Tečaj XV. i List 59. 1 obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr Lj obijani v saboto 25. julija 1857. Kmet mora podučen biti 0 Govor gosp. Fr. Eimuta, knez-Svarcenbergovega gospodarskega svetovavca v vélikem zboru na Duuaji 16. maja. (Konec.) Postojmo nekoliko časa tukaj in premislimo to reč na tanko. Kako so se nase obertnije pricele? Vsakemu je znano, da se mora vsaki družnik po več let v ptujih deželah rnu-diti, da se v svojem rokodelstvu do dobrega izuri. Tako je se dandanašnji navada v naših obertoiških napravah. Se li ne pošiljajo od časa do časa delovodji iu umniši rokodelci na ptuje, skušnje v svojo domovino? Res, čudno je, da se bistrijo v boljšem delu in da prenesejo vunanje da naš kmetova- vec tega popasti nece 9 ker vendar reci ne more 9 da bi se kmetijstvo ravno na ti poti učiti ne dalo, kar gotovo več praktičnih naukov potřebuje, kakor marsiktera druga obertnija, in le praktika je, ki kakega mojstra na višjo stop njo pelje Kako majhne in enostranske so misli kmetiškega fanta > kteri ni iz svoje samotne vasi nikdar pr • v Gola resnica je, kolikor manjši je kraj naših misel, toliko bolj se ga člověk derži. Bolj ko se člověk po svetu ozira, bolj ga mikajo ptuji kraji in ptuje šege; rad potová tjč, fy&r kaj novega vidi, naj sega v kmetijstvo ali obertnijo; ostane ondi, kjer se kaj važnega in koristnega naučiti dá: delà več let v ptujih krajih, preden se izbistren in v é izurj m v mnogih rokodelih v svojo domovino verne. Dobro vém, da ni mogoče vsakemu kmetiškemu fantu po svetu hoditi, pa tudi mu potrebno ni; dovelj bi bilo 9 ce le nekteri fantj iz enega kraja se v druge kraje, kj je kmetijstvo na višji stopuji, odpravili, h kterim tudi take štejemo, kteri so že kmetijske šole zapustili. Stroški za enake popotnike bi se dali po štipendijah, srejnskih ali pa okrajnih doneskih skup praviti; uekoliko bi fant pa tudi sam z delom zasluži], in gotovo je tudi sčmtertjč marsikter přemožen kmetovavec, ki bi rad sam stroške za plačeva!, če bi le vedil, da.bo njegov fant, kader svojega ptujega domů pride, tudi raznih srejnskih pravic delezen Zato je pa posebno potrebno, da se popred poskerbi y i bi se veliko veliko korištnega izucil, od cesar ktere pravice in srejnske prednosti bodo mladi fantje vzivali kadar se v domovino nazaj pov.ernejo. Premislimo enkrat, ljubi moji prijatli, to prav natanko Če bi, postavimo, bil mlad kmetišk faut več let v kaki ptuji i V ,« I . - - ••« » • V « • * • 1 » V dezeli, kier se mu domá še sanjalo ni, domačijo ver ali bo gnojil, oral in sejal, kakor je svojega očeta od mla dih nog delati vidil, ali bo po novem, česar se je na ptu jem privadil, delati jel? Menim da! Če bi se sčasGma kakošnih 100 kmetiških fantov kaj mislite, kako bo délai se ' Ali se bo po stari šegi pri kmetovanji vedel ? ? ki od vseh strani izučili, v raznih naših krajih cversto poljodelstva po- prijeli, ali bo se po ptujih krajih kmetijstva popolnoma pa ni dozdaj verjel? In mu ne bo to prepričanje na glas priporočevalo : ljudske šole zboljševati in nove učilnice napravljati ? Pa, ce si se tako prizadevamo kmetijstvo naše zboljšati, ga ne bo v enem hipu kvisko spraviti. Nobeno delo ne leze tako počasi naprej, kakor ravno kmetijstvo. Še zmiram bo terdoglavec po svoji buci terdil: moj oče so tako gnojili, orali in sejali, in ni jim ga kruha manjkalo. Tudi meni ne kaže, da bi se nove šege pri kmetijstvu poprijel! Setev in žetev pa niste otroka enega dné. Ako ne za- čnemo sejati, tudi želi ne bomo. Cas teče, in nič ne reče! Sosedje, na noge! vse poskusimo, in kar je najboljšega, tega se deržimo! . « -J'- ř , 1 raju Će bodo ogerske in rusovske dežele, in knežíi Moldava m Valahij a, svoje kmetijstva bolj s prid o m obdelovale, bodo s svojimi cenimi pridelki naše kmetijstva v malo letih močno zaterle. Naši kmetovavci bodo prisiljeni se z večim pridom kupčijskih rastlin in razne živinske klaje poprijeti, íd se z živinorejo bolj pečati, iu le tisti kmetovavec bo mcgel izhajati, kteri vé svoje kmetijstvo po naj boljših vo-dilih obdelovati. Ne obotavljajmo se tedaj v pravém izobraženji kmetij- stva. Tukaj moram pa naše kmetovavce na še enega važnej opravnika pri kmetijstvu opomniti, da bodo lože in po sega c pred svoj cilj dosegli, in to so grajšine. Na Avstrijanskem je k sreči veliko grajšin, ki se s kmetijstvom kaj izverstno pecajo, in kjer je tacih grajšin več, ondi se dajo tudi manjši kmetije v boljši stan spraviti. Pa le taki grajšaki zamorejo majhnim kmetijam v izgled biti, da v obdelovanji polja napredujejo, kteri svoje kmetijstva sami obdelujejo. Ti so njih pravi učeniki, ki jim v djanji kažejo, kako se mora ta in una reč obdelovati. Učijo jih, kako v drugih deželah polja obdelujejo in z živino ravnajo, da jim uno vec pridelka, ta pa već dobička v deželo privabi; ti jih po > lastnih izgledih vadijo s kmetijstvi bolj koristno ravnati, ne pa uni, ki svoje polje in pristave v nájem dajejo in od njih le činže poberajo. To je prava pot, po kteri se grajšak v prid domovine daruje, ker vsak po svoji moči za blagor svojih podložnih skerbi, da svoje kmetijstva in živinorejo na visji stopnjo povzdigujejo. Ce je res, kar minister gosp. Sully terdi, da ste kme- tijstvo in živinoreja dvojne deržavne dojili, tako ju ne bodo posebno za kmetijstvo uneti grajšaki nikakor zanemarovali ampak oskerbovali z vsem kar najbolj morejo, da jim boste veči obresti dajale, na ktere še dandanašnji ne mislijo; zakaj, kdo zamore pomnoženje ondi zemeljskih pridelkov pre- kjer so posestvo, gotovina, razumnost in delavnost ene? Gotovo, ondi bo kmetijstvo kviško izhajalo, in j 9 9 seči 9 zjedinjene? kmetu čedalje več dobičkov donašalo Do vendar ne moremo zlatih hribov cbetati, potu. Debel je še* led naših starih navad, toda že jame od zdaj si pa če pomislimo Ie overe, ki so našemu kmetijstvu na ne bodo ravno ti kakor aposteljni boljsega kme-tijskega obdelovanja od vsacega umnega domorodca sposto-vani? Jih ne bo naš kmet, po njih novi šegi kmetijo obde- juga topleji veter pihljati in počasi se bo moćna dila razta- jala, ki boljemu kmetijstvu pot zapera. Poprimimo se kmetijstva z združeuimi močmi, in kmali kmali bomo led starih lovati, rad posnemal? se nebo preprical, da se moremo kmetijstva učiti, če ga hoćemo na višji stopnjo pripraviti, česar navad prebili in boljemu obdelovanji v kmetijstva novo pot odperli.. Ko bo pa orel avstrijanske deržave svoje mogočne perutnice čez vse avstrijanske dežele razpel in v svojih krem-pljih ometne delà, proste obertnosti, zlatorameno poljsko snopje, kupčijske pridelke, kakor zeleno palico vinorednikov deržal in varoval. Takrat bo nas svitli cesar srečno in hva-ležoo ljudstvo pred seboj imel, ki se bo iz vseh razredov zjedinilo, da bo novo osnovo kmetijstva pričelo in koočalo. -Lí .. . .. .J-2 K. í od stanovanj. (Dalje.) Tudi svitloba je velike vrednosti za človeško življenje. Le poglejte jetnike, ki so več let bili zaperti v tamnih kletih, kako so bledi. Saj še rastlina ne more živeti brez svitlobe. Kalovi podzemeljc v kleti so bledi in rastejo proti oknu, kjer sije žarek solnčni, po kterem hrepené, in kteri jim da zdravo zeleno barvo, kakor daje svitloba tudi člověku rudeče lica. Ne zapirajte otrok v tamne sobe, ue obsodite jih k počasni rasti, k velemu življenju; ne zatirajte vsakega dušnega in telesuega razvitja že v kalu, ampak dajajte jim svitlobe čistega zraka in pustite jih, veselo gibati se in skakati. Ne mislite, matere, da je tisti otrok priden, ki celi dan cepi tiho v kakem kotu in vam nikoli ne delà nadloge, k večjim, da vas šerpo pogleda. Verjemite raji, da je bolan. Neposajen otrok je zdrav in mati naj ga bo vesela. Otrok mora rasti, tedaj se morajo vžite stvari bolj hitro spreminovati v telesne dele, kakor se ti porabljajo. Da se pa to doseže, mora otrok se gibati in skakati. Torej mu nikar ne branite veseliti se; saj mu je neobhoduo potrebno. Kteremu je znano, da so zrak, svitloba in gorkota potrebni v življenje, naj ne bo zadovoljin samo to vediti, ampak vednost naj se mu spremeni v djanje. Naj pomede pred svojo hišo, potem naj pa podučuje sosede z besedo in dja-njem. Naravoslovje uči vsacega, ki ima oči in ušesa, da je nenaravno biti pri miru brez pečanja za stvari, ki nas ob-dajajo, in da je tedaj zoper dolžnost, um, človeško cast in zoper čednost. V truplu se preminjajo veduo stvari, kar mu děli moč; kdor jo rabi, se vadi jo rabiti in bo vedno mocněji. Ni je stvarice na svetu, ki bi se ne pečala za dogodbe svetnega gospodarstva. Ali hoče človek sam to delati? ali misli, da sme sam on brez kazni ravnati zoper večne naravne postave? Vsak naj skuša svoje stanovanje zboljšati; saj bo veliko najdel, kar caka poprave; — samo železná srajca navade mora poprej proč! Dr. K. Re cla m pravi: „Ker stvarnik zavolj nekoliko stvari gotovo ne bo spremeni! večuih naravnih postav, bi bilo pa naj umniše, da bi ozirali se Ijudje s svojimi malimi nagnjeuji malo ua naravne postave." Ali ima Lichtenberg prav ali ne, ki pravi : „Veliko se govori od izobraženja in želi se več svitlobe. Moj Bog, kaj pomaga vsa svitloba, če pa Ijudje nimajo oči, ali pa če jih imajo, jih pa nalaš zatisnejo!" Ta mož je tudi rekel: „Stanujemo na germadah, ki imajo duri in oknja.a Skorej sto let je preteklo, pa je še vedno ravno taka. Kaj nam hasni napredovauje v naravo-slovskih vednostih, če jih ne vpeljemo djansko v vsakdanje življenje. Okorni kmet ima večidel nečedno hišo. Pa je vendar to dobro na kmetih, da so Ijudje skoraj celi dan pod milim nebom ali saj zunaj hiše v čistém zraku. Poglejte jih pa tudi, kako so čversti in zdravi! kaka je pa pri delavcih! Ne boš ga kmalo vidil veselega obraza, ampak večidel upadle lica, česar ni vzrok le slab živež in slaba izreja, ampak najvec nezdravo stauovanje. Žarek solnčni, ki sije opoldne kake pol ure v izbico ši-vankarce, ki stanuje na dvorišu v majhini sobici, gotovo ji ne more zadostiti, ampak le obuditi ji željo po boljem; oa tudi ne zlajša delà trudnim očém in ne more razveseliti revne, ki delà krasne obleke, ktere bodo nosile srečneje hčere človeškega rodů na plesiših, ko ona si komaj zasluži pičli vsakdanji kruhek, akoravno tiči pri delu do poznega večera. l* Pa vendar ji je una žena, ki stanuje pod njo, še za ta solnčni žarek uevošljiva. ker v nje izbico še ta ne seže ! Al« zamore biti ljudstvo, ki stanuje v tacih berlogih, čversto iu umno? Ne more je imeti nikakoršue terdne volje. Pri naj večji pridnosti in stradanji se vendar ne bo moglo rešiti revnišnic. Poslušaj mo dr. K. Réclama: „Spomnil se bom vedno s trepetom, ko sim obiskal bil pred nekaj leti neke ledene zimske noči bolnika. Bila je majhna izbica, v ktero me je peljala žena. ktere bolan otrok je potřeboval pomoci. Pri slabém berlenji lampice so se bli-sketale stene od sreža; na pol razbita peč se je bolj kadila, kakor je grela. Sobica je imela le eno okno, in še to je imelo pol papirnatih šip, in je le malo branilo mrazu v sobo. Na eni strani pri steni je spal mož s trojimi otroci skerčen na slami, odet s posteljnimi kosci in s cunjami starega plajša. Na drugi strani sobe je stala ena postelja. Med posteljo in med spavajočimi je stala miza, stol in škrinja, ki je nadomestovàla počivalnico. Na njo se je vsedla žena z nekako ponosnostjo in mi veléla, se vsesti na sami stol, in jela mi je pripovedovati v lepem jeziku od začetka bolezni. Ti Ijudje so imeli njega dni bolje čase, pa zdaj je bila ta luknja njih vse. Bolna, kakih 16 let stara deklica je imela škerlatnico (Scharlachňeber) in se mešala. Ko sem kožo nje rok pregledoval, mi ni bilo treba ji rokave zavihati, ker skoz njih luknje se je vidila rudeča koža, na kteri se je zavolj potu deržalo perje iz stergane odeje." Iu vendar je bila ta družina še toliko srečna. da je saj svojo sobico imela. Saj je veliko družin, ki še te nimajo. Kjer je veliko delavcov, kakor post. žebljarjev, stanuje skorej v vsacem kotu marsiktere sobe druga družina. Pomislimo, kako mora tù biti! kakošen mora biti zrak zavolj mno-goverstnega izpuhtenja otrok, jedil in nečedoosti! Kaka nemogočost varovati se nadležnih živalic! Kaka vedna priložnost kregati se? kako mora biti, če kdo izmed njih zboli — če je v berlogu nadloge še celo porodnica! Kako bi bilo mogoče v tacih okoljšinah družinsko življenje! Kako bi se mogla ohraniti čednost pri tacem skupnem življeuji! Ali je čudo, da vsaka epedemija v teh berlogih strašno razsaja! (Kon. si.) Ljudsko šolstvo na Krajnskem. Spisal A. Praprotnik. (Konec). 1 Ker so se tedaj pa v tako kratkem času berzno in neutrudljivo snovale, napravljale in množile nove šole, in se je tudi skerbno iu natanko čulo, da so se obiskovale, se je v teh kratkih šestih letih tudi število učencov in učenk prav zeló in veselo pomnožilo. Število vsakdanjih ucencov io učenk se je narastlo od 11,271 na 21,705, iu število nedeljskih učencov in učenk se je pomnožilo od 8778 na 14,426. Zares čuda lepo število! Temu veselemu napredovanju domaćega šolstva so še zraven pripravnih in radodarnih srenj tudi posebno pripo-mogovali slavne c. k. okrajne gosposke, gospodje tehanti in drugi verli duhovni. Največ pa se ima Krajna s tem zahvaliti modrému in neutrudenemu prizadevanju svojih vikših šolskih nadzornikov, kteri ne skerbé le samo, da se šole zunajno množijo in boljšajo, temuč tudi skerbno čujejo, da se šole tudi znotrajno dobro in sedanjim časom primerno vedejo. Gleda se, da se v šoli ne delà, kakor včasi, le s spominam, ampak tudi z glavo, s sercom in s čutili. Marsikteri termasti starokopitui ućbi se je tako dolgo stopalo na 235 pete, da se je mogla rada ali oerada umakniti íq z drugo binski: herna, saxum, rupes, slovaški ; horn boljso namestiti. kamen, slovenski: kar 9 špičasti ker cer i Felsen, zato: Ker » Dobivamo pa tudi za naše domače soletvo prav primerne nus, mestece na Koroškem (Gurniz) pri pečevji, Kem in izverstne nove knjige. Přišel je na svitlo pervi del prak- Kernovc, pečavnati bregi na Kranjskem in Koroškem. tične slovensko-nemške gramatike za II. in III. Ker kari horizont obmejašujejo, ter iz kar tudi karj meta- • thetiški : kraj, regio, locus, margo, primeri: galski: wir- odred elovensko-nemških šol, ktera se mora vsakemu sku-šenemu učeniku kakor desno okó v šoli potrebna zdeti. Ona zarja prisvetila v tamne šole, in prognala učenikom in učencom težavno noč. Povsod, kjer so jo že spoznali, jo čislajo kot pervo drobtinico šoletva, in neil i regio. je zares kakor vesela Nekteri se opirajo na sredovečno pozaamlovanje : koli, uamarcha" (Monumenta boica 31 » 1 99 Crai 220 ad ann. 1004.) in mislijo, da je Marcha přestávek slovensk. Krajna; ali jo prehvaliti ne morejo. Tudi slovensko-nemški Abe- to mnenje ni resnično, ker so vse daljne dežele nemški vla-cednik je prav izverstna knižica, kakoršne še do zdaj za darji imenovali v oni dobi Marcha, tako Štirsko — Sty-naše šole imeli nismo. Piše se tudi že pervo in drugo ramarcha dalje: Marchiajuxta Ra ba m, Austri- ^^H^IHH ■■■■ HB ■ berilo za slovenske, in nemško za nemške šole. march itd. Kra as ko, Kranc je toraj Toliko tedaj le mernogredé od novih šolskih knjig, ob svojem Karnc. Iz te korenike je tudi ime: Ko roško, Kor ošci, Iz vsega tega se zares prav jasno in s preraeno glasnika a v o, in sicer izvirno: Koranti močna času vec od tega. svetio vidi, kako veselo se razvija po vseh krajih in na vse oblika za korati: an — a ali zato Nestor že ima Cho strani naše zapušeno šolstvo, in nam obeta druge, boljše rutani. Iz Korant je Korantsko, Korotsko 9 ts S, čase, kakoršnih si vsak pravi domorodec le želeti more. Res primeri: Horvaško iz Horvatsko; tako tudi iz Ko je, da o tem še ni povsod in popolnoma zmagala svetloba rots ko V • tamne noći, terdno pa smemo upati, da bo kmalo boljse, po sebno nimi močmí se vse stori !" tam, kjer se delà z zjedinjenimi močmi. „Z zjedinje Ko roško. (Kon. si.) Pomenki zgođovinskega družtva zboru Opazke članku: Preseljevanje sarmatskih Limigantov Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.) Sarmati se s nlovanskimi Anti zmešati ne smejo. Gosp. mesca j ulij a. Naj pervo je pokazal tajnik družtv vec reči 7 namrec dvoje phem Nj. eks. gospodo nistrov Bruck-a iu Tog ^ e n b u r g a, s kterima se družtvu zahvalita d ju je kot častne ude izvolilo, kar je družtvu v kaj veliko čast potem obraz železnice od Ljublj d') Tersta, kterega je gosp Blazuik družtvu daroval, in kteri je tako lično kakor na tauko izdelan Nj eks ir osp. deželni poglavar so blago Poženčan pravi, da Nemci so jim rekli Anti. Kteri Nemci? volili, posvećenje tajistega sprejeti. Nazaduje je pokazal taj • * . * V « . _ * « i . • • • • I f V i -mr ■ V ^ A I • fl » B • v 1 H V • % l«i i Anti so bili čisto slovansko pleme, in so se tudi velili nik dr XII (tud krajnsko dezelo obsegajoci) list iz Spori (Procop. bell. goth. lib. 4. cap. 4.) ne pa Sarmati, verstuega obraza avstrijauskega cesarstva, ki ravno zdaj Ti slovanski Anti so za Jornanda stanovali od Dnjestra do Sch eda izdelan zhaj iz vojasko-geografičnega instituta raz Dnjepra (de orig. Goth. cap. 5.), iu niso nikakoršuih na- na Dunaji. Merilo je nekoliko majhno (celo cesarstvo bo eelišč pošiljali v Štirsko in Kranjsko. Ni treba mi toraj cele prišlo na 20 listih in za 30 gld.), pa vendar se v njem vse g. Poženčanove teorije o raznih preselitvah Sarmatov Limi- nahaja, zlasti v orografičnem oziru. Kar pa njegovo ker bili Antje. Res je, da dolnje Štirsko, zapadno Ogersko, Hervatsko, iu kranjsko Dolensko so dobivale spet nove slovanské nase-ljence po odlažu in poginu Hunov in Avarov in locnost zadeva, mu ni enacega. Popoln je, pa ne prenapol njen, mest tako 9 da mu gré med tacimi deli gotovo eno pervih drugih ro parjev, al ti so prišli iz bele ali velike Horvatske, ne pa od Dnjepra. Popraviti se tudi ima, da ..castra Martena" ni Mar Gospod vodja velike ljubljanske colnije, dr. H. Costa, procesii velicega petka v Lju-kot pristavek k temu, kar je bral mesca maja v HHHBHHHHHH Pro! je bral sostavek o „aekdanji bljani", zboru „o igri terpljenja Kristusovega na Krajnskem « bu rg 9 da ji V. ....w, v.« - ------------ 17 -=>-- - rv-j"----------O------->------------------- castra Martena" je kriva pisava in da castra cesija velicega petka je bila vsa drugačnega izvirka, in je Mariana je pravilna, ktera pa ni nikdar v Marburgu stala, imela tudi ves drugacen namen iu veo drugacno kakovo^t Pod Italio, v ktero je Konet. Sarmate Arkaragantee na- od igre Kristusovega terpljenja. Nameu te je bil, e sloves- selil, tudi ni Kranjsko razurneti, temoc Is tria in Ve nim, ee vé da ne prav umetno dramatičnim igranjem na ir / y " ^ ne teko, kakor je mnenje naj oetroumnièih hietorikov. Ca- kakem očitnem prostoru ljudstvu eerca vnemati in povzdi etiti goep. Poženčan ee nemore ločiti od evoje ideje: da govati 7 proceeije velikega petka eo dajale pa pobožnim v za Kranjsko ne bi pomenilo Gránzland. Pomenuje ree tudi četku priloznoet, pri javnih obhodkih pokoro delati. Perva to, vendar Kranjeko in Kranjc izvirno pomenuje Fel- taka proceeija je bila v Ljubljani leta 1617, poelednja pa etari Rimljan 1782. Ker se je o nji marsikaj neepodobnega godilo, jo je eenland, Feleenlandbewohner m v ze je Kranjca imenoval: Carnue in Kranjsko: Carnia. Nauporta še je stanoval slovenski Turjan — Torjan riscus, po dolinah Norjan zgoraj Gorenec Do škof Korel grof Herbertstein prepovedal. Kdor želi o Tau Noricus, ali kakor danee zdolej Dolenec, kar tudi Norjan No tem kaj vec zvediti, ga zavernemo na rMittheilungen des historischen Vereins" mesca julija. Gospod vodja Nečásek je nadaljeval evoje kaj pri- ricus izrazuje. Da so stari Karui bili slovensk rod, bodem v jetne okrajške iz dnevnika Ijubljanskega gimnazija, ta pót iz svojem delu dokazal lét 1651-1653. 5. Novembra 1650 je bil novi prefekt Tukaj samo še mi dovoljite etymologično razklado imena Ljudevik Schonleben pri mladosti vpeljan. Iz obtožbe, Kranj sko Kranj c. Korenika teh imen je: kar 1. januarja 1651 zoper nekega bogoslovca etorjene se vidi, sansk. car. V sanskritu da eta bila rektor in prefekt prietojna eodnika učen pomeni car: durchbohren, zuspitzen, epalten. V elovenščini cov. Konec novembra 1650 je prišlo več učencov prosit,jih imamo karam, karati. Nož karati, das Messer spalten, v šolo vzeti; ker so prepozno prišli, so bili s tem kazno- Ker je schartig machen. Iz korenike car kar eo grek. xsçaç vani, da eo nekaj caea v nizjem razredu ostali. lat. cornu, bretaneki : kom, gotski: haurn, novonemški : v sredi januarja 1651 vec ubozih ucencov zvecer po rnestu horn, toraj — dae Spitzige. Ker eo pečine ekarane in skalane, ter :z teh korenik tudi gotski: haurn, scopulus, hodilo in pred hišami v nemškem jeziku komedio „Zima in leto" 1 igrali, in so s tem velik hrup delali, eo jih přijeli in eol rupes, cymriški: ka cran, vertex montis, caru, rupes, sa- skemu zboru izročili. Njih pervak se je mogel v kazen za 236 voljo tega v šesti šoli v vreči po součencih šibati dati. Pa vendar jim je bilo zavoljo ubožnosti z nekimi pogodbami do-voljeno, gledišne igre igrati in si s tem živež služiti. Konec Novičar h avstrijanskih krajev Iz Beršeca primorske Istrije 18. jul. 2. dan marca so bili trije učenci višjih sol zavoljozanikernegaživ- t. m. je na veliki Učki toča dosti škode storila; padala je ljenja od profesorjev s šibami tepeni. Potem je bil najhuji debela kakor srednje jajca, rogljata in tudi po več se jih iz šole iztiran, ker so pa pp. Frančiškani za njega prosili, je skupej deržalo. Oklestila je žito dobro, se zná, in tudi je dobil pričevalo, da je mogel drugej še v šolo hoditi. Tudi živali (ovce) je ranila do kervi, ktere je dosegla. Zito se druzega bi bili iztirali; ker je bil pa žlahnega stanů, so ga zná v gorah še obrasti, ker je bilo še zeleno. 11 dan pustili. V začetku mesca maja 1651 so tragedijo igrali; za t. m. je strašua ploha eu del lepe dolinice in loga poleg to so dali deželni stanovi 300 gold, premij, in perijohe so Cepiča zadela, poškodovala je zeló travnike in njive Cepiške bile v nemškem in latinském jeziku uatisnjene. Mesca junija in Berske obcine in zasula s silno vodo iz bregov in blatom je bilo šestošolcom, ki so se prederznili meče nositi, to pre- peskom in kamnjem, da ni mogoče kositi, povedano. j V začetku šolskega leta 1652 so bili učenci, ki so prepozno prišli, toliko časa v prejšnem razredu zaderžani, kolikor dni so zamudili; mudni repetentje pa so mogli toliko dni šolo pometati. 6 novembra je šla šolska mladost z učeniki v lepem redu na Roženpoh. Spotoma so rožnikranc in litanije molili. Drugi dan so vsako šolo posebej pregledovali in uboge v duhu in na živežu iz šol poslali in sicer silni prošnji mestne gosposke, ker so taki učenci zgolj z moledvanjem se živili iu tako mestnjane nadlegovali. Mole-dovanje jim je bilo večkrat prepovedano, kakor tudi ponoćno petje pod okni. Pri sv. maši so mogli učenci klečati, in samo, kteri so bili žlahnega rodů, so smeli v kapelah biti in téhle grofje sedéti. V mescu decembru 1652 je bilo kvar-tanje, ki je začelo mladost silno okuževati, ojstro prepovedano, in hišni učeniki so zavoljo tega mnogokrat ob svoj zaslužek prišli. V februarji 1653 sta bila dva petošolca zavoljo zanikernega življenja proškribirana (meuda ste bile nju imeni razglašene). Ta mesec učenci tudi en dan šole napra- • v po niso imeli, ker so deželni stanovi v Ljubljani turnir vili, kakorsnega še ni bilo v tem mestu viditi. Verh tega 80 se verstile mnogokrat spoved, sv. obhájilo in druge djanja službe božje s pogostimi deklematorično-dramatičnimi igrami. Zavolj tega je bilo mnogo dni brez šole. Gosp. profesor Terstenjak je poslal tako učen kakor bistroumen in micen spisek „o bogu Jarmogius", o kterem je tudi v Novicah pisal. Povest od jezera v skalski dolini. V 49. listu letošnjih „Novic" so nam čast. gosp. Dav. Terstenjak nekaj povestic o jezerih med Slovenci priob da je cili in med temi tudi povest od velikega jezera v skalski dolini omenili. Naj še jaz povém, kar sem čul od tega jezera pripovedovati. Neki kmet iz naše doline mi je namreč pravil segalo jezero pol ure od Velenja proti okolici, ktera se „na Lambergu" imenuje in 5 čvetertink proti Šuštajnu. Blizo Suštanja pa ste bile dvé plauini, ki ste se vkup deržale. Jezero je tako dolgo v te pećine grizlo, da je pri Pohorji skale prederlo in skoz Gorenje na Pako izteklo in od tod v Savino se razlilo. Tako je namesti jezera skalska dolina postala. Od Skal pa so se nek na nasprotni hrib, kjer sadaj cerkva sv. Jakoba stojí, v čolnih vozili. Da je tukaj goto- Tudi vo jezero bilo, bojda pričuje ime „sv. Juri na jezeru a je pri Suštanju kmet, ki se „Brodnik" imenuje Pri Saleku 55 je okolica, kteri se „pod Z a logo m cc praví. Še dandanašnji popevajo pesem od jezera v skalski dolini. To se vé, da vse kaže, da je svoje duí bilo tù jezero. Pa i v . neki mozje terdijo, da samo na imena se ni zanesti, kajti so lehko od drugih krajev tù sem prenešene. Ko bi bilo kedaj jezero tukaj bilo, bi tudi geologični stan zemlje moral to dokazovati, kar se pa pri preiskavi dveh učenih mož nek ni našlo. Cul sem tudi, da je prï Mozirji od Lituša do Gornjega grada veliko jezero stalo, enako tudi v Logarjevi dolini, kjer Savina izvira. Preiskave resnice prepustimo v tej reči učenim! Vijauski Janko. Iz Goriskega. Zidnih mesickov smo sploh precej přidělali. Kako se bo pa terta obnesla, se ne da nič goto- tudi letos vega reči ker se je Bogu bodi potoženo tertna bolezin začela kazati. Upati pa je, da ne bo tako huda, kakor je bila pretečene leta. Iz Ljubljane. 21. t. m. je přišel Nj. eksc. gospod grof Giulaj, poveljnik druge armade, v Ljubljano in je bil o prihodu s streljanjem topov in z obešenjem véiicega ban- dera na gradu počasten. Spisek gospodov, so bili k slovesnemu odpertju železnice iz Ljubljane v Terst povab-Ijeni, je přišel na svitlo in se jih šteje 307, med kterimi jih je od gg. poglavarjev v Terstu in Ljubljani povabljenih 70. V četertek zvečer je bila v ljubijanskem gledišu beseda in vesela igra v podporo Lašiških pogorelcov. 381 gld. 10 kr. je bil vspeh tega večera. 28. t. m. se bodo začele vožnje za osebe po železnici v Terst. Kdaj se bo zacelo blago voziti, se bo pozneje naznanilo. Novičar iz raznih krajev * Nj. c. k. Veličan8tvi, Cesar in Cesarica sta prišla 26. t. m. v Marija-Celj, kjer so ta dan sedemstolétnico te božje poti obhajali, sta 17. spoved in sv. obhájilo pobožno opra- vila in drugi dan v Išel se peljala, od kodar sta 22. v La ^ - v - ^ « m t % i !• ^ j • xenburg prišla. 8. avgusta bota Nj. c. k. Velicanstvi po- tovanje na Ogersko nastopila in 1. septembra se zopet na Dunaj veruila. — Sliši se, da se bo v krátkém pokazalo, ali bodo štempeljske marke še dalje ostale ali ne. Muoge krive rabe tajistih in prikratovanja deržavnega zaklada z njimi dajejo upati, da se ne bodo več tako rabile, kakor doslej in da se ne bodo v nekterih zadevah več rabile. — Omenili smo, da je Mazzini, kterega je poslednja prekucijska poskušnja 200.000 gold, stala, politiko na kol obésel. Ali je to res ali ne, se ne more terditi; toliko pa se smé réči i y da mu je angležka vlada vediti dala, da ne bo več terpela da bi puntarji v Londonu se dalje gnezdo imeli, iz kterega bi neprenehoma punt in nepokoj v druge dežele zanasali. Béranger, naj slavniji pésnik francozki in ljubček celega naroda, je umerl 16. t. m. po dolgi in težki bolezni 77 lét Francoski časniki pišejo, da je več zapersežnikov star r ki so pred enem mescom zavoljo naklepa zoper življenje francozkega cesarja vhlapeni bili, svoje hudodelstvo spo-vedalo in med druzimi tudi Mazzini-ta kot vdeleženca imenovalo. - Poslednje poskušnje prekucijnikov v Italii bodo tudi to dobro imele, du bo marsikdo spoznal, pri cem da je. SI • V • se med drugimi, da je merzenje francozke vlade do napolitanske odjenjalo in francozki poslanec se bo skoraj da kmalo v Napol vernil. — Hudodelnik, kteri je v Carigradu knez Danilovega strica umořil, je přišel v oblast. Vse Černegorce, kteri so iz svoje domovine pobegnili in ob meji Černogore prebivajo. bodo v Zader preselili. Tudi biv .... « • . «V • 1 « 1 V « • 1 šemn predsedniku Jurju Petrovicu je bilo rečeno 5 koj ko se nekoliko popravi. Kotar zapustiti Naj starej je časnik „Gazzete de France kter izhaj 226 let časopis Iz Košic na Ogerskem pišejo, da so v ondosui okolici na po- zemlje premnogo kertov polovili, kakor če bi med temi versji zen živalmi kaka bolezen bila, ktera jih izpod zemlje pre Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik