GORNJI GRAD LJUBNO >£r . Ji** POTNIKOV VEDNO MANJ ŽIVETI MED CVETJEM "92 BISERNA POROKA JAMNIKOVIH TELEFONSKI IMENIK ZA REČICO JUBILEJ NAZARSKIH FRANČIŠKANOV TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU - WUDILC.Ü n#u.MndMn r Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Trgovina Nova Štifta Tei. (063) 842-062 Delovni čas: ob delavnikih 8.00 -16.00 ob sobotah 8.00-12.00 - akcijska prodaja olja, sladkorja, nekaterih vrst mesnih izdelkov - prodaja vseh vrst blaga na kredit 1 + 4, 8% obrestna mera na ostanek dolga, možen nakup z M - kartico in čeki Poslovodkinja: Malči Firšt PONUDBA: - živila - krmila - umetna gnojila - tekstil - apno, cement - gradbeni material po naročilu - ozimnica na kredit 1 + 3 brez obresti (s / Im h M * mm m organizirajo ENODNEVNI IZLET NA GORIŠKO (ITALIJANSKA GORICA, NOVA GORICA GORIŠKA BRDA) Vabimo Vas z nami na izlet in sicer 17.10.1992 z odhodom ob 6.30 uri strga v Mozirju. Odpeljali se bomo do mejnega prehoda Rožna dolina v Novi Gorici. V kilometer oddaljeno staro Gorico se bomo odpravili peš, tam imeli več kot dovolj časa za nakupe in se po nakupih zopet dobili na mejnem prehodu. Ogledali si bomo veličastno baziliko in samostan na Sveti Gori, ki je že 450 let romarska pot. V tem prelepem okolju na višini 682 m z razgledom na Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Tržaški zaliv in Beneško laguno, bomo imeli kosilo. Ogledali si bomo še samostan iz 17. stol. Kostanjevica in grobnico Burbonov, grad Kromberk, v katerem je Goriški muzej s stalnimi arheološkimi, etnološkimi, umetnostno zgodovinskimi zbirkami. Nato se bomo odpravili še v Goriška Brda - obiskali bomo vinsko klet v Dobrovem, kjer bomo poizkusili nekaj vrst njihovega izbornega vina. V poznih večernih urah se bomo vračali proti domu. CENA IZLETA je 2.200 SIT na osebo, ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC in njihove ožje družinske člane pa nudimo 15% popusta - SAMO 1.950,00 SIT. V CENO JE VKLJUČENO: avtobusni prevoz, kosilo na Sveti Gori, ogled samostana in grobnice Burbonov, ogled Goriškega muzeja v gradu Kromberk, degustacija vin v Goriških Brdih, vodenje in organizacija izleta. Vse potrebne informacije dobite na tel. številki: 832-363 (EPSI, Polona Cesar). Rezervacijo sprejemamo z vplačilom 600 SIT (30% celotne cene). Priporočamo zavarovanje odpovedi, kar znaša 5% vrednosti (100 SIT). Za potovanje je potrebno imeti veljaven potni list. ::::::::í;:::^ §M§ŠMŠiM§imŠ§ŠŠšš§ššŠ^ NASLOVNICA Prizor z otvoritve razstave v Savinjskem gaju. foto: Ciril Sem KAZALO str. S SAVINJSKIMI NOVICAMI NA IZLET.2 S SAVINJSKIMI NOVICAMI NA IZLET.2 ODLOČBA GOZDARSKE INŠPEKCIJE....4 OBVESTILO O UKREPIH ZARADI NAPADA LUBADARJA...............4 ZDRAVSTVENI VIDIK TELESNIH AKTIVNOSTI.....................5 PREDSTAVLJAMO VAM: PRODAJALNO ČRETNIK........................5 25. MOS ’92 V CELJU: SKORAJ BREZ MOZIRSKIH OBRTNIKOV............6 POSLOVALNICA IZLETNIK CELJE: POTNIKOV VEDNO MANJ............7 31. IS SO MOZIRJE: KAJ STORITI Z INŠPEKTORATOM?.................7 TURIZEM IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH....................8 SAVINJSKI GAJ: LEPOTA CVETJA IN ETNOGRAFIJE....................8 IN MEMORIAM...................10 OBNOVA OSNOVNIH ŠOL...........10 PARADIŽNIK IN PESA VELIKANA...10 TELEFONSKI IMENIK ZA REČICO OB SAVINJI..........11-14 ČAS TEGOB IN ČAS VESELJA......15 ŽAVBE IN FLAJŠTRI V NAŠI DOLINI...,..15 DELEJEV JEZ V DVEH MESECIH....16 FRANČIŠKANI 360 LET V NAZARJAH!..17 KRONIKA.......................17 STRELSKO TEKMOVANJE OB TEDNU ŠPORTA........................18 KOTIČEK ZA VAŠE ZDRAVJE: O MASAŽI......................18 SETVENI KOLEDAR ZA OKTOBER -VINOTOK......................18 FURMANSKE POTEGAVŠČINE........22 NAGRADNA KRIŽANKA.............22 Prvi dnevi jeseni so za nami. Doživljali smo pravo, dolgo vroče poletje, v katerem smo doživeli oz. preživeli, kar nam je pač usojeno. Pri večini nas pa je bilo to v glavnem iskanje sence ter izvajanje umetnij kako preživeti z vedno manjšimi prejemki od prvega do zadnjega v mesecu. Skupaj s Savinjskimi novicami jadramo proti zadnjemu tromesečju v letu z željo, da nam vsaj zadnji meseci prinesejo malo boljši standard. Prejšnja številka je bila razširjena za t.i. gradbeno prilogo, ki jo bomo ponovili še pred začetkom naslednje gradbene sezone. Sedaj pa še nekaj prošenj: rešitve križank pošljite na način, ki je pojasnjen v vsaki številki, predvsem zato, da se zagotovi čimbolj nepristransko žrebanje; vsi, ki še niste poravnali naročnine, poskusite to storiti čimprej; vsi, ki niste poravnali naročnine niti za eno tromesečje (90 je takih), boste morali to storiti, hkrati pa se boste morali tudi odločiti ali boste še naprej naročnik Savinjskih novic, ali pa se boste naročnini za naprej odpovedali; vsem se opravičujemo za pomoto pri navedbi imena v članku "V kraljestvu pastirjeve domačnosti" - pravilno je Jaka Fale in ne Joka Fale. Lep pozdrav! Marko Lenarčič Predvolilna tekma se je pričela. Znana so temeljna pravila igre (beri: volilna zakonodaja) in tako bomo praktično do konca letošnjega leta priča prizadevanjam strank in njihovih kandidatov, da bi naš glas pridobili na svojo stran. Ne glede na to ne gre prezreti dejstva, da novosprejeta zakonodaja daje izrazito prednost centrom, podeželje z manjšim številom k prebivalcev oz. volilcev pa bo imelo v najvišjih državnih organih P Jm kvečjemu vzorčne predstavnike. Ne čudite se torej, dragi Zgornjesavinjčani, če bo v prihodnosti o vas in namesto vas odločal človek, katerega sploh ne poznate. V naši občini ima odbore trenutno osem strank: Demokratska stranka, Liberalno demokratska stranka, Liberalna stranka, SDZ - Narodno demokratska stranka, Socialdemokratska prenova, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in Socialistična stranka Slovenije. Prvaki strank so se enkrat že sestali in se seznanili z volilnimi zakoni. V uredništvu Savinjskih novic si želimo, da bi predvolilna propaganda potekala v okvirih kulturnega, dostojenega izražanja. Enakopraven odnos do vseh strank je bil in ostaja zagotovljen. Franci Kotnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za Informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim Imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. aktualno Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti Gozdarska inšpekcija Občinski inšpektorat občine Mozirje, Velenje, gozdarski inšpektor, izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 79. čl. Zakona o gozdovih /Uradni list SRS, št. 18/85/ in na osnovi določil drugega odstavka 212. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku /Uradni list SFRJ, št. 47/87/ na temelju 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije /Uradni list RS, še. 1/91/ vsem lastnikom in upravljalcem gozdov na območju občine Mozirje in Velenje, naslednjo ODLOČBO 1. VSI LASTNIKI IN UPRAVLJALCI GOZDOV, V KATERIH SO SE POJAVILI GOZDNI ŠKODUIVCI - PODLUBNIKI, so dolžni nemudoma izvršiti vse ukrepe, da se prepreči njihov nadaljnji razvoj in širjenje. 2. Delavci javne gozdarske službe in strokovni delavci gozdonogospodarskih organizacij so dolžni nuditi lastnikom in upravljalcem gozdov vso potrebno strokovno pomoč pri sanaciji žarišč podlubnikov. 3. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Obrazložitev: V gozdovih nazarskega gozdno gospodarskega območja, ki pokriva občini Mozirje in Velenje, so se v drugi polovici meseca avgusta 1992 pojavila številna žarišča gozdnih škodljivcev. To dejstvo je bilo ugotovljeno pri rednih inšpekcijskih pregledih v posameznih predelih območja. Na pojav razvoja bioloških škodljivcev v območju pa tudi opozarjajo gozdarji s terena. Zaradi izredno ugodnih vremenskih pogojev za razmnoževanje podlubnikov /smrekov lubadar/ v tem času, je nujno potrebno izvršiti vse ukrepe, da se prepreči njihova nadaljna prenamnožitev. Drevesa, ki so jih napadli podlubniki, je treba posekati, izdelati, panje obeliti in podlubnike uničiti kot to določa 21. čl. Pravilnika o gozdnem redu /Uradni list SRS, št. 31/86/. V skladu z določili 58. čl. Zakona o gozdovih /Uradni list SRS, št. 18/85/, so dolžni lastniki in upravljalci gozdov preventivno delovati. Vsi zahtevani ukrepi so v širšem družbenem interesu. Ker se s to odločbo odloča o stvari, ki se tiče večjega števila oseb, ki organu niso znane, se izdaja za vse skupaj ena sama odločba in vroči v skladu z določilom 94. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku /Uradni list SFRJ, št. 47/87/ z javnim naznanilom na oglasni deski pristojnih upravnih organov v dispozitivu te odločbe navedenih občin. Po en izvod odločbe se vroči tudi vsaki Krajevni skupnosti, da na krajevno običajen način seznanijo lastnike gozdov z vsebino odločbe. Vroči se tudi vsem organizacijam, ki gospodarijo z gozdovi v območju. Ukrep, da pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov, temelji na določilu tretjega odstavka 79. čl. Zakona o gozdovih. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiški gozdarski inšpektorat, Parmova 33, Ljubljana, v roku 8 dni od vročitve odločbe. Vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko bo odločba nabita na oglasni deski upravnih organov navedenih občin. Pritožba se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki jo je izdal, kolkovana pa mora biti z upravno takso 120,00 SIT. Gozdarski inšpektor Jože Zvir, dipl.ing. gozd. REPUBLIKA SLOVENIJE SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora Obvestilo o ukrepih v gozdovih zaradi napada lubadarja Na območju gozdnogospodarskega območja Nazarje, kamor spada tudi naša občina, je prišlo do zelo močnega napada podlubnikov. Vzroki za takšno stanje so v zelo ugodnih vremenskih pogojih za razvoj podlubnikov in oslabelost smrekovih sestojev zaradi suše in močnega semenskega obroda, marsikje pa tudi zaradi neizvajanja gozdnega reda pri sečnji. Do sedaj je evidentiranih preko 270 žarišč lubadarja. Posekano je že 2.900 m3 iglavcev, ki jih je napadel podlubnik. Najbolj so prizadeti gozdovi na območju gozdne uprave Nazarje, Ljubno in Gornji Grad. Nevarnost širjenja podlubnikov še vedno obstaja, zato so potrebni hitri ukrepi lastnikov gozdov in gozdarske službe. Prva znaka napada podlubnikov na smreko sta: L Pretirano odpadanje iglic. Od daleč opazimo takšno drevo po tem, da izgublja značilno zeleno barvo ter rumeni. 2. Izcejanje smole iz debla. Na mestih, kjer se izceja smola, odkrijemo majhne luknjice v skorjo (izvrtine), ki jih je naredil hrošč, ko je zavrtal v drevo. V kolikor odkrijete v svojem gozdu žarišče podlubnikov, takoj obvestite revirnega gozdarja, ki vam bo dal podrobna navodila o sanciji žarišča, ter k sanaciji pristopite takoj. Pri sečnji takšnih žarišč je treba dosledno upoštevati določila o gozdnem redu, ter storiti vse potrebne preventivne ukrepe, ki preprečujejo razvoj podlubnikov. Ti ukrepi so v glavnem: - Vsa posekana drevesa smreke je treba takoj izdelati in obeliti. Obeliti je treba tudi panje. - Veje in ostale sečne ostanke je treba zložiti na kupe. V primeru sečnje dreves, ki jih je napadel podlubnik, je potrebno veje in sečne ostanke sežgati. Zaradi sušnega obdobja sežiganje ne priporočamo, zato se z revirnim gozdarjem dogovorite o možnosti kemičnega zatiranja podlubnikov. - Posebno pozornost je treba nameniti spremljanju zdravstvenega stanja gozdov. Z rednimi obhodi gozdov lahko lastniki še pravočasno odkrijejo drevesa, napadena s podlubniki ter s hitro sancijo preprečijo širjenje tega škodljivca. Če lubadarja ne bomo uspeli obvladati, se bo razširil na nekajkrat večje površine kot sedaj, zato gospodarske škode, ki že nastaja in bi nastala, ne kaže posebej omenjati, saj se je zaveda vsak, še posebno pa lastnik gozda. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA Port Janja aktualno Zdravstveni vidik telesnih aktivnosti Vsak dan ugotavljamo, da mehanizacija in avtomatizacija dela ter način sodobnega življenja nasploh, zlasti v večjih urbanih naseljih, zdravju niso vselej v korist. Slab zrak v mestih in industrijskih središčih, promet, hrup ipd. tudi negativno vplivajo na zdravje in počutje nas, občanov. Vožnja z avtomobili in drugimi prometnimi sredstvi ter predolgo sedenje na delovnem mestu in doma ob televizorju, negativno vplivajo na ohranjanje telesne zmogljivosti in optimalno vzdrževanje fizioloških funkcij našega organizma. Na izletih, pohodih, taborjenjih in drugih aktivnostih v prirodi (če se omejimo samo na te, ki nam jih nudi sama narava - okolje), smo izven dosega vseh naštetih negativnih činiteljev.Bivanje in hoja ter gibanje nasploh na svežem zraku, na soncu, ob vodi in v vodi, med gozdovi in travniki, po dolinah in gorah, pomeni balzam za sodobnega človeka v današnjem tempu življenja, betonski in asfaltni džungli, še posebej za vse tiste, ki večji del dneva presedijo ali kako drugače prebijejo v več ali manj nečistih prostorih tovarn, obrtnih delavnic, šol, uradov ipd. Na izletih in pohodih večji del telesne aktivnosti zavzema hoja. Hoja je osnovna oblika človekovega gibanja. Tehnologija in racionalizacija dela si priazdevata hojo kar najbolj izključiti iz delovnega procesa. Zato ji moramo v prostem času posvetiti čimveč pozornosti. Prav zato pa v telesni vzgoji in športni rekreaciji negovanju hoje pripisujemo velik pomen. Še posebej, ker je najenostavnejša, najcenejša in najbolj učinkovita oblika telesne aktivnosti. Zato je pomembna tudi iz zdravstvenega vidika. Pri mlajših hoja izboljšuje stanje gibalnega aparata (nog), pri starejših ljudeh pa ohranja in vzdržuje to življenjsko važno funkcijo. Pri hoji sodeluje kar 54 velikih in malih mišic, kako in v kolikšni meri, pa je odvisno od "živahnosti" hoje. S hojo naravnost te mišice ohranjamo, s hojo navkreber pa jih krepimo. Enako je s sklepi okončin: bolj ko je konfiguracija terena, po katerem hodimo neravna, bolj krepimo sklepe (skočna, kolenska, kolčna). Z vsakodnevno hojo ohranjamo optimalno gibljivost sklepov spodnjih okončin, kar je še posebej pomembno v letih staranja. Hoja je aktivnost, ki jo je mogoče gojiti do pozne starosti. Proces staranja se pri čoveku prične že pred 40. letom. To se najbolj odraža v atrofiji mišičnega tkiva. Staranje mišičevja pa se odraža verižno na drugih delih organizma. Mišični sistem je "akumulator" energije organizma in aktivator živčne, srčno-žilne in dihalne funkcije. Prav iz tega vidika je telesna aktivnost, s čemer vzdržujemo kvalitetno mišičnih aktivnosti, še kako pomembna. Gibanje je tudi eno od učinkovitih sredstev proti arteriosklerozi. Eden od glavnih krivcev arterioskleroze je namreč holesterin. Ob več gibanja pa se v ožilju le-tega kopiči manj, zato ni čudno, da je dokazano, da je arterioskleroza bolj prisotna pri ljudeh, ki na delovnem mestu sedijo. Pospešena hoja, hoja navkreber in tek intenzivneje in dobrohotno vplivajo na ožilje in na srce, ki je velika mišica, ki se brez naše volje nenehno širi in krči, deluje kot "pumpa" in kot takšno, potiska kri po ožilju. Vplivajo na presnavljanje ter končno na živčni sistem, saj je splošno znano, da telesnorekreativna dejavnost sprošča, pomirja in blagodejno vpliva na živčni tonus, kaj pa to pomeni v dandanašnjem tempu življenja, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. Zato ob koncu tega sestavka naj ne bo vnemar opozoriti na našo lepo, še dokaj zelo ohranjeno naravo Zgornje Savinjske doline, ki se kar sama ponuja, da jo skozi gibanje izkoristimo - za svoje zdravje. - se nadaljuje - Darko Repenšek, prof. gospodarstvo Predstavljamo vam: PRODAJALNO ČRETNIK Na robu prijetnega stanovanjskega naselja (Podvrh mu pravijo) v Mozirju stoji hiša družine Čretnik. V njej sta zakonca Štefka in Franc uredila vzorno prodajalno, ki ima danes seveda že precej drugačno podobo kot pred štirimi leti, ko je bila odprta. Takole se tistega časa spominja gospa Čretnik: ŠTEFKA ČRETNIK: Glede na to, da sem sama delala v Žalcu, mož pa po terenu predvsem v južnih republikah, sva se odločila, da se lotiva zasebne trgovine. Kljub temu, da sem bila izučena trgovka z ogromno izkušnjami, odločitev ni bila lahka. Upoštevati je namreč treba, da sva z možem pravazprav orala ledino zasebne trgovine v občini. Problemov ni manjkalo. SN: Kako so vas sprejeli potrošniki in kako dobavitelji ? ŠTEFKA ČRETNIK: Kupci so se takoj, ko so se prepričali o ugodnostih nakupa, navdušili za trgovino. Bistveno težje je bilo pri dobaviteljih, kjer so bile v absolutno priviligiranem položaju trgovine iz družbenega sektorja. Danes je to že drugače. SN: Kot ste omenili že prej, ste zaceli z manjšo trgovino, kot je sedaj? gospodarstvo 111 ŠTEFKA ČRETNIK: Začela sva tako rekoč v garaži s prodajno površino 30 m2. Po dveh letih sva razširila prodajalno na 48 m2. S prizidkom, ki ga gradiva ravno v tem času, bova povečala prodajno površino za 16 m2 in skladiščni prostor na 35 m2. To bo omogočilo še nadaljnjo popestritev ponudbe, ki sicer zajema živila in ostale potrebščine za gospodinjstvo. SN: Kaj je po vasem mnenju odločilno za kupce pri izbiri trgovine, v kateri kupujejo ? ŠTEFKA ČRETNIK: Cenovna konkurenčnost je verjetno prvi pogoj. Takoj za tem pa sledi odnos do kupca, ponudba in vse ostalo. Tudi delovni čas ni nepomemben. Prodajalna Čretnik je odprta vsak dan, razen nedelje, od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 19.00. SN: Nudite potrošnikom kakšne posebne ugodnosti? ŠTEFKA ČRETNIK: Pri nakupu večjih količin blago po želji dostavimo na dom, prav tako so mogoča naročila po telefonu št. 832-375. Poudariti moram tudi to, da dobi vsaka stranka pri nakupu preko 3.500 SIT darilo - zavitek kave. SN: Mar ni investiranje v času, ko kupna moč še vedno pada, nekoliko rizično? ŠTEFKA ČRETNIK: Z možem nisva popolnoma takšnega mnenja. Razmere v slovenski družbi se bodo slej ko prej pričele izboljševati. Bistveno je, da tisti čas pričakamo pripravljeni. Razmišljava tudi o zaposlitvi še ene trgovke, če bo promet v okviru pričakovanj. Opremo za novi del prodajalne sva tudi že nabavila. SN: Vaši kratkoročni cilji so torej povsem jasni in konkretni. Kaj bi še dodali za konec pogovora ? ŠTEFKA ČRETNIK: Zame in za vsakega trgovca je najboljša potrditev dobrega dela, če se stranke vedno znova vračajo v prodajalno. Dokler je ta odnos v objestransko zadovoljstvo, ni nobenega razloga za slabo voljo. Prav to me navdaja z veseljem pri vsakodnevnem delu in prepričana sem, da bo tudi v bodoče tako. Slednji trditvi se po obisku v prodajalni Čretnik pridružujemo tudi mi. Koncept postrežbe kupca "do konca" kar konkretno pomeni, da vam blago zložijo v avto, pravzaprav mora biti uspešen, saj je na ta način nakupovanje še večji užitek. Če tega še niste doživel, potem vsekakor morate obiskati prodajlno Čretnik v Mozirju. Tekst in foto: KF 25. MOS '92 v Celju: Skoraj brez mozirskih obrtnikov V dneh od 11. do 20. septembra je v Celju potekal 25. Mednarodni obrtni sejem Alpe - Jadran. Postavljal se je z rekordnim številom razstavljal cev (1610) in rekordno razstavno površino (51000 m2, od tega 17600 m2 pokritih površin). Gotovo si ga je ogledal tudi marsikdo od vas, spoštovani bralci, ogledali smo si ga tudi mi. In ugotovili, da na njem, razen častnih izjem, mozirski obrtniki sploh niso navzoči. Dovolj velik razlog, da se o tem pozanimamo pri predsedniku Obrtne zbornice Mozirje, Hermanu Remicu. HERMAN REMIC: OZ Mozirje je poslala vsem svojim članom obvestilo o sejmu. Letos je bila bistvena razlika v tem, da razstavnega prostora ni financirala zbornica ampak je to breme padlo na obrtnike same. Vsak si je torej moral sam izračunati ali se mu prisotnost na sejmu izplača ali ne. To je tudi najboljša selekcija, saj je bilo v preteklosti, ko so obrtniki razstavljali na račun zbornice, le-teh veliko, nobenega pa nismo mogli odkloniti. Kvečjemu smo bili deležni pripomb, če so bili po njihovem mnenju izdelki neprimerno razstavljeni. Napočil je čas, ki bo obrtnike prisilil k razstavljanju in reklamiranju, saj nobeno povpraševanje ne pride samo od sebe. Kooperacija je zaradi slabega ekonomskega položaja velikih podjetij praktično zamrla, obseg dela se zaradi majhnega trga zmanjšuje, prodor na nove trge pa je šele v teku. Obstajajo seveda tudi izjeme, so pa to predvsem obrtniki, ki izdelujejo proizvode za splošno porabo. Kar se tiče pripomb glede organizacije sejma, lahko povem, daje bilo storjenih nekaj večjih napak. Pri tem ne morem mimo problema parkiranja, ki ni bil zadovoljivo rešen. 30% obrtnih zbornic sploh rti prejelo vabil za otvoritev sejma. Težave so bile z nakupom stalnih vstopnic. Nekateri stalni razstavljalci niso dobili starega prostora. Organizator sejma ni pravočasno objavil sprememb glede podeljevanja priznanj. Bilo je slišati tudi pripombe, da se isti razstavljalci pojavljajo na večih mestih. Vse te napake bo potrebno v prihodnje odpraviti. Smer nadaljrtega razvoja sejma je v specializaciji. Tako naj bi kovinarska in elektro industrija v povezavi z računalništvom imeli v bodoče svoj sejem, enako velja za druge stroke. Neposredno na to delitev se nanaša tudi ločevanje pojmov obrtnika in podjetnika. To bo morala precizirati nova zakonodaja, upajmo, še letos. Pripombe in ocene tujih gospodarstvenikov, ki so si ogledali sejem, kažejo na to, da je koncept ustrezen, izdelki dovolj kvalitetni, možnosti za uspeh na tujih trgih pa realne. Tekst in foto: KF gospodarstvo Poslovalnica Izletnik Celje: Potnikov vedno manj Le kdo ne ve, da ima podjetje Izletnik Celje v Mozirju svojo poslovno enoto ? Bolj malo pa je verjetno tistih, ki vedo, da omenjena poslovalnica šteje kar 47 zaposlenih, od katerih je 34 voznikov in 10 sprevodnikov. O trenutnem položaju v tej poslovalni enoti smo se pogovarjali z vodjem PE, Robertom Klemenakom. Povedal nam je, da v rednem prometu opažajo velik padec potnikov, še posebej v času izven konic. Po njegovem mnenju sta razloga za to v glavnem dva: po eni plati dvig standarda in nakup osebnih avtomobilov, po drugi plati pa padec standarda upokojencev in ostalih, ki so se teh prevozov največ posluževali. Pri prevozu srednješolcev v poslovalnici beležijo porast njihovega števila tako v smeri Velenja kot Celja. Porast je tako izrazit, da se pojavlja problem prezasedenosti posameznih linij. Se posebej pa so prizadeti tisti dijaki iz zgornjega dela obeh dolin, ki imajo pouk v popoldanskem terminu. Ti dijaki nimajo posebnih linij, zato koristijo redne proge, ki pa niso tako pogoste, da bi lahko v normalnem času odšli v šolo in se iz nje vračali. Ker želijo ta problem odpraviti, pozivajo vse dijake, ki imajo tovrstne probleme, da se javijo v poslovalnici. Le na tak način bodo namreč lahko ugotovili štčvilo interesentov za popoldanski prevoz. Razmišljajo o krožni vožnji Mozirje - Gornji Grad - Ljubno - Celje in obratno. Poslovalnica se ukvarja tudi z organizacijo izletov, kjer je opazen padec sindikalnih izletov, ostali so le še izleti v organizaciji društev upokojencev, invalidov in župnijskih uradov. Prevladujejo enodnevni izleti z ogledom zanimivosti v Sloveniji, izletov v tujino praktično ni. V poslovalnici so na voljo še informacije o možnostih nastanitve in rekreacije v dolini, kar izvajajo v sodelovanju z drugimi agencijami. Nenazadnje je velik problem, s katerim se poslovna enota Izletnika v Mozirju srečuje, tudi ustavljanje avtobusov na trgu, zato po besedah Roberta Klemenaka z nestrpnostjo čakajo pričetek gradnje nove avtobusne postaje v Mozirju, ki bo vsekakor močno razbremenila promet skozenj. Pa tudi voznike in pešce, dodajamo mi. Tekst in foto: KF politika 31. SEJA IS SO MOZIRJE: Kaj storiti z Inšpektoratom ? V četrtek, 17. septembra so se na redni seji zbrali člani Izvršnega sveta SO Mozirje. Razprava se je v glavnem nanašala na problematiko Inšpektorata, ki je sedaj v okviru Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, inšpektorji sami pa predlagajo reorganizacijo v samostojen upravni organ, ki bi ga vodil eden od inšpektorjev. Ker je problematika inšpekcijskih služb v naši občini precej pereča (za nekatera strokovna področja inšpektorjev sploh nimamo), si je po temeljiti razpravi Izvršni svet zadal nalogo, da se do naslednje seje pripravi predlog organizacijskih sprememb. Dokončna odločitev Ido sprejeta takrat. Sprejeta je bila odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti za neškodljivo Odstranjevanje živalskih trupel. Izvršni svet je odobril pričetek rekonstrukcije Planinskega doma v Logarski dolini. Stanarine v občinskih stanovanjih se bodo po sklepu IS v prihodnjih šestih mesecih poviševale 9,5 % mesečno in tako po tem času dosegle ekonomsko raven. Glede na to, da se v celjski bolnišnici letno hospitalno zdravi približno 300 otrok iz naše občine, IS podpira ustanovitev treh oddelkov vrtca v tej ustanovi ob predpostavki, da tekoče stroške poslovanja financira občinski proračun Celja. VVZ Zarja Celje se v ta namen iz proračunske rezerve nakaže delež zagonskih sredstev v znesku 105.132,00 SIT. Člani IS so se na koncu seznanili s svežimi podatki glede beguncev v občini Mozirje. V zbirnem centru na Golteh jih je trenutno 95 (51 otrok), na Brdcah pa 140 (74 otrok). Stroški zanje se redno pokrivajo iz republiških virov. Naslednje zasedanje občinske skupščine bo v petek, 25. septembra ob 7. uri v Delavskem domu v Nazarjah. KF politika turizem Turizem in dopolnilne dejavnosti na kmetijah V nedeljo, 20. septembra, je bila v Nazarjah, na pobudo Slovenske ljudske stranke - MO Ljubljana, sklicana okrogla miza o razvoju turizma na kmetijah s poudarkom v Zgornji Savinjski dolini. Namen okrogle mize je bil prispevati k hitrejšim premikom pri prenovi podeželja. Okrogle mize so se med drugim udeležili nekateri strankarski prvaki Slovenske ljudske stranke (predsedniški kandidat dr.Stanko Busar, dr.Ludvik Toplak, dr.Franc Zagožen...) ter predstavniki strank občine Mozirje. Več o okrogli mizi v naslednji številki Savinjskih novic. VS I turizem Savinjski gaj: Lepota cvetja in etnografije Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali tudi: Alfred Božič, dr.Marjan Rožič, Janez Širše, dr.Anton Žunter, Jože Strgar in Vane Gošnik. Savinjski gaj si je z zanimanjem ogledal tudi Vitomir Gros. čestitka dr.Janeza Drnovška Jožetu Skornšku za odlično opravljeno delo. Pokušini medice se ni mogel upreti niti predsednik slovenske vlade. turizem šolstvo v "Živeti med cvetjem" je bil simboličen naziv letošnje prireditve v Savinjskem gaju, ki je potekala od 11. do 14. septembra. Začelo se je v petek s slovesno otvoritvijo mednarodne razstave cvetja, etnografske razstave in razstave malih živali. Mita Trefalta, ki je bil predviden za povezovalca, je (uspešno) nadomestila njegova hčerka. V programu so nastopili: igralka Vera Perova, trio Tonija Sotoška, dvakratnega zmagovalca Zlate harmonike v Ljubečni, čarovnik Jani Jašovec, pevka Damjana Golavšek, mešani pevski zbor Enakost Mozirje, Godba na pihala občine Mozirje in ansambel Gaj. Slavnostni govornik je bil predsednik organizacijskega odbora prireditve in predsednik KS Mozirje Rade Rakun. Priznanja KS Mozirje za večletno prizadevno delo v gaju so prejeli: Miha Ogorevc, Janko Jemec in Rade Rakun. Vrtnar Jože Skomšek pa je prejel Zlato značko Savinjskega gaja, ki je bila letos podeljena prvič. Nekaj besed je spregovoril tudi mag. Janez Širše, slovenski minister za turizem. Z enourno zamudo je v gaj prispel predsednik slovenske vlade, dr. Janez Drnovšek. Po ogledu gaja je urejenost parka ocenil kot odlično. Zaradi službenih obveznosti se v gaju ni mogel dlje zadržati. V soboto, 12. septembra je v dopoldanskem času potekal promenadni koncert Godbe na pihala, ob 17.00 uri pa so v gaju nastopili pevski zbori. Poslastica dneva je bil veliki cvetni ognjemet ob 22.00 uri. V nedeljo, 13.9. je bila izvršena posvetitev temeljev za kapelico sv. Valentina, ob 11.00 uri pa je bila modna revija pri Ribiškem domu. V ponedeljek je gaj obiskalo še okrog 6.000 šolskih otrok. Po oceni organizatorja si je razstavo ogledalo okrog 21.000 obiskovalcev. Večjih napak pri organizaciji ni bilo, tudi prometni režim je bil primerno urejen. To je gotovo dobra vzpodbuda pred 15 - letnico Savinjskega gaja v letu 1993. Tekst: KF, foto: Ciril Sem Seja skupščine Gornjesavinjske turistične zveze. V sredo, 23. septembra je bila v sejni sobi SO Mozirje seja skuščine GSTZ. Na njej so razrešili dosedanjega predsednika Izvršilnega odbora Jožeta Melanška in izvolili novega. To je Vojko Strahovnik, sicer zaposlen v podjetju EPSI Nazarje. Skupščina je sprejela tudi poročilo o delu zveze v lanski turistični sezoni in potrdila program dela za leto 1993. Več o poteku in vsebini seje pa v naslednji številki Savinjskih novic. KF Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE Savinjska cesta 2 63331 NAZARJE Delavska univerza Mozirje namerava v šolskem letu 1992/93 poleg drugih izobraževalnih oblik pripraviti izobraževanje odraslih za pridobitev določene strokovne izobrazbe. V ta namen načrtujemo na podlagi predhodno ugotovljenega interesa organizirati naslednje šolske oblike: 1. STROJNI TEHNIK 2- letni prilagojeni šolski program za pridobitev V. zahtevnostne stopnje Pogoji za vpis: - uspešno končana šola po programu srednjega izobraževanja IV. stopnje zahtevnosti, strojništva; - ali uspešno končana poklicna kovinarska šola; - ali uspešno končana avtomehanska šola (stari program). 2. STROJNI TEHNIK 4-letno šolanje, za pridobitev V. st. zahtevnosti Pogoji za vpis: - uspešno končana osnovna šola (ali uspešno končan skrajšani program srednjega izobraževanja) 3. STROJNIŠTVO 3- letno šolanje za pridobitev IV. stopnje zahtevnosti. Po tem programu se bo mogoče izobraževati v naslednjih smereh: 1) Oblikovanje kovin (strugar, trezalec, vrtalec, ostrilec, brusilec, graver, orodjar, puškar). 2) Preobllkovalec In spajalec kovin (ključavničar varilec, avtomobilski, industrijski ali stavbni klepar). 3) Finomehanik (splošni finomehanik). Pogoji za vpis: - uspešno končana osnovna šola (ali skrajšani program srednjega izobraževanja); - ustrezna zaposlitev (glede na strokovno usmeritev) oziroma delovna .praksa (izkušenost v poklicu) 4. LESARSKI TEHNIK 2- letno nadaljevalno šolanje za pridobitev V. stopnje zahtevnosti. Pogoji za vpis: - uspešno končana šola po programu IV. stopnje zahtevnosti v smeri lesar širokega profila - ali uspešno končana poklicna šola lesarske stroke 5. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK: 4- letno šolanje za pridobitev V, stopnje zahtevnosti. Pogoji za vpis: - uspešno končana osnovna šola (ali skrajšan program srednjega Izobraževanja) 6. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK 3- letno nadaljevalno šolanje za pridobitev V. stopnje zahtevnosti Pogoji za vpis: - uspešno zaključena IV. stopnja zahtevnosti, smer prodajalec. 7. TRGOVINSKI POSLOVODJA 2-letni nadaljevalni šolski program za pridobitev V. stopnje zahtevnosti Pogoji za vpis: - uspešno zaključena IV. stopnja zahtevnosti v smeri trgovinske dejavnosti - najmanj leto delovnih izkušenj. Za navedene izobraževalne oblike se lahko prijavite do 15. oktobra 1992 na DELAVSKI UNIVERZI Mozirje v Nazarjah, Savinjska cesta 2 ( v Delavskem domu) osebno ali po telefonu na številki 831-962 ali 831-938 vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v sredah do 17. ure. Tistim, ki so se za posamezne oblike evidenčno že prijavili, se ni potrebno ponovno prijavljati -vse bomo ob zaključku zbiranja prijav (če bo kandidatov za posamezne oblike dovolj), pisno povabili na uvodni sestanek. Vse dodatne informacije lahko dobite neposredno ali po telefonu na delavski univerzi. kultura : A-' ! •/:■. ... : . ' ..vX>v;.v šolstvo ¡ÿifffÿiiffiiSîïfÿif In memoriam Vedno, ko se spomnim nate, najprej zaslišim tvoj glas: "Vrag bo, vrag bo vzel vse nas." Bil si lep kot sam hudič in bilo mi žal je zate. Prišli so z rešilcem pote in te odpeljali. Tja? Enkrat sem te obiskala pa me nisi prepoznal. Zadnjič sem poljub ti dala, in takrat si mi dejal: "Vrag bo vzel vse nas‘ čez dva dni ušel si jim. Našli so te z iglo v roki. Žar v očeh ti je ostal, dokler te niso pokopali. Bila je nevihta in sodni dan. Andreja Verbuč V osnovni šoli Gornji Grad so v letošnjem poletju iz neuporabnih kletnih prostorov pridobili učilnico za tehnični pouk, v katero so začasno namestili obstoječo opremo, v bližnji bodočnosti pa bodo le - to nadomestili z novo, sodobno opremo. V naslednjem letu načrtujejo tudi obnovo zahodne fasade na šolskem poslopju. Najzahtevnejša dela potekajo na osnovni šoli v Mozirju, kjer dokončujejo prizidek k obstoječemu objektu. Sredstva za investicijo v predračunski vrednosti 14.500.000 SIT so zagotovljena iz občinskega samoprispevka, občinskega proračuna, Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti SO Mozirje, KS Mozirje in same osnovne šole. Zaradi povečanega obsega del, ki so se pokazala šele v teku investicije, je na tal primanjkljaj v višini 4.000.000 SIT, ki ga bo potrebno še pokriti. Z novim prizidkom v izmeri 130 m2 bo osnovna šola pridobila sodobno kuhinjo z jedilnico s 140 sedeži. Dela je izvajalec Ingrad Celje pričel v drugi polovici julija, končana pa bodo predvidoma do začetka oktobra. Učenci in učitelji bodo tako (končno) dobili primerne prostore za prehrano. šolstvo ■IH 1 judje in dogodki Tekst in foto: KF Obnova osnovnih šol Paradižnik in pesa velikana Občinski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti si je zadal nekajletni načrt vzdrževanja osnovnih šol v občini. V ta namen se del sredstev za vzgojo in izobraževanje izloča za investicijske posege na objektih. Tako so na ljubenski šoli že v lanskem letu prekrili streho nad telovadnico in zamenjali vse žlebove. V letošnjem poletju pa so obnovili streho na starem delu šole in zamenjali celotno ravno streho, ki je že pošteno spuščala. Zamenjali so tudi strelovod in snegobrane. Za nasledje leto predvidevajo zamenjavo strehe na novem delu šole. Na lučki osnovni šoli so v lanskem letu prekrili polovico strehe in vgradili toplotno izolacijo, letos pa so toplotno izolirali še stropove petih učilnic. Prav rad sem se odzval prijaznemu vabilu gospe Vere Kumprej iz Tera. "Pri nas je zrasel neobičajno velik paradižnik. Če vas zanima, ga pridite pogledat!" Odpeljal sem se torej na domačijo Sedovnikovih, kot se reče po domače. Pozdravi me bučni lajež psov čuvajev. In nasmejani obraz gospe Vere. Povabi me v kuhinjo. "Prav neverjetno," pravi, "da je uspel zrasti tako velik. Seme je bilo sicer domače, dala mu ga je sestra, sorta je, mislim vsaj, volovsko srce. Grede, v kateri je rasel, nismo zalivali niti gnojili. Vsajen je bil med čebulo. Pa vendar..." V istem trenutku vstopi sin. S paradižnikom. Res je velik. Ko so ga odtrgali, je tehtal 1,02 kg. Sedaj, ko se je nekoliko posušil, tehta malo manj. "Imamo pa tudi 4,80 kg težko peso. Bi tudi tisto radi videli?" Seveda. Ko sem že enkrat na 650 metrih nadmorske višine. Na koncu fotografiram oba plodova in se prepozno spomnim, da nisem pristavil nobenega predmeta, ki bi ponazoril resnično velikost. Pa kdaj drugič. Ob slovesu ne pozabim čestitati gospe Veri za srebrni želodec na letošnji prireditvi "Od lipe do prangerja". Zaželim ji zmago naslednje leto in pustim kmetijo Sedovnik njenemu utripu do naslednjega obiska. Tekst in foto: KF Prizidek osnovni šoli Mozirje Seznam telefonskih naročnikov KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI A A A v ccc AJDIČ ANDREJ, POLJANE 22 841-051 ANDREJOVEC JANKO, TRNOVEC 8 832-216 ANŽIN -IVAN, SPODNJA REČICA 831-717 - JANEZ, SPODNJA REČICA 39 831-324 ATELŠEK - FERDINAND, POLJANE 20 832-285 - FRANC, GOSTIŠČE, DOL SUHA 38 831-416 BBB BANJEVIČ OLGA, REČICA 113 831-478 BANKO -ALOJZ, ŠENTJANŽ N.H. 841-294 -JOŽE, PREVOZNIŠTVO, SP. REČICA56 831-817 -MAJDA, GRUŠOVLJE 4 841-059 BASTELJ PETER, GRUŠOVLJE 26 841-180 BASTL - ALOJZ, SPODNJA REČICA 64 831-305 - MAKS, SPODNJA REČICA 10 832-489 BELE MARIJA, NIZKA 39 832-287 BENDA -ALOJZ, ŠENTJANŽ 31 841-244 -DANE, TRNOVEC 13 831-460 - FRANC, SPODNJA REČICA 48 831-855 - FRANC, TRNOVEC 4 832-585 - FRANC, KOVINOPLASTIKA, SP. REČICA 48 832-434 832-434 3A -JOŽE, V AR POLJ E 37 831-445 BENDA - PODJETJE ZA PROIZVODNJO, 832-434 KOOPERACIJO IN PRODAJO D.O.O., SPODNJA REČICA 48 832-434 3A BIDER - FRANC, PREVOZNIŠTVO 831-724 -JOŽE, DOL SUHA 3 831-415 - MATEVŽ, NIZKA 2 831-427 BINCELJ JANEZ, SPODNJA REČICA 9/A 832-488 BITENC - ALOJZ, ZGORNJE POBREŽJE 7 831-469 - BORIS, SPODNJA REČICA 2/A 832-374 - IVAN, SPODNJE POBREŽJE 6 832-667 - JOŽE, ZGORNJE POBREŽJE 11 831-472 BIZJAK ALOJZ, DOL SUHA 7 831-434 BLAŽIČ ALOJZ, GRUŠOVLJE 6 841-146 BLEKAČ -ALFONZ, SPODNJE POBREŽJE 20 832-573 - ALOJZ 831-482 BREZNIK MIRKO, SPODNJE POBREŽJE 4 832-665 BREZOVNIK -FRANC, REČICA 32 832-177 -IVAN, DOL SUHA 28 831-503 -JOŽE, POLJANE 21 831-296 BRIC JOŽE, GRUŠOVLJE 18 841-233 CCC CAJNER - MARIJA, HOMEC BRDO 16 841-153 -RUDI, SPODNJA REČICA 831-813 CAMPING MENINA, KMEČKI TURIZEM, 831-787 VARPOLJE CELINŠEK - AMALIJA, SPODNJA REČICA ^0 832-219 - ANTON, SPODNJA REČICA 62 832-212 -JOŽE, SPODNJA REČICA 45 831-851 - MARJAN, SPODNJA REČICA 61 832-235 CIGALE FRANC, SPODNJA REČICA 72 832-196 CIRAJ JOŽEF - Dl PL. POL., ŠENTJANŽ 11 841-393 ČASL JOŽE, NIZKA 41 831 -426 ČESNOVAR -FRANC, SPODNJA REČICA N.H. 831-881 - FRANC, SPODNJA REČICA 46 832-214 D D D DELEJA FRANC, TRNOVEC 22 832-207 DETMAR FRANC, POLJANE 37 832-247 DIMEČ CIRIL, DOL SUHA 13 832-245 DOLINAR JOŽEFA 831-483 DOLNIČAR IVAN 831-334 E E E EISENHOVVER JULIJ, NIZKA 18 831-784 ERMENC VINKO, NIZKA 33 832-296 F F F FALE JOŽE, SPODNJA REČICA 832-226 FARBAŠ STEVO, R EČICA 149 832-157 FARCNIK IVAN, VARPOLJE 13 831-446 FARKAŠ ZORISLAVA, GRUŠOVLJE 19 841-170 FEDRAN VALENTIN, PREVOZNIŠTVO 831-481 FELICIJAN FRANC, REČICA 19/A 831 -796 FERLIČ MILAN, TRNOVEC 18 832-582 FINKŠT -JOŽE, TRNOVEC 17 831-457 - MARTIN, TRNOVEC 1 832-234 FIRST - ALOJZ, SPODNJE POBR EŽJE 21 832-669 - ANTON, REČICA 54 832-264 - ANTON, SPODNJE POBREŽJE 9 832-572 - JOŽE, SPODNJE POBREŽJE 9 832-664 FLORJAN - KATIC NADA, VARPOLJE 18/A 831-451 FUŽIR ALOJZ ML., VARPOLJE 14 831-197 G G G GASPARIČ STANE, SPODNJA REČICA 73 831-441 GLUŠIČ IVAN, REČICA 140 832-694 GOLIČNIK ANTON, REČICA 123 832-685 GOLOB -MARIJA, REČICA 131 832-683 - RUDOLF, ZGORNJE POBREŽJE 20 832-210 GOMIRŠEK FRANC, REČICA 80 831-407 GORIČAR FRANC, ZGORNJE POBREŽJE 21 831-185 GOSAR BOJAN, PREVOZNIŠTVO, SPODNJA 831-990 REČICA 50 GOSTEČNIK VIKTOR, REČICA 121 832-183 GOSTIŠČE ATELŠEK, DOL SUHA 38 831-416 GOVEK ALOJZ, TRNOVEC 5 * 832-584 GREGORC MARTIN, DOL SUHA 9 831-435 GRIČAR MARTINA 831-405 GROBELNIK IVAN, POLJANE 48 831-249 GUBENŠEK ŠTEFAN, DOL SUHA 15 831-313 H H H HORVAT GORAN, NIZKA N.H. 831-251 HREN - ANGELA, REČICA 98 831-969 -IVAN, REČICA97 831-797 -MILAN,ZGORNJE POBREŽJE24 831-474 HRIBERNIK - ALOJZ, VARPOLJE 48 832-187 - ANTON, SPODNJA REČICA 55 831-721 - BERNARDA, SPODNJA REČICA 831-718 -JOŽE, REČICA 135 831-413 -JOŽE, VARPOLJE 56 832-165 - KATICA, SPODNJA REČICA 38 831-735 HRIBERŠEK -IVAN, REČICA 150 832-156 - JOŽE POLJANE 38 831-254 - JOŽE, ŠENTJANŽ N.H. 841-777 - ZDRAVKO, VARPOLJE 15 831-447 HUDALES ALOJZ, REČICA 29 832-253 III IRMANČNIK MILAN, REČICA 58 831-404 IVANČIČ NUŠA, REČICA 23 832-270 JJJ JERAJ - ALOJZ, SPODNJE POBREŽJE 8 831-461 -ANGELA, REČICA 47 832-260 - FRANC, NIZKA 22 831-428 -IVAN, NIZKA 31 831-252 -IVAN, REČICA 111 831-301 -IVAN, VARPOLJE 8 832-186 -IVO, VARPOLJE 10 831-453 - MIRAN, ZGORNJE POBREŽJE 13 831-473 - OLGA, NIZKA 37 832-192 JEROVČNIK VLADO, ŠENTJANŽ 36 841-355 JEZERNIK ANTON, REČICA 31 832-185 JURAK ANTON, GRUŠOVLJE 21 841-379 JURJEVEC -IVAN, VARPOLJE 18 832-169 -JOŽE, REČICA 108 831-887 -MATJAŽ, REČICA 42 832-184 JURJOVEC JOŽE, VARPOLJE 5 832-263 K K K KAŠUBA MARIJA, REČICA 114 832-173 KLEMENŠEK DRAGO, REČICA 151 831-406 KLEMŠE - JOLANDA, SPODNJA REČICA 41 832-215 - JOŽE, SPODNJA REČICA 26 832-564 KLINAR - FRANC, POLJANE 31 831-255 -LUDVIK, DOL SUHA21 832-289 KOKOŠIN IVAN, ŠENTJANŽ 12 841-392 KOKOŠINC JOŽE, POLJANE 832-290 KOLAR -ANDREJ, VARPOLJE 26 832-168 - IVAN, HOMEC BRDO 8 841-150 KOLENC - BOŠTJAN, MLIN, SPODNJA REČICA 65 832-204 - BRANKO, GRUŠOVLJE 17 841-149 - FRANC, GRUŠOVLJE 24 841-148 - FRANC, ZGORNJE POBREŽJE 17 832-211 -JANA, REČICA 78 832-586 -KAREL, VARPOLJE 29 831-196 - STANE, HOMEC BRDO 9 841-151 - VIKTOR, SPODNJA REČICA 23 831-726 -ŽIVKO, TRGOVINA, NIZKA20/A 831-785 KOMAR - FRANC, SPODNJA REČICA 19 832-227 -FRANC, GRUŠOVLJE 11 841-065 KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE VEZ - 831-894 TOZD KOVINAR KOPUŠAR STANKO, SPODNJE POBREŽJE 19 831-371 KOREN -CIRIL, REČICA26 832-182 -JOŽE, REČICA 60 832-269 -PAVEL, HOMEC BRDO 7 841-085 KORENJAK - MARINKA, ŠENTJANŽ 58 841-277 -STANISLAV, POLJANE32 KOS JOŽE, DOL SUHA 23 KOTNIK BOJAN, REČICA 1 KOVAČIČ FRANC, REČICA 103 KRALJ HINKO, SPODNJA RČEICA 25 KRAMER JOŽE, VARPOLJE 54 KRANČIČ -ANTON, ŠENTJANŽ 20 -IVAN, TRNOVEC 11 KREFL - ANICA, SPODNJA REČICA 44 -FRANC, NIZKA 14 KREFT ANA, POLJANE 11 KRIVEC ANTON, POLJANE 18 KRSNIK RUDI, SPODNJE POBREŽJE 1 KRUMPAČNIK -IVAN, VARPOLJE 1 -JOŽE, VARPOLJE 3 -VERA, REČICA 8 KUSTERBAJN KATARINA, REČICA 3 KVAS MARIJA, REČICA 23 L L L LENARČIČ MATEVŽ, REČICA 146 LENKO - DR. ANICA, ZGORNJE POBREŽJE - FRANČIŠKA, SPODNJA REČICA 8 -JOŽE, NIZKA 11 LESAR MATIJA, REČICA 107/A LESJAK STOJAN - GOSTIŠČE IN PIZZERIJA LESJAK, SPODNJA REČICA 51 LOČAN VINKO, SPODNJA REČICA 13 LOPAN EDVAR, SPODNJA REČICA 1 LUKAČ - ALOJZ, SPODNJA REČICA 36 - ANTON, MIZARSTVO, SPODNJA REČICA 59 M M M MAHORIČ VLADO - M-MARKET, VARPOLJE 42 MAJERHOLD VILI, GOSTILNA, ŠENTJANŽ 21 MARKELJ METOD, SPODNJA REČICA 63 MAROVT - FRANC, POLJANE 8 - FRANC, VARPOLJE 24/A -MARKO, ŠENTJANŽ N.H. -VILI, REČICA 7 - VILI, MIZARSTVO, REČICA OB SAVINJI 7 831002 3 AM MATEK - DANIJEL, SPODNJA REČICA 29 - FRANC, VARPOLJE MATJAŽ - FRANC, SPODNJA REČICA 20 - JOŽE, SPODNJA REČICA 52 MELAVC -ANA, REČICA 72 - FANIKA, ZGORNJE POBREŽJE 9 -MARKO, TRNOVEC, N.H. MELAVC - GROS ANA, ZGORNJE POBREŽJE 1 MERCATOR ZGORNJESA VINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE - AVTOPARK, SPODNJA REČICA -CENTRALNO SKLADIŠČE, SP. REČICA 8318103 M -KMETIJSKI OBRAT - MEHANIČNA DELAVNICA, SPODNJA REČICA - NABAVA, SPODNJA REČICA -TRGOVINA -HLEVI, VARPOLJE MERX GOSTINSKO PODJETJE TURIST - GOSTIŠČE DREN TRG. DO SAVINJA - MARKET -ŽELEZNINA MIKLAVC -ANTON, NIZKA 21 -JOŽE, TRNOVEC 10 831- 256 832- 288 832-209 832-279 831- 304 832- 297 841-382 831- 459 832- 594 831- 782 832- 494 8.32-244 831-605 831-193 831-452 831-394 831-530 831-422 832-188 832-579 831-436 831- 253 832- 128 832-593 832-197 831-317 831-889 831-848 832-178 841-315 831- 823 832- 284 832-166 841-288 831-893 831-002 832-483 832-262 832-565 832-562 832-170 831- 470 832- 158 831-466 831-087 831-810 831-940 831-338 831-656 831-995 831-192 831-968 831-005 831-805 831-250 831-458 -ANGELA, ŠENTJANŽ40 841-255 -FRANC, REČICA 6 832-237 - JOŽE, ŠENTJANŽ 28 841-296 -MARIJA, REČICA 83 832-265 -MARIJA, TRNOVEC 2 832-233 MOLIČNIK -BRANKO, REČICA 99 832-171 - NADA, ŠENTJANŽ 53 832-267 MUHOVIČ JOŽE, REČICA 2 832-208 NNN NADLUČNIK -MARJAN, VAR POLJ E 22 832-167 - SLAVKO, GRUŠOVLJE 10 841-066 N ADVEŽNIK FRANC, NIZKA 32 831-706 NOVAK ZDRAVKO, REČICA 118 831-402 O O O OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MOZIRJE, 831-586 REČICA OB SAVINJI OREL FRANC, DOL SUHA 14 831-295 ORLOVIČ JEVTO, SPODNJA REČICA 69 831-374 OSNOVNA ŠOLA 831-994 PPP PAHOVNIK FRANC, REČICA 95 831-408 PAJK ZLATKO, REČICA 143 832-274 PARIŠ IVAN, REČICA 14 831-895 PAVLIČ MARIJA, SPODNJE POBREŽJE 13 832-666 PEČNIK -PAVLA, ŠENTJANŽ N.H. 841-535 -STANE, TRNOVEC 17 832-159 PEK JANKO, VAR POLJE 49 831-179 PESTATOR FRANC, ŠENTJANŽ 62 841-356 PETEK ŠTEFKA, REČICA 120 831-791 PETRIN -JOŽE, REČICA 49 831-465 - MATIJA, SPODNJE POBREŽJE 11 831-463 PFEIFER -FRANC, NIZKA26 831-429 -STANKO, PREVOZNIŠTVO, NIZKA 15 831-783 PLANOVŠEK JOŽE, TRNOVEC 19 832-583 PLAUŠTAJNER HEDVIKA, NIZKA 20 832-229 POČIVAVŠEK KRISTINA, REČICA 119 832-172 PODKRIŽNIK - IVANKA, VARPOLJE 831-186 -JOŽE, POLJANE 46 832-293 PODLESNIK -FRANC, PREVOZNIŠTVO, SUHA3 831-897 -JOŽE, DOL SUHA 12 831-297 POLIČNIK - FRANC, MIZARSTVO, SPODNJA REČICA49 832-482 -STANISLAV, REČICA 142 831-896 - ZDRAVKO, SPODNJA REČICA 34 831-888 POŠTA TELEGRAF TELEFON -UPRAVNIK 831-495 - OKENCE IN TELEFONSKA GOVORILNICA 831-966 OB DELAVNIKIH OD 8.00 DO 14.00 URE, OB SOBOTAH NE DELA POTOČNIK - IVAN^SPODNJA REČICA 58. 831-432 -IVAN, REČICA 57 831-403 -IVO 831-414 -JOŽE, POLJANE 4 831-425 -MARIJA, POLJANE 13 831-259 POZNIČ JOŽE, NIZKA 13 831-780 PRESEČNIK ANDREJ, VARPOLJE N.H. 831-176 PR IS LAN -FRANC, GRUŠOVLJE23 841-147 - FRANC, ŠENTJANŽ 51 841-250 -JOŽE, POLJANE33 831-257 -MARIJA, NIZKA 4 832-193 RRR RAJTER FRANC, POLJANE 25 831-248 RAKUN - ANTON, ŠENTJANŽ 63 841-773 -FRANC, ŠENTJANŽ 9 841-293 -FRANC, VARPOLJE 19 831-450 -FRANC, REČICA 103 831-533 - IVAN, ŠENTJANŽ 7 841-523 - IVAN, PENZION, POLJANE 40 841-395 -MATIJA, VARPOLJE 4 832-266 - VERA, ŠENTJANŽ 5 841-775 REMENIH MILAN, ŠENTJANŽ 61 841-354 REMIC -FRANC, REČICA 112 831-983 - FRANC, SPODNJA REČICA 54 832-592 -VIDA, TRNOVEC 6 832-217 REMŠAK -FRANC, SPODNJE POBREŽJE 18 831-676 -JOŽE, HOMEC 23 831-354 RIGA MILAN, REČICA 148 832-695 RIHTER SREČKO, ŠENTJANŽ 841-270 ROBNIK - FELICIJAN MARIJA, REČICA 19 831-423 ROJŠEK JOŽE, REČICAH 831-529 ROP -FRANC, VARPOLJE 21 832-254 -SLAVKO, POLJANE 14 832-292 ROSENSTEIN -FRANC, POLJANE 9 832-495 -JOŽE, REČICA 116 832-291 -SLAVKO, REČICA 94 831-982 - STANISLAV, REČICA 128 832-678 SSS SEDMAK FRANC, REČICA 831-838 SELIŠNIK ANTON, REČICA 81 832-577 SEMPRIMOŽNIK JOŽE, GOSTILNA, HOMEC 841-152 BRDO 15 SENICA IVAN, DOL SUHA 8 832-687 SKOK - FRANC, REČICA 62 832-271 -ROK, ŠENTJANŽ52 841-297 SKONČNIK JOŽE, REČICA 51 831-464 SLAPNIK FRANC, VARPOLJE 46 831-443 831443 3 M SLATINŠEK - ANTON, SPODNJA REČICA 23 832-563 -VIDA, ŠENTJANŽ N.H. 841-527 SO MOZIRJE, KRAJEVNI URAD 831-702 SOLAR RAFAEL, POLJANE 12 831-258 SOLDO LJUBICA, SPODNJA REČICA 35 831-433 STRAŠEK NADA, REČICA 107 832-280 STRMČNIK FRIDERIK, GRUŠOVLJE 8 841-067 V V V sss ŠIMENC -ALOJZ, REČICA 93 831-795 -IVAN, POLJANE 7 831-289 ŠINKAR MARJAN, PREVOZNIŠTVO, SPODNJA 831-750 REČICA 70 ŠIPOŠ TIBOR, REČICA 103 832-278 ŠON FRANC, REČICA 138 832-684 ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST 831 -531 ŠTAMFL JOŽE, REČICA 30 832-252 ŠTIGLIC -CIRIL, GOSTILNA 831-802 -MAKS, REČICA 50 832-261 ŠTORGEL - RUDI, DOL SU H A 20 832-686 -SREČKO, REČICA56 832-587 ŠTORGELJ JOŽE, VAR POLJE 40 832-179 TTT TAJNIK VINKO, REČICA 88 831-882 TIRŠEK -ANTON, DIPL. ING. -STANKO, POLJANE 28 -TONE, REČICA 125 TLAKER -JOŽE, POLJANE6 -JOŽE, VARPOLJE25/A TOMINŠEK HENRIK, ŠENTJANŽ 6 TOPLAK DARINKA TRATNIK MIRAN, VAR POLJ E 58 TRBOVŠEK BRANKO, VARPOLJE 41 TURK -ANTON, VARPOLJE 28 - FRANC, SPODNJE POBREŽJE 12 -RADO, ZGORNJE POBREŽJE 2 TURNŠEK NEŽA, REČICA 69 vvv VAČOVNIK - JAKOB, POLJANE 22 -JOŽE, POLJANE 49 VELAM LUDVIK, REČICA 132 VENEK -MILAN, VARPOLJE 24 - SILVO, REČICA 33 VENINŠEK -JOŽE, REČICA 82 -STANISLAVA, REČICA OB SAVINJI 86 VERBUČ -ALOJZ, ŠENTJANŽ 2 - DANICA, REČICA N.H. VIDAKOVIČ MILAN, VARPOLJE 55 VOVK BORIS, VARPOLJE 87 VRABIČ JANEZ, REČICA 28 VRATANAR ANICA, SPODNJA REČICA 37 VRATNIK IVAN, SPODNJA REČICA 15 VRTAČIČ JANEZ, VARPOLJE 66 zzz ZAGOŽEN MARTIN, ZGORNJE POBREŽJE 5 ZAGRADIŠNIK IVAN, VARPOLJE 24 ZAJC -ANTON, REČICA 45 - FRANČIŠKA, ZGORNJE POBREŽJE 3 - ROMAN, ZGORNJE POBREŽJE 19 ZAVOLOVŠEK JOŽE, HOMEC 20 ZDOLŠEK SILVO, REČICA 67 ZIDARN MILENA, ZGORNJE POBREŽJE 22 ZUPANIČ VLADO, REČICA N.H. ZVER FRANC, REČICA 31 ZVIR -JOŽE, ŠENTJANŽ N.H. -OTO, REČICA 105 VVV zzz ŽGAJNER ALOJZ, HOMEC 21 ŽLEBNIK -JOŽE, GRUŠOVLJE9 - MARIJA, GRUŠOVLJE 20 ŽMAVC FRANC, ZGORNJE POBREŽJE 10 ŽUNTER -AMALIJA, NIZKA 17 - ANA, SPODNJE POBREŽJE 5 - ANTON, NIZKA -DR. ANTON, NIZKA 44 -IVAN, ŠENTJANŽ 1 - IVAN, ZGORNJE POBREŽJE 29 -IVAN, POLJANE 5 -LJUBO, VARPOLJE50 -TEREZIJA,ZGORNJE POBREŽJE 30 ŽUPNIJSKI URAD 831-884 831- 419 832- 682 831- 424 832- 286 841-525 831-412 831-789 831-444 831- 448 832- 578 831-467 831-886 832-246 831- 294 832- 679 831- 178 832- 180 832-576 831-409 831- 190 832- 181 831-890 831- 891 832- 176 831- 892 832- 205 832-294 GOSTISCE LESJAK Spodnja Rečica 51 Tel. (063) 832-593 Odprto: 10.00 -23.00 torek zaprto Jedilnica sprejme 65 gostov. Poleg pizz nudimo tudi jedi po naročilu. 831-468 831-449 831- 397 832- 676 831-184 831- 358 832- 268 832-677 832-275 831-794 i Vlado MAHORIČ 1 Tel. 063/832-178 841-286 832-281 831-372 K«( K« MMi Delovni čas: vsak dan: 8.00 - 20.00 nedelje in prazniki: 8.00 -12.00 MMi MMi 841-081 841-190 831- 471 832- 675 832-668 831- 781 832- 674 831-191 831-268 831-288 831-788 831-475 831-556 TRGOVINA MIKOL Nizka 20 A Tel. 831-785 Delovni čas: NON - STOP Nudimo vam pestro izbiro . mešanega blaga po ugodnih cenah ! | ljudje in dogodki v Cas tegob in čas veselja Vsako leto v mesecu avgustu se dobijo v Novi Štifti zakonski jubilanti, seveda z različnim številom let skupnega življenja, kjer v zavetju Marijine romarske cerkve obnovijo zakonske obljube, katere so sklenili ob vstopu v zakonski jarem. Letos je bilo še posebej slovesno, saj sta svoj da ponovno potrdila tudi Jože in Ivanka Čeplak, ki sta se prvič znašla pred oltarjem že kar davnega leta 1932, torej pred šestdestimi leti. Zgornje Jamnikova domačija, kjer sta Jožef in Ivanka umno in preudarno gospodarila, je gotovo poznana vsem ljubiteljem in zbiralcem umetnin iz zakladnice ljudske modrosti, saj seje prav po njuni zaslugi ohranila in v stari kašči nadvse primemo razstavila dediščina pokojnega Antona Jamnika, ki je s svojimi izumi in pripomočki za vsakdanjo rabo za mnoga leta prerasel okvirje svojega časa. Očetu, ki je bil rojen leta 1904, je bil stric Tone, kot ga vsi kličejo, v resnici stari stric po materini strani. Jože Čeplak prav rad, čeprav po navadi bolj redkobeseden, pripoveduje, kako je pomagal stricu popravljati ure. Po stričevi smrti je moral prijaviti obrt, sicer bi moral z urarsko dejavnostjo prenehati. Stric pa je bil invalid, zato za svoje delo ni rabil obrtnega dovoljenja. Za požrtvovalno skrb pri ohranjanju kulturne dediščine sta Jamnikova leta 1990 prejela zlato plaketo od kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje. Mati Ivanka, živahna in prijetna sogovornica, se je na Jamnikovo domačijo primožila iz Bočne. Rojena 1912. leta, še dandanašnji pooseblja podobo prave kmečke matere in žene brez katere ni idile kmečkega sožitja. Mati pove, da se jima je v zakonu rodilo osem otrok. Vsi so odšli od doma. Sirom sveta jih je gnal nemimi duh, vendar se vedno znova radi vračajo v gnezdo svojih mladostnih radosti. Gospodarstvo na kmetiji pa je prevzela vnukinja s svojim možem. Jamnikova mama malo pomisli in pove, da imata z možem štirinajst vnukov in štiri pravnuke. Prava radost na jesen življenja. Sicer pa pravi, da je bilo v življenju tako, kot je pač naneslo. Včasih slabo pa zopet bolje, čas pa je tekel, priganjalo jih je delo in kup skrbi. O, tudi veselja ni manjkalo. Stric Tone je izdelal in uglasbil instrumente, na katere so znali prav lepo zaigrati. Kot prava majhna godba so bili. "Najhuje je bilo med vojno, svetovno, da ne bo pomote", pripoveduje mati Ivanka, "leta 1942 je bil Jože pet tednov zaprt v celjskem piskru. Jaz pa doma sama s petimi otroki. To so bili časi negotovosti. Leta 1944 pa je odšel oče v partizane, kjer je dočakal konec vojne." Sedaj pravita, jima je lepo. Posebnih želja nimata, saj sta za Božjo voljo doživela vse, kar lahko življenje prinese v dobrem in slabem. Tudi časi in razmere so se izboljšale. Živi se bolje, kot se je pod komunisti in res ni potrebno tarnati, če se vse ne uredi preko noči. Ni kaj, jasne in vzpodbudne misli bisemoporočencev so recept, ob katerem ni mesta za slabo voljo in pesimizem. Dediščina strica Toneta pa naj ima v Jamnikovem očetu in materi še dolgo skrbnega čuječega varuha. Tekst in foto: Edi Mavrič narodopisje f: Žavbe in flajštri v naši dolini Ljudsko zdravilstvo je poznalo najrazličnejše pripomočke in zdravila za lajšanje in zdravljenje raznih bolezni. Seveda so bila nekatera še posebno znana in cenjena. Ne bo torej odveč, opisati najznamenitejše "flajštre" in vsaj eno od povsod znanih "žavb". Med najbolj znamenite sodi gotovo "Salomonov flajšter", ki ga je v nazarski lekarni izdeloval fr. Salamon Llpold. Lahko z gotovostjo trdimo, da je bil Lipold izobražen kirurg ali lekarnar. Vsekakor nam dogodek, ki ga opisujejo v rodovniku družine Lipold to potrjuje. Tam je namreč zapisano, da so se ob umiku avstrijske armade pred francosko prebili do Mozirja ranjeni avstrijski vojaki, bilo jih je 12. Marko Lipold, brat Salomona, je poslal v samostan voz, ki je pripeljal nazarskega zdravilca do ranjencev. Vse je skrbno obvezal, rane očistil in napotil naprej v Celje, kjer je bila vojaška bolnišnica. Ta primer nam torej potrjuje Lipoldove kirurške sposobnosti. Proslavil se je torej kot lekarnar in hkrati še kot ranocelnik. narodopisje Njegov flajšter (obliž) je vseboval olivno olje, ki ga je z minijem vred kuhal na ognju, temu je potem dodal asant, v špiritu omehčano kafro in še neko snov, te pa v recepturi, ki jo še bral Fran Minarik, ni mogel razbrati. Iskana pa je bila tudi Nerodnova žavba. Gre za izdelek Franca Žmavca - Nerodna iz Bočne. Zemlja na kateri je živel, mu ni dajala dovolj za življenje, čeprav v zakonu ni bilo otrok. Tako je iskal zaslužek v najrazličnejših delih, izdeloval je med drugim tudi svedre za les In popravljal vse mogoče pripomočke. Ljudje so ga imeli radi, ker je bil šegav in ustrežljiv. Njegova sorodnica, ki živi sedaj na domačiji, je povedala, da je svojo žavbo kuhal v delavnici na gašperčku v litoželezni ponvi. Tedaj je baje po hiši dišalo po smoli, se ve spominjati. Sestavo samo je ohranjal za sebe, vendar pa je vedno ljudem, ki so trpeli na zakrnjenih ranah dejal, da zdravljenje ne bo kratko, da mora žavba najprej vse gnojno "zbrat’ in nato v’n potegnit’". Tudi okoliški zdravilci so radi uporabljali Nerodnovo žavbo. Če lahko verjamemo podatkom Vinka Moedernorferja v knjigi Ljudska medicina na Slovenskem, je Neroden uporabljal med drugim: pilpoh (smolo) mecesna, vosek, kostni mozek, podarico, rman, ranjak, kaktus, liste ciklam, popelne in še nekaj zelišč. Kovačev flajšter je kuhal Črni kovač v Lokah pri Mozirju. Gre za sredstvo, ki je zelo pomagalo ceniti še tako hude rane. Kot 20 letni mladenič se je Perme, tako se je pisal, prišel h Črnemu kovaču učiti obrti. Bil je doma v Stični in je imel vse do smrti zveze z belimi menihi. Sosedu Belemu kovaču je vedno zatrjeval, da mu bo pravočasno zaupal sestavo svojega zdravila, vendar ga je pred tem zadela kap in tako je ostalo veliko nepovedanega. Vsekakor vedo povedati, da je strogo držal navado menjanja lončene posode, v kateri je kuhal. Nikdar ni uporabljal lonca dvakrat in moral je biti povsem nepoškodovan. Znane sestavine njegovega flajštra so : čebelji vosek, mecesnova te’koča smola, terpentin, sveži telečji mozek in seveda še kaj, vendar to ni znano. Perme je umrl 84 let star leta 1985, bil je brez družine. A. Videčnik Delejev jez v dveh mesecih Delejev jez pred nekaj leti Prav ste prebrali, le da ne gre za sedanji čas temveč za davno leto 1928, ko je vodna ujma razbila ta znani mozirski jez in so ga tedanji mojstri in prizadevni tesarji, med njimi je bil gotovo med vidnejšimi Zadnik, Urbanov oče iz Lok, nanovo zgradili v dveh mesecih! Seveda to v ničemer ni primerljivo z napori, ki jih v modernem času vlagajo v dograditev tega jezu... Tako nekako prične svojo pripoved Rudolf Cokan - Beli kovač iz Lok, ki pozna vse skrivnosti Delejevega jezu in seveda tudi Locke struge, saj je že kot mladenič moral marsikaj postoriti, ko je kot sin žagarja - imetnika vodne pravice, skrbel za zapornice na Vrhovškem jezu in je pogosto ob visoki vodi hitel na Delejev jez urejati potrebno, da voda ni škodovala napravam. Lastniki vodnih naprav so si med seboj delili določene dolžnosti tako na jezovih, kot na ostalih napravah, vedno je bil nekdo, ki je skrbel za urejenost struge, jezov in zapornic. Vse to je strogo nadzorovala okrajna oblast, ki je izdajala vodnogospodarska dovoljenja pod določenimi pogoji. Beli kovač se spominja, da je za Ločko strugo stalo in delalo 5 žag venecijank, kovačnica in mlin. Tako je bilo vse do druge svetovne vojne. Že ob sami strugi so bile splavarske vezi in od njihove žage dalje so že vozili splave. Sicer pa so vezali flose še pri Papeževi žagi, tu kar na treh mestih, na Vrbnikovi luknji, na Benkovi gmajni, pri Kokelovi žagi in pri Petrinovi in Hiševi žagi. Tako so pri Belem kovaču lahko zvezali hkrati 9 flosov (flos po 12 do 15 m3 rezanega lesa). Seveda so vsi koristniki vodne sile zelo pazili na urejenost struge, ki je morala biti široka 5 m, na obeh bregovih pa je pol metra sveta spadalo še k strugi. Da bi zavarovali flos, so vsakega na straneh obdali z rantami, ki so med vožnjo čistile breg in varovale zvezan flos. Na Delejevem jezu je bil Iz plohov narejen zapornik, ki je preprečeval pretiran vdor vode in grušča v Ločko strugo. Ob samem jezu, levo in desno od "fludra" pa so namestili "šodrkastn", ki je usmejal vodo in grušč pod sam jez. Ko pa je voda narastla, so hitro ta dva "kastna" odstranili. Seveda je bilo treba tudi v slabem vremenu na jezove. Posebno Delejev je bil nevaren. Marsikdaj so morali nanj sredi noči, ob dežju in vetru, pa so za svetila rabili "brezove kole", te je iz brezovega lesa pripravil Črni kovač tako, da jih je na eni strani z vodnim kladivom razdrobil v treske, nato namočil v rabljeno olje, te bakle so kljubovale vsakemu vetru in dežju. Ob vsem zanimivem pripovedovanju Belega kovača smo še izvedeli, da je njihova žaga imela najširše "čeljusti" in so na njej lahko žagali debla do premera 85 cm. Takih danes seveda ni več, vsaj iščemo jih lahko ob dnevu s svetilko, je menil Beli kovač. Tedaj pa so za nekega trgovca z lesom, eno samo sezono razžagali preko 500 kubičnih metrov takih orjakov. Z vodo živeti je res nekaj posebnega. Lahko je kruta, lahko pa mnogokaj nudi. Treba jo je znati ceniti, danes pa ne znamo narave niti razumeti, še manj pa ohranjati, je zaključil svojo pot v davne spomine, Beli kovač iz Lok pri Mozirju. A.Videčnik zgodovina Frančiškani 360 let v Nazarjah! Ustanovitelj frančiškanskega reda je bil sv. Frančišek, ki se je leta 1182 rodil, kot sin premožnega trgovca, v Asisiju. S svojo osebno skromnostjo in človekoljubnostjo je hitro pridobival somišljenike in tako so na prvi skupščini reda, ki je bila leta 1219 v Asisiju, našteli že okoli 5000 bratov. Red frančiškanov se je hitro širil in število samostanov rastlo, zato je znani frančiškanski raziskovalec fr. Luka VVadding zapisal, da so na redni narbonski skupščini leta 1260 opravili popis samostanskih okrožij in samostanov. Na prvem mestu se tu omenja bosansko okrožje s samostani. To je treba navesti zaradi zgodovinskega pregleda dogajanj, saj so prav nazarski frančiškani, kot smo že v zadnji številki našega glasila poudarili, bežali iz Bosne pred turškimi navali. Tudi na Slovenskem so bili frančiškani zelo zgodaj dejavni. Tako se, denimo ljubljanski samostan omenja že leta 1233. Naj poudarimo, da so frančiškani, povsod kjer so delovali, prinašali ljudem tudi kulturo, marsikje šole in seveda zdravilstvo. Naj omenimo tudi frančiškanske gimnazije, ki so bile zelo priznane in je iz njih izhajalo veliko število slovenskih izobražencev. O prizadevanjih v zdravilstvu smo že govorili, vsaj kar tiče nazarskih frančiškanov. Tako pa je bilo domala povsod, kjer so stali samostani tega reda. V času med zadnjo in današnjo številko Savinjskih novic, je bila v samostanski knjižnici v Nazarjah najdena listina, ki jasno in zanesljivo dokazuje nekatere- doslej domnevne podatke. Več kot jasno je, da je zgodovinar Schmutz, ki je v topografiji iz leta 1822 zapisal datume, ki so bili zadnjič objavljeni, bral to listino. V njej je zapisal zelo natančno prevzem nepremičnin in seveda tudi premičnin od ljubljanske škofije in to na Gradišču, kjer je tedaj stala le cerkvica, pozdana od škofa Hrena. V listini piše med drugim: Inventar cerkve bi. Device Marije, popisan dne 23. oktobra 1632 v navzočnosti gospoda Maksima Riga, apostolskega pronotarja in avditorja ljubljanskega knezoškofa Rajnalda Skrliča, dalje gospoda Jurija Rozmana, apostolskega pronotarja, župnika iz Braslovč, in kanonika ljubljanskega, patra Leona Maljavca, provinciala Bosne, Hrvatske in Kranjske in Ljubljanskega gvardijana Jakoba Vrabiča, duhovnika gornjegrajskega marijanskega kolegija. Ob priliki, ko je knežoškof ljubljanski, Rajnald Skrlič predal v upravljanje omenjeno cerkev patrom frančiškanom, reda manjših bratov-observantov province Bosne, hrvaške in Kranjske, kakor je razvidno iz naslednjega zapisnika: (sledijo popisi vseh premičnin in nepremičnin). £ /T> jnvzwtfl/rum. j[Livcei^T c Gvtvfifie0?^ iPivo 3 £^VLC^:Jtclrn, S V j-tšrvt&O; »jv, V - . ItV'UMs1X' , fA- /CVT ri/UtrVl/OC ' •¿'L, & XV \xVL%i/jl^£c(otfi/Mji- J^CiVTVOVtVV UAVftlVSV$ • Gc-CO. s ¿vulvi, Uefi? ......7 vmrissv • v v m, |Vf. | »Vlil. r w i w v is™ ^ i v - v m. cvivc€^>Lt ,j/rv-ut (M eteetojuvtet ojfot 'ivc-rtvrv\) Uvodni del listine o popisu iz leta 1632 kronika 27.8. je bila na podlagi odredbe sodišča izvršena hišna preiskava v stanovanju Vide U. v Nazarjah. Pri tem so našli eno ročno bombo, sto gramov eksploziva trotil in 48 nabojev za lovsko orožje. Vse to je bilo last Matjaža J., 26, stanujočega na istem naslovu. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške. 6.9. je bilo ob 13. uri sporočeno na policijsko postajo, da so na planinski poti od Rinke proti Okrešlju našli mrtvega Ivana P., 67, iz Dobrne. Ugotovljeno je bilo, da je umrl zaradi srčne kapi. 9.9. se je okrog 10.30 ure pri podiranju dreves v gozdu pri Mozirju smrtno ponesrečil Milan R., 40, iz Lok. Pri delu se je ena od smrek naslonila na hrast. S sinom sta jo skušala potisniti, pri tem pa je s hrasta padla že pred časom odlomljena veja Milanu R. na glavo. Le ta je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. 10.9. okoli 14. ure je Jože G., 42, iz Šešč vozil osebni avto iz Planine proti Teru. Pri tem je zapeljal na levo stran cestišča, izgubil je oblast nad vozilom, vozilo pa se je prevrnilo v potok Žep. Pri tem je voznik dobil lahke telesne poškodbe. Zoper njega so predlagali ukrep sodniku za prekrške. 12.9. je ob 23.50 uri Marko M. 22, iz Andraža vozil motorno kolo Iz Mozirja proti Soteski. Na ravnini pred Cinkarno je prehitel osebni avto in zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad motornim kolesom. Padel je po vozišču in trčil v ograjo mostu preko Ljubije. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, zoper njega pa so posredovali predlog sodniku za prekrške. 13.9. je okrog 22.30 ure vinjeni Zvonko N., 33, iz Nazarij pred lokalom GP Turist pred Savinjskim gajem z žepnim nožem grozil natakarju, ker mu ta ni hotel postreči s pijačo. Policisti so mu ob prihodu nož zasegli, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške in kazensko uvadbo na temeljno javno tožilstvo. 20.9. je prišlo okrog 17.30 ure do spora med bratoma Aleksandrom Ž., 26, in Francem Ž., 24, iz Okonine. Pri tem je Aleksander s sekiro udaril Franca po obrazu in mu povzročil hude telesne poškodbe. Zoper Aleksandra so posredovali ovadbo na temeljno javno tožilstvo. Tako je jasno, da bo oktobra letos preteklo 360 let odkar so frančiškani pričeli delovati v Nazarjah. Zahvaljujem se patru Mirku za prevod listine iz latinščine. 20.9. sta se okrog 23.00 ure v športnem centru Prodnik v Juvanju stepla brata Bojan K. in Janez K. iz Okonine. Med obračunom sta razbila precej steklenine, zaradi česar bosta obiskala sodnika za prekrške, podana pa je bila tudi uvadba na temeljno javno tožilstvo. A. Videčnik šport ■ Hl lim m nasveti Strelsko tekmovanje ob tednu športa Občinska strelska zveza Mozirje je v okviru Tedna športa izvedla na strelišču v Mozirju tekmovanje v streljanju z MK puško. Udeležilo se gaje 21 strelcev iz šestih KS naše občine. Zmagal je Prodnik Marjan iz OSO Solčava pred Petrin Pavlom in Poličnik Dragom, oba OSO Mozirje. Vsi trije najboljši so prejeli medalje in diplome. Božo Križnik nasveti Kotiček za vaše zdravje O masaži Prav gotovo je masaža eden najbolj zlorabljenih terapevtskih posegov, ki jih pozna medicina. Pogosto prepuščena "rokohiterskim" posegom neukih tečajnikov, je med ljudmi pridobila sloves neresne in neučinkovite storitve, ki je dobra kvečjemu za hujšanje. S tem so vnaprej zanikane izjemne možnosti, ki jih za vračanje ali ohranjanje zdravja nudi učinek tovrstnih posegov. Masaža ni le odpravljanje oteklin ali bolečin. Ni potrebna samo bolnim. Dobro dene vsakomur in v vsakem trenutku. Tudi zdravilno polaganje rok je vrsta masaže, čeprav pod pojmom masaža razumemo le klasično, evropsko obliko gladenja, gnetenja ali udarjanja delov telesa. Za Kitajce in Japonce je masaža tudi t.i. akupresura, ki jo izvaja terapevt tako, da s konicami prstov močno pritiska na posamezna mesta na površini telesa in na ta način podobno kot akupunkturist odpravlja tegobe telesa in duha. Masaža je dotik. Dotik je ugodje. Je nežnost. Je zdravje. Človek potrebuje dotik, tako kot vodo, sonce, zrak ali svobodo. Dotakniti se nekoga, pomeni, ponuditi mu sebe, želeti mu srečo in mu voščiti dober dan. Dotik je enkrat slučajen, drugič zaželjen in načrtovan. A vsak dotik, ki pride iz srca, prinese zadovoljstvo. Masaža, drsenje rok po telesu masiranega, je eno samo zdravje. Naj si gre za vračanje vere v življenje, zaupanja v prijateljstvo, moči za premagovanje vsakodnevnih ali življenskih ovir. Kdor ne posveti svojemu telesu in duši toliko časa, da bi ju razveseljeval z masažo, meče proč prepotrebno energijo, prikrajšuje se za veličastne občutke zmagoslavja, optimizma ter obvladovanja sebe in svoje okolice. Saj ne, da bi bila masaža nekaj čudežnega: nasprotno, je ena najbolj naravnih stvari, kot dotik je izpolnitev ene od temeljnih človekovih potreb, kot medicinski poseg ena najstarejših oblik zdravljenja. Tako zelo enostavna, kot je že beseda sama, pa tako zelo kompleksna v svojih možnostih in dejanskih učinkih ! Vzemite si čas in preizkusite resničnost teh misli. Dovolite sreči vstopiti v vaše duše in zdravju ter zadovoljstvu v vaša telesa. Spoznajte dotik. David But Setveni koledar ZA OKTOBER - VINOTOK 1 ČETRTEK TEREZIJA Porežemo zelišča. 12 PONEDELJEK MAKSIMILJAN Pobiramo pridelek, kopljemo krompir. PETEK 23 SEVERIN Škropimo, pokrivamo prst. 2 PETEK MIRAN Porežemo zelišča. 13 TOREK EDVARD Sadimo zimski česen, sadno drevje, istnato grmičevje, vrtnice. SOBOTA 24 MARTIN Pokrivamo prst. 3 SOBOTA EVALD Presajamo, zalivamo. 14 SREDA BRANKO Sadimo zimski česen, sadno drevje, istnato grmičevje, vrtnice. NEDELJA 25 DARINKA Ne sejemo in ne sadimo. 4 NEDELJA FRANC Presajamo, zalivamo. 15 ČETRTEK TEREZIJA PONEDELJEK 26 LUCIJAN Zalivamo. 5 PONEDELJEK PLAČ ID Presajamo, zalivamo. 16 PETEK HEDVIKA Pobiramo pridelek, kopljemo krompir. TOREK 27 SABINA Zalivamo. 6 TOREK BRUNO 17 SOBOTA IGNACIJ 3 obiramo pridelek, kopljemo krompir. SREDA 28 SIMON Sadimo trajnice. 7 SREDA MARKO 18 NEDELJA LUKA Prazne grede pokrijemo z vrtnimi odpadki. ČETRTEK 29 LINDA Sadimo trajnice. ! 8 ČETRTEK PELAGIJA Zalivamo. 19 PONEDELJEK IZAK Prazne grede pokrijemo z vrtnimi odpadki. PETEK 30 MARCEL Sadimo trajnice. 9 PETEK ABRAHAM Zalivamo. 20 TOREK IRENA Pobiramo pridelek. SOBOTA 31 DAN REFORMACIJE Obrezujemo. 10 SOBOTA DANILO Zalivamo. 21 SREDA URŠULA - Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. - Konec vinotoka dež - rodovitno leto. - Svet Gal - deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh. VIK: Koledar biološkega vrtnarjenja ’92 11 NEDELJA MILAN Ne sejemo in ne sadimo. 22 ČETRTEK SALOMA Škropimo, pokrivamo prst. oglasi NO VI TEDNIK in RADIO CELJE Da se bo vaš glas slišal dlje Oglase in male oglase lahko za NT in RC z 10% popusta naročite v uredništvu Savinjskih novic. Stanovalci stanovanjskih blokov Praprotnikova 10, 12, 14, 16 in 18, Mozirje, iščejo najugodnejšega kurjača za kurilno sezono 1992/93. Poleg znanja upravljanja s pečjo za centralno ogrevanje so zaželjene delovne izkušnje na podobnih delih in razvit občutek za gospodarnost in odgovornost. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Hišni svet stan. blokov Praprotnikova 12, 63330 Mozirje do ponedeljka, 5.10.1992. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirjje p. o. Objava javne licitacije Zap. št. Predmet Izklicna cena 1. Računalnik ISKRA DELTA 800/M z diskom WINCHESTER 160 M 150.000,00 SIT 2. Vrstični tiskalnik TRS 925/600 LPM 30.000,00 SIT 3. TOVORNI AVTO MERCEDES 1213-42 neregistriran, nevozen, letnik 1978, nosilnost 6,7201, Ima lesen kason 6,20 x 2,40, prevoženih cca 1.000.000. km 480.000,00 SIT 4. Osebni avto IMV R4 GTL CE 257-741, registriran do 11.1.1993, letnik 1987, prevoženih 100.000 km 120.000,00 SIT Licitacija bo v torek, dne 29.9.1992: - ob 10. uri v Ljubiji za računalnik in vrstični tiskalnik - ob 11. uri v Sp. Rečici za vsa ostala osnovna sredstva. Ogled je možen 3 dni pred licitacijo v Sp. Rečici in Ljubiji. Interesenti morajo plačati varščino 10% od izklicne cene eno uro pred licitacijo na kraju, kjer bo licitacija. Prometni davek je vkalkuliran v izklicno ceno. Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji. Licitacija bo po sestemu "videno - kupljeno." Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 831-940 -Miklavc Franc (za tovorni in osebni avto) ali 831-521 int. 228 Tkalčič (za računalnik in vrstični tiskalnik). kJi Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. Tudi letos smo poskrbeli za ugodno in pestro ponudbo OZIMNICE krompir kg jabolka I. kakov. kg ■ čebula, zelje vložena zelenjava ETA svinjske polovice kg premog - lignit t 19,50 SIT 53,00 SIT dnevne cene dnevne cene od 480,00 SIT dalje 5.952,00 SIT Kupcem omogočamo: - potrošniški kredit (1 + 3 obroki) - brez obresti - plačilo s čeki (1 + 3) - brez obresti Naročila sprejemajo vse prodajalne z živili M-ZKZ MOZIRJE M®' a i::??:::?:: ° g i asi íísíwísaíííífíísffsffísíífsííf^! 1I111I11WIII iSSSSSSSSSSSSSSSSHS FILCIC STANE SPLOSNO KLEPARSTVO OBRTNA ULICA 8 63331 NAZARJE tel. (063) 831-757 ■ kleparstvo ■ stavbno ključavničarstvo - razrez In krivljenje cevi in jekla ■ izdelava oljnih jaškov in vijakov za ostrešja ■ pokrivanje streh s kanadsko kritino CANADESE • dobava in pokrivanje streh s kritino DECRA ■ možen nakup vseh kleparskih izdelkov ■ pri nakupu kleparskih izdelkov nudimo za njihovo montažo 10-15% popusta /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. _____________Velenje________________________________ Varčevalna knjižica želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih sredstev ? Predlagamo vam rešitev - VARČEVALNO KNJIŽICO, ki zagotavlja ohranjanje vrednosti vloženih sredstev in omogoča postopno varčevanje tudi manjših zneskov. Osnovne značilnosti varčevalne knjižice so: - minimalni znesek, ki ga lahko varčujete na varčevalni knjižici je 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni, - sredstva se obrestujejo v višini mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen, - sredstva lahko polagate v katerikoli enoti Ljubljanske banke, dvigujete pa le v enoti, ki je knjižico izdala, - privarčevana sredstva lahko dvignete šele po poteku 15 dnevnega roka od dneva vplačila. Na varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati minimalni znesek 200 DEM tolarske protivrednosti. Ta se lahko dvigne le ob saldaciji varčevalne knjižice. Vabimo vas, da se oglasite v vaši enoti banke, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Firme in podjetniki Predstavite svojo tržno ponudbo v IMENIKU PROIZVODOV IN STORITEV ZA SLOVENIJO IN HRVAŠKO in spoznali vas bodo novi poslovni partnerji in potencialni kupci Informacije: tel. 850-862 Z nakupom imenika v prednaročilu pa boste precej prihranili! V Trgovina BOH AC Nazarje je za ta teden pripravila 1. olje Zvezda 1/1 108,00 SIT 2. vinski kis 1/1 79,00 " 3. prašek Fax 3/1 429,00 " 4. rozine 1/2 kg 150,00 " 5. mehčalec Wäsche 4/1 299,00 " 6. lak za lase Gloria 297,00 " 7. kava Supkafe 1/1 390,00 " 8. zaboj piva 20/1 760,00 " 9. veliko vrst nagrobnih sveč še po lanskih cenah 10. zaboj vina Jeruzalem 1.860,00 " Družbene In privatne trgovine pa obveščamo, da lahko pri nas po veleprodajnih cenah dobijo: 1. olje Zvezda 1/1 97,20 SIT 2. kisKisko 1/1 75,00 " 3. kis Kisko 0,75 I 45,00 “ 4. mehčalec 4/1 248,20 “ 5. rozine 1/2 kg 118,00 " 6. kompoti 850 g ananas 103,00 " 7. kompoti 850 g breskve 115,00 " ter še veliko različnih kozmetičnih In pralnih sredstev INFORMACIJE po telefonu 832-545 SE PRIPOROČAMO IN ZAHVALJUJEMO oglašujte v Savinjskih novicah glasi zahvale GG NAZARJE TRANSPORT IN GRADNJE GRADBENI OBRAT PONUJAMO VAM STORITVE OPRAVI JAMO Zl Izdelava gozdnih cest in vlak Vsa vrtalna in minerska dela volvo B6300 Izdelava podlage za asfaltiranje bager kolesnik B600 cest in dvorišč z asfaltiranjem bager goseničar MF Vse vrst izkopov grederji G110, MG145 Krčitve in planiranje zemljišč buldožerji TG110, CAT7 Čiščenje in poglobitve jarkov s škarpirno žlico kompresor PKP 71, vrtalnik COBRA Drenažiranje zemljišč kipe rji Vse vrste ozkih Izkopov, zlasti v Ilovici valjarji Na vašo zahtevo Izdelamo tudi načrt In svetujemo pri izvedbi del! Ugodne možnosti plačil (tudi z odkupom lesa) ! NAS NASLOV telefon: 831-732 831-759 PRIHOVA 21 fax: 832-304 NAZARJE Odlike kritine: vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi zidake, plošče in cevi do 30 cm-betonske. CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje 16/A, Šmartno ob Paki Tel. 063/885-065 Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče! k x-x-x-x-x-x-x* x-x-x-x-x-x-x-: -x-x-x-x-x-x-ra ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage žene, mame, sestre, babice In prababice MARIJE BORŠNAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo župniku g. Janezu, g. Komar Jankotu, vsem ministrantom, gasilcem in govorniku g. Jelenku za ganljivo slovo. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, smo nadvse hvaležni. Žalujoči mož Jože, sinova in hči z družinami ter sestra Jožefa. Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta In starega očeta JOŽETA BRINOVŠEKA iz Ljubije se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč in delili z nami bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter ga številno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Hvala tudi pevcem, govorniku in gospodu duhovniku za opravljen obred. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite - spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža In očeta ANTONA FAJDIGE upokojenca iz Lepe njive 43 Mozirje. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali vence in za svete maše. Iskrena zahvala velja dr. Karmen Furst In sestri Sonji za nesebično zdravniško nego na domu. Za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo se zahvaljujemo gospodu kaplanu in pevcem za odpete žalostlnke pred cerkvijo in pri odprtem grobu. Iskrena zahvala velja tudi obema govornikoma g. Hrastniku ob slovesu od doma In g. Gračnerju na grobu. žena Fanika In otroci za razvedrilo Furmanske potegavščine V naši dolini je bilo nekoč precej furmanov. Še tam nekje do konca šestdesetih let tega stoletja smo jih lahko videli na naših cestah, ko so vozili les v Šmartno ob Paki, Nazarje, Celje in še kam.Danes so njihovo mesto prevzeli tovornjaki. Na furmane, kmete, ki so si z vožnjami hlodovine izboljševali ekonomski položaj, pa bomo kmalu pozabili. Ali pa tudi ne. Tukaj je nekaj resničnih, a bolj veselih utrinkov iz furmanskega življenja. Nekoč je bil en furman. Imenujmo ga Lojze, ki je bil daleč naokoli znan šaljivec. Če je le mogel, je koga potegnil za nos. Pa si preberite nekaj njegovih "cvetk". Na trgu v Mozirju se stoje pogovarjata dva možakarja. Pa pride mimo šaljivi Lojze. Ker je pač bil že povsod poznan po svojih šalah in potegavščinah, ga eden od njiju poprosi, naj se hitro nekaj zlaže. Lojze pa žalostno zavzdihne: "Ne morem. Saj bi rad, pa se mi mudi! Moram hitro po zdravnika, žena mi bo rodila." In že odbrzi naprej. Naša dva korenjaka pa razočarano gledata za njim. čez kaki dve uri pa se v gostilni možje pošteno nasmejijo na njun račun. "Lojzova Micka da bo rodila? Saj še niti noseča ni bila!" Ob drugi priliki se Lojz v koloni voz pripelje v Šmartno ob Paki. Furmani so radi vozili v skupinah - tako so lahko npr. pri nalaganju drug drugemu pomagali, pa še dolgčas ni bilo. Prispejo do gostilne in gredo krmit konje. Ko ti premlevajo svojo krmo (to je ponavadi trajalo kaki dve uri), gredo malicat in pit še sami furmani. Jože naroči pijačo, dva deci vina. V gostilni pa so prav takrat dobili novo "kelnerco", ki vseh starih gostov in njihovih potegavščin še ni poznala. Pa ji hudomušni Lojze, naš stari znanec, za prijateljevim hrbtom z mrtvaško resnim obrazom odločno odkima in z rokami pokaže, naj človeku za božjo voljo nikar ne postreže, ker nima denarja in ne bo mogel plačati. Joža, ki se mu o tem niti sanja ne, pa sedi in čaka, čaka. Pijače pa od nikoder. Grdo pogleda izpod košatih obrvi in vpraša: "Kje je moj dva deci vina?" Kelnerca pogleda Lojza, ta pa zopet neopazno odkima. In Joža pijače ne dobi. Zdaj se pa razjezi! Vsem drugim je postregla, njega pa noče postreči! Pa tak star furman, stalni gost! In se gre pritožit "šefu". Ta pa nadere ubogo natakarico, ki vsa preplašena končno izda pravega krivca. Toda Lojze je bil močan človek. In tako je Joža, ki ni hotel biti tepen, stisnil zobe in - ne prvič, ne zadnjič - požrl zamero. Drugič enkrat spet pridejo v zgoraj omenjeno gostilno. Jože izgine tja, kamor gre še cesar peš, takrat pa mu Lojze iz torbe smukne klobaso. (se nadaljuje) Andreja Verbuč nagradna kr i^ž a n k a VODORAVNO: 1. Tovarna v Kočevju; 7. Poškodba kosti; 13. Slovenski slikar (Ivan); 14. Indijski denar; 15. Brezalkoholna pijača; 16. Božje čaščen bik v starem Egiptu; 18. Bivši avstrijski smučar (Hans); 19. Dalmatinsko žensko Ime; 20. Luka v Tuniziji; 21. Pripovednik; 22. Simon Jenko; 23. Zapoved; 24. Ime pevca Korena; 25. Šahovska figura; 26. Tatvina; 27. Največja albanska luka; 28. Grški otok; 29. Kraj v Posavju; 30. Naznanilo; 31. Geršak Teodor; 33. Skrajno desničarsko ilegalno francosko gibanje; 34. Plod oljke; 35. Časovna merska enota; 36. Različna soglasnika; 37. Nevezana beseda; 38. Državna blagajna; 39. Citati; 41. Shakespearova literarna junakinja; 43. Južni sadež; 44. Bolgarsko moško ime; NAVPIČNO: 1. Vrsta obvestila v časopisu; 2. Kraška planota v Hercegovini; 3. Del Gornjega Grada; 4. Odmev; 5. Makarska; 6. Voditelj PLO (Jaser); 7. Nagrada (franc.); 8. Predstavnik slovanskega naroda; 9. Pripoveda pesnitev; 10. Mesto v Latviji; 11. Del batnih pogonskih strojev; 12. Primanjkljaj (ital.); 17. Argentinska teniška Igralka (Mercedes); 20. Smešna predstava; 21. Muza ljubezenske poezije; 23. Mesto v Istri; 24. Listnato drevo; 25. Kresovanje; 26. Desni pritok Bosne; 27. Ime bivšega košarkaša Kičanoviča; 28. Razvedrilna Igra; 29. Kraj v Zadrečki dolini; 30, Ime avstrijskega politika Mocka; 31. Opomin; 32. Ime esejista Kermaunerja; 34. Kit ubijalec; 35. Seč; 37. Obetavni slovenski smučar (Peter); 38. Ime pisateljice Peroci; 40. Radij; 42. Različni črki; (sestavil: MR) OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 16. številke: Vodoravno: Menina, Ormara, Alatlr, Kordun, repa, Asam, Ada, Ika, Eger, Krim, JT, Stol, preša, krila, Iran, Er, oaza, Omar, Ali, GRS, Akan, opij, O'Neill, kolega, Jakutl, omelo. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Fanika Belak, Praprotnikova 8, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT): Polona Šporin, Zavodice 12; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Bojana Papazov, Praprotnikova 7, Mozirje. Nagrade prevzamejo izžrebanci osebno v prodajalni POLŽEK v Mozirju. Čestitamo! Pravilno rešeno križanko Iz te številke vložite v kuverto In jo do četrtka, 1.10.1992 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, 63331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala prodajalna ČRETNIK Iz Mozirja: 1. nagrada: blago po Izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT. KUPON za brezplačni mali < )glas do 20 besed ime in priimek: telefon: naslov: podpis: € j i • • I | >iVVIIXJi\ 1 MERX PTTP "SAVINJA" MOZIRJE i POSLOVALNICA 2 "MANUFAKTURA" MOZIRJE Telefon 831-309 Opremljen kotiček z bogato izbiro nogavic Tovarne nogavic Polzela. I i i POSLOVALNICA 3 "POHIŠTVO" MOZIRJE Telefon 831-330 - Blazine Bonacco LIO 1.843,30 SIT/kom - Bogata izbira moške, ženske , otroške modne obutve za jesen po ugodnih cenah. - Jogi vzmetnica MEBLO - 8 mesečni kredit 30% polog brez obresti - Akcijska prodaja GARANT POLZELA - gotovinski popust - kreditna prodaja - Prodaja VARIO programa GORENJE GLIN 15% popusta na gotovinski nakup. POSLOVALNICA 5 "ŽELEZNINA" MOZIRJE Telefon 831-082 - Opeka modul 40,00 SIT/kom - Armaturne mreže 6/4 1.450,00 SIT/kom - Premog Velenje na 3 čeke. - Električno ročno orodje ISKRA 15% popust na 3 čeke. - Peči za centralno kurjavo po ugodnih cenah. V vseh poslovalnicah z živili nudimo kredit za ozimnico 1+3 brez obresti. I I | I TURISTIČNA AGENCIJA SAVINJA TURIZEM Telefon 831-842 Turistična agencija vam ponuja program znanih slovenskih zdravilišč v mesecu septembru in oktobru 1992. TERME ZREČE DOLENJSKE TOPLICE MORAVSKE TOPLICE - 7 dnevno bivanje - polni penzion 17.284,00 SIT/os. - vikend paket na osebo 5.000,00 SIT - 10 dnevni program 23.490,00 SIT/os. - Možnost odplačevanja v obrokih - Upokojenci imajo 10% popusta. V Menjalnici prodajamo in odkupujemo valute po ugodnih oz. konkurenčnih cenah. Prepričajte se ! - Exprès foto za dokumente (2 minuti) - Fotokopiranje - Frizerski salon - COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) - Sitotisk - Reprofoto (priprava za tisk) MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, če nas potrebujete, nas lahko pokličete ob vsakem času in uredili vam bomo vse v zvezi s prevozom in pokopom. če rabite samo pogrebno opremo (krsto, prevleko, križ, sveče), jo lahko dobite na naslednjih mestih: - v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617 - na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, Ljubno ob Savinji - na Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144 - v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38 - v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 107/A Na teh naslovih lahko naročite tudi izkope in zasipe grobnih jam, postavitev mrtvaških odrov, prevoze in ostalo. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. SPORED FILMOV KINO "JELKA " NAZARJE 26.9. SNEGULJČICA - am. risani film v novi produkciji ob 17. uri 26. in 27. 9. NAPADALEC - ameriški film - grozljivka 3. in 4.10. MESEČEVE GORE - ameriški film - avanturistični 10. in 11.10. ZGODBA IZ LOS ANGELESA - am. film - komedija VETERINARSKO DEŽURSTVO 21.9. do 27.9. KRALJ CIRIL, dr.vet.med. Ljubno, tel.841-410 28.9. do 4.10. ZAGOŽEN DRAGO, dr.vet.med. Ljubno, tel. 841-769 5.10 do 9.10. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219 10.10. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje KINO "DOM" MOZIRJE 26. in 27.9. ZELENA KARTA - ameriški film - romantična komedija 3. in 4.10. NA TUJ RAČUN - ameriški film - komedija 10. in 11.10. NEDOKAZANA KRIVICA - ameriški film - triler KINO LJUBNO 26. in 27.9. BELI OVČJAK - ameriški film - avanturistični 3. in 4.10. AMERIŠKA NINDA 3 - ameriški film - akcijski 10. in 11.10. LEGENDA O ZLATI PERLI - hongkongški film - akcijski | mali oglasi 21.9. - 27.9. 92. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 28. 9. - 4.10.92 Marolt Marko, Mozirje tel. 831-877 5.10.- 11.10.92 Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150 V slučaju kakšnih sprememb ali, če se dežurni ne javi na domu, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse informacije. MATIČNA KRONIKA za mesec avgust 1992 ROJSTVA: Rodile so se 4 deklice in 3 dečki. POROKE: 1. Polak Goran, 1967, Kokarje 14 in Ramšak Matejka, 1971, Zavodice 9; 2. Tesovnik Samo, 1968, Šoštanj, Cesta talcev 11 in Bergles Renata, 1971, Šoštanj, Koroška 1; 3. Šepec Milan, 1963, Sp. Rečica 16 in Orlovič Biserka, 1963, Sp. Rečica 16; 4. Beričnik Franc, 1966, Mozirje, Nove trate 36 in Završnik Breda, 1968, Mozirje, Podvrh 4; 5. Lamprečnik Peter, 1966, Lenart pri Gornjem Gradu 23 in Zalesnik Frančiška, 1969, Florjan pri Gornjem Gradu 4; 6. Bider Roman, 1966, Nizka 2 in Urtelj Anica, 1969, Žlabor 7; 7. Ugovšek Matjaž, 1967, Gornji Grad, Novo naselje 47 in Zagožen Marjana, 1967, Potok 9; 8. Voler Miroslav, 1954, Strmec 26 in Metulj Marjana, 1962, Konjski vrh 3; SMRTI: 1. Piki Rudolf, 1906, Dol 18; 2. Remic Ana, 1910, Spodnje Kraše 35; 3. Zidam Martin, 1901, Šmartno ob Dreti 18; 4. Brezovnik Frančišek, 1931, Krnica 51; 5. Polanšek Roman, 1934, Podvolovljek 34; 6. Robnik Frančišek, 1922, Krnica 57; 7. Tiršek Uršula, 1900, Ter 70; 8. černivšek Jakob, 1911, Okonina 3; 9. Kolenc Julijana, 1915, Homec Brdo 12; 10. Brezovnik Miran, 1965, Rečica ob Savinji Vse lastnike motornih koles, ki jim je potekla veljavnost prometnih dovoljenj OBVEŠČAMO da bo redna letna registracija motornih koles na območju občine Mozirje zaradi majhnega števila registriranih motornih koles samo na sedežu občine Mozirje - v torek, dne 29.9.1992 ob 10. do 13. ure. Tisti vozniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije za tekoče leto pa so dolžni vrniti registrske tablice s priloženim prometnim dovoljenjem. Prodam 1.1. star ATX in malo starejši BT 50S, Gornji Grad Novo Naselje 50. V Logarski dolini prodamo travnik, njivo, pašnik 2,5 ha. Telefon 0602/38-169. Polagam vse vrste keramike in zaključna dela v gradbeništvu vključno s pleskarskimi deli. Območje Savinjske doline. Tel. 831-179. * Prodam plinsko bombo za gospodinjstvo, ceneje kot v trgovini, tel. 832- 378. Prodam novo benzinsko pumpo za Golfa. 100 DEM Gostečnik Srečo, Praprotnikova 10, Mozirje. Prodam stolp v komponentah: ojačevalec JVC A-GX2; kasetofon - JVC RD- V22; gramofon AKAI AP -030 in zvočniki JVC S-PX5 za 800 DEM. Avto Škorjanc - prodaja rezervnih delov in avtobilov avtoodpad - vleka. Informacije: Škorjanc Janez, Nazarje 92 (N.Bloki) * Prodam drva - klaftre. Tel. 844-170. Zastava 850 I. 81, registriran do 20.2.93 prodam ali zamenjam za les. Bojan Ahmataj, Radmirje 11 (nad pošto). Hišo z garažo, telefonom, centralnim ogrevanjem, kabelsko TV in enim prostorom s posebnim EPSI vhodom, primernim za lokal ali obrt, prodam. Ivan Vrbančič, Hofbauerjeva 12, Mozirje, tel.: 832-467, po 19. uri. * Prodam molzni stroj Alfalaval WP 70 - na dva vrča. Telefon 831-155. Prodam motorno žago Husquarna, malo rabljena. Cena po dogovoru. Prodam čisto nov, družinski šotor Luisi. Zelo ugodno. Tel. 842-113. Staro hišo z vrtom prodamo v Lučah ob Savinji. Tel. 341-831. * Prodaja in dostava premoga. Naročila sprejemamo po telefonu 831-567 ali v kemični čistilnici Nazarje 151. Kupujem staro pohištvo, denar, razglednice in ostale starine. Pokličite po tel. št. 062/221-650 ali sporočite svoj naslov v uredništvo Savinjskih novic. Prodam hišo z vrtom in telefonom v bližini Atomsklih toplic - Podčetrtek. Inf. na telefon: 831-874. Obveščamo cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton, Ljubija 121, Mozirje, Tel.831-109. Odprto: ponedeljek in četrtek od 15.00 do 18.00.