TEE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za rero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 72. CHICAGO, ILL., PETEK, 13. APRILA — FRIDAY, APRIL 13, 1928. LETNIK XXXVIL FRANCOSKO-AMERIŠKI NAČRT ZA OHRANITEV MIRU PREDLOŽEN DRUGIM VELESILAM. — BESEDILO TOZADEVNE AMERIŠKO-FRANCOSKE KORESPONDENCE JE V ROKAH AMERIŠKEGA POSLANIŠTVA V PARIZU. Pariz, Francija. — Vedno bolj se spodbijajo tla milita-ristom. Čeprav je splošno mnenje tako, da se spori narodov morajo le na bojnih poljanih reševati, vendar bo v doslednem času prišla do moči tista manjšina, ki meni baš nasprotno, to je, da se spori lahko izravnajo potom arbitraže pri mizah. Državni tajnik Kellogg je pri neki priliki imel daljši govor o stališču Združenih držav glede problemov varnosti in o-hranitve miru. Začel je pri razsodŠčni pogodbi s Francijo in pri pogodbah, o katerih namerava vlada razpravljati v Nemčijo, Anglijo, Italijb in Japonsko. Omenil je izrecno in obširno razsodiščne pogodbe, ki jih je sklenil Wilsonov prvi drž. tajnik Bryan leta 191 f». in 1914. z raznimi državami ter je ponovno poudaril, da silijo dragocene izkušnje svetovne vojne k izgraditvi teh pogodb, in sicer v tej smeri, da se vojna kot sredstvo politik? sploh izloči in obsodi. Kellogg je na konkretnem primeru pogajanj s Francijo zelo obširno obrazložil namene in politiko washingtonske vlade. Ves svet ima samo eno željo, da bi bila vojna kot sredstvo politike odpravljena. Zato je potrebno, da se poleg pogodb vzdrami javna vest v vseh narodih, da se bodo zavedli grozot vojne. V kratkem se bodo obnovila pogajanja med šestimi velesilami za pakt, po katerem naj bi bil mir zasiguran. Besedilo ameriško-francoske note in vsa korespondenca je zdaj v rokah ameriškega poslaništva v Pa-, rizu. Prepise iste Imajo tudi a-meriški poslanik? v drugih glavnih mestih, kakor Londonu, Berlinu, Rimu in Tokyo. Za Nemčijo in Japonsko se skoro lahko trdi, da se popolnoma strinjajo z ameriškim predlogom — ,'druge sile pa bodo primorane zdaj z barvo priti na dan in položiti karte »a mizo. nesreča na jezeru. Osem oseb je prišlo ob življenje, ko se je motorni čoln 2 vso silo zaletel ob skalovje. — 500 rudarjev utonilo. Como, Italija. — Po jezeru Como v Italiji se je na motornem čolnu vozila družba obstoječa iz osmih oseb. Vozili so z največjo brzino in zadeli ob skalovje. Čoln se je popolnoma razbil in vseh osem oseb je prišlo ob življenje. Tokio, Japonsko. — Fušun premogovnik v Mandžuriji je zalila voda; 500 rudarjev je utonilo. V bližini premogovnika se je porušil nasip in voda je vdrla v rove s tako naglico, da se nesrečneži niso mogli rešiti. ford otrohibiciji. KIT V KANALU. Na sliki vidimo 27 čevljev dolgega kita, katerega so vjeli v Gowanus kanalu, v državi New York. Velikana so privlekli v Erie baz in. stara mati-požigalka kuga v indiji. Calcutta, Indija. — V Združenih provincah (Agra in Oudh) v Indiji se kuga še vedno širi. V enem tednu je umrlo za to boleznijo 4,100 oseb. Sedemnajst smrtnih slučaje poročajo iz mesta Benares, oddaljeno 400 milj severoza-padno od Kalkute. V Indiji pa umrljivost za kugo ne vznemirja ljudstva, ker je ta bolezen tam stalna. Med leti 1901 in 1911 je umrlo za kugo v Indiji 6,500,000 o-seb. Širite amer. slovencai Ameriški kralj avtomobilov pripoveduje Angležem o dobrotah prohibicije. — Trdi, da bo Evropa prisiljena slediti vzgledu Zed. drž. London, Anglija. — Minuli teden je prispel v Anglijo Henry Ford s soprogo. Na poti mu je angleška tarifa, ki dela o-vire, da njegovi "fordi" ne morejo gladko skozi mejo. Kot ameriški kralj avtomobilov in veleindustrijec, je naravno, da ga Angleži smatrajo za vplivno osebo v Zed. drž., zato pa ga obsipujejo z raznimi vprašanji. Vprašali so ga tudi, kako je s prohibicijo in kakšne koristi je prinesla deželi. Ker Ford sovraži pijačo, katero tudi svojim delavcem prepoveduje, odgovarja na vprašanja, da je prohibicija v Zed. drž. pravi blagoslov. Trdi, da so se industrijske in trgovske razmere zboljšale in prerokuje, da bodo evropski narodi morali slediti vzgledu Amerike, če bodo hoteli napredovati. Glede vojne nevarnosti je rekel Ford, da so ljudje postali tako inteligentni, da bodo nasprotovali novi vojni in trdi, da so militaristi prišli ob vpliv. Po njegovem mnenju je svetovna vojna ljudstvu odprla oči. Da je v Angliji velika brezposelnost, je vzrok, tako trdi Ford, ker so delavci preslabo plačani. Kupna moč je majhna, zato pa nimajo tovarne dela. Seveda tudi ni pozabil omeniti, da vlada v Zed. drž. velika prosperiteta. -o- ARETACIJA DRZNIH BAN-DITOV V JUGOSLAVIJI. Belgrad, Jugoslavija. — Deset članov banditske družbe, ki je več let ogrožalo deželo, je prišlo v roke pravice. Priznali so 40 roparskih umorov. Osemdesetletna starka pred sodiščem, obdolžena požiga. — Ob življenje so prišle štiri osebe. — Starka je plesala okrog goreče hiše. Chicago, 111. — Včeraj je bilo poročano, da je ogenj izbruhnil v hiši Leslie Whita-kerja, na 2638 Mulligan ave., ob življenje je prišla mati s tremi otroci, oče pa je zadobil tako težke opekline, da ni u-panja, da bi okreval. Težke 0-pekline je tudi dobila Mrs. Brayton, ki je pri Whitakerju stanovala in Tobias Piff, bratranec od Mrs. Whitaker. Kakor je že bilo poročano, se je mati Whitakerja, stara 80 let, prva rešila. Sosedje pripovedujejo, da so starko videli, ko je plesala okrog poslopja, ki je bilo v ognju. Že pred petnajstimi leti je nekoč zažgala hišo, v kateri je stanovala. Večkrat je tudi odprla plin in so jo morali domači imeti vedno pred očmi. Nekaj časa se je tudi nahajala v norišnici. Starka je bila aretirana. potrešTsmirni. početja klanov. Priče izpovedale, kako so člani tajne organizacije morili in zažigali cerkve. — Na vesti imajo večje število zlo- činov. Pittsburgh, Pa. — Pri tukajšnjem zveznem sodišču so priče izpovedale o zgrozodej-stvih Ku Klux Klanov, ki so v Pennsylvaniji, Ohio in drugod morili, zažigali cerkve in metali bombe v poslopja. Clarence W. Ludlow, ki je bil član lože št. 56 v Dallas, Tex., je Izpovedal, da je bil priča v osmih slučajih,ko so klani žrtve mazali s smolo in žive zažigali. V enem slučaju, to je bilo v Terrell, Tex., je "kangaroo sodišče" obsodilo nekega moža na smrt. Odvedli so ga na samotni kraj, kjer so ga namazali s smolo in zažgali. Nad 300 članov organizacije "sto-procentnih Amerikancev" je bilo navzočih, ko se je žrtev zvijala od bolečin, dokler ni izdihnila. Harry E. A. MacNeel, bivši klan je izpovedal, da je bil priča, ko so klani v Kittammingu, Pa., položili bombo pred vrata katoliške cerkve Sv. Marije. Carigrad, Turčija. — Smir-na in okolica je bila v torek zvečer ponovno prizadeta po potresu. Kakor je bilo poročano, so 31. marca t. 1. potresni sunki tukaj povzročili o-gromno materialno škodo in 60 oseb je prišlo ob življenje. Tudi 6edaj poročajo, da se je porušilo več hiš: človeških žrtev ni bilo. La Paz, Bolivia. — Tekom 24. ur je na San Calixto opazovalnici seismograf registriral 56 potresnih sunkov. Po drobnosti niso znane. Sodijo, da je bilo središče potresa v okraju Arequipa, severovzhodno od tukaj. Mexico City, Mehika. — V državi Cahuila je divjal v ponedeljek strahoviti tornado, ki je povzročil nad deset milijonov dolarjev škode. O človeških žrtvah poročilo ne pove. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! politične vesti. Chicago, III. — Državni pravdnik Robert E. Growe je bil strahovito poražen pri primarnih volitvah. Sodnik Swan-son je imel nad 200,000 glasov večine. Thompson-Croweova mašina je skočila s tira in nobena sila je več ne spravi na tir. Pred volitvami se je župan izrazil, da bo resigniral, če bo Crowe poražen. Bomo videli, Se znajo taki možje držati besedo. Zvezni senator Charles De-neen bo vodil delegacijo iz drž. Illinois na republikansko konvencijo, ki se bo meseca junija vršila v Kansas City. Deneen bo podpiral za predsedniško nominacijo bivšega il-linoiškega guvernerja Lowde-na. KRIŽEM SVETA. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! — New York, N. Y. — Tovorni parnik Seminole, last Roosevelt Steamship kompani-je se je na poti ponesrečil in stroj je odpovedal službo. Z vlačilci so ga privlekli v pristanišče, kjer bodo škodo popravili. — Bowling Green, Mo. — Charles Wenkle, star 60 let, ki je bil pri Peoples banki skozi 20 let blagajničar, je izvršil samoumor. Banko so zaprli in pregledujejo knjige, da ugotovijo, če je kaj primanjkljaja. — Manistique, Mich.,— Joseph Smithers, 63 letni vdovec, ki se je zaljubil v 17 letno dekle, je poslal svojemu tekmecu slaščice, v katere je name-šal strup. Za ta prestopek se bo moral v Jackson državni ječi pokoriti deset let. — Washington, D. C.—Gov. Brewster iz Maine je povabil predsednika Coolidgea, da bi prebil počitnice poleti v Bar Harbor. Guverner je ponudil v ta namen svojo hišo v Lafayette parku. — Bogota, Colombia. — J. G. Harvey, inžener iz Chicage, je tukaj utonil, ko je več žensk in otrok rešil iz vode, ko se ie prekucnil čoln, v katerem so se vozili po lagunu. — Moline, 111. — 13 letni sin, premožnega trgovca, Erval Boomershine, je bil najden v kleti obešen. — Kansas City, Mo. — La Rue W. Spitznagle, katerega je zapustila soproga, se je v parku sedeč v avtomobilu u-strelil. V kritičnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi okreval. — New York, N. Y. — Elbert H. Gary, predsednik United States Steel kompanije, ki je lansko leto umrl, je dobival letno plače po $400,000. — Los Angeles, Cal. — Richard Dix, znameniti kino i-gralec, je nevarno zbolel in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bo podvrgel operaciji. — London, Anglija. — Od tukaj prihaja poročilo, da so 25. marca našli v Rigi umorjeno Amerikanko, Mrs. Grant, ki je bila na glasu, kot velika skopuhinja. Pod blazino na postelji, kjer je bila umorjena, so detektivi našli ameriške bankovce v vrednosti milijon dolarjev. — Madrid, Španija.—Transportni ravnatelj Španije, ne bo več izdajal dovoljenja za uvoz tujezemskih avtomobilov. Iz Jugoslavije, PROBLEM BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI. — REDUKCF JE PRI DRŽAVNI ŽELEZNICI SO ŠTEVILO BREZPO SELNIH POMNOŽILE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI OGENJ POVZROČIL $1,000,000 ŠKODE. Havana, Cuba. — Iz Holgui-na na Kubi poročajo, da je ogenj izbruhnil v skladišču sladkorja San German tovarne in uničil 240,000 vreč sladkorja. Škoda je cenjena nad milijon dolarjev. Brezposelnost v Sloveniji. Po vsem svetu se bavijo s problemom brezposelnosti, tako tudi v Sloveniji. Pojav brezposelnosti v človeški družbi je posledica kapitalističnega reda. Kapitalistično navdahnjeni sociologi so prišli do zaključka, da se brezposelnost sploh ne da odptraviti, ampak da spada kot nedzogibno zlo k narodnemu gospodarstvu, breme tega dela narodnega gospodarstva, da pa mora nositi država in to tudi vpoštevati pri vsakoletnem državnem proračunu. Skupno število brezposelnih v Sloveniji je danes 20,000 oseb. Statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani potrjuje, da je bilo pri njem leta 1927 povprečno stanje članstva v januarju 74,-766, v decembru pa 92,527 oseb. V letu 1927 so bile precejšnje redukcije pri drž. železnici in pri ostalih državnih podjetjih, s čimer je še država sama pomnožila kader brezposelnih. Trboveljska premo-1 gokopna družba je tudi zelo razredčila rudarske vrste. L. 1924 je bilo zaposlenih 12,682 rudarjev, leta 1927 pa le 8783. Če pa se primerja produkcijo premoga v 1. 1924 in v 1. 1927, se dobi čisto drugo sliko. V 1. 1924 se je nakopalo premoga 1,898,192 ton, leta 1927 pa 1,912,155 ton. Najbednejši med brezposelnimi so brez dvoma rudarji. Dokler so delali, si niso mogli ničesar prihraniti, ko so postali brezposelni, nimajo pravice niti do tistih podpor, katere jim omogočuje pravilnik o brezposelnostnih podporah.ker ne plačujejo prispevkov v ta namen. Ker se prebivalstvo, zaposleno v poljedelstvu, ne množi, z drugimi besedami, poljedelstvo pri sedanjem načinu ne more dajati več delovnih prilik, kakor jih že daje, sili ves prirastek prebivalstva v industrijske centre. Taki novi prirastki so dobrodošli podjetniku, ne pa delavstvu, ker poslabšuje na eni strani pogoje na delovnem trgu s tem, da pritiskajo mezde navzdol in podaljšujejo delovni čas v tovarnah. Ekspraai vlak ponesrečil. Na postaji Caprag pri Sisku se je pripetila večja železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. — Simplon-orijent ekspresni vlak je redno odpeljal iz Zagreba, na postaji Caprag pa je trčil na garnituro tovornega vlaka, ki je imel lokomotivo in tri vagone. Ekspresni vlak je vozil 2 vso brzino in njegova lokomotiva je pri trčenju odskočila s tira, dočim je bila garnitura tovornega vlaka vržena na drug tir. Strojevodjo ekspren-nega vlaka je vrglo iz lokomotive v travo, ni pa dobil nobene težke poškodbe. Dva vagona ekspresnega vlaka sta težko poškodovana, potnikom pa so ni zgodilo nič. S postaje so takoj telefonirali v Zagreb ijo drugo lokomotivo, ki je vhk odpeljala nazaj v Zagreb, odkoder je potem ekspresni vlak nadaljeval pot v Belgrad preko Dugega sela. Proga je pokvarjena v dolžini 300 metrov. -o-- Nezgoda letala v bližini Ptuja. Dne 10. m. m. ob 4 popoldne je bilo prisiljeno potniško-letalo Junkers A-34 pristati pri Bukovcih v bližini Ptuja, ker j pilot ritmojster Pinter v metri i zgubil orijentacijo. Letalo jo bilo v službi zračnega promet:1. Benetke-Celovec-Dunaj. Letalo je pristalo 11a ravnem polju k sreči ni dobilo drugih j-.v škodb, kakor to, da so se potrla kolesa ir zlomile osi. t a1-.o da se ni moglo več dvigniti a zrak. Popotniki in pilot so 0-stali nepoškodovani. Ker ni bilo mogoče poškodbe popra vi* i. so letalo razdrli in po žel«* niči odpeljali na Dunaj. Štirie potniki, ki so se nahajali \ na-roplanu, so še isti dan nadaljevali pot na Dunaj z vlaken. Isto letalo je imelo teden dni preje, dne 2. m. m. enako smolo z istim pilotom, ki je tudi moral radi megle pristati pri Pekrah v bližini Maribora. -o- Eksistenčni minimum pri dohodnini povišan na 12,000 Din. Belgrad. — Ministrski svet. je razpravljal o dohodnini. Ker bo z novim davčnim zakonom, ki stopi v veljavo 1. jan. 1920, dohodnina itak popolnoma odpravljena, je ministrski svet sprejel določilo, da za 1. 192^ velja eksistenčni minimum 12 tisoč dinarjev. Predlog, da se zviša eksistenčni minimum n*i 12,000 Din, je stavil notranji minister dr. Korošec. Eksistenčni minimum 12,000 Din bo določen v finančnem konu. za- ^ priznani zanimiv roman, začne prihodnji teden v našem listu. Opozorite svoje prijatelje in znance na ta zanimivi roman. Kdor še nima lista naj si ga gotovo naroči, da bo čital ta zanimiv roman od Začetka! DENARNA NAKAZIL i ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, H Vaša denarna pošiljatev bo v star« n kraju hitro, zanesljivo in brez odbit .a izplačana, ako se poslužite rase bani i. Dinarje, ozir. lire smo včeraj po i-Ijali po teh-le cenah: 500 Din___________$ 9.35 1.000 Din_______18.40 2,500 Din___45.75 5,000 Din_______91.00 10,000 Din __________________ 181 00 100 Lir ......................$ 5 00 200 Lir ---------------------- 11.50 500 Lir______________27.75 1000 Lir ______________________ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vra<:a- Zaradi nestalnosti cen je nemog Č« vnaprej cene določevati. Meroda n« «0 cene dneva, ko denar sprejmer 10. Nakazila se izvršujejo po pošti ill pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. ftaaa in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK, Mi w. 42od 8T„ NEW YORK. M. % AMER1KANSKI SLOVENEC Petek; 13. aprila 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prr! in najstarejši ilomald liti ▼ AntrikL (Jstnorliw ta 1MB. Uhaja fiak 4mm ruan a^delj, po- o«deljkoT in daevor po praznikih. Izdaja in tiska: 1DINOST PUBLISHING CO. Naslov nredpištva in uprave: <«40 W. 22d d St., Chicago, UL Telefon: CANAL 009« Naročnin« ža celo leto - - trn pol leta v- Za Chicago. Kanado i ta celo leto_______;_____„ Im pol leta ___i_ 45.00 . 2.50 ftrropo: _$6.00 _ 3.00 The Firat and the Oldeat Slovenian Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sands?, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St.t Chicago, I1L Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year .......... For half a year .$5.00 2.50 Chicago^ Canada and Europe: For one year____ft* M For half a year_______3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-titvo vsaj dan in pol pred dnevom* ko izide list,—Za zadnjo številko ▼ tednu Še Sas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aredniitvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg vašega natlova na listu znači, 4o kedaj imate liat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at . bicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rothermere pri Mussoliniju. Lord Rothermere, ki je že nedolgo tega potoval po severni Ameriki v propagandne svrhe v korist madžarskim ireden-tističnim težnjam, je prišel te dni v Italijo