanje je, ali je bilo pametno, predlog Litvi nova meni nič, tebi nič odkloniti. Zakaj čisto jasno jo, da je Nemčija na la način padla v pasi. kalerii ji jc Litvinov - svojim predlogom brez dvoma namenoma nastavil. Stvar jo sledeča: Rusija bi bila pač rada sklenila varnostno pogodbo z Nemčijo, kakor jo je Litvinov predlagal, ker je v zadnjem času zaradi očividne intimnosti, ki se razvija mod Nemčijo in Poljsko, vznemirjena in se boji, kaj bi se moglo zgoditi za njenim hrbtom, čo hi bila pri-morana, odbiti na vzhodu Japonce. Toda Litvinovu je na drugi strani najbrže se ljubše, če doseže varnost za Rusijo ua la nurin, da se Nemčija popolnoma izolira. In to je Hitler s toni, da jc odklonil ru-ki predlog, gotovo dosegel ter tako sam pomagal, da sc obroč okoli Nemčije se bolj stisne. Posedanji poslanik v Moskvi g. \adolny s to politiko svojega šefa gotovo ni nogol biti zadovoljen. Nadolnv jo v Moskvi delal na zboljšanju odnošajev med Rusijo in Nemčijo, ki so zadnje čase postajali vedno bolj hladni. Posvetil se je nalogi, da hi obnovil ono rusko-neniško prijateljstvo, ki je bilo od lota 1918 dalje do prihoda Hitlerja na oblast nekaka os prntifrancottke politike v Evropi. Ril je tudi pred pol lela poslan v Moskvo zalo. da skuša od tega prijateljstva rešiti, kar sc da. Tudi osebno je Nado)ny kot zaupnik llinde.nburga in nnrnškonarioiiatnih antihillerjevskih krogov pristaš čim tesnejšega sodelovanja med Nemčijo in Rusijo. Zato je umevno, če je sedaj odstopil, ko vidi, kako berlinski zunanji urad s svojo politiko naravnost pomaga še bolj skovali fra.noosko-rusko »lianco. Njegov naslednik, grof Sohulenburg, jo star gtvspod brez ambicij in liro/, barve, tako, da ni pričakovati, da bi on sploh mogel ali bolel kaj doprinesti k vzpostavitvi prejšnjega tradicionalnega prijateljstva mod Rusijo in Nemčijo. Splošno vlada v inozemskih kabinetih mnenje, da je odpoklic Nadolnega iz Moskve kaj slabo znamenje za razvoj dogodkov v Evropi. V Rimu jo ta dogodek izzval presenečenje in negodovanje. Nemški zunanji urad hoče slab vtis odpoklica Nadolnega omiliti s tem. da razglaša, da ta spreneinba ne znači spremembe političnega km za napram Rusiji v tem smislu, kakor mu ga pripisuje inozemsko časopisje, in Berlin hoče Ita-li.iano n tudi dojiovedati, da jc obisk Litvinova v Rerlinu bil samo ugodno znamenje, da bi se mogli od noša ji z Rusijo še izboljšali. Potemtakem bi Nadolnv moral zapustiti Moskvo zato, ker se pač njemu ta naloga ni posrečila. Toda odklonitev rusk«-ga predloga s strani Nemčije jasno govori proti tej olepševalni razlagi. Radi tega ni čudno, da vlada v Rimu razočaranje in nervoznosl, ko se vse okalnost' zadnjega časa fatalno sučejo tako, da je Nemčija čedalje bolj osamljena in da je Italija prisiljena razmišljati n reviziji svoje dosedanjo proti-f-ancosko politike. Toda kako zapustiti dosedanje prijatelje in se odreči vsem sanjani fašistične »in-perijulne« politike?... To je zdaj vprašanje, ki muči Mussolinija in meče senco na vse njegove ukrepe v zadnjem času. L{iiJi|ul-dan do 10 so so j>omikale v 20 minut od državne ceste oddaljeno rojstno vas Bukovje množice Bezenškovih častilcev. Ivo je bilo ob 10 zbranih na mestu slavnosti več tisoč domačinov in lujili goslov. se je prii kapelici, ki jo je pri rojstni hiši zgradil in dal posvetili slovenskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu Anton Bezenšek. začela najprej verska svečanost. ki se je pričela z globokim, vsem v srce segajočim govorom kanonika Žagarja iz Nove cerkve, ki je poudarjal, da je srečen, da moro v imenu lavatilinskega knezoškofa, na katerega ozemlju se nahaja rojstna vas velikega apostola jugoslovanske vzajemnosti, pozdraviti toliko število goslov in domačinov. Govornik je v svojem izklesanem in temeljitem govoru orisal velikega rojaka z vseli značilnih strani in ga predstavil zbrani množici kol vzor, za katerim moramo hoditi. Zakaj Anion Bezenšek, mož, čigar ime nam jo danes častna dolžnost jiroslavijali, čigar dela in nauke nam je danes poveličevali, ni samo slenograf Anton Bezenšek, ni samo učenjak, ki je obvladal skoraj vse slovanske jezik." in poznaval žitje in bitje vseli slovanskih rodov, marveč Anion Bezenšek nam je predhodnik boljše celokupne jugoslovanske bodočnosti, ki naj obsega z vso bratsko iskrenostjo ludi naše brale Bolgare. Zvest je bil vse življenje veri očetov in jeziku materinemu in si je vzel ti dve zvezdi kot vodnici na svojo od božje previdnosti odkazano pot skozi življenje. Rad bi bil poslal duhovnik, le njegovo globoko slovansko srce gu jc gnalo drugam, (lovor g. kanonika Žagarja jc bil podan s loliko ljubeznijo do toga velikega rojaka, da bi življenje Aniona Bezenška težko kdo lepše opisal. Po govoru je g. kanonik Žagar ob asistenci domačega župnika duh. svetnika g. Ceha, rojaka misijonarja g. Flisu in prelata g. dr. Kovačiča iz Maribora daroval v kapelici sv. Cirila in Metoda sv. mašo, med katero je dovršeno prepeval domači cerkveni pevski zbor. Po cerkveni slovesnosti se je pri rojstni hiši začela slovesnosl odkritja spominsko plošče. Slavnost je v imenu Frankolčanov otvoril šolski upravitelj g. Pejcha, ki jc pozdravil vse odlične predstavnike oblasli, korporacij, predvsem pa drago bolgarske goste, ki so se, 13 po številu, udeležili Bezenškovih slavnosti. Nalo jc prvi govoril gimn. direktor iz Celja g. Mravljak kot zastopnik jirosvetnega ministra in načelnika prosvetnega oddelka banske uprave ler kot starešina zavoda, na katerem jo Bezenšek študiral in končal srednjo šolo, v imenu narodnega predstavništva in preds. narodne skupščine je. govoril poslanec Prekoršek. v imenu notranjega ministra in bana dravske banovine banski inšpektor g. Giištin, zatem v imenu univerze v Ljubljani rektor g. dr. Slavič, v imenu mestne občine celjske mestni načelnik g. dr. Goričan. v imenu Zgodovinskega društva in študijske knjižnice v Mariboru prelat g. dr. Kovačič, nakar je g. prof. Bolhar v imenu pripravljalnega odboru odkril sjiominsko ploščo. Govorili so šc g. Dimiter Antonov v imenu prod s. bolgar. vlado Kimona Georgijeva, g. Vasil Vasiljev za stenografsko društvo Itrzojiis. ki jo tudi povedal, da so prinesli s seboj zemlje in brš-Ijina z njegovega groba, ki ga bodo zasadili okrog kapelice in rojstne hišo. Bolgari so tudi poklonili lep sop nageljev in lovorov venec. Nalo je bilo prečitano pismo pokojnikovega sina Kiirila, ki so slavnosti ni mogel udeležiti, nakar so še pozdravili slavnost v imenu bolgarskih poklicnih stenografov m stenografskih društev g. Slojil Stanov. Ljubomir 1 odorov, ki je prečital pismo tajnika stenografskega društva Brzopis in člana odbora za proslavo Geor-gija Klisiirova, v imenu srbskih stenografov g. Antonije šokarac iz Belgrada, v imenu hrvatskih stenografov g. prof. Ivan Janinicky iz Zagreba ter g. Pozdravljeni v Včeraj se je pripeljalo v domovino Ljubljana, 24. junija. Vsakega poštenega rodoljuba mora veseliti da se zadnja leta obiski ameriških Slovencev do^ movtni tako innože. Skupina za skupino prihaja domov, da se za nekaj časa sprosti tegobnega tu-jinskega miljeja in preživi nekaj trenutkov Čistega in neskaljenega snidenja s svojo rodno grudo. Po-■ membni so ti obiski ameriških rojakov za vto slovensko skupnost, saj ti obiski najbolj jireprosto in najbolj prisrčno obnavljajo in manifestirajo ,ie-porušljive zveze, ki nas vežejo z našo dragoceno krvjo v tujini. Le žal, da ni še več našim rojakom v Ameriki dana možnost, rizori družinskih in prijateljskih svidenj. Rojake je najprej pozdravil izseljenski komisar Fink, za njim pa so jih pozdravili dr. M is v imenu ljubljanskega župana, kalehel Tome za Rafaelovo družbo, dr. Alujevič za Narodni izseljenski odbor, škulj za Ciril-Metodovo družbo in Re ns za ameriške Slovence v domovini. Za prisrčen sprejem se je v imenu skupine zahvalil gosp. Matra •lager, slovenski župnik v Clevelandu, ki je poudarjal da pomeni obisk domovine v današioih časih veliko žrtev, ki je ne morejo vsi' utrpeli Kdor pa pride, pride res iz pravega hrepenenja po zopetnem snidenju z domačo grudo. Po leh besedah so rojaki odšli v hotel Miklič kjer jim je Francoska linija priredila okusen zaj-terk. Dopoldne in popoldne pa so sc z vlaki in avtobusi razkropili po svojih rodnih krajih. Ameriške rojake prisrčno pozdravljamo. Od srca jim želimo, da bi jim nudilo to kratkotrajno bivanje v domovini re« vse, kar od njega pričakujejo. Naj se tu v krogu priljubljenih domačih in ob oplajajočem vonju rodne grude navžijejo novih svežih sil za neizprosno življenjsko borbo, ki jo norajo biti v tujini. Ko se bodo vrnili nazaji naj nikar ne pozabijo povedati vsem onim, ki ne morejo priti, da jih rodna zemlja nc more pozabili. Ob prvi priložnosti naj napravijo obisk domovini, kj jib vedno pričakuje z odprtimi rokami. Francoski liniji, ki organizira te izlete naših rojakov domov, smo dolžni vso hvalo in jo prosimo, naj pripravi še mnogo takih izletov. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških In igračnih vozičkov, stolic, holendorjev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne „TRIBljNA" K. Bsijei, Ljaiiijanit. Ksriuvska c. 4 Najnižje ceuel — Cenik f run k o. Preganjanje nase duhovščine se nadaljuje Zopet 4 duhovnihi-prolesorji pred konfinacijsko komisijo Junija meseca je prišel v Gorico preiskal cerkvene razmere iz Vatikana poseben vizitutor -no«. Rossini, ki se je sedaj vrnil. Kakšni so rezultati njegove preiskave, še ni znano. Fašistični režim pa svojo akcijo proti našemu jeziku v cerkvi in proti slovanski duhovščini brezobzirno nadaljuje. Ni se zadovoljil s tem, da je poslal v petletno izgnanstvo Italijana dr. Mueizzo in Slovenca Antona Rutarja, ki ju smatra za oviro nameravani italijanizae.iji bogoslovnega učilišna v Gorici, ampak je sedaj poklical pred konfinacijako komisijo še ravnatelja semenišča dr. Jakoba Bru- mata, ki je Italijan, in profesorje dr. Toroša, dr. Andreja Pavlico in spirituala dr. Tula. Z eno besedo, prišli so na vrsto vsi, Slovenci in Italijani, ki iz-vostni kliki v Gorici niso všeč. Proli vsem tem profesorjem je pele tri ure pričeval od tržaškega škofa zaradi hudega pregrešita zoper disciplino in klerične dolžnosti odstavljeni bogos lovec Muratori. bivši Knafelc. Kdor ima na vesti to gonjo, ki spravlja bogoslovne.profesorje pred svetno preiskovalno sodno komisijo za interne stvari, ki jih je izključno poklicana preiskovati cerkvena oblast, bo dajal Ink I odgovor Bogu. Ž«p ija Ajdovščina poitalijančena Posrečilo se je italijanizirati sedaj župnijo-Ajdovščino. Ta župnija ima po točni farni statistiki (100 Slovencev, laških priseljencev pa 282. Lani je bil poslan v to župnijo, ki jo je upravljal g. Fon, balillski katehet Tngnin iz Italije. Ta jc delal tako dolgo, da so po slovenskega župnika prišli TaS-is-li iz Gorice z avtomobilom in ga šiloma odpeljali, tako da ie bil prisiljen prositi za drugo župnijo. Na njegovo mesto je bil le dni poslan upravitelj v osebi bivšega župnika v fetolbenku na slovenskem Beneškem, nekega Dorbolo, ki jo bil svojčas zaradi svojih denuncijncij proti duhovnim sobratoni pred cerkvenim sodiščem. Tako ima sedaj slovenska župnija dvn italijanska duhovnika. Dorbolo je znan kol zaupnik fašističnega režimu in zagrizen sovražnik Slovencev. O profesorju dr. Musirzi izvemo, da ie konli-niran v kraju Valfabbrica v provinci Peruggiji. Monteleone di Spoleto v isli provinci, kamor so odpeljali g. Itutarja, leži visoko v hribih. V bengalični luči Ko je bil 27. maja vojvoda Aosla v Gorici, je visela nn vojaškem spomeniku v Oelavju velika slovenska zastava. Rili so tudi raztreseni lističi, delani z domačo tiskarno, na katerih so jo bralo: Slovenci, ne čitatje Picc.olo in Popolo di Trieste, ki sta največja sovražnika Slovencev. Besedilo jc imelo več slovničnih pogreškov. Zaprtih je bilo iz Pevme kakih 20 fantov, od katerih so štiri obdržali kol oauinijene. Ponoči, 3. juniju, ko je spel visela v Oslavju laška trobojnica, so se v temi približali trije moški, du bi jo strgali. Atentatorji s« bili vsi trije Lahi: eden je bil čuvaj tamošnjega vojaškega |»©kopališč«, drugi neki delovodja pri taiiošnjih pokopaliških delih, Iretii neki fašist! Kvestura je seveda potem brž izpustila one štiri osumljene Slovence. Drobtino Nemcem, nam pa še tega ne Vest, da je Mussolini dovolil, da smejo Nemci v južnih >'irolah imeti oziroma zopel odpreti zasebne tečaje za poučevanje nemškega jezika, je obudila med Jugoslovani v Primorju bridke misli in spomine. Seveda tudi Nemci ne morejo biti in ne bodo zadovoljni s tako neznatno koncesijo, ki jo je napravil italijanski diktator na ljubo Doll-fuesu. Tudi je ta koncesija spričo neiskrenosti in noskrupuloznosti Mussolinijeve politike kaj dvomljivega značaja. Saj vemo. kako je Mussolini že pred leti Avstriji obljubil, da Nemcev ne bo več. preganjal, da pa so te obljube ostale popolnoma na papirju in se nikoli niso uresničile. Kar se pn več ko polmilijonske slovanske manjšine tiče. Mussolini seveda niti malo ne misli na to. kako bi olajšal ifjeno usodo ter vsaj nekoliko popravil krivice, katere ji dela. Ravno sedaj forsirn Mussolini poitalijančenjc naše dece na vso moč. Tako n. pr. se vršijo ravnokar na Krasu v vseh krajih prireditve šolskih olrok. ki se morajo obleči v ballilske uniforme in v uniforme Piccole Italiana ter izvajati telovadbo in deklamirati fašistične himne v čast Mussoliniju. Take manifestacije naših ubogih otrok, našemljenih od režima in prisiljenih, da kakor sužnji krvavečega srca proslavljajo svoje lla-čitelje, smo videli v Sežani, v Hremovicah, v Bukvah. v Hruševju. v Sv. Petru na Krasu in v Dolini. Seveda je zlagano, če fašistični listi poročajo, da so se te prireditve vršile med »splošnim entu-eiazmom«. V resnici jih je ogromna večina našega Nudimo Vam za maihen denar dobra oblačila. -Sv. Petra ccsta 14. Francoski diplomati so dobro založeni z denarjem \ diplomatskem svetu je prisojen« precejšnja in važna vloga denarju, s katerim razpolagajo poslaniki \ rcprez.e ntucijske svrhe. Po višini teh fondov je nekak barometer ugleda In priljubljenosti inozemskih predstavnikov, kaj-li kdor razpolaga s precejšnjim tozadevnim fon doni, lahko prireja bankete iu svečane, sprejeme, kj >o v današnjem času zelo potrebni za ohranitev starih prijateljstev iu /a iskanje dobrih novih /vez. (epruv je francoska vlada za-ukaznl.i povsod splošno varčevanje, se vendar lo pri njenih diplomatskih predstavnikih v inozemstvu prav n i e ne pozna, /a v se francoske •oslanike in diplomatske zastopnike v inozemstvu velja še zmerom načelo, da morajo nasloniti tnko, da ugled njihove domovine ne bo tr-iiel. Naj vre denarja jHirubita francoski poslani-v I oikIoiiu iu \Vasliingtonu. Najmanj pa staneta Francijo poslaništvi v Bernu in ( ari-grudu. francoski poslanik v Rimu prejema vsako leto JtO.lH*) frankov za reprezentanco, njegov kolega v Vatikanu pa 400.000 frankov. SdflS Pyrnmidos tr, I iS I fcrliomf^, M^ogova . Qf>n (*p rnvfiokaf T rini no £nl>an«L D« trt pilili,A m v-.,. an4, ,.i -■.<, no po,F-*»|o. aa ga »oda| r*r* l.trttio P*yrem1cfn„ ootovo (JOrnaga pri vMh legoOaK zavednega ljudstva ignorirala in bili so tam samo tisti, ki so bili prisiljeni. Vso stvar so seveda ko-mandirali italijanski učitelji, izvzemši samo Bo-leta v Sežani. Spacapana in Haramijo v Sv. Petru ler Romana Reja v llrenovicah. Kako osrečujejo fašisti !stro Splošno je znano, kako Istra silno trpi na gospodarski krizi. Na tleh je kmet in ribič. Nezadovoljno je slovansko in italijansko prebivalstvo Istre Moral je priti generalni tajnik italijanske fašistične stranke, znani bivši nasilnež in razgrajač Sla-race, ki potuje sodai po vsej Isrtri, da tolaži Istra ne s praznimi obljubami po vzoru svojega šefa Mussolinija. Učitelji so dobili povelje, kakor tudi drugod v Primorju, da naženejo skupaj naše otroke in prirejajo patriolične liiinifestarije. Tako so prišli le dni v hrvatsko vas Zbadnnj, kjer so zbrali tudi otroke iz Raderne in Foftkulina. Točno po farni statistiki jo v Žbandaju Hrvatov 1303. Italijanov 20. v Baderni Hrvatov 13X11, Italijanov 10 in v Fo-Skulinu Hrvatov 111."). Italijana pa sploh nobenega. Ker je prebivalstvo zelo zavedno, si lahko spričo Iptja mislimo, koliko je vredno poročilo vPiccola', ki ob priliki le šolske parade piše, da je slavnosl pokazala, »kako je duh Italije in Mussolinija prodrl tudi v i,-Irsko vas in med drngorodce, ki z navdušenjem sprejemajo dih fašistične obnove... Znameniti ljudje v zasebnem rlilll&nhl Srečanie pole Neg ZlVIgenfU ;n Bernardom Shau Tudi v Furlaniji ni vse v redu tn ?«io Nedavno so iz.šli spomini filmske igralk*-- Pole Negri, ki je bila v časih nemega filma ena najslavnejših filmskih umetnic. V teh svojih spominih piše Pola Negri n svojih srečanjih z znamenitimi ljudmi, med drugi ni ludi z današnjim angleškim ministrskim predsednikom Mae.Ponaldom in slavnim pisateljem Bernardom Sliavv run. Bila sem na umetniškem potovanju po Angleškem — piše Pola Ni-gri — in sem z. nekaterimi znanci napravil: mal izlet v Blrmiligham. Nastanila sem se v znane u hotelu ler sc že prvi večer izvrstno zabavala v družbi mnogih prijateljev in oboževateljev. Bilo jc že precej pozno, ko soin se odpravila k počitku. Komaj sem se slekla in legla v posteljo, že som z.ačula strašno smrčanje. Prihajalo je iz sosednje sobe. Zid jp moral hiti zelo tennk, ker se je od smrčanja tresla celo svetilka na moji nočni omarici. Zdelo se mi je, kakor da se podirajo celi vagoni, pozneje pa, kakor da bi stopilo v akcijo dvajset žag... Bila sem vsa obu pana. Naenkrat mi šine v glavo, da to smrčanje ni naravno, marveč da mi je kak prijatelj za šalo priredil ta smrčalni koncert. Ta si bo že zapomnil In :„in' Tržaški fašistični listi poročajo cele dolge strani o prireditvah Ballile po posameznih italijanskih vaseh Furlantje. Ta poročila so tako zelo prepletena z najbolj bombastičnimi fašističnimi italijanskimi /razami, da se človek nehote vpraša, čemu se tako zelo povdarjajn italijanske manifestacije v Furlaniji. kjer vendar ni nobenega »drugorod-nega prebivalstva , ampak nami čisli in pristni sinovi matere Italije! Uganka je takoj rešena, če pomislimo, kako zelo Mussolinijeva Italija zanemarja Furlanijo. kjer je zavladala največja mize-rija in kjer so ljudje s fašizmom lako zelo nezadovoljni. da Furianija kar mrgoli fašističnih špi-jonov. Kakor se v.idi, je duc.e sklenil, da bo politično nezadovoljnost s fašističnimi satrnpi v Pri-iiiorju in v Furlaniji ter gospodarsko krizo odslej naiintenzivneje preganjal s — šolarskimi nara-dami... Trst se nadeja . . . 10. t. m. je prispel v Tr«t avstrijski trgovinski minister Stoekinger na čelu številne delegacije, ki bo ostala v Trstu tnko dolgo, dn se proučijo in določijo vse naprave, ki so poslale potrebne, ko se ie Trst po riniskpn protokolu določil za svobodno luko avstrijske države. Razume se. da fa-Jastioni listi ta dogodek na vso moč napihujejo. To je potrebno zaradi tega, ker ni samo prebivalstvo Trsla. ampak vsega Primorja sploh, brez razlike narodnosti, izvzemš-i samo iz starega kraljestva priseljene Lahe. ki itak imajo vse privilegije ler jim primorske bede ni mnr, slej ko prej prepričano, da tudi dogovor z Avstrijo ne bo poživil Trsla, ki rabi vse kaj drugih in obsežnejših pogojev za zopelno gospodarsko življenje. Kar bo prinesel Trst kot svobodna Inka za avstrijsko blago primorskemu prebivalstvu in Italiji sploh, lo je samo kapljica v morje! Vstala sem, oblekla nočno haljo in odprla kov-čog, v katere n je bilo polno raznih kostimov. Kmalu sem našla, kar sem iskala — visok ruski čevelj. Oborožena s tem orožjem sem stopila nu hodnik. Vrata v sosednjo sobo niso bila zaklenjena. Nalahko sem pritisnila na kljuko in se splazila v sobo, kjer sem v mesečini vjdela obraz spečega. Dvignila sem čevelj in z vso močjo udarila po sredi postelje. Kalilec nočnega miru jc v spanju rt z Macdonaldom Shawom zastokal, pa se lakoj zbudil in hitro prižgal električno svetilko, lako, da je bila vsa o-šasli ustrašil. Neki vojak pa je imel nu ščitu naslikano majhno inušieo. »Bojazljivec,< so kričali nanj tovariši. »Ti misliš da tc sovražnik nr bo opazil, ko imaš naslikano snmo mušico. in li bo dal zaradi tegn mir.« Nasprotno.« jc odvrnil vojak z mušico nu ščitil. > H oče m se sovražniku toliko približali, da bo opazil na rno.jcni ščitu mušico.« ko so l.ikiirga vprašali, zakaj Sparla nima obrambnega zidu, jim je modri zakonodajalec odvrnil: -Najboljši zid. ki bo najbolj gotovo obranil mesto preti sovražnikom, so hrabri prebivalci.« * Nekoč so sc Atenci rogalj kratkim špartan-skim mečem, češ. tla se s tnkimi meti igrajo v Atenah čarovniki. Kralj Agis pa jim je odgovoril: Mi pa znatno z.nlo s temi kratkimi meči priti zelo blizu sovražnika.« Za časa Aleksandra Velikega je bil atenski vojskovodja bokion Nekega dne so atenske dnine pokazale Fokionovi ženi svoj nakit in jo nato naprosile, naj jim še ona pokaže svoj nu- Tako naokrog Ljudje, ki prihajajo v Ljubljano z. dežele, doma kaj radi tožijo, kako so se v Ljubljani dolgočasili. Nič niso našli, kar bi jih mikalo; ne veseli jih ne film z. najlepšimi dekleti ^iz Pariza , ne radio, ki ga imajo že doma preveč, in celo stari gramofoni z odlično nlono Klaro' jim niso vpč všeč. Tnko ložijo deželani, Ljubljančani sami pa nič manj: kamor slopiš. srečavaš same puste in kisle obraze — smeha, tistega pravega, dobrodušnega smeha pa ne vidiš na nobenem obrazu. Pa je vendar sneli polovica življenja, če ne vso življenje. Včasih je bilo tudi v Ljubljani smeha dovolj, pa bi ga bilo tudi še danes Lihko, samo če bi se ljudje smejati hoteli, pa se menda nočejo, ker mislijo, da jim bo puščoba na obrazih znižala davke ali kaj. Pa jih ne bo! Ce bi se pa smejali, kadar dobe kakšno neprijetno vabilo v svoje roke, bi se pa lepo in gladko izteklo, in ljudje bi si prihranili vsaj visoko carino na Franc Jože to vo grenčico, ker ima dober smeli še boljši učinek na želodec in na drobovje, kakor lista grenka voda. Pred nekim okrajnim sodiščem na Dunaju se je moral pred leti zagovarjati dobrodušen človek zaradi neke malenkosti. Tn mož ni odgovoril sodniku na nobeno vprašanje, ampak na vse. kar ga je sodnik vprašal, se je smejal. Sodnik: Katerega leta sle rojeni?: — Obtoženec: Ha-lia-ha! ■Vi, ne smejte se, tukaj je urad!« — -»Ha-ha-ha!« Tako se je smeh ponavljal do obsodbe. »Tri dni zapora,« je odločd sodnik, »ha-ha-ha.< je zaključil obtoženec. Ali ni bil ta nož velik modrijan, ker se je. na ves svet smejal? Treh dni naša tudi največja kislica in puščoba ne bi bila odnesla, lorej čenui kisanje? Jaz se tudi rad smejim, posebno če kaj lepega berem: branja je pa dandanes na svetit dovolj. Nobene stvari pa ne berem lako rad, kakor poročila o raznih sejah in kongresih. Tef(a blaga imn-iiio lutli žp v Ljubljani dovolj, drugod ga imajo pa *p več. Xa lake seje iu kongrese prihajajo navadno zelo imenitni gospodje ili ker so gospodje tako imenitni, zapišejo vestni časnikarji vse natanko, kdaj se je kdo kam pripeljal, kje je kosil ali večerjal, kaj je govoril, koga je obiskal ali pa kdo je k njemu prišel in take stvari. Vse to potem tiskajo in ljudje to bero in tudi verjamejo. Jaz. pu se samo smejim, kadar lake stvari berem, ker vem, kako vse to gre. Tudi visoki in imenitni gospodje, ki hodijo na kongrese itd., so namreč čisto navadni ljudje z vsemi dobrimi in slabimi človeškimi lastnostmi; večkrat so sitni, kakor muhe pred dežjem, včasih so nekaj boljše volje; nekateri se drže resno, drugim gre zopet vse bolj na sineli. vsi skupaj pa vedo eno, in to je, da nihče tudi na kongresu itd. ne sme povedati tega, kar on res inisli. Pri skupnih obedih in večerjah sicer vsi zatrjujejo drug drugemu, kako se imajo radi. v resnici se pa gledajo kakor psi in mačke... Ce je pa še kosilo slabo in večerja zanič, potem je kongres brezuspešen« in gospodje gredo na — druge sestanke, kakor gremo mi navadni ljudje tudi v drugo štarijo, če se nam prva zameri. Ail i ni torej najbolje, ee sp človek na vse taikn branje prav od srca smeje, smeje, smeje...? Posebnost svoje vrsle so pa posvetovanja pri zaprtih vratih. Ce se na kmetih možje zaklenejo, se to pravi, dn ne sme in ne more nihče nič izvedeti od njih, kaj so govoriti. Te dni je pa prišel nemški človek — kako se piše. je poslanska stvar — k italijanskemu ali pa italijanski k nemškemu, kar je tudi popolnoma postranska stvar in sta se pogovarjala. Pa smo vseeno čisto natanko brali, o čem sta se pogovarjata, čeprav sta vrata z.a seboj zaprla, da jima ni vleklo, ker sta baje oba že nagnjena na prehlajenje in na nahod. Sedaj naj pa Človek to ugane, kako je mogel oba poslušali listi tretji, ki ga ni bilo zraven! Ali se ne hi bil listi Dunajčan prav od srca zasmejal ha-ha-ha . če je to bral? Jaz sem se tudi, pa ne zato, ker vem, kako lake stvari gredo, ampak zato. ker vse vem, kaj sla se tisla dvn moža neniln: Nemec je govoril o slanikih, Italijan pa o paradižnikih ,i!i pa o makaronih — vsak o svojem. Kaj drugega itak nihče ne ve. V petek je bilo v Ljubljani res krasno vreme. Napisane so bile te vrstice sicer že v četrtek, toda lo nič ne stori — v petek je bilo v Ljubljani lako lepo. da sem jo ubral tja pod Tivoli, kjer sem se hladil na otroškem igrišču. Tja je prišlo ludi res nekaj otrok, ki so se takoj lotili svojega kupa peska. Napravili so nekako trdnjavo in na lo trdnjavo so postavili še precejšen stolp. Ko so to svoje delo dokončali, so trdnjavo nekaj časa občudovali, potem so jo pa na svoj način Sp zj-inočili; nato .-o si spravili vsak svoje lilačkp v red in so stekli kdo ve kam. Mogoče so tekli na kakšno novo sejo ali konferpneo ali kongres. Jnz se pa nisem prav nič hudoval nad tako »pokvarjeno mladino«:, ampak dobro se nii je vse to zdelo in — smejal sem se. da so me ljud je kar gledali, ko sem se vračal po glavnem drevoredu, ne, po glavni poti v neslo, da ne zamudim svoje konference beini... fskoraj bi bil zapisal bojni Maček, dem wellberiihmten«), pa so me oči ustavile kar sred! pota. Nasproti mi je prihajala cela vrsta mladih ljudi, ogorelili obrazov, brez telovnikov in suknjičev in brez ovratnikov in kravat; rokave na srajcah so imeli zavihane, nekateri pn kar odre. zane, da človek ni vedel na prvi pogled, ali nosijo moške srajce ali bluze svojih sestra. Od kraja nisem prav vedel, ali so lo brezposelni, k! gredo Indi na kakšen kongres ali pa so morebiti kakšne nove sorte kateri n res ne vem imenu, krl' " pa sta prišla mimo dva gospotla in takrat sem slišal hesedo bojevnik . Pri tej besedi sem se še enkrat ozjt /a fanti, ki so že odšli mino, pa me je zopet posililo na smeh, ker sem se spomnil na tisto lepe dni, ki seni jih preživel kol bojevnik brez bojev, in na še lepšo tisle dni, ki sem jih preživel v boju brez puške in sablje — pa smo vseeno zmagali: najprej pri Lvovu. poleni pri Premyslu, nazadnje pn že kar v Ljubljani, kjer se še dane- smejem vs>"iiu in vsem, samo svoii ženi in inn^slrutneijiu grbu ne, ker je tudi tam notri — lintvern. kit. Fokionovn žena jim je odgovorila: Moj nakit je FoKiun. Žc Jo let je vojskovodju \leu ceni.' Prišel pa je čas. ko je Fokion padel v nemilost Atencev. Njegovi nezvesti sodržavljani so ga obsodili na smrt. Ko lii «e imela izvršili smrtna obsodba, je pa zmanjkalo sirupu, kei so vsega porabili obsojenci pred njim. krvnik se je branil, tla bi zmešal nov >trup, ee mu ne plačajo 12 drahem. Nato je Fokion poklicu! nekega svojega prijatelja in ga prosil, naj pln en to tuksn. rekoč: ( e ..e v \irnah nc tla več zastonj umreti, te prosim, > bili doseženi lepi, celo izborni rezultati. Ce pomislimo, da je vladala oba dni, zlasti pa dane6 izredna vročina in če upoštevamo, da niti niso sodelovali vsa naši atleti, ki pridejo za reprezentanco v poštev (omeniti bi bilo zlasti našega al .-ound atleta Zupančiča od Ilirije, Martinija od Primorja i. dr.), potem moramo biti z rezultati zadovoljni in smo prepričani, da nas bodo naša fantje tako v Belgradu kakor v Bukarešti kar naj-častneje zastopali. Uspehi so bili — kakor omenjeno _ prvovrstni, saj so bili doseženi novi slovenski rekordi in izenačeni jugoslovanski. Najboljši usf>eh je dosegel atlet Kovačič (Pr.), ki je v teku na 100 m izenačil jugoslov. rekord (10.9). Krasen uspeh je dosegel dalje atlet Jeglič (II.) z metom krogle (13.05), nov slovenski rekord) ter Dobovšek (II.) z metom diska. Prezreti ne smemo lepih uspehov naših najboljših tekačev Krevsa (Pr.) ter Starmana (II.) in Bručana (II.), ki so kljub hudi vročini dosegli uspehe, na katere smo v resnici lahko ponosni. V skoku v višino ni bilo najboljših zraven, vendar je Žgur z znamko 1.70 m že imponiral in bo, ko se uživi popolnoma v nov stiL kmalu dosegel in prekoračil jugoslov. rekord. Lep uspeh je Stepišnikov (Ii.) skok v daljavo (6.52 m) in Perparjev (Pr.) troskok (13.19 m). Ne glede na to, da je bil miting internega značaja, moramo biti z uspehi prav zndavoljni in nikakor ne smemo iti mirno preko njih. Prepričani "tošnji balkanski olimpijadi v Zagrebu, še zelo lepe uspehe. Rezultati s Prvi tek na 400m: 1. Žorga A. (Prim.) 54.6; 2. Czurda (Prim.) 54.8; 3. Stok (Prim.) 6 m zadaj; 4. Perpar (Prim.) 7 m zadaj. Drugi tek na 400 m: 1. Skušek (Pr.) 55.8; 2. Putinja (Pr.) 56.—; 3. Žorga F. — 6 m zadaj. Tretji tek na 400 m: 1. Žorga Fr. (Pr) 55.4; 2. Silverij (P.) 56.2. Krogla: 1. Jeglič (Ilirija) 13.05 m (1); 2. Ste-pišnik (II.) 12.60 m; 3. Serše (Pr.) 11.58 m; 4. Slamič (Pr.) 11.43 m. Disk: 1. Dobovšek (Ilir.) 38.89 m; 2. Stepišnik (Ilir.) 38.56 m; 3. Slamič (Pr.) 35.94 m; 4. Serše (Pr.) 35.69 m; 5. Jeglič (Ilir.) 34.25 m; 6. Czurda (Pr.) 33 01 m; 7. Sodnik (Ilir.) 29.41 m. Triskok: 1. Perpar (Pr.) 13.19 m; 2. Oražem (Pr.) 12.43 m; 3. Korče (Pr.) 12.40 m; 4. Tršar (Pr.) 12.16 m; 5. Griinfeld (Ilir.) 11.73; 6. Fakin (Pr.) 11.70. Kopje: 1. Dečman (Ilir.) 47.37 m; 2. Putinja (Pr.) 45.72m; 3. Švigelj (Pr.) 43.92 m. Skok s palico: 1. Sket in Gašperšič (oba Pr.) oba skočila po 3.10 m. Tek na 10 km: 1. Starman (Ilir.) 36.28 ; 2. Iglič (Pr.) 37.23 ; 3. Ogrin (Pr.) 37.49; 4. Grad (Pr.) 39.26. Tok na 1500 m: 1. Krevs (Pr.) 4:20.6; 2. Gor-šek (Pr.) 4:22 8 ; 3. Czurda (Pr.) 4:25.6. Tek na 100 m: 1. Kovačič (Pr.) 10.9 (1); 2. C -rar Drago (Pr.) 11.4; 3. šušteršiš (Pr.) 11.4; 4. Cerar Vlad. (Pr.) 5 m zadaj; 5. Sodnik (11.); 6. Stok (Pr.). Skok v daljavo: 1. Stepišnik (II.) 6.52 m; 2. Putinja (Pr.) 6.28 m; 3. Korče (Pr.) 6.27 m; 4 Slanina (Pr.) 5 80 m; 5. Silverij (Pr.) 5.35 m. Skok v višino: 1. Žgur (Pr.) 1.70 m; 2. Grgič (Pr.) 1.65-n; 3. Slanina (Pr.) 1.60 m; 4. Svetek (II.) 1.55 m. Tek na 5 km: 1. Bručan (II.) 17:.10.6; 2. Srakar Ivan (Pr.) 17:26. To so rezultati, na [X>dlagi katerih bo izbrana r.eprezentanca Ljubljane za Belgrad in reprezentanca Primorja za Bukarešto. Zraven pridejo še oni, o katerih vemo, da so naši favoriti in ki danes vsled zadržanosti niso mogli priti na miting. Upamo, da bosta obe eliti močni in da nas bosta častno zastopali. Vsem atletom na priporočamo: Držite se in se zavedajte, da se gre ob obeh prilikah za nekaj več ko za klubske barve. smo, da bi bili ob hujši konkurenci in nekoliko Storite vse, kar je v vašili močeh in hvaležni manjši vročini še boljši. Rezultati teh dveh dni so vam bomo. Iliri ja : Cakovski SK 5:1 (4 s i) Ljubljana, 24. junija. Z današnjo igro je Ilirija zadovoljila vse gledalce, zlasti pa svoje najožje prijatelje, vsaj kar se rezultata in prvega polčasa tiče. Z današnjo zmago si je Ilirija zasigurala dve dragoceni točki in s tem tudi prvenstvo v podzvezni ligi, s čemer si je utrdila pot v državno ligino tekmovanje. Bila je ves čas prvega polčasa v taki premoči, da ji Cako-vec sploh ni' mogel blizu ter si je že in tudi samo v prvem polčasu izvojevala zmago. Kajti igra v drugem polčasu je bila vse preje ko zadovoljiva in ena točka bi morda celo romala v Cakovec, če se ne bi v 30. minuti, ko je padel gol, položaj zasukal v prid domačih. Toda domači so si izvojevali sigurno in zasluženo zmago — kakor rečeno — že v prvem polčasu in gledalci, katerih se je nabralo okrog 1000, so z zadovoljstvom pozdravili uspeh domačih ne glede na slabo igro drugega polčasa. Sodniku g. Rosenteldu iz Zagreba se predstavita moštvi v naslednjih postavah: Ilirija: Rožič — Sveiic, Berglez — Bogme, So-ian, Belak — Rihar, Lah, Zupančič, Žitnik, Do-berlet. Cakovski SK: Žinič — Vamplin, Janič — Filo, Grdoviič, Vugrinec — Behojnik, Mehovec, Bavčevič, Megla, Vaš. Prvi polčas otvorijo gostje, domači prevzamejo vodstvo, ki so ga redkokdaj spustili iz rok. Belo-zeleni so bili ves čas v premoči, ki so jo izrazili najbolj v rezultatu, ki bi bil lahko še poraznejši Mariborski šport ISSK Maribor: SK Rapid 3:2 (t i t) Maribor, 24. junija. To tekmo smo že od nekdaj smatrali za nekakšen višek nogometne sezone in po pravici povemo, včasih so bile prvenstvene tekme med lokalnima rivaloma s športnega stališča res pravi užitek, ter se je srečanje med ISSK Mariborom in SK Rapidom upravičeno nazivalo »mariborski der-by«. Zato se je tudi polnilo igrišče ob vsakem »derbyju«, dokier se ni začelo opažati vse pre\eč vidno nazadovanje našega nogometa. Poslednja tekma se je že vršila vsaj glede obiska v znamenju borbe drugorazrednih tekem. Tudi športno ni mnogo zaostajala za teini. Prva letošnja prvenstvena borba med starima rivaloma je zopet zvabila v soboto zvečer precejšnje število gledalcev na igrišče v Ljudskem vrtu. Prisostvovali so igri, ki res še ni bila na onem višku, kot smo mogli z veseljem ugotavljati nekdaj. Vse pa kaže vendar že soliden napredek in morda niso prav brezupna ugibanja, da se bo nogometni nivo Maribora sčasoma zopet nekoliko dvignil. . Sobotno tekmo je »Maribor« zasluzeno odločit v svojo korist. Le z igro nismo popolnoma zadovoljni. Res je, da je bil napadalni kvintet od začetka do konca stalno v težki borbi z ožjo obrambo Rapida, vendar pa je imel mnogo lepih prilik, da bi pokazal znanje in dosegel lepši uspeh. Obupno slaba sta bila branilca, ki sta bila zelo nesigurna. Še najboljši del moštva je bila krilska vrsta, ki je igrala zares požrtvovalno. Rapid ima močno enajstorico, v kateri so poleg povprečnega materijala tudi igralci odličnih kakovosti. Sem je v prvi vrsti prišteti Barloviča, potem vratarja Kosma, ki je bil steber moštva in končno Seiferta, sicer malo ostrega igrača, ki je pokazal bolj uspešno kot pazljivo igro. Najboljše je igrala ožja obramba. Igra je bila kljub prvenstvenemu značaju fair, v gotovih trenutkih tudi zanimiva. Sodil je g. dr. Planinšek odlično in objektivno. V Franciji se vrši vsako leto velika kolesarska dirka, za katero se zanima ves svet in katere se udeležujejo najboljši dirkači sveta. Zato je ta dirka svetovno znana in seveda tudi najtežja dirka na svetu. Udeležujejo se je najboljši dirkači Francije, Italije, Belgije, Nemčije in drugih narodov, ki na tem športnem polju kaj pomenijo. Belgija je za letošnje dirke »Tour de France« že prijavila svoje dirkače, med katerimi najdemo same »kanone«. To so: Rebry, Bonduel, De Caluwe, Maes, Schepers in llardiquest. Italija je prijavila Camusso in Ma-tanoja, Španija pa Trueba, Canado, Montero, Ez-qerra, za Švico bodo startali: Albert Biichi, Stettler, za Nemčijo Stopel in Geyer ter za Francijo: Spei-cher, Lapetie in Chope. Torej sama imena, ki obetajo najhujšo konkurenco tudi letos. Gornja slika predstavlja 4300 km dolgo progo, ki jo bodo morali kolesarji prevoziti, in ki pelje po vsej Franciji naokrog. Na sliki vidimo dalje najbolj nevarne tekmece, ki se bodo udeležili letošnjih dirk, ki prično 3. julija. Ti dirkači so: Carnado — Španija (zgoraj levo), Magne — Francija (poleg njega), spodnji trije od leve na desno pa so: Buse — Nemčija, Speicher — Francija in Thierbach — Nemčija. za goste, če bi domači ne zastreljali več iizredno zrelih šans. Gostje so bili slabi, najslabši del moštva je tvorila obramba. Igra pa je kljub zasluženemu in visokemu rezultatu domačih v prvem polčasu le redkokdaj prišla nad povprečno višino. Kajti belo-zeleni so imeli nekaj šibkih mest, in to zlasti v desnem branilcu, levem krilcu in tudi sredina napada in leva zveza ni bila vselej na mestu. Igralo se je večinoma pred golom gostov in le redkokdaj se je |x>srečilo Cakovčanom priti pred ilirijanski gol. Gole za Ilirijo so zabili: Lah v 5. minuti, in sicer iz kota, ki ga strelja Doberlet. Isti igralec strelja v 16. minuti drugi gol za svoje barve po inicijativi Riharja, v 40. in 44 minuti ustreli še Žitnik dva gola. Za goste je ustrelil gol Bavčevič v 11. minuti. V drugem polčasu imajo prvi udarec belo-zeleni. Cakovčani so se nekam vživeli, toda igra kljub temu ni dosegla višine prvega polčasa, ker so domači popustili in je izgledalo, da so z rezultatom, ki so ga hoteli predvsem držati, zadovoljni. Ako bi imeli gostje kake strelce, bi žoga tudi v drugem polčasu obtičala kdaj v mreži domačih. Igra je bila monotona vse do 30. minute, ko potrese Lah mrežo gostov in postavi stanje 5:1 in s tem tudi stanje, ki se do konca ne spremeni. Sodnik g. Rosenfeld je sodil objektivno in dobro. V predtekmah sta nastopila dva para, in sicer: Slovan : Mladika 2:0 in Grafika : Ilirija B 3:2. SK Rapid: ŽSK Hermes 4:0 (O: O) Danes popoldne je SK Rapid odigral svojo drugo prvenstveno tekmo na svojem igrišču. Tokrat je igral proti ŽSK Hermesu iz Ljubljane. Ta tekma je bila odigrana v precej živem tempu zlasti v drugem polčasu. Bila je to tipična Prvenstvena tekma z vsemi svojimi prednostmi in hibami. V prvem polčasu sta bila oba nasprotnika enako močna, v drugem polčasu pa je SK Rapid zmago po poteku igre popolnoma zaslužil. Hermes, ki je nastopil s 4 rezervami, je predvedel lepšo igro nego Rapid. njegov napad pa je bil pied golom preveč neodločen. Rapid je imel najboljše moči v ožji obrambi. Sodil je g. Bergant v splošnem dobro. V predtekmi je mladina SK Svobode zmagala nad mladino ISK Maribora s 4:2 (1:2). Dopoldne Mariborski drobiž Maribor, 24. junija. Otroška olimpijada, ki jo prireja že nekaj let sem ISSK Maribor, se je vršila danes dopoldne v mestnem parku ter je bila letos izvedena še posebno svečano, ker se je vršil pred ljubkimi tekmami malčkov še lep obhod jx> mestu. Mah športniki so v obhodu sodelovali z okrašenimi avtomobilčki, vozički, kolesi ter tvorili čisto impozantno vrsto, ki je vzbujala med občinstvom splošno pozornost. V jiarku pa so se nato poskusili med seboj. Vršil se je najprej tek večjih tantkov, v katerem je bil zmagovalec Horvat, nato pa najmanjših ter je prišel prvi na cilj Oman. Tekme s tricikb so se delile na tri skupine. V prvi (najmanjši) je zmagal Novak, v drugi (večji fantki) Puh, v tretji (deklice) pa Feldinova. V skijero na nožni pogon je zmagal Križnik, z navadnim skijerom pa Močivmk, druga je bila Erika Hubert. Z malimi vozički za punčke so tekmovale deklice ter je bila prva Lea Lindner-jeva, druga Truda Požarnik in tretja Majda Leban. Fantje o kombinacijsko igro in je izpolnil pričakovanje da bo kmalu predpisala, športne množice. Sploh je Bask v zadnjem času da morajo biti slične ka- v zelo dobri formi. varne in gostilne zaprte Belgrad, 24. junija, m. Pri današnjih konjskih ob 22. Ta korak bo po- dirkah ie zmagal konj »Milac iz hleva Gedeona menil začetek konca nem- Gjungjerskega. ških natakaric. •v . V' • Potrti neizmerne žalosti naznanjamo izgubo naše nad vse ljubljene mamice, stare mamice in sestre, gospe JERICE ALJANČIČ posestnice ki nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, v soboto, dne 23. junija ob 6 popoldne v 80. letu starosti ter se preselila h Gospodu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 26. junija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Križah. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Križe, Kranj, dne 24. junija 1934. Žalujoči rodbini: Marenčič, Aljančič.