List izhaja vsak potok
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva rGorioa‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po O sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v Studenic, Fitrlano-vi lii-i štev. .1 lil. nadstropje. Vse po iljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, de se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Prihodnji list izide zastran visocih praznikov ze v sredo 24. L m.
0 javnih knjigah ali zemljiščnih bukvah.
(Dalje)
Omenili smo, da niso bile vse občine poknežene grofije goriške in gradiščanske sprejete v Terezijanski kataster, in to je naravno, ako pomislimo, da je spadalo pri ustanovljenju tega katastra veliko občin k tedanji republiki beneški. To občine na sedanji meji italijanskega kraljestva v To-minskem in Cervinjanskem okraju, katerih je menda vsih 24, se nahajajo v posebnih knjigah pri c. k. uradu za javne knjige v Gorici, katere vživajo tudi pravico (pravo) javnosti, tako, da kdor je v njih na do iična zemljišča vknjižen, zadobi knjižno last ravno tako, kakor da bi bil vpisan (inta-buliran) v Terezijanskem katastru. Zemljišča teh občin imajo številke cenilnega katastra (od leta 1812), in le te občine imajo prednost, da niso njih zaznamovana zemljišča z raznimi številkami raznih zgoraj naštetih katastrov.
Druga razlika teh občin od družili je ta, da se zaznamujejo kosi iste številke zemljišča s podrednimi številkami (nameri subalterni), in ne s čerkami, kakor v cenilnem katastru druzih občin. Jakop Bric n. p. proda svoj travnik v Breginju, imenovan Ledina št. 305 med tri kupovalce v enakih delih ; ti deli se potem tako zazna mi vajo : Ledina št. 305/i, 305/* in 305/3.
V okraju Teržiškem (Monfalcone) na-
—pp» - •	—m——mmmm ——i ——
Drsališče.
V Gorici, 4. dec.
Živimo v zimi. Pratika kaže nedeljo, ura čez poldan, nebo pa jasen obok. Burja jo danes prizanesljiva, zrak čist in pozoren, mlado solnce ga le slabo ogreva. Sredi Travnika svira vojaška godba, gospoda raznih jezikov, ver in stanov se sprehaja po trgu. Zaprte izbe so tesne in nezračne, Travnik daje veliko prostora in kisle prvine ; med zidovi venejo v tugi leta mladosti, na prostem zajemajo življenje iz življenja svojih tovaršev; hišno bivanje hrani vsakdanji obraz, na trgu se menjajo družbe, noše in postave. Veseli so se stekali Go-
V’.'aiii na Travm k okušat prijetnost ubranih glasov.
Pa nestanovitno je vse na svetu, resnica tega izreka se danes potrjuje. Kaj
bajamo sopet posebne od vsih doslej naštetih različne zemljišcne knjige, katere se i-menujejo : objame k n ji ge (fibri m, tifiche).
Te knjige obsegajo vse občine Teržiš-kega (Monfalkonskega) okraja, ki so nekdaj pripadale beneški republiki, in se še dandanes: „lcrrit>,riou imenujejo. Zemljišča so v te knjige vpisana po občinah; v občinah na ime posestnika pa po imenu, številkah in površju. Številke se imenujejo tapogra-fiène (krajopisne, numeri topografici) in so različna od številk cenilnega katastra. Ali pa te objame knjige (Libri Notifiche) vživajo pravico javnosti ali ne, to je, ali doseže tisti, ki je v njih na dotična zemljišča vknjižen knjižno last ali ne, o tem se še dandanes pravoznanci pričkajo, večina njih pa trdi, da vživajo tudi te knjige pravico javnosti.
Ker smo že omenili, da imajo nekatere občine sežanskega in komenskega okraja in občina Devinjše posebno zemljiščno knjigo, končali bi bili s tem naštevanje vsih katastrov,, ki se v naši majhni grofiji nahajajo, in naši čitatelji nam bodo pritrdili, da je njih število veliko in velika njih različnost; od tod pa prihaja tudi, da ni lahka reč vse natanjčno poznati.
Rekli smo, da imajo javne zemljišč te knjige namen: prvič utrditi posest in la<t in drugič pa up ali kredi1.
Da pa naše zemljiščine knjige ne zadostujejo prvemu namenu, smo že zgoraj omenili, in da ne zadostujejo drugemu, bomo precej dokazali.
Da se ne da posestvo in last utrditi pri toliko in tako različnih in zmedenih zemljiščiriih bukvah je naravno, ker le takrat je to mogoče, ako so zemljiščine knjige tako sestavljene, da jih lahko vsak razu-
Travnik ? kaj godba ? kaj družba ? kaj sprehajanje ? Vse je zgubilo svojo vrednost, nekaj drugega vleče srca meščanov na se : v Panovci se je led naredil, tam se je drsališče odprlo. Zmrznila je voda, zamrznilo je staro prijateljstvo, Panovec hoče s Trav-kom tekmecevati.
Najmrzleji kraj v okolici goriški so močvirna tla v Panovci; gozd jim zakriva jutranje solnce, močvir jim pije solnčno gorkoto o poludnevu. Poleti raste tu visoko bičevje, v jeseni krije tla 1-2 čevlja visoko jezero, po zimi se naredi ledeno polje, gladka miza. Po nji so se polzali iz začetka paglavci, pozneje dijaki, zdaj blago- in visokorodni meščani. V poetiki se to imenuje gradatio a minori ad majus.
Dober seženj nad inočvirom ob hribu pelje cesta, mnogo gledalcev stoji na nji; ustavimo se in poglejmo tudi mi. Kdo so drsalci in kako so drsajo?
Led mrzli, ljubezen gori, mrzli led
l
i
1 mi in da ih lahko dotični urad drži v re-I <lu. Res je, da so nereda, ki se v javnih ! knjigah nahaja, v prvi vrsti posestniki'sami krivi, ker niso za to skrbeli, da bi se zemljišča vsele, prepisovala od prednika na naslednika, in od tod je prišlo da so zemljišča, posebno v hribih, še vselej vpisana na ime prvega posestnika. Res je pa na drugi strani, da to prepisovanje zemljišč ni bilo lahko, in to iz teh razlogov. Pervie je bil Terezijanski kataster za vse občine izročen enemu samemu uradu v Gorici, da bi jih hranil in v redu držal.. Zarad tega je bilo treba vlagati vse prošnje za premembo vknjiženih lastnikov na sodnijo v Gorici, in posestnikom v oddaljenih okrajih na Bovškem, Tominškom in na Krasu je to sitnosti delalo, in opuščali so toraj vloženje dotičnih prošenj. Potem bi bil moral iz rečenih krajev priti vsak v Gorico, ako bi se bil hotel prepričati, jeli dotično zemljišče na ime prednika vknjiženo ali ne. To bi ne bilo le sitno, marveč tudi težavno in s stroški združeno. Vrh tega so prepisovanju v javnih knjigah delala zadržke in ovire razdeljenja dedščin. Ako je n. p. kedo umrl brez oporoke, razdelila se je ded-ščina med dediče po enakih delih; da bi se vknjiženo posestvo zamoglo natanjčno na naslednic prepisati, trebalo bi bilo razdelitve po zvedencih, kar bi bilo sopet veliko stroškov učili ilo. Gledè na vse te ovire, so se nasledniki vknjiženih zemljišč za-dovolili z golo posestjo, in so opuščali popolnoma prepisovanja v javnih knjigah.
To pa je imelo sopet nasledek, da se malo po malem v teku časa pozabili popolnoma številke zemljišč starega katastra, iu da so pri ji rep o dajanju posestev naštevali v dotičnih prepodajnih ali odstopnih pismih
gorečo ljubezen budi. Kaj je to? — Na ledu je zginil razloček med meščanstvom iu vojaštvom, kupčijski pomočnik smukne mimo gospoda v cesarski suknji in nič se nista zadela. Na ledu molči politično strau-kovanje, debelega konservativca se prime suh liberalec od za dej za jopič, prvi zdrči, oba so gibljeta z enako hitrostjo. Različnost jezikov ne kali javnega miru na ledenem podu, goriški Italijan ne podstavlja noge Slovencu, Nemec in baratom Magyar imata zadosti prostora poleg prvih. Med urne drsalce so meša z rahlim zaganjanjem srčna gospodična, stara mamica se da na stolici voziti po ledu, oče pa uči mala fau-tiča držati ravnotežje na opolzlih tleh, družina si kupuje obele za večerjo in spanje za noč.
Tu so vrti trša st mladeneč v krogu, kakor vreteno, tam leti drugi, tenek in visok, kakor pušica puščena z loka, treči spet zviva in obrača svoj tir v podobi stračije
samo Številke cenilnega katastra. Ker je bil pri vsaki sodniji davkarski urad ustanovljen, in je ta hranil cenilno mapo, so tudi c. k. sodnije pri prisiljevanju dedščin lo številke cenilne mape, ki jim je bila pri rokah, v prisodnem odloku naštevali.
Nasledki vsega tega so pa ti, da sedaj noben posestnik v oddaljenih sodnijskih okrajih ne pozna knjižnih številk svojega posestva ; da ne more pozvedeti, kedo je na njegova zemljišča vknjižen, in da se ne more na svoje posestvo naravnost vknjižiti.
{Dalje prih.)
Bogoslovska fakultat v Trstu.
Kakor smo te dni brali, je trojica ministrov, Stremavi*, Lasser in Glaser, sestavljena v poseben ministerski pododbor, da pretresa konfesionalne postave, ki se imajo predložiti državnemu zboru po božičnih počitnicah. Uradni in poluradni listi so nam že davno naznanjali neke točke novih predlogov. n. pr. o patronatu, o obdačenji cerkvenih benefici;ev, o državnem nadzorovanji duhovstva, itd., vendar kaj goto\ega nam niso mogli povedati. Zdaj se pa iz zanesljivega vira poizveda, da izmed namerova-nih predlogov pride najprvo na vrsto pre-naredba bogoslovskih semenišč.
Naš list, ki ne gleda samo na mate-rijalne, ampak tudi na verske zadeve (interese) narodove, je že enkrat o tej važni stvari spregovoril. Ze takrat smo ridili, kaj nameravajo liberalci s to prenaredbo, in vendar niso oni takrat si še domišljevali, da bodo toliko svojih privržencev v drž. zboru imeli. Kakor je pa znano, nimajo le častivci liberalizma, kterega glasilo je „N. fr. Tresse*, premnogo sedežev v drž. zboru, marveč še hujši in nesterpljivejši pri-verženci demokratiške stranke so si veliko sedežev priborili.
Kaj pa moremo od tih pričakovati ?— Dobrega nič, ker ti bodo vladne predloge še bolj poo strili in edino le ponižanje cerkve pred očmi imeli. Gosposka zbornica nam ne bo pomagala, ker je, po besedah vrlega Hermana, še bolj liberalna ko poslanska; in tako moramo pričakovati to, kar se na Pruskem godi. Avstrijski vladike bi bili
noge. Tu se primeta dva za roko in drsata uštric ; tam se dva druga objameta, eden gleda naprej, drugi nezaj; drugod se spustijo, kakor Žerjali eden za drugim v tek, ali gučijo v podobi macedonske falange, za roke držeči se, naprej. Tam se kdo prekucne, drugi se mu smejejo ; eni vstanejo hitro, drugim hite znanci na pomoč; vse je veselo, vse dobre volje.
Tako kratkočasenje je novo Goričanom, pa kratek čas jim prinaša korist. Gibanje je človeškemu telesu neobhodno potrebno, naj te prisilijo v sobi popolnoma mirovati, pogineš. Gibanje pospeši kroženje krvi, ter brani zastajanje krvi v posameznih delih telesa. V nasprotnem slučaji se krv raji zbira v žilah privodnicah. (venah), ko v odvodnicah (arterijah), ter se zastavlja v do-lenjih telesnih delih. Zato zbole prav radi taki ljudje na haemorrhoidah, na jetrih in na želodci.
Toliko veci koristi je gibanje na pro- |
gotovo že vložili protest proti temu, ko bi jim bili oni predlogi znani kot gotovi.
Kar se prenaredbe tiče, ni še natan j-ko znano, kake bodo, vendar to nam ofi-eijozui listi zagotavljajo, da se napravijo fakultati, kakor na vseučiliščih (univerzah) in te bi bile popolnama državne; zraven bi pa škofi lahko (!!). izrejališča (konvikte) i-meli, da bi se bogoslovci praktično za pastirstvo izobraževali. Brati je bilo, da nameravajo eno fakultat napraviti v Ljubljani, drugo v Trstu. V Ljubljani bi stala prav in priipemo, ne pa tako v Trstu. Trst je veliko pomorsko mesto, polno kupčije in hrupa, neprimerno za študije, ki tirjajo mir. Dozdaj smo videli v Trstu sicer veliko kup-čijskih in trgovskih šol in družtev, a drugih zavodov primeroma zelo malo. V tem mestu najdemo okužen zrak, kakor malokje, zato slišimo vsako leto o kužnih boleznih, tukaj je draginja, ki se le po naj večih mestih najde, tam ni sprehajališč, ki so vendar neobhodno potrebne za učečo se mladino, da si ohrani zdravje.
Res, da Trst je sedež namestništva za Primorsko, in da bo -vlada želela pod svojimi očmi imeti fakultat, ali je pa resnično središče celega Primorja, če vzamemo ozir na bogoslovce '? — Nikakor ne ; letos je v goriškem osrednjem semenišči Gl poslušalcev bogoslovja; od tih jih spada na Goriško nadškofijo 41, na Tržaško 8, na Poreško G in Krško 2. Razvidno je tedaj, da letos pripada na Trst-Istro le IG bogoslovcev, med tem ko je Goričanov 45, ker so tudi 5 redovniki Goriški, ki tukaj bogosl. šole obiskujejo. V tem oziru tedaj Trst ni središče in krivično bi bilo, da bi 45 Goričanov moralo domači kraj zapustiti in drugim IGerim se pridružiti. Ako bi bili tudi vsi prostori, — Tržaški, Poreški in Krški škofiji odločeni — napolneni, središče ostane liepremaknjeno v Gorici, glede števila bogoslovcev Goriške nadškofije in glede na to, da Poreškim in Krškim bogoslovcem pot do Gorice po železnici je le nezdatno daljša, kot v Trst. Stroški za pot od Trsta do Gorice ni treba, da se omenijo in v ozir jemljejo, tako mali so. Vrh tega bi kapucini, frančiškani in usmiljeni bratje ne mogli več tako lahko šol obiskati, ker v Trstu nimajo samostanov.
steni zraku, dihanje je bolj popolno, krv v pljučah pride v večo dotiko z zrakom, polnim kiselca. Stari Galen pravi: Zdravju so najbolj ugodna gibanja združena s primerno dušno zabavo. Na drsališči je vse veselega srca; to stori drsanje koristno.
Drsanje se mora priporočati mestnim ljudem, oni se malo gibljejo, in še to v zaprtih prostorih ; zato so bledi, suhi ali zabuhli, slabotni, razdražljivi in slabe volje. Drsanje stori človeka vkretnega in spretnega, celo telo se privadi lepemu držanju in gibčnemu previjanju; drsališče deloma pripravlja za salon. Na noge toraj, kogar pete srbé!
Drsanja naj se varuje, kdor ima slaba prša, komur srce močno bije (Herzklo-pfen), kogar rado boli grlo, glava, ali kdor nagiba na sušico.
Trst tedaj ni primeren za bogoslovsko fakultat, tim več pa jo Gorica za to, rekel bi vstvarjena. Lepi kraj, zdravi zrak, cenejša hrana, prelepa sprehajališča so toliko zavodov v Gorico privabili, da jih nima kmalu toliko kako drugo mesto. Vrh tega bodo škofi imeli konvikte zraven fakultat in za kaj tacega je Trst popolnoma nesposoben. Že zdaj, ko je le mala peščica bogoslovcev v Trstu, ne morejo primernega stanovanja dobiti, kaj bi pa še le pri večem številu bilo? — Gorica [.-a ima krasno semenišče, ki slovi zastran prostornosti in pripravnosti okrog in okrog; čemu tedaj tako stanovanje zapustiti in drugo negotovo in nepripravno iskati, ko bi gotovo vsi primorski škofi svoje bogoslovce rajši, kakor dozdaj v Gorico, ko pa v nezdravi in hrupapolni Trst pošiljali.
Mi upamo, da se bodo tudi naši poslanci spomnili svoje dežele in ne pustili, da bi Gorica tak zavod zgubila, saj je vendar tudi materijalna korist, na ktero je treba pri tem se ozirati. Tudi smo gotovi, $a se bodo naš prevzv. nadškof o pravem času oglasili in na pravem mestu stvar pojasnili, da bo na korist bogoslovcem in deželi rešena.
Potreba narodnega šolstva in znani §» 19! —
Že dobro, ali po Sloveniji dosihmal zloglasni in neplodni §. 19. temeljnih državnih postav nam bi imel biti djanski porok, da smemo mili slovenski jezik v vsem javnem življenji, h kojemu spadajo tudi vse više kot niže učilnice, rabiti. Ker so to v-prašanje naši tabori in narodni poslanci po zborih že mnogokrat spremljevali, potrebo in mogočost vpeljanja nar. jezika dokazali, ker se temu v temeljnih postavah za nas zlo koristnemu §. od iste vlade dopušča, da se mu kar naravnost v obraz bije, kakor poslednje vladne naredbe na Goriškem, v Ljubljani in Kranju, kjer so (v poslednjih dveh mestih) že vsaj paralelke sè slov. učnim jezikom ustanovljene z dobrim \spehom delovale, ta §. prezirajo in zopet nepostavno šolstvo germanizujejo, naj bode tudi našemu „ Glasu", kteremu lahkomiselni protivniki vladni (!?) duh podtikajo, dovoljeno na tem mestu za danas vsaj par besedic izustiti, ker je to tudi dolžnost slehernega narodnega časopisa. Mi stojimo tedaj na postavni, od svitlega cesarja potrjeni poti, ako od visoke vlade v dež. in drž. zboru in v svojih časnikih resno in brez bojazni zahtevamo, da se ta od iste vlade med §§. državne ustave vrinjeni §. tudi djausko vrši, ali k dokončnemu vršenju saj pot gladi, mesto da se mu od nje zavire postavlja ali clo preklje med noge meče. Upamo, da bodo proti temu nepostavnemu ravnanju narodni poslanci v sedanji sessiji resno svoj glas povzdignili :l „quousque tandem" itd. Vlade dolžnost je, da se srednje šole sè slovenskim po-dučnim ježikom saj polagoma ustanovè in sicer na drž. stroške, za ktere prihaja tudi mnogo denarjev od žuljev slovenskih davkoplačevalcev, t. j. sedanje ponemčevanju služeče učilnice naj bi postale narodne. Ako je v ljudskih šolah in na vadnici sploh učni jezik, slovenski, kaka pe-
dagogična nesmisel (nonsens) mora pač biti, da se mora naša bistra mladina, z nemškim učnim jezikom, kakor tam v »rajhu* ali Sclnveinfurthu mučiti! To ponemčevanje šol otežuje napredek v šolskih naukih ter za rad tega more marsiktera sicer bistra glava zaostajati, dokler slednjič vse učenje na kól ne obesi, ker si ni še namreč našel tak „utirnberžki lij,* ki bi možgane slov. mladine s celoma z nemščino napolnil. Učenje v ptujščini, kakor smo si večinoma tudi mi erboriti »Glasovci* (?!) skušali, ostane za učence pravo mučenje.
Da jo pa mogoče vpeljati narodni jezik v šole, da je to zlo potrebno in koristno, da celo dobro za državo, da se mladina z neavstrijanskem, prusačkim duhom ne okuži, so nam v izgled hrvaške gimnazije, kjer je ukazalo šolsko svetoval-stvo v Zagrebu brž po oklicani oktoberski diplomi 18G0-61 1. narodni jezik nemudoma, upeljati in sicer z porabo vsih obstoječih . učiteljskih moči na vsih hrvaških gimnazijih in realkah. In mar menite, da je bilo to res toljkanj težavno, čeravno ni bilo še vsih šolskih hrvaških knjig najti! Da bi se pa učenje v narodnem jeziku u-čencem polajševalo, je ukazalo ta mošnje šolsko svetovalstvo po ukazu dvornega kan-celarja Iv. Mažuraniča, sedanjega hrv. bana in slavnega epičnega pesnika: »SmrtiCengia Age“, pomanjkujoče šolske knjige zve-dencem proti detieni nagradi (za tiskano polo IG—20 for.) spisati.
Že prvo leto 18G0-G1, se nam je razlagalo verstvo v hervaškem jeziku. 0. g. katehet Ljud. Slamnik (sedaj vodja reške gimnazije) nam je razlagal vse na podlagi nemške knjige »dr. Martina, cerkvena zgodovina* v hrvaškem jeziku; težje stvari nam je pa o prostih urah narekoval, in šlo je gladko in z veseljem smo se ličili še neznane izraze umetnih besed. Grško, zemljepis in zgodovino nam je v hrv. jeziku slavni Ivan Trdina razlagal, tudi liziko nam je vrli pisatelj »slovnice hrvat-skoga in srbskega jezika* g. Vinko Pacelj *) vspešno razlagal in tako je šlo z našo marljivostjo in veseljem do hrvaškega jezika dovolj dobro, akoravno smo se pred do osmega razreda vse predmete v nemščini učili. Nemški jezik jo tam obligaten. Le dobre volje je tedaj treba. Kar je bilo na hrvaškem že pred 13. leti mogoče, mar Vi slov. pedagogi, bi to ne bilo tudi pri nas? O priliki še kaj o našem šolstvu, dokler ne bode obveljala resnična, djanska, . ne le papirnata veljava 19. §.a
Dopisi.
Iz ipavske doline, 8. dec. 1873. — Ni ga človeka, ki bi trdil, da pošte niso dobre in koristne naprave; nekateri še celo iz števila poštnih postaj, ki so v kaki deželi, sklepajo na stopinjo omike njenih prebivalcev. Ko bi bil zadnji sklop veljaven in merodajen, reči bi morali, da je ipav-ska dolina zelo na slabem sč svojo omiko in svojim napredkom. Tu imamo samo dve poštni postaji, kakor so je imeli naši pra-
*) Oba gg. Ljud. Sl. in V. P. sta bila tačas tudi zarad njih narod nega mišljenja in redoljuba dež. poslanca na hrvaškem saboru ; prvi je zastopal mesto Sen, z okolico, drugi pa Karlovec in okolico.	Pis.—
dedje pred 200 leti ; bile sto v sv. Križu in Podkrajem, a pozneje ste se preselile, prva v Črniče, druga v Ajdovščino. Vsakemu je znano, da vlada pri ustanovljenji poštnih postaj ne gleda na dobiček, ampak glavna reč ji je, povspešiti občevanje (komunikacijo); število prebivalcev pa pod Čavnom jo precej veliko in posebno v zadnjem času dohaja jim zdatni broj novin in drugih zasebnih pisem, ali kaj pomaga, ker pridejo v prave roke še le čez 14 dni in morda še kasneje, ker tu je vsak pismo-nosec. Jaz nočem tukaj ajdovskemu in čer-niškernu poštnemu uradu podtikati kako nemarnost — saj drugačč nemorejo ravnati — ampak hočem samo spodbuditi Ka-menjsko, Vrtovinsko, Skrilsko in sv. To-mažko županijo, da bi vložile prošnjo za ustanovljenje poštne postaje med Ajdovščino in Cerničami. Kot naj primernejši kraj bi jaz nasvetoval gostilnico pri »Martinu* (Rebku). Župani na noge! — premislite to nadevo. Pri »Martinu* je središče med Crniško in Ajdovsko pošto.
Kamenjska čitalnica spi. Temu spanju ni vzrok dohovščina, kakoi je prošlo zimo tožil v »Soči* nek dopisnik, kateremu je bilo bolj mar, opravljati duhovščino, kot reč sama; vzrokov moramo drugod iskati. Kar odkritosrčno recimo, ti so pri predsedniku samemu. On ni nikdar poklical k seji odbornikov, ne gledal, ali dohajajo redno čitalnični listi, sploh brigal se jeza čitalnico toliko, kakor za lanski sneg. Kjer spi predsednik, spijo odborniki, spijo drugi udje, vse je v neredu. Res bi bili imeli dohajati nekateri listi pod naslovom: »Slavna čitalnica v Kamnjah*, ali kdor jih je prvi dobil v roke, odnesil jih je in nazaj jih ni bilo. Zdramite se koj s početkoni novega leta čitalnični udje, volite si boljšega predsednika in novi odbor, ter pomagajte čitalnici sopet na noge.
— x —
Ogled.
Avstrija. Zbornica poslancev je pritrdila [v izredni seji 10. t. m.] sklepu više zbornice zarad pomoči, ki se ima od posojila 80 milijonov nakloniti tudi bOrsi. Zbralo se je bilo še precej poslancev. Za neveljavno je bila v isti seji spoznana volitev daini, poslanca, odločnega narodnjaka Klaič-a. Predsednik Reehbauer je z obema podpredsednikoma vnovič in zatrdno za predsedniško izvoljen. Naj važniše pa, kar se je v tej seji zgodilo je nasvet Hohen-wartov zastran pojasnilnega pisma, došlega od čeških poslancev, kteri nočejo priti v državni zbor. Predsednik jih je bil namreč po navadi povabil v zbor, oni pa v navedenem pismu razlagajo, zakaj da jim ni mogoče priti. To pismo se je prebralo in Hohemvart je nasvetoval, da naj se izroči posebnemu odseku v pretres in spo-ročevanje. Po praznikih še le pride ta stvar prav za prav na dnevni red; že v seji 10./12. pa je H. rekel, da bi pismo českili poslancev utegnilo postati most med nenazočo državno pravno in sploh vso op-posicijo in pa državnim zborom in sedanjo ustavo. Zanimivo je tudi dalje to, da so se te na porazumenje moreče zadeve poprijeli mnogi merodajni časniki obeli strank
n. pr. „ Vaterland *,	»N. fr. Presse-,
»Fremdenblatt* in nekteri ogerski. Čudno je, da je »Presse* preteklo nedeljo precej brezstrastno govorila o porazumku in da ga ni kot nemogočega zametala, kakor navadno. Pozneje se je pa že skesala in se začela z*»pet umikati. Znabiti, da je predaleč zašla, pa da ni imela povelja za to od svojih ministerskih gospodarjev.— Op-posicijske izjave v deželnih zborih prihajajo čedalje važniše, sosebno v moravskem. Toliko je gotovo, da se deželni zbori y-kljub direktnim volitvam še zmeraj poslužujejo svoje pravice, preiskovati, ali iu na koliko so ali utegnejo biti občne državne postave na škodo posamnim deželam.
V »staro*- in »mladočeških* časnikih se nadaljuje še vedno polemika zavoljo razpora, ki so ga vzročili »mladi* s tem, da so položili svoje mandate. Krivka mladih je. tem veča, ker so v klubovi seji 24. nov. t. 1. obljubili, da se podvržejo večini. Šlo je namreč v tej seji za to, ali se ima iti v dezdni zbor pemski, ali ne. (Na dr zn v ni zbor za zdaj nihče ne misli, ni stari, ni mladi.) Ustavoverci dunajski stavijo vse svoje upanje na Mladočehe; ali oni niso glavni faktor v opposicijski češki politiki, ampak »stari*; in, če pride do kakega pogajanja, bodisi po Hohenwariu ali neposrednje, bodo gotovo stari tisti, do kterih se bode treba obrniti.
Brž po praznikih, to je, kedar se 20. januarja 1874 državni zbor zopet snide, predloži inu ministerstvo tako imenovane kon/essionalne ali verski postave. Ko je bil konkordat odpravljen so nastale v razmerah med katol. cerkvijo in državo neke luknje — pravijo liberalci. Te luknje je treba zdaj zapolniti in zatakniti. Prav za prav pa gre le za to, da se naturile cerkvene pravice še bolj ostrižejo, ko so se že od 1. 1868 naprej sè šolskimi i. dr. postavami ; in vse to — brez Rima. Načrti novih versko - ali cerkvenopolitiških postav so neki že davno izgotovljeni ; zdaj se le popravljajo in d o vrš uje jo. V ta namen jih v'zadnje pretresa ministersk odbor, v kterein so ministri Unger, Glaser, Las-ser, Stremayr, Ziemialkovsky. Vseh črtežev skup je 17! »N. fr. Presse* pravi, da je v črteže marsikaj sprejeto iz pruskih verskih postav od meseca maja t. 1., vsled kterih zdaj v Bismarkiji tako lahko škofe preganjajo.
Iz da! m a tinske g a dez. zbora so izostali vsi italijanski poslanci ali autonomisti (16), ostali!i zbornikov je 28. Vlada ne izkaže menda manjšini te ljubavi, da bi zavoljo njenega kujanja zbor razpustila.
A Ja Ogerskem ni druzega, ko krize — politiška, finančna itd. Ministerstvo je začasno zakrpano — dokler ne najdejo namreč sposobnih novih ministrov. Stranke v drž. zboru se rušijo, da je kaj. Ce Deak — ogerski modrijan — precej ne umrje ali se ne umakne v privatno življenje, utegne še doživeti da se mu njegova stranka vsa razdrobi. Mož, ki je začel zdaj sloveti, je Ghijczg, kteri je spravil na noge novo stranko — »središčno*. In ta potegne bržkone mnogo elementov uuih strank iu tudi Deakove na-se. Tudi v tem listu že omenjeni grof Sennyey je sedanji vladi, in raznim zbornim strankam strašilo. Bog daj,
da bi ta možak prejel za krmilo. — Nevama je za ogersko kraljestvo denarna nadloga, kteri ni nobeden sedanjih oger-skih državnikov kos. Cesar smo se bali v Cislajtaniji — zgodilo se je na Ogerskem ! Ogerskega posojila namreč se ima udeležiti urmska vlada (v Berlinu) sè 24 milijoni! Je li to le predigra cislajtanskemn posojilu? Da, še tega manjka, pa postanemo „provincija“ včlikonemškega cesarstva. Mnogim bo to morebiti prav !
Vnanje države. Za pruski de ir/ni zbor so že pripravljeni načrti civilno zakonski h postav in postav zastran rojstnih in mrtvaških bukev. Vlada in zborna večina namreč nameravate vzeti duhovnom pravico, ktero sedaj le oni imajo, da zapisujejo rojene, krščene in mrtve, in da njihovi zapiski imajo državno veljavo — ter izročiti zapisavanje rojstev itd. (kakor v Italiji), posebnim uradnikom, ktere imenuje načrt postave „stanske uradnike * (Standesbeamte), ker imajo vzdrževati razvidnost stami rojenih in umrlih. Sicer pa pripušča črtež, da se ta naloga lahko tudi duhovnom prepusti. Kar se pa tiče zakona, hoče se v-peljati splošna civilna poroka in ne le za silo, kakor je pri nas v Avstriji. To, kar se zdaj v Prusiji namerava, je že od nekdaj želja vseh liberalcev, ker mislijo, da po tem duhovščina naj več vpliva zgubi.
„Pobožni" cesar Vilhelm se je tudi pri teh postavah neki obotavljal, predno je dovolil, da se smejo zboru predložiti, ali na zadnje se je vendar le vdal. Ubogi starček ! — Spet so dvema škofoma zobé pokazali. Pa-derboruskemu so plačo ustavili, vratislav-skemu pa (Forsterju) naložili globe nič manj ko 11600 tolarjev, in te za 29 „pre-stopkov* (!!) (ali pa 2 leti zapora). Ker mora vsaka reč svoj konec imeti, imel ga bo brez dvoma tudi pruski razpor med katol. cerkvijo in vlado, in ker škofje gotovo ne odjenjajo od trjenja svojih in cerkvenih pravic, morala bo odjenjati vlada od svoje posilnosti. Zakon nature pa je tak, da „plus pressa — plus surget“, t. j. bolj ko bodo cerkev tlačili, bolj se ojači iu više vstane.
Starokatoliški „škof“ Reinkens je priobčil neko izjavo proti papeževi encikliki (okrožnici) od 21. nov. Temu „škofu" bi prav pristopala pruska pikelhavba namesti mitre, kajti on je pravi pionir Bismarkove vlade, kterega ona vsako toliko vpreže za kako svoje namerjanje proti katoličanstvu.
Y Uraždanih je po noči 14. t. m. umrla kraljica Elizabeta, vdova rajne, kralja pruskega in sestra rajnce matere našega cesarja, — nadvojvodinje Sofije.
Na Francoskem je tedaj konec one dolge obravnave z maršalom Bazni n e mn, ktera je trajala 2 meseca. Povedal je „G1.“ že uni pot, da so ga obsodili k smrti; danes imamo pristaviti, da ga je predsednik Mac Mahon pomilostil. Pošljejo ga na 20 let v zapor na otok St. Marguerite. Obsojenje k smrti je vse prijatle bolj pretreslo, ko njega samega. V pismu, ktero je pisal Mac Mahonu po pomiloščenji, pravi da ne bi mu bilo nič žal umreti. — 0-pr'avilo se je nekaj doponiJnih volitev; izvoljeni so v 4 krajih republikanci! To vlado vznemirja.
Razpor med Španijo in Ameriko je vendar brez orožja poravnan; „Virginiusa je umeri kanski vladi že izročen.
Domače aovice.
(Deželni zbor) je imel 6. sejo 10. dec. in 7* pa 17. dec.; o tem prihodnjič.
(G. Karol Feri nello) je bil 15. t. m. umestjen kot župan goriškega mesta. — Zvečer je šla meščanska godba z mestno zastavo po mestu, tudi gledišče je bilo razsvetljeno na občinske stroške.
(Cena mesa) je zdaj v Gorici določena, saj za nekaj časa. Mesarji so bili prisiljeni, ceno znižati in določiti. Zgodilo sc je saj nekaj, kar bi moralo že davno biti.
(Tatj c) so 17. t. m. ob 2. popolnoči u-lomili v tobakarnico pri „trek kronah" v go-spojski ulici in vnesli v blagu za 200 gold. vrednosti. Nekatere sumljive osebe so neki že zasačili (v Renčah ?).
(Konfiskacija) — „Isonzo“-a list 13. t. m. in rEco del Lit.u 18. t. m. sta bila od državnega pravdništva konfiskovana. Prvi neki zarad ponatisnjenja sodnijskega lista, ki skrivni policiji dovoljuje, hišo preiskovati človeka, ki ki je na sumu v zadevi petard (?) : drugi morda zarad „testamenta fra Galdino-a", vzrok se še ne zna.
(.Pravda ,.fra Guidino-a11) — pravo ime ; mu je Don Cassiano Decol — sodelovalca pri „Eco del Lit.", kterega je urednik „Isonzo-a“ tožil zarad razžaljenja časti po listu, se je vršila 12. in 13. t. m. pri c. k. tribunalu pred porotniki. Tožniku je bil dr. Ver segnassi odvetnik, zatoženca pa je zagovarjal dr. Tonkli. — Obravnava je bila zanimiva, posebno govora odvetnikov; ni čuda, da se je množica poslušalcev drla. Dr. Verzegnassi-ev govor se zdi, da ni učinil pravega utiša pri poslušalcih, dr. Tonklijev govor bil je mojstersko delov pravdniškem o-ziru, te je občno menenje, tudi italijanščina mu je gladkejši tekla kot nasprotniku. Zvede-nec v tej zadevi rekel je, zašlišalši razpravo dr. Tonkli-ja: zatoženec mora biti nekrivega spoznan; ali zgodilo se je drugače. — Porotniki so zatoženca enoglasno krivega spoznali. Obsojen je 100 gold. globe, in 100 gold. za pravdne stroške. — Urednik „Eco-a del Lit.w je bil pa nekrivega spoznan.
Hazne vos ti.
f — Spazzapan, znani liberalec v Trgu ipavskem, je umrl na legarji (tiphus). Cerkev mu ni dovolila cerkvenega pogreba — zakaj? — Pravijo, ker je do zadnjega ostal očiten sovražnik in zasmehovavec kat. cerkve in njenih zveličavnih naprav, kakor je bil v življenji.
f — Umrl je g. Anton Furlani, bogoslovec II. leta, na svojem domu v Poukih 15. t. m. ravno na osmino preč. spočetja M. D. kakor je neki sam si prosil. — Bil je blagi mladeneč. — Naj počiva v miru.
— Deželna kmetijska šola v Gorici šteje v slovenskem oddelku 10 učencev, devet domačinov in enega Korošca.
— Za pregnano duhovščino v Svici je daroval p. n. g. prof. dr. Zorn 1 ces. cekin.
Listnica uredništva, Gg. dopisnikom iz braniške dol., iz Renč, iz Kom.: Hvala, prihodnjič. - G. pisat. Janeza K. Mcs. Hvala, bomo natisnili o priložnosti. — G. pisat, o koufes. postavah : Potrpite še malo.
P osla. ii o.
Ker nekteri, pred vsemi neki zakotni pisač v Bovcu, obsojujejo dotično vlogo meseca oktobra t. 1. šolskemu okrajnemu svetovaIstvu v Tornimi in ljudstvu lažejo, da podpisani zahtevamo za šolski poduk po 400 gold. plače, ter da smo 27. nov. t. 1. v Kobaridu sklenili to tirjati, zato prosimo, da bi nam „Glas“ privolil toliko prostora, da ponatisne našo vlogo 27. novembra t. 1.
Slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo.
v Tornitili.
Na dotično vlogo podpisanih od 19., oziroma 20. 21. in 22. oktobra t. 1., je slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo z dopisom 29. oktobra t. 1. št. 350 sporočilo, da hoče zadevno stvar, to je določbo stalne plače duhovnim učiteljem Tominske-ga okraja v prihodnji seji v presojo vzeti. Ker bi po §. 24. postave od 8. februarja 1869 št. 9. imelo, sl. c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo naj manj enkrat v mesecu v redno posvetovanje se zbrati, zgoditi bi se bilo moralo to tudi v tem mesecu, in vsled omenjenega dopisa imela bi se tudi podpisanih vloga obravnavati in konečno določiti. Ker pa sl. c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo podpisanim izida zadevne presoje in sklepa rednega posvetovanja v mesecu novembru t. 1. ni sporočilo, zato podpisani še enkrat ponovijo svojo tirjatey v navedeni vlogi s pristavkom, da koncem tega meseca vsi prenehajo sè že pričetim podučevanjeri v šoli. Ako ljudstvo, kakor pravi omenjeni dopis od 29. oktobra 1873 št. 305, našega odstopa ne pričakuje, tudi ne bo hvalilo početja sl. c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva, ako zakrivi, da toliko občin brez šolskega poduka ostane.
V Kobaridu 27. novembra 1873.
Jan. Crv 1/r., Jožef Podreka 1/r., Pet. Kobal 1 /r., Juri Peternelj 1/r., Ant. Gregorčič 1/r., Ant. Hvalica 1/r., Ant. Pipan 1/r., Miha Štrukelj 1/r., Ant. Manzini 1/r., Franjo Smrekar 1/r., Andrej Leban 1/r., Andrej Urbančič 1/r., France Ceket 1/r.
Oznanilnik.
Godba na ledu
V
V nedeljo 21. t. m. ob 1. uri popoldne bode začetek veselice na za zato nalašč pripravljenem drsališču v PANOVICU.
Pripravljeno bode dobro pivo in vino, kakor tudi inerzie jedi.
Povabljeni so uljudno k tej veselici vsi prijatli drsalnice in njenega veselja.
F. ROSENBERGER.