30. številka. V Ljubljani, v četrtek, E. februarja 1913. XLE leto. .Slovenski Narod v LJubljani na dom dostavljen: celo leto K 24*— pol leta ••••••» . 12 — četrt leta •••••« » 6*— na mesec •••••• . 2-— v upravništvu prejemam celo leto . K 22- pol leta . , «.....11*— četrt leta ■......, 550 na mesec •••••« . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vučajo. Uredništvo i Knaflova nI!ca št. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje In praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu tiaj se pošiljajo naročnine, rekiamadje, inseratl i. t d., to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodne tiskarna" telefon st. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto . pol leta . četrt leta na mesec K 25*-. 13— . 6-50 . 2-30 celo leto K 3fr— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .... K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišivo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št. 5, telefon št 85. Med balkonskimi državami. D u n a j, 5. februarja. Iz krogov jugoslovanske diplomacije smo dobili o politienem položaju naslednjo velepoučno informacijo : Združena hoigarsko-srbska armada bo napela vse moči, da čim je prisili Odrin k predaji. V kolikor je razvideti iz zanesljivih sofijskih in belgrajskih poročit, je smatrati operacije pred Odrinom kot > no akcijo obnovljene vojske. I red Odrinom ne bodo štedilc združene armade nobenih žrtev, ne bodo v t bale nobenega napora, da dose-svoj cilj čimpreje. Pred zaključkom premirja se je poveljstvo oblegovalne armade skrbno oziralo na to, da ne napravijo oblegovalni topo-\ i nreveč škode, sedaj se obziri seveda nehajo in tudi odrinsko prebivalstvo bo moralo čutiti na svojem tju iti telesu, da se nahaja v trd-i, ki hcij biti porušena z boin-i in granatami, predno se izroči. Priznati je. da se turška posadka bori zelo hrabro in verjetno je, da Ijoče šukri-paša raje poginiti s svojim zadnjim vojakom, predno bi kapituliral. Toda, če je Šukri paša to res trdno sklenil, potem se je obsodil na smrt — kajti trdnjava mora v naj-bliinjem času pasti. Turški ministrski svet je baje s! ienil principijelno, da izroči zavez-; »m Odrin, čim ga prisilijo k predaji. Ta sklep je silno po ceni zabava svojega namena, ki leži v tem, da Turčija že nekako v naprej dekreti-i". da smatra kot edino ceno obnovljene vojne drinopoljsko trdnjavo, pa eda ne bo dosegel. Zavezniki so 0 odločeni staviti po končani no-\ i vojni znatno razširjene mirovne 1 je, glede katerih pa se ne bodo .-.ali v nova pogajanja, temveč predložili visoki porti z lakonič-nim aut-aut. Poudariti je, da odobrava cela kanska zveza stališče bolgarske '.)dc, ki namerava po končani vojni evati mejo Midia-Rodosto. Želeti bi bilo, da se ta zahteva izpolni, ker se potem mnogo lažje uravnavala i ■ c d s bojna iimitačna vprašanja. Glede bodočih mej med posa-; icznimi članicami balkanske zveze obstoje faktično še nekatere diference. Imeni Bitolj in Solun jih označujete. Res je, da pripada po prvotnem razdeljevalnem načrtu Bitolj in tudi Ohrida Bolgariji. Razdelitev teritorija ined obema državama pa je bila dogovorjena takrat, ko so bili računi glede uspehov vojne še mnogo skromnejši, kakor pa poznejši dejanski rezultati. Razdelitev teritorija je bila nadalje odmerjena na podlagi vnaprej določenih vzajemnih zavezniških dolžnosti. Tudi v tem oziru je treba konstatirati, da je na primer Srbija storila mnogo več, kakor je bilo prvotno določeno in da je ziastt sedai pri obnovitvi vojske siguren uspeh le mogoč vsled najožjega sodelovanja bolgarsko-srbske armade. Razdelitveni dogovori med ^balkanskimi zaveznicami ne tvorijo del aliančnih pogodb, temveč so stimulirani v posebnih tajnih nogodbnh. katere radi njih ostale važne vsebine ni mogoče niKdar priobčiti. Važno je dejstvo, da so nova ozemlja pridobljena v imenu cele balkanske zveze, tudi eventuai. nova meja proti Turčiji bo v mire vnem instrumentu določena kot meja zvezanih držav in ne kot turško-bolgar-ska meja. Z drugimi besedami: celo ozemlje zahodno te meje bo šele po zaključenju miru razdeljeno med zaveznike v bistvu po meri. ki fo določajo prvotni razdeljevalni načrti, pa tudi po meri vojne udeležbe, uspehov, žrtev in izgub. Naravno, da bo pri tem upoštevati principijelno narodnostni princip Grkom, kar je grško, Bolgarom, kar je bolgarsko, Srbom, kar je srbsko. Toda povsem strogo se balkanske zaveznice tega principa ne bodo mogle držao. Bolgarija na primer dobi celo severno obal Egejskega morja z otokom Tha-som, akoravno je ta obal po večini nesporno grška. Mnogo lažje bo pri obojestranski dobri volji začrtati srb-sko-bolgarsko mejo. Navzlic hudi agitaciji, ki so jo v zadnjem času razvili nekateri takozvani macedonski četaški poveljniki za »bolgarsko Ma-cedonijo«, ki ne sine biti izročena Srbiji, ostane dejstvo, da prebiva v Macedoniji po večini jugoslovanski narod, katerega jezikovna indiviuai-nost je še tako malo razvita, da ga morejo reklamirati za sebe i Srbi i Bolgari. Nesporno je bilo v zadnjih desetletjih bolgarsko asimilančno delovanje uspešneje kakor srbsko, razlika med >-Srbic< in »Bolgari« pa obstoja tudi še danes bistveno v tem, da je Bolgar oni, ki se prišteva eksarhi-stični cerkvi. Srb pa je patrijarhist. Te razlike pa ne morejo priti v poštev, kadar gre za to, da dobi Srbija, ki je morala resignirati na pristanišče ter je v interesu evropskega miru in tudi v velikem interesu svoje zaveznice Bolgarske, katera je prevzela za gotove slučaje napram Srbiji velike obveznosti, priznala ustanovitev Albanije, primerne rekom-penzacijc. Bolgarska jih bo tem lažje dala, čim dalje se bo njeno ozemlje razprostiralo proti vzhodu. V interesu trajnosti in solidarnosti balkanskega saveza se je L dno nadejati, da bodo vse te sporne zadeve v splošno zadovoljnost poravnane. Po definitivni razdelitvi pa bo skrbeti za ojačenje Balkanske zveze. Dosedaj temelji naša konfederacija na alijančnih pogodbah, sklenjenih med Bolgarijo na eni strani in vsako posamezno izmed ostalih treh članic na drugi strani. Srbija in Grška ste torej zaveznici le indirektno. To bo treba izpopolniti in današnji obisk grškega ministrskega predsednika Venizelosa v Belgradu velja morda v prvi vrsti temu vprašanju. Vse aktualne zadeve balkanske zveze dozore še spomladi. Računati je, da bo vojna še tekom februarja končana. Potem pa potrebujejo balkanska države miru, da si uredijo svojo razširjeno domačijo. Z veseljem je zato pozdraviti nade, ki jih stavijo evropejski politiki v izmenjavo lastnoročnih pisem med Dunajem in Peterburgom. Mi, balkanski Slovani, se pa pri tem vendar ne moremo obraniti neprijetne slutnje, da bomo tudi mi — če ne predvsem mi — plačevali stroške evropejskega rniiu. Pad?a je beseda, da bodo pasovi, kateri naj zvežefo nekoliko razpoklo dunaj-peterburško prijateljstvo, rezani iz žive srbske kože. Upajmo, da se ta strah ne uresniči — ker se da prijateljstvo med Rusijo in Avstrijo doseči trajnejše in sigurnejše, kakor pa po poti, ki vodi prrko krajev, v katerih so pred nedavnim krvaveli jugoslovanski junaki za narod in svobodo ...____ 0 »dokazih nesramnosti". V C e 1 j u, 4. februarja. V mariborskem listu »Straža« št. 13 z dne 3. februarja beremo sledeče stavke: »Ein Dokument der Unver-schamtheit imenuje celjska »Deutsche Wacht« znane naše zahteve. Te krilate besede, ki pa nam popoi-noma nič ne imponirajo, upravičeno lahko obrnemo na postopanje liberalne stranke. Dokaz skrajne politične drznosti je, da si upa dr. Kukovec nastopati preti upravičenim zahtevam celega slovensk ga naroda na Štajerskem. Take politične netaktnosti slovenski narod še ni doživel od enega svojih sinov. Ta nelojalnost je tem večja, ker prihaja od človeka, ki si prisvaja vlogo nekakega voditelja. Če kak nemškutar kaj nespametnega trdi, češ, Nemci so nam pravični, potem se pač reče: Bog daj norcu pamet, je pač brezpetnik (!) kakega Orniga ali Stallnerja, pa dr. Kukovec, to je vendar od sile. Naše ljudstvo se kar zgraža nad takim postopanjem. Bridka žalost tare ob takih prizorih na našem bojišču vrli naš narod. Toda narod bo te liberalne možakarje kruto kaznoval; mi imamo zadosti skrbi, kako odbijati sovražni naval: na našo zemljo od strani tujcev — liberalne izdajice po bodemo prezirali in zaničevali . . . Nam je prav, da se blišči dr. Kukovčeva pHtvost in politična strast pred celim svetom . . . Kakor smo veseli, da je liberalni vodja v vsej nagoti pokazal svoje pičlo znanje, tako moramo njegovo zaslepljeno postopanje stigmatizirati kot nečuveno kompromitiranje slovenskih zahtev ... Iz Kukov-čevega zmašiia seva brezmejna strast, našim somišljenikom bi delali n?čast, ako bi se resno pečali s to mešanico nevednosti in zaslepljeno-sti . . .« In dr. Kukovec je v 2upelevcu med drugim govoril tako - le: »Za mene je prišlo v poštev tudi vprašanje, ali naj sploh govorim o dr. Benkovičevi nemški brošuri »Die Slovenen im Landeshaushalt des Herzogtums Steiermark«, oziroma ali naj narodna stranka molče soglaša z izvajanji dr. Benkoviča. Pri nas je še danes precejšnje števito ljudi, ki ob takih prilikah prepovedujejo različna mnenja, češ, če bi tudi ne bilo vse prav, vendar se z ozirom na narodne nasprotnike to ne sme povedati, ker ti take izjave porabijo, češ, Slovenci niso edini. Taka bojazen pa je že zato neopravičena, ker naprej izjavim, da so v bistvu dr. Benkovi-čeve pritožbe seveda utemeljene. — Vsak Slovenec na Štajerskem ve, da so krivice nemške večine nasproti Slovencem neznosne, naravnost nepopisne. Slovenski narod tega ne more nikoli zamolčati in narodna stranka je zato tudi nemške krivice vedno bičala, doslednejše in stvarnejše ko dr. Benkovičeva knjižica, in bo ta boi nadaljevala. Seveda se noče vezati v to svriio na gotovo taktiko za vse slučaje, najmanj pa na nepremišljeno oviranje vsakega dela v deželnem zboru. Da se v narodnem, kulturnem in celo popolnoma gospodarskem oziru Slovence prikraišuje, o tem se nimamo z dr. Benkovičem nič prerekati. Očitati mu moremo celo, da le težo teh krivic premedlo opisal. V ostalem pa moram izreči v celoti o spisu dr. Benkoviča svojo odkrito sodbo, nikakor ne iz nasprotja zoper pisatelja, da bi bilo boljše za štajerske Slovence, ako bi dr. Benkovič s to knjižico ne prišel... Zračunil je namreč napačno v našo sramoto, da plačamo le 13 do 15 odstotkov deželnih stroškov, dobimo pa za naše narodne potrebe 9 odstotkov, torej na leto za 1 milijon kron premalo. Dr. Negri in z njim vsi Nemci pa se smejejo, rekoč: Prijatelj dr. Benkovič, dobro si se odrezal; Nemci smo vedno Slovencem očitali, da plačajo samo 11 odstekov k deželnim stroškom in Slovenci so protestirali zoper našo trditev. Ti, kruti vodja slovenske obstrukcije, si pa nam sedaj prvi izmed Slovencev priznal, da še po vašem lastnem računu ne plačate mnogo več. Ujel si se. dr. Benkovič; Slovenci dobite 9% deželnih, stroškov že za narodne namene in ako se odšteje od takozvanih (po dr. Benkoviču) nevtralnih izdatkov (za urade, šole bolnišnice, ceste) ena tretjina za Slovence, torej izmed 45 rć okroglo 15 odstotkov, se vidi, da stanete vi Slovenci deželo okrog?o 25c/c vseh letnih izdatkov, plačate pa nam po dr. Benkovičevem računu 13 do 15 odstotkov; torej dobite za 10 odstotkov ali za dva milijona kron na leto preveč ... Ce bo dr. Benkovič sto let deželni poslanec, ne bo mogel popraviti velike škode, ki nam jo je s svojo nesrečno nemško knjižico napravil. Mislimo, da nam ni treba izgubljati veliko besedi. Vsak bralec bo sam ob sebi obsodil »Stražino« pisavo in se vprašal: aii ni v slovensko-kterikalni stranki na Spodnjem Štajerskem res nobenega poštenega človeka več? Drugače bi vendar moral biti upor proti falotom, ki na tako LISTEK. Slišnost hiše št. 17. Roman. /.ngleški spisal J. Storer Clousten. (Dalje.) Iztrgala mu je sešitek iz rok in je z ieznim glasom čitala: ». . . Tedaj je nastopil bedforski škof. Javna tajnost je, da so tega vzvišenega gospoda v mladih letih imenovali njegovi sošolci »Naso<', bodisi ker je njegov nos tako izred-r -vit, bodisi ker je imel navado, da je svoj nos vedno vtikal v zadeve lih tovarišev. Še danes je obse-od tega duha radovednosti, dasi vzema visoko dostojanstvo...« Ali so te v šoli res imenovali Naso«, he?« »Jaz... jaz...c je jecljal nesrečni škof. »Torej res! In — Bog vedi! — zaslužil si to!« Ne da bi se zmenila za škofovo moralično ogorčenje, je začela go-a čitati drug odstavek. ». . .Da se dobi jasen in nepri-transki vpogled v ta čudni slučaj, je treba uvaževati, da se vse sumljive okoliščine naslanjajo na izpoved ene same priče. Ta priča je škof bedford-ski. Ali je pa ta priča popolnoma zanesljiva? Ali je popolnoma nepri- stranska? Ali nima ničesar prikrivati? . . .« / »2ena ... na potovanje pojde-va,« je zaklical škof. »To je strašno, to je sramotno, to je škandalozno. Ta človek me gotovo kdo ve zakaj sovraži! Kdo je ta Feliks Chapel? Od kod ve vse te posamnosti. Saj so vse zlagane ali od kod jih ve?« »V uvodu romana je zapisano, da stanuje Feliks Chapel sedaj v ulici Hiacint št. 47., torej v Molyneuxovi hiši.« »Tam stanuje!« je vzkliknil škof in je postal ves bled. »To je še huje: zdaj bo . . .« Škof je umolknil, a njegova žena ni umaknila pogleda od njega. »Kaj bo zdaj?« je vprašala. j .Ni — ni — nič,« je jecljal škof. 2ena ga je pazno ogledala od vseh strani in energično rekla: »Kaj pa imaš še na vesti?« »Jaz — na vesti,« je ogorčeno vzkliknil škof. »Hvala Bogu, jaz nimam ničesar na vesti; jaz izpolnjujem vedno vse svoje dolžnosti . . .« »Da, da, da,« ga je prekinila žena, »vse to vem že davno — a povej zdaj brez ovinkov, česa se bojiš.« »Ničesar se ne bojim,« je izjavil škof, »a spričo nesramnih namiga-vanj v tem romanu se ob sebi razume, da mora moj značaj ostati vzvišen nad vsak dvom.« »Nad kateri dvom?« »Hotel sem reči, da še možnosti ne sme biti, da bi kdo vrgel le najmanjšo kepico blata na moje ime.« »Povej zdaj enkrat jasno, zakaj gre.« »Podli ljudje bi mogli misliti — iz kratka, stvar je sledeča: Znano ti je, da se rad vadim v francoščini.« »To mi ni znano.« »Ali, draga žena, to je vendar res.« »Jaz o tem ničesar ne vem, meni nisi o tem nikoli nič povedal.« »Torej — sem in tam — samo če je ravno priložnost — posvežim rad svoje znanje tega elegantnega in krepostnega jezika.« »Hm,« je dejala gospa, »ali smem vprašati, kdaj si se seznanil s tem krepostnim jezikom?« »V Parizu pred mnogimi, da, mnogimi leti.« »In na kak način posvežuješ svoje znanje tega jezika?« »S čitanjem književnih umotvorov, romanov in tako dalje. Ko sem obiskal Molyneuxa, sem imel v svoji torbici tak roman in — na nesrečo — sem ga tam pozabil.« »In samo zaradi tega si tako razburjen,, ker si pri Molyneuxu pozabil francoski roman? Hm —« »Ne razumi me napačno, ljuba žena. Jezi me le to, da je zdaj v Mo-lyneuxovi hiši tisti nesramni žurna-list — na naslovnem listu romana pa je zapisano moje ime.« Gospa Soper je svojega moža s pogledi skoro prebodla. »Knjiga je torej nesramna?« je vprašala. »Nesramna?« je ponavljal škof. »Veš, ljuba žena . . -« »Ali bi te bilo sram, če bi te kdo videl čitati to knjigo. Govori resnico! Ali bi te bilo sram, če bi tvoji otroci videli tisto knjigo v tvojih ro-*kah?« »Seveda bi ne videl rad, če bi otroci ... ki so še tako mladi . . .« »Kako se roman imenuje?« »Imenuje . . . naslov, da, je . . . francoski ... ne vem več dobro . . .« »O čem govori ta roman?« »O . . . o . . . nekem gospodu in o . . . o . . . neki dami . . .« »Da ... to se pravi . . . ona je bila poročena z nekim gospodom.« »Torej nastopa v romanu še več gospodov? Koliko pa?« »Ne vem . . . prišel sem šele do petega poglavja.« Gospa je napravila obraz, da se je na njem zrcalila vsa ogorčenost njene duše. »Že vidim,« je rekla, »da si čital svinjski roman in da te je res lahko sram. Kaj bodo rekli, če najdejo ta svinjski roman in na njem tvoje ime, ime škofa . ..« »Ce tisti pisac to izda, potem... sem izgubljen. Ah, ljuba žena!« Gospa ga je srdito zavrnila. »V takih razmerah ne maram slišati imenovanja, ki ti tako gladko teče z jezica.« Za trenotek je vladal molk; potem je rekla gospa: »Mož — zaradi tvojih otrok in tvoje žene je treba, da dobiš tisto knjigo nazaj.* »A kako?« »Nekaj bistroumnosti je treba in vse pojde. Na vsak način mora iti.« XXVIII. Irvin Molyneux ni imel samo sorodnike, katere je njegov zločin hudo potrl, marveč je imel tudi sosede, seveda sosede, s katerimi ni nikoli občeval, ker nista marala novih znanstev niti on niti njegova žena. Tako na desni, kakor na levi strani hiše št. 47 je stala mala vila. Na prebivalce hiše št. 49 je usoda gospe Molyneux napravila tak vtisk, kakor da se je v ulici pojavila kuga: čez oseminštirideset ur so bila okna zagrnjena, v hiši ni bilo več ži /e duše, na vrtnih vratih pa je vjsela tablica, naznanjujoča, da se vila da v najem ali pa proda. Molyneuxov sosed na levi strani, na štev. 45. je bil sloveči signor Dado di Fresco. Ta je bil tedaj na vrhuncu svoje slave; na stotisoce gramofonov je vsak večer pelo njegove sl?dke arije. Če je nastopil v gledališču Covent Garden ali v New Yorku, v Parizu, v Berolinu ali na Dunaju, so btii že tedne poprej vsi se* deži razprodani. Bil je prvi tenor sedanje dobe. A ne samo da je bil njegov glas brez primere, tudi igiati Je znal: tudi najbolj flegmatični poslušalec je trepetal kakor bilka v vetru če je Dado di Fresco na odru prisegal večno ljubezen ali celo umrl, (Dalje prihodnji« ) Stran 2 SLOVENSKI NAROD« 30 štev. drzen način slepijo po »Straži« in »Slovenskem Gospodarju« tisoče In tisoče nepoučenih ljudi, neizogiben. Vojna na Balkanu. Odrin. Kakor smo poročaH že včeraj, je trajalo tudi predvčerajšnjem bombardiranje Odrine celo noč od torka na sredo. Bolgari so zasedli vas Pa-nukli, kjer je poskusila posadka izpad iz trdnjave. Posadka se je morala z velikimi izgubami zopet vrniti v trdnjavo. Tudi včeraj se je obstreljevanje nadaljevalo ves dan, nekatere turške utrdbe pa sploh niso več odgovarjale, druge utrdbe so sicer odgovarjale, njih ogenj pa ni imel nikakšnega uspeha. Glavno nalogo pri obstreljevanju Odrina, je prevzela srbska artilerija, ki je poslala tja mnogo novih oblegovalnih topov in Še eno divizijo, tako da je naraslo število srbskih vojakov pred Odrinom na 70.000 mož. Celo iz Carigrada prihajajo sedaj poročila, da je položaj v trdnjavi zelo resen. Predvčerajšnjem ob 8. zvečer je dospela iz Odrina v Carigrad bre;.žična brzojavka, da so oblegovalci ves dan obstreljevali mesto in da je padlo v mesto 138 granat in 11 Šrapnelov. Število pač ne bo zelo natančno. Ubitih je bilo v mestu samo osem prebivalcev, 10 pa jih je bilo ranjenih. Tudi to število najbrže ne bo odgovarjalo resnici, sploh pa molči ta brzojavka o izgubah turškega vojaštva. Brzojavka pa priznava, da je začelo 53 hiš goreti in da oblegovalci z bombardiranjem še niso prenehali. Požar v Odrinu pa mora biti še mnogo silnejši, ker prihaja iz Svilena poročilo, da vidijo tam požar celo po dnevu in vendar je Svilen oddaljen od Odrina kakih 35 km v zračni Črti. Kakor poročajo iz Sofije, je popolnoma nemogoče dobiti kake podrobnosti o dogodkih na bojiščih, ker je general Savov vsa bojišča popolnoma zaprl za vse poročeval-stvo. Bolgarsko vojno ministrstvo je do sedaj objavilo samo dve kratki poročili o nadaljevanju in poteku bombardiranja Odrina. v ostalem pa se brani dati informacije. Tudi vojno ministrstvo principijalno ne demen-tira nobene vesti, ki prihaja z bojišč, da ne bi vzbudilo med prebivalstvom prevelikega zaupanja. Kljub temu je razpoloženje v Sofiji zelo zaupajoče in samozavestno. Nobeden ne dvomi, da bo tudi to pot bolgarsko orožje sijajno zmagalo in vse govori o sko-rajšnem pohodu zmagovite bolgarske armade v Carigrad. Sicer pa dvomijo tudi v Sofiji, da bo poveljnik Odrina, Šukri paša, predal mesto, nasprotno, so vsi prepričani, da Šukri paša Odrina ne bo predal niti če bi se udala turška vlada v bolgarske zahteve. V Sofiji se boje tudi, da bodo Turki, če pride do skrajnega, pomorili vse Bolgare, ki se nahajajo v Odrinu. Splošno pa zahteva vsa javnost, da se bolgarska armada ne ustavi na polovici pota in da mora zavzeti tudi Carigrad. Tudi vojaški krogi soglašajo s to zahtevo. Kabinetu Gešov sicer pripisujejo preveliko popustljivost, toda v sedanjem trenotku bolgarski kabinet ne more ustaviti operacij, dolier niso uspešno končane. Splošno zaupanje v zmago je tako veliko, da javnost niti ne misli na to, da bi se mogla vojna ponesrečiti. Enako razpoloženje vlada tudi v armadi, kar je najboliši porok za zmago bolgarskega orožja. Kar pa se tiče razmerja Bolgarske napram Romunski, ne smejo časopisi o tem razmerju ničesar priobčiti. Kako odločno in premišljeno dela bolgarsko vrhovno poveljništvo na padec Odrina, je razvidno tudi iz sledečega slučaja, ki se zdi sicer na prvi pogled nekoliko neusmiljen, vendar pa lahko izdatno pospeši padec Odrina, pred vsem pa prepreči eventualno možne komplikacije. Začetkom novembra je odposlal nemški Rdeči križ ekspedicijo za bolne in ranjene v Odrinu. Ekspedicije pa v Sofiji niso pustili naprej. Zaman se je trudil nemški poslanik in končno se je celo nemška cesarica, pod katere protektoratom stoji Rdeči križ, obrnila ra bolgarsko vlado, da dovoli ekspediciji pot v Odrin. Prošnja nemške cesarice le bila zavrnjena in bolgarska vlada ji je izrekla svoje obžalovanje, da ne more ustreči nieni želji iz taktičnih ozirov. Ekspedicija se je nastanila v Plovdivu, kjer ji je izročena skrb za turške bolnike in ranjence. Skader. Neverjetno si nasprotujoče vesti prihajajo danes iz Skadra. »Lokal-anzeiger«, ki se rad solnči v zmagah Turčije na papirju, priobčuje brzojavke iz Rima, glasom katerih so napravili Turki pred par dnevi izpad iz Skadra ter občutno udarili srbsko in črnogorsko oblegovalno armado. Baje so Turki s pomočjo Albancev ujeli dva srbska bataljona, ki so jih pa proti obljubi, da se ne bosta udeležila nadalinih bojev, zopet izpusti- li Turki so napravili pri tem velik plen. Iz Drača so morali poslati Srbi nove pomožne čete za oblegovanje ftkudra. Iz Cetinja pa poročajo, da je pričakovati v najkrajšem času, da se Skader preda. Baje je tozadevno poslal poveljnik Hassan Riza bdg že odposlance k srbsko-črnogorskemu vrhovnemu poveljništvu. »Vossische Zeitung« zopet poroča z Dunaja, da je krožila včeraj zvečer v zelo dobro informiranih krogih kot popolnoma zanesljiva vest, da je Skader včeraj popoldne padel. Vršil se je prej še strahovito ljut boj, ki je bil za turško posadko nesrečen. Skadrski poveljnik Hassan Riza beg je bil baje umorjen. Seveda tej vesti še^ikakor ni mogoče verjeti ker so do sedaj izostala vsa nadaljna poročila. * Srbi v Draču. Malo pomirjajoče so vesti, ki prihajajo preko Rima iz Drača. Naravno je sicer, da so začeli Srbi v Draču pobirati vojni davek, to stori skoro vsak zmagovalec, vendar pa je v tem postopanju tudi skrita nevarnost. Iz DraČa poročajo, da je srbska oblast brez prejšnega naznanila uvedla vojni davek nad že obstoječim 11% uvoznim davkom na sol, petrolej, vžigalice, cigaretni papir, sladkor, kavo in surogate, čokolado, oljkino olje, pivo, vino in likerje. To dejstvo samo na sebi ni prav nič presenetljivo, bolj pa je presenetilo drugo poročilo iz Rima. Neka odlična srbska oseba, ki se je mudila nekaj Časa tudi v Draču, se je baje izrazila proti poročevalcu »Tribune«, da Srbi ne bodo zapustili Drača. Drač tvori kos srbske domovine in je bil zavzet s krvjo srbskih junakov. Drač mora ostati Srbom in naj bodo politične in mednarodne posledice katere koli. Če nas hoče Av-stro-Ogrska pregnati z bajoneti, — je zatrdil oni odlični Srb, — nai to poskusi. Upirali se bomo do zadnjega moža. Ustvarili smo že, celo proti volji kralja, skupine čet za slučaj, da bi se kralj Peter udal zahtevam velesil, * Albanija. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se londonska konferenca veleposlanikov v vsaki svoji seji bavi z vprašanjem meje prihodnje Albanije, da pa še niso premagane vse težko-če, ki so nastopile že začetkom pogajanj. Rusi podnirajo še nadalje zahteve Srbije in Crne gore, med tem ko zahteva Avstro-Ogrska, kakor znano, Skader in Prizren za prihodnjo Albanijo. Sedaj obravnavajo veleposlaniki že dva meseca o teh vprašanjih in vendar še niso prišli niti za korak naprej. Končno bo vendar treba poslati znanstveno komisijo v Albanijo, da se bo prepričala, da so te neodkrite pokrajine, deveta dežela, kjer se cedi med in mleko za diplomate. Povest slov. prostovoljcev. (Napisal M. C.) (Dalje.) Tekom svojega bivanji med brati Crnogorci sem imel mnogokrat priliko, opazovati Arnavte, mnogo sem čul o njih od Črnogorcev, ki so po več let živeli med njimi in zato mislim, da ne bo odveč, ako se na tem mestu tudi pri njih nekoriko po-mudim. Arnavti, s katerimi sem prišel v dotiko, pripadajo večinoma plemenu katoliških Malisorov. Crnogorci jih zovejo »Kačake«. Odlikujejo se po vitkem stasu, ženske pa so večinoma le srednje visokosti, mnoge izmed njih prave krasotice. Velike, črne oči gledajo naivno nagajivo v božji svet, prijazne so, a resne. Goste, kakor oglje črne lase, nosijo zvite pod ruto. Tudi moški so večjidel lepi ljudje. Obraza so bledega, podolgovatega, lase imajo spredaj na kratko ostrižene, zadaj pa jim valove celi kodri na tilnik izpod plitve bele čepice. Dolge, bele, črnoobrobljene hlače se tesno oprijemljejo udov, za pasom se jim svetijo samokresi in pasovi patron Brezdvomno bi tudi marsikatero civilizirano evropsko punco očaral pogled na takega vojnika, ko stopa ponosen, svoboden, z repetirko na rami po svojem divjem skalovju. Simpatčen bi bil Albanec, ko bi imel stasu primerno plemenito dušo, a te boš zaman iskal pri njem. Ze na obrazu se mu čita nekaj lokavega, divjega, zverinsko krvoločnega. Noben pravi Črnogorec, ki po-bližje pozna Arbanase (črnogorski izraz za vse Albance spfloh), jim ne bo zaupal. Značilna za črnogorski pojem o Albancih je sledeča zgodba, koje sem bil sam priča. Gotovo se čitatelji spominjajo onega večera, ko sva prenočila s tovarišem v arnavtski kuli, kjer se je nahajal vojni minister z generalnim štabom. Takrat je došel v mraku vpliven albanski šef v kočo in povabil vojnega ministra in brigadirja Kusovaca na večerjo. Pravil Je, da je zaklaf dva janca in da je pojedina že pripravljena. Ne vem, ali povabljenca res nista imela časa, da se od-zoveta vabilu vem le to, da sta sporočila Arnavtu, da vsled pomanjkanja časa hvaležno odklanjata povabilo in on je ponujal deset kron okrog vojnikom, če ga kdo spremi do njegove, pol ure oddaljene koče. Pravil je, da ponoči nerad hodi sam domov, ker se boji turških tolovajev, a nihče ni hote! sprejeti njegove ponudbe, tako, da je hočeš nočeš, moral odlaziti sam, brez spremstva. Prihodnji večer smo pa baš mi prostovoljci, Čeprav neradi, zvedeli, da so postirane turške baterije le pol ure od nas. Ne bom sumničil onega Albanca, da je hotel spraviti vojnega ministra in brigadirja v kako zasedo, akoravno sem za svojo osebo prepričan, da ni imel bogve kako plemenitih namenov, povedal sem to zgodbo le radi tega, ker pokaže v jasni luči, kako mnenje imajo Črnogorci o Arnavtih sploh. Ne iz strahu pred Turki ga ni hotel nihče spremeti domov, temveč iz strahu pred za vratnim napadom od strani Albanca samega. Noben Arbanas ni sme! priti v taborišče črnogorske vojske, če ga niso poznali kot povsem zanesljivega prijatelja. Mi prostovoljci niti v bližino tabora nismo pustili Arnavtov, čeprav se jim je po orožju poznalo, da se bi jejo na strani Črnogorcev proti Turkom. Kdo bo pa tudi zaupal ljudem, med katerimi se najdejo taki, ki so na Cetinju od vojne uprave ore-jeli orožje in municijo, potem pa samo čakali na ugodno priliko, da obrnejo cevi proti Črnogorcem. Že gori enkrat sem seznanil čitatelje s takimi vjetniki in oni niso tvorili samo izjeme, kakor sem čul iz popolnoma verodostojnih virov. Naš slovenski pregovor pravi: »v lepem telesu biva grda, pokvarjena duša« in te besede veljajo, če le kje, gotovo za Albance. Resnici na ljubo pa moram zopet priznati, da niso vsi enaki. Mnogo Malisorov se bije še sedaj v črnogorski vojski proti skupnemu sovražniku in slišal sem veliko lepega o njih. Vse jih čisla kot pogumne in drzne vojnike, a ne zaupajo se jim v bojih nikdar odločilne postojanke, ker je spibšna sodba, da so zmožni ob prvi pripravni priliki obrniti orožje proti dosedanjim sobojevnikom. Naj se povzdigujejo Albanci po nemškem časopisju v deveta nebesa, naj se obešajo njihove vrline na veliki zvon cerkve sv. Štefana na Dunaju, jaz sem dobil le slab vtisk o njih. Z gotovostjo lahko trdim in prepričan sem docela, da bi vsaka druga vojska, ki bi imela z njimi opravka, še vse drugače postopala .proti njim, kakor delate srbska in črnogorska vojska. Zavratnežev in krvolokov po mojem mnenju noben kulturen človek ne mara. izjemo naj že delajo zaradi mene nemški diplomatje. Dovolj bodi o Arnavtih. Med veselim petjem in ukanjem je odšel naš bataljon dne 26. novembra zgodaj zjutraj iz Leša. Izvedeli smo, da odkorakamo proti Tarabošu in veseli smo bili, ker smo se že začeli dolgočasiti v Lešu. Ob osmih zjutraj smo dospeli v Medovo in tam se nam je pridružila četa amerikanskih črnogorskih sokolov v uniformi. Založili smo se s slanino in kruhom in po kratkem odmoru odšli dalje. Vsi bataljoni, ki so taborili v Lešu in Medovi, so se dvignili na pot proti Tarabošu, le v Medovi smo pustili peščico vojnikov poleg srbske vojske. V Lešu pa so ostale srbske divizije. Hodili smo po isti poti, kakor smo došli izpod Črnega vrha v Medovo. Vroč dan je bil, morje skoro popolnoma mirno. Bataljon za bataljonom se je vil v enostopu po morskih sipinah v nedoglednih vrstah. Celi dan smo potovali v hitrem pohodu brez odmora, le okrog poldne smo posedli za par minut, da smo povžili slanino in kruh. V mraku smo dospeli v zapuščeno arnavtsko vasico blizju onega bojišča, kjer so Črnogorci prvič po najinem prihodu v tabor klestili Turke. Prebivalci vasice so bili muslimanski Arnavti in ti so pobegnili iz strahu pred črnogorsko vojsko, najbrže vsled tega, ker so imeli slabo vest. Prenočili smo torej v izpraznjenih kočah. Ob štirih zjutraj naslednjega dne smo odrinili dalje in ob zori došli na bref Bojane, kjer smo se ustavili. Vsa ostala vojska je prišla za nami, pehota, topništvo in tren, tako, da je kar mrgolelo vojaštva na levem bregu Bojane, prav tam naokoli, kjer sva midva pred približno štirinajstimi dnevi dospela v taborišče južne črnogorske armade. 1 Začel se je prehod vojske *ez Bojano. In s kakimi sredstvi! (Dalje prihodnjič.) Štajersko. Iz Trbovelj. Tukaj je zbolelo blizu 50 rudarjev na legarju. Ponavljajo se še vedno novi slučaji, tako, da je občinska izolirnica prenapolnjena. Danes je občina brzojavila Rdečemu križu za poljske barake in usmiljenke. Da je legar izbruhnil, Je največ kriva nesnaga po rudniških hišah in slaba hrana. Nasvetujemo našemu okrožnemu zdravniku dr. Kepi, da bi se malo bolj zanimal za zdravstveno stanje naših rudarjev, za stanovanja in straniščne prostore. Ker tukaj bi bilo res hvaležno polje za njegov človekoljubni poklic. Pa kaj koristi, ker je vsaka beseda »bob ob steno« in odgovorni faktorji vedno šele po toči zvonijo. Iz Trbovelj. Rokodelska zadruga za laški okraj je priredila od 7. do 31. januarja tukaj strokovni podučni tečaj za krojače. Strokovnega učitelja Kaierja je poslal štajerski obrtnopo-speševalni urad. Tečaj je obiskovalo 14 krojačev. Iz Celja. Graško nadsodišče je imenovalo pravnega praktikanta pri tukajšnjem okrožnem sodišču dr. F. Gos s letna pl. Werkstatte-n a za avskustanta. Iz Št. Jurja ob J. ž. Napredno politično društvo za Št. Jur in okolico priredi v nedeljo dne 9. februarja javen društven shod na Kalobju. Govori o obstrukciji v štajerskem deželnem zboru in raznih gospodarskih vprašanjih dr. Jos. Z d o 1 š e k iz Celja. Iz Št. Jurja ob Ščavnici. Dne 9. januarja je zgorelo Tereziji Cvetko celo domovanje in 30. januara gospodarsko poslopje Jožefa Jurinca v Berkovcih. Orožniki so dobili kot po-žigalca 1 Dietnega dečka Alojzija Repa. Dečko je zanemaril šolo in se raje potepal ko učil; tudi ni maral delati. Ko sta orožnika mladega nepridiprava prijela, se je branil z rokama in nogama in ju je v roke grizei. Tako se godi z deco, ki nima strogega nadzorstva doma in v šoli! Iz Kostrivnice. Gospodu Janku Ozmecu, nadučiteiju v Kostrivnici, je v ponedeljek'3. t. m. umrla nagle smrti hčerka Milenica v polpetem letu svoje starosti. Komu se sodi dobro na Spodnjem Štajerskem? Pisatelj Ljudevit Furlani pripoveduje v svoji knjigi: »Uvod v praktično politiko« sledeče: »Poznal sem duhovnika, ki je vse do piČice verjel, kar so ga v bogoslov-niči učili. Ko se je govorica zasukala na razne stanove, je ponosno dejal: Dominus vobiscum še ni nikoli kruha stradal, et cum špiritu tuo pa že večkrat. V tem je tičala zanj vrednost in važnost duhovskega stanu.« Istega naziranja je najmanj 99% naših »gospodov«. Urinili so Se v javnost, deloma, da bi si priborili čim lepših far in cerkvenih korit kot »branitelji vere«, deloma pa, da bi siromašno ljudstvo zamotili. Kajti če bi začeli naši kmetje in še bolj naši mali posestniki, kočljarji, študirati sijajne gmotne razmere svojih »duševnih očetov« — bi bilo duhovniškega političnega vodstva marsikje konec. Statistika nas uči, da ima na Sp. Štajerskem 21.874 malih posestnikov komaj 45.627 ha zemlje; na vsakega pride torej komaj 2 ha. Razumljivo je, da morajo ti kočljarji trdo delati, da sebe in svoje mnogoštevilne družine preživijo. Ako ra-čunimo povprečno na vsako rodbino 5 glav, vidimo, da uživa več ko 100.000 ljudi skromne sadove 45.627 ha zemljišča. Sedaj pa poglejmo, kako je z gg. duhovniki! Na Sp. Štajer-sem impmo posvetnih in redovnih duhovnikov skupaj 262 (po stanju 1. 1910); in ti uživajo pridelke in dohodke 20.705 ha ceikvenih zemliišč! 262 duhovnikov brez rodbin in še z velikimi stalnimi plačami in drugimi dohodki ima užitek od zemljišča, na katerem se po zgornjem vzgledu živelo najmanj 50.000 ljudi. Iz tega se vidi, zakaj se naši »gospodje« tako zelo boje — francoskih razmer in zakaj v enomer kriče po svojem časopisju, da ie »vera v nevarnosti«. Slovensko glasbeno društvo v Mariboru priredi svojemu v Ljubljano odhajajočemu prijatelu »Loji« v torek, 11. t. m., v Narodnem domu poslovilni zabavni večer. Nr. Neudl, sodnik, je namreč premeščen v Ljub-ljaro, ker mi na Štajerskem slovenskih sodnikov seveda ne rabimo. Akademično tehnično društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se vrši njegov III. redni občni zbor v soboto, 8. t. m., v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Začetek točno ob 8. zvečer. Slovanski gostje dobrodošli ! Drobne novice. Iz Laškega trga. Dne 30. januarja je povozil tržaški brzovlak na progi med postajama Laški trg in Rimske toplice železniškega delavca Suhavožena. Stroj ga je zgrabif in na kosce raztrgal. — Iz Maribora poročajo, da je obiskoval tam različne stranke nek človek, ki se je izdajal za agenta neke tržaške veletrgovine s kavo. Nabral je več naročiL A stranke so dobile vsled teh naročil po povzetju namesto kave — brinjeve Jagode. — Iz Orehove vasi pri Racah poročajo, da bi morale biti že julija leta 1912. občinske volitve, a župan, državni poslanec Pišek, jih bojda iz strahu pred svojimi nasprotniki zavlačuje. — VŠoštanjuseje naselil kot nemški odvetnik neki dr. Karel Petritschek. — Iz Maribora. Tu je umrl krovec in hišni posestnik Rudolf Blum, 73 let star. — Izlaške-g a o k r a j a poročajo, da se je pojavil tam znani cerkveni tat Franc Dre-venšek. Pri Sv. J ur ju nad Hrastnikom je s krampom puščal cerkvenemu nabiralniku in odnesel 15 K; vrhu tega je odnesel iz ročnega nabiralnika štir krone drobiža. Orožniki ga pridno iščejo. Drevenšek je še le pred kratkim bil iz celjskega zapora odpuščen. — Iz Brežic. V Seli sta se sprla posestniška sina Janez Zavrič in Anton Cerin. Ta je zgrabil nož in ga porinil Zavriču v hrbet s tako silo, da so ga komaj iz rane dobili. Ranjenca so spravili v brežiško bolnišnico. — Iz Gornjega grada. V spodnjem trgu sta se stepla dne 29. januarja zvečer dva kmečka fanta. Pri pretepu je udaril eden, neki Reter, svojega tovariša z žeblji okovano lato po glavi in obrazu. Žeblji so šli na-padencu v meso in provzročili hude rane. Suroveža so že djali v zapor. ;QPQŠkQ: Goljuf. Dne 3. t. m. se je posrečilo beljaški policiji prijeti Rajmunda Riederja, ki ga je delj časa iskala. Imeli so ga tudi že v policijskem listu in ga je tudi orožništvo zasledovalo zaradi raznih goljufij. Oddali so ga okrajnemu sodišču. Smrtna nesreča. Dne 1. t. m. je vozil 321etni posestnik Pirovec iz Goric v občini 2itaraves za najemnika Antona Lesjaka v Giobasnici opravo za gostilno. Popoldne je prišel v gostilno in zahteval četrt vina. Ker Lesjak še ni imel vina pripravljenega, je šel Pirovec v vežo, kjer je stal sod s 100 litri vina ter zavalil ta sod sam po stopnicah v 2 in pol metra globoko klet. Pri tem pa mu je spodrsnilo in sod je šel čez njega. Pirovec se je kiiub temu še pobral in prišel do prve stopnice, kjer pa se je moral usesti. Anton in Fran Lesjak sta ga peljala v kuhinjo, ko pa so mu dali piti vode, mu je pritekla kri skozi nos in ušesa. Umrl je, predno je prišla zdravniška pomoč, v par minutah. Krivda na tej nesreči ne zadene nikogar. Frimorfiko. Tat starec. SOletni Valentin Jaz-bič iz Komna je pregovoril svojega znanca, s katerim se je slučajno sešel v Trstu, da sta skupaj prenočevala. Ponoči je ukradel svojemu tovarišu iz denarnice, katero je imel ta pod zglavjem, 1400 kron in pobegnil. Jazbiča so aretirali na kolodvoru v Gorici ravno ko se je hotel odpeljati v Videm. Žrtev blazneža. Včeraj dopoldne je nenadoma zblaznel delavec Ma-rega v Gorici. Odprl je okno in začel streljati z revolverjem. Njegova soproga je poklicala soseda Pertota, da bi moža pomiril in mu vzel orožje. Marega pa je ustrelil na Pertota trikrat, predno je prišel ta do njega. Vse tri krogle so zadele in Pertot je obležal mrtev. Po hudem boju šele se je posrečilo, da so blazneža zvezali in odpeljali v biaznico. Nesreča na morju. V tržaškem zalivu je trčil vsled silne megle Lloy-dov parnik »Nippon« v laško jadrnico »Agneze«. Jadrnica bi bila popolnoma porušena, če bi ne bil kapitan parnika v zadnjem trenotku opazil nevarnost in ukazal strojniku z vso silo nazaj. S tem je trčenje toliko oslabil, da je jadrnica samo lahko poškodovana. Vsled velike megle se je zgodilo tudi več manjših nesreč, vsi parniki pa so imeli velike zamude. Ukradeni kuponi. Neki Dunaj-čan je poslal pred par dnevi nekemu znancu v Trst pismo, vkaterem je bilo več kuponov, ki so bili vredni 1551 kron. Naslovljenec je pismo dobil, toda kupone je med vožnjo nekdo iz pisma ukradel. Mater je hotel ustreliti z revolverjem neki 171etni, brezposelni fant v 'Irstu in sicer zato, ker ga je mati karala in mu ni hotela dati denarja. Nasilneža so sosedje na materin klic zvezali in izročili policiji. Boj med železnico Canadian-Pa-ciflc in sredozemskim Poolom. Konflikt med Canadian-Pacific in med sredozemskim Poolom se vedno bolj poojstruje. Gotovi krogi pritiskajo na viado in posebno na vojno ministrstvo, da prekliče Canadian-Pacific zagotovljene ugodnosti. Vojno ministrstvo bo tudi bržkotne storilo, ker je v interesu države, da se ne izseli toliko mladih moči v tujino, posebno pa še v Kanadio, kjer se mora vsak priseljenec v treh letih nacijo-nalizirati. Nameravana otvoritev konkurenčne druge proge Trst-Kana- 30 štev SLOVENSKI NAROO. Stran 3. dia bo bržkotne izostala, ker bi utegnila Canadian-Pacificu le koristiti, ker bi dovažala več priseljencev. Pač la nameravajo v Poolu združene pa- obrodne družbe, da bodo določile za >ristanišča svojih parnikov ona mesta, ki niso z žeteznico Canadian-Pacific zvezana. Vlak je skočil s tira. Iz Reke poročajo, da je skočil predsnočnem na ogrski progi ne daleč od Reke s tira tovorni vlak, ki je imel 23 voz. Vzrok ni znan. Ko so padli prvi vozovi s tira, so železničarji zavrli ostale vozove, toda niso jih mogli obdržati na tiru. Pet voz je popolnoma razbitih, vsi ostali so poškodovani, proga pa je tako porušena, da jo bo- o komaj v dveh ali treh dneh po-avili. Izmed železničarjev se ni beden ponesrečil. jBlika železniška nesreča na Ogrskem. Kakor smo že včeraj poročali na ažirjev. Dosedaj je znano,da je sprevodnik na zadnjem vozu tovornega vlaka, kjer se je izvršito eksplozija, popolnoma zgorel, strojevodja brzo-vlaka je umrl, 5 ali 6 oseb je opečenih, dva sta lahko ranjena, ostali že-'czničarji pa so skoro vsi več ali manj težko ranjeni. Ob progi je b;ia naložena mrva in kupi koruze, ki so se vneli in strašno pospešili požar. Kmalu nato je prišel iz Medvesa poseben rešilni vlak, ki je pripeljal gasilce. V Medyesu so namreč kljub oddaljenosti 4 km, zapazili ogenj. Bilo je veliko ljudi pokonci, bili so na raznih veselicah in vse je prihitelo • t pomoč. Pogasili so končno ogenj, poseben vlak pa je odpeljal ostale vozove, med temi tudi salonski voz princa Eitfa Friderika v Medvas, odkoder je odpotoval princ z brzovla-kom št. 604 naprej. Med vožnjo do Medyesa je poklical princ že omenjenega poročnika gosp. Adamiča v svoj voz in ga povabil k obedu. Med razgovorom se je princ posebno zanimal za običaje in kulturni napredek tamošnjega prebivalstva, omenil pa je na poročnikov odgovor, da je iz Ljubljane, prav pohvalno tudi Ljubljano in se je izrazil, da mu je naše mesto jako simpatično. Pozna njega razvoj že od potresa sem. Na mestu nesreče še vedno delajo in odstranjujejo razbite dele vozov in popravljajo tir. Bolnike so odpeljali v bolnišnico, nekaj pa se jih je odpeljalo. Katastrofa je bila silna in bo imela gotovo za marsikoga ne-dogledne posledice. Dnevne vesti. + Oddaja mizarskih del pri državni policiji. Pri sedanji mizeriji v obrtniškem stauu je naravno, da se moramo zanimati za oddaje del raznim obrtnikom. Splošno je bila vedno navada, da so se oddajala vsa dela javnih korporacij vedno po razpisih, kar je tudi edino pravilno. Kaj pa je dalo povod novemu ravnatelju bodoče državne policije v Ljubljani grofu Knimiglu, da je oddal vsa mizarska dela, ki jih bo treba pri instalaciji državne policije v Ljubljani brez razpisa mizarskemu mojstru Rojini za 10.000 K, ne more razumeti noben razsoden človek. Naravnost škandalozno pa je, da se je ta oddaja izvršila za hrbtom vsega obrtništva brez razpisa! Če se misli grof Khii-nigl na ta način vpeljati, bomo imeli prav kmalu priliko prav neprijetno govoriti ne samo o tej zadevi! + Canadian Pacific Railway. Listi poročajo, da sili vojno ministrstvo na to, naj vlada prekliče kanadskim spekulantom dovoljene olajšave za lov na izseljence. Listi pravijo, da vojno ministrstvo ne more dopustiti, da bi tuji spekulantje vabili cvet vse mladine, da se izseli v Kanado, kjer se mora vsak izseljenec po preteku treh let nacionalizirati, to je, postati kanadski državljan. Tudi poročajo ti listi, da bo kanadskim spekulantom samo ustreženo, če napravijo konkurenčne parobiodne družbe več zvez med Trstom in med Kanado, kajti kanadska družba ima velikansko mnogo sveta in čim več izseljencev spravi v Kanado, toliko ljubše ji je. Bog ve, če je dr. K r e k a kaj sram. da se je izpostavil za kanadske spekulante? -i- »Slovence vo« pobalinstvo. Kakor no že javili, poročil se je odvetniški koncipijent g. Lotrič z gospodično Ferlugovo. Poročil ju ie civilno g. dr. Klodič vitez Sahladoski. c. kr. okr. komisar v uradu okr. glavarstva v Kopru, pod koje glavarstvo spada, dosedaino nevestino bivališče grad Mocco pri Ricmaniih v Istri, last njene matere. Priči sta bili gg. doktorja Kreč in Tola7zi. ženiuo-va sošolca. Proštov fantek, dobro vedoč, da smejo le župani mest z iastnim statutom take funkcije opravljati, dovolil si je pa v »Slovencu^ na pepelnično sredo torej na dan pokore predpustno šalo, hoteč spravljati s to poroko v stik kraj in osebo nekega neljubega mu župana, ki ni imel in tudi ne more imeti pri takih funkcijah nobenega posla. + Se jim že skomina! Oester-reichischer Exportverein< je nedavno tega priobčil v »Neue Fr. Presse« nekak oklic, v katerem opozarja »mlade Avstrijce«, da bo na Balkanu po končani vojni na razpolago mnogo mastnih služb in da bi kazalo, da bi te službe zavzeli ti »mladi Avstrijci«. Društvo končno poziva* vse one, ki se nameravajo potegovati za te službe, naj se pridno uče srbskega in bolgarskega jezika in naj svoje prošnje že sedaj predlože društvenemu odboru, da jih svoječasno izroči na pristojnem mestu. Kakor se vidi, se našim Nemcem že skomina po dobrih službah na Balkanu. To jih pa čisto nič ne ovira, da bi po svojih listih ne ščuvali proti upravičenim zahtevam balkanskih narodov in da bi dan za dnevom ne blatili srbskega in bolgarskega naroda kot drhal morilcev, roparjev in tatov. Toda služba, mastna služba bi bila pa le dobra iti »velekulturni« naš Nemec, ki zmerja sicer Balkance z »usivci« in »koštrunskimi tatovi«, bi sprejel dobro službo tudi iz rok takih »tatov, morilcev in razbojnikov«! No. to pot se premeteni Švaba moti: Srbi in Bolgari so ohranili v predobrem spominu divjanje nemških listov proti upravičenim težnjam balkanskih narodov, najbolj pa so si zapomnili znane nemške intrige, ki so imele namen Balkance spraviti ob sadove njihovih krvnih žrtev in njihovih sijajnih zmag. Zato si bodo pač stokrat premislili, predno bodo vzeli te gadiče iz gadje zalege, da jih vzrene na svojih prsih v strupene gade. Če bodo imeli Srbi ali Bolgari potrebo, da izpopolnijo kakšna sl»žbena mesta z 'materijalom iz inozemstva, nrav gotovo ne bodo segali po Šva-bih, marveč se bodo obrnili raje na svoje krvne brate, o katerih so lahko vnaprej prepričani, da ne bodo samo dobri in sposobni uradniki in uslužbenci, marveč tudi dobri Slovani, ki ne bodo tujci s tujimi težnjami v deželi, temveč zanesliivi državljani ter zvesti in verni sinov? svoje nove srbske ali bolgarske domovine! + Nemška nesramnost. Poštarji i in poštarice po deželi so začetkom | tega leta dobili z Dunaja pisma tc-ie vsebine: »Vaše blagorodje. Kot soproga uradnika za poštne zadeve pri trgovinskem ministrstvu na Dunaju si usojam obrniti se na vaše blagorodje v tej le stvari: Imam veliico zalogo suknenih ostankov, damskih srajc in otroških oblek in bi za svoje skrajno solidno, a vendar zelo ceno blago rada našla odjemalce tudi v tamkajšnjem kraju. Bila bi vam torej zelo hvaležna, ako bi bili tako lju-bezi.jivi, da bi name opozorili svoje znance. V to svrho si bom dovolila poslati imenovano blago za poskuš-njo, Čim dobim vaš cenjeni odgovor. Z vso gotovostjo pričakujem, da bodo ljudje, ki bodo imeli priliko se osebno prepričati o izborni kakovosti blaga, prav radi kaj kupili in da bodo tudi v bodoče ostali moji stalni odjemalci. Zadovoljna bi bila tudi z enkratnim malini naročilom, ako bi ne bilo mogoče napraviti večje kupčije. Moj soprog je v svoji lastnosti kot računski revident pri trgovinskem ministrstvu v položaju, da vaše blagorodje podpira s svojimi priporočili pri morebitnih prošnjah za na-stavljenje ali premeščenje, da se s tem izkaže hvaležnega za meni izkazano uslugo. S prošnjo, da mi Čim najpreje naznanite kakšno količino blaga naj pošljem za poskušnjo na vaše blagorodje, se beležim, vsak čas pripravljena k proti uslugam, z velespoštovanjem N. N. Dunaj.« — Pismo je seveda pisano nemško. Iz besedila samega je že razvidno, da je stvar sleparska. Premetena Du-najčanka pač misli, da so Slovenci tako neumni, da bodo šli na limanice kakor muhe na lim. Če se jim obljubi, da jih bodo »gospod soprog, računski revident pri trgovinskem ministrstvu« podpirali s svojimi »mogočnimi priporočili.« Imena dotične »gospe soproee računskega revidenta pri trgovinskem ministrstvu« za sedat še nismo navedli, ako pa se nrenriča-mo. da se je navihani Nemki le posrečilo oslepariti koea. bomo sleparsko nismo seveda takoj izročili pristojni oblasti. Pozivamo torej vse tiste, ki bi bili na kakršenkoli način oškodovani od »gosne soproge go-snoda računskega revidenta pri trgovinskem ministrstvu,« naj nam to nemudoma naznanilo! ~~~ Iz nnHtič*ie službe. Deželno-vladnt tainik dr. Anton P i 1 s h o -fer. vodia okrajnega glavarstva v Pnstoini je imenovan za okrajnega glava n'a. + Iz Ijtadskošosffeg službe. Oči-Mtica Mariia S i r n i k o v a na fto-lem je nrestavliena na štirirazredni-co v Grahovem. — Slovenec v črnogorsk? vojski. Kakor je znano, sta se slovenska pravnika Čop in Lipar udeležila kot nrostovoljca na črnogorski strani bojev pred Skadrom. Ko ie bilo skle-nieno premirje, sta se vrnila v domovino. Sedaj je pravnik Čop zopet odšel v Črno goro, da vstopi kot pro-stovoljev v Črnogorsko armado. — O padcu ali predaji Odrina bomo dobili brzojavno obvestilo naravnost iz glavnega taborišča oblegovalne armade. Obvestil nas bo o tem eden izmed prijateljev našega lista, ki se nahaja v odličnem položaju pred Odrinom, seveda samo v slučaju, ako ostane on sam živ. — Potovanje slovenskih učiteljev na jug. Piše se nam: Čitajoč članek pod tem naslovom, začudil sem se, in gotovo tudi drugi, da se v programu ne nahaja naše prekrasno zdravilišče Opatija, ki nudi toliko zanimivosti, da bi se gotovo izplačalo jo obiskati. Storilo bi se mali ovinek, oziroma parnik bi plul iz Pulta naravnost v Opatijo, a iz Opatije med otoki proti Zadru. Izletniki imeli bi priliko, občudovati poleg krasne obale istrske tudi Lijburnijski zaliv in pa istrske otoke, ki nudijo dovolj zanimivosti s svojo naravno krasoto, poleg tega nahajali bi se pa tudi kratek čas med svojimi brati Hrvati, ki bi jih gotovo nadvse ljubeznjivo sprejeli. Drugič bil bi to tudi dokaz, da smo se počeli zanimati tudi za naše južnoslovanske krasote, ki nam nudijo v vsakem pogledu dovolj duševnega in telesnega užitka. Naj me-rodajni faktorji izvolijo vzeti to v pretres. A. V. — Izvedenci in pravoreki. »St. D.« nam piše: Kakor znano, je tajni svetnik dr. R. Pattai že zdavnaj opozoril s svojim predavanjem »O boju za pravno znanstvo« na važnost vpoklicanja tehniških svetovalcev v sklepajoči kolegij pri razsodbah v čisto tehničnih procesih in pokazal zlasti na dobre uspehe v pravorekih senata v patentnem uradu, ki je sestavljen iz juristov in tehnikov. S tem se je.postavil vpliven jurist na stališče onih, ki že zdavnaj zahtevajo, da se zasedejo sodnije z izvedeniškimi sodniki, ki zasledujejo v prvi vrsti resen cilj- na polju obrtnega pravovarstva. Če ne druga, pa je postala želja po večjem vplivu izvedencev na take razsodbe že zelo splošna in društvo »Avstrijskih kemikov« je tudi že napravilo dobro motivirano vlogo na justično ministrstvo. V na-sprotstvu s tem pa je zavzel pred kratkem sodnik dr. E. Krautmann stališče v neki publikaciji »Kazenskopravno jamstvo obratovodja v slučajih nezgod«, da ni potreba širšega od dosedanjega sodelovanja izvedencev, ako odgovarjajo njihova podana mnenja upravičenim zahtevam. Profesor dr. VVegscheider oponira Krautmannovim izvajanjem, da bi bilo često potrebno, da se izvedenci ne zaslišujejo sami kakor priče, ampak da bi bili pri vstavljanju sklepov vsaj s posvetovalnim glasom soudeleženi, da pa se mora zahtevati sodelovanje izvedencev tudi pri formuliranju splošnih pravnih izrekov. Wegscheider pride končno do zaključka, da kolegij, ki je sestavljen samo iz juristov, ne more izvedencem v vseh slučajih niti staviti smo-ternih vprašanj. Način, kako naj se okrepi vpliv izvedencev, bo v bodočem, kajpada, še predmet resnih študij, toda to okrepljenje je v bodočnosti za moderno juridikcijo neizogibno, zakaj ta naj razume o čemer sodi. Dr. Pattaju pa gre odkritosrčna zahvala za to, da je zopet izprožil na vzgleden način vprašanje o tehničnem sodniku ter ga spravil v ospredje javnih interesov. — Posebni vlak s 400 Turki je peljal snoči skozi Ljubljano. Turki so se pripeljali iz Soluna in gredo v Bosno. Volitev strokovnjakov v učni stroki za okrajni šolski svet ljubljanske okolice. V okrajni šolski svet sta bila izvoljena kot strokovnjaka v učni stroki nadučitelja Franc L a v -t i ž a r v Sp. Šiški in Jernej R a v -n i h a r na Viču. za namestnika pr nadučitelj Josio Brega r v Zgornji Šiški in Ivan B a j e c v Št. Vidu. Umrl je na Veliki Loki dne 4. t. m. Juri Ravnikar. Rajni ie bil dolgo vrsto let trgovec in krčmar na Čatežu. Stal je vedno v naprednih vrstah in je zlasti on mno trgovino In ukradeno 700 K denarja v bankovcih po 20 in 10 K in za okoli 2S K drobiža. Tatovi so poleg denarja odnesli tudi dve zlati verižici, ena je moška, precej težka, i druga pa ženska, vredni 240 K. O ? tatovih ni nobenega sledu. Izgubljeno. Poscstnica Margareta Anerrrik je izgubila zlato zapestnico v obliki pancer - verižice, na kateri je bil kot obesek tolar sv. Jur-ja. — Delavka Jos. Jankovič je izgubila zlat prstan z modrim in belim kamnom. — Delavčeva žena Ana Kosec je izgubila črno denarnico z malo vsoto denarja. — Prodajalka \na Eržen je izgubila rdečo baržu- j nasio denarnico z malo vsoto de-narja. Novo podjetje. Opozarjamo na novo podjetje gosp. Josipa Oblaka, Ljubljana - Olince št. 92. Oosp. Oblak ima veliko zalogo pianinov, klavir- ? jcv. avtomatov, gramofonov itd. in bo odjemalcem postregel kar najbolj solidno in ceno. i Politično taitn Vodnik v Jj. W\ j priredi j ▼ ssboto, 8. L m. ob 1 - S. zvečer v salonu pri Kankeriu \m liki M. Na dnevnem redu je vodovodno vprašanje, inkorpora cija Spodnje Šiške k Ljubljani in šolsko vprašanje. Občani udeležite se shoda polno- štovilno, gre za Vaše interese! Odbor« Telefonska in brzojavni! popačilo. Vojna na Balkanu. Velikanski uspeh Bolgarov. — Bolgari gospodarji Marmarskega morja. — Strahovit poraz Turkov. Sofija, 6. februarja. Uradno se poroča, da je bila turska armada ob reki Karak Cai in južno proti Cher-sonezu strahovito poražena od Bolgarov, tako da se je morala v divjem begu umakniti v trdnjavo Bu-lair, na najožjem mestu polotoka Chersoneza. Bolgarske čete so z vso silo preganjale turško armado, ki se je umikala v popolnem neredu in pustila na bojišču izredno bogat plen. S tem so Bolgari gospodarji skoro celega Marmarskega morja od Cekmedže do Bulaira. Carigrad, 6. februarja. Porta priznava včerajšnji poraz turške voj-s ke ter skuša ta poraz zakriti s sledečim komunikejem: Včeraj se je vršila cel dan huda bitka ob reki Karak ter se je zvečer končala s popolnim uspehom naše armade. Zvečer pa se je naša vojska, kakor je bilo to že prej določeno, umaknila v Bulair večinoma tako, da ii sovražnik ni mogel slediti. Neka druga bolgarska kolona je zavzela Myriophito. Bolgarske operacije. Carigrad, 6, februarja. Bolgarsko - srbska oblegovalna armada je včeraj ves dan obstreljevala odrin-ske utrdbe. Pri Čataldži so se bolgarski voji umaknili iz raznih svojih pozicij, da bi izvabili Turke iz njihovih utrdb. Takisto so Bolgari vpepe-Ifti več vasi, ki so jih zavirale v njihovih operacijah. Vse to so dognale turške poizvedovalne čete, ki so našle pri rekognosciranju mnogo bolgarskih pozicij praznih. Na Jali-poljskem polotoku se vrše neprestano boji obojestranskih sprednjih čet. Veliki vezir Mahmud Šefket paša se je snoči vrnil izpred Čataldže. Čataldža in Odrin. Berolin, 6. februarja. »Lokalan-zeiger« poroča iz Carigrada, da je začela turška artiierija včeraj ob 3. popoldne pri Čataldži bombardirati bolgarske pozicije. Grmenje topov se je slišalo v Pero In v Malo Azijo v ILjdar pašo. Srbske oblegovalne čete pred Odrinom so po celonočnem strahovitem bombardiranju zavzele uiruho Kaviikej 6 k in južno od Odrina ter ujete 1000 mož turške posadke. Manifest bolgarskega poveljnika. Sofija, 6. februarja. Vrhovni poveljnik bolgarske armade general Savo v je izdal na vojsko dnevno povelje, v katerem pravi med drugim : Turki so s svojim postopanjem pri mirovnih pogajanjih dokazali, da so sklenili premirje samo zato, da bi si s tem pridobili čas. Toda tudi bolgarska armada >Daily Ex-press« javlja, da potuje veliki vezir Mahmud Šefket paša zategadel tolikokrat v Čataldžo, ker ima tamkaj sestanke z bolgarskim vrhovnim poveljnikom, generalom Savovom. — »New York herald« pa piše, da je čisto gotovo, da se v kratkem prično nova mirovna pogajanja. To pot se bodo mirovna pogajanja vršila v Sofiji. Bolgari osvojili Ganos in Horo. London, 6. februarja. »Daily Ex-press« javlja, da so Bolgari potisnili turške voje globoko proti mestu Ga-lipoli ter osvojili mesteci Ganos in Horo ob Marmarskem morju. Šukri paša se ne vda. Pariz, 6. februarja. Listi poročajo iz Carigrada: Poveljnik odrinske posadke Sukri paša je snoči poslal brezžično brzojavko, da Odi ina za nobeno ceno in pod nobenim pogojem ne preda. Rusija in Balkanska zveza. Dunaj, 6. februarja. »Politična korespondenca« zavrača iz Petro-grada vse vesti, kakor da je ruska vlada nasvetovala Bolgarski, da naj odpove premirje in obnovi vojno. — Korespondenca trdi, da ruska vPada o namenih Balkanske zveze ni ničesar vedela in da je bila ruska diplomacija o korakih Balkanske zveze ravnotako presenečena, kakor vse druge diplomacije. Ruska politika stremi za tem, da si ustvari glede balkanskih vprašanj jasno stališče in da se osvobodi mednarodni položaj vseh spornih vprašanj. Princ Hoheniohe v Petrogradu. Dunaj, 6. februarja. Uradro se razglaša, da ostane princ Hoheniohe še nekaj dni v Petrogradu in da ga bo car sprejel še enkrat v avdijenci. Intervencija v Sofiji. Dunaj, 6. februarja. V diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da nameravajo velesile na angleški predlog intervenirati v Sofiji in nasvetovati bolgarski vladi, da naj privoli v obnovitev mirovnih pogajanj. V dipto-matičnih krogih prevladuje mnenje, da bodo sovražnosti v najkrajšem času končane. Arnavt koj padel, 800 Turkov ujetih! Pariz, 6. februarja. »Matinu« brzojavljajo iz Plovdiva, da je bolgarsko - srbska oblegovalna armada po Ijutem boju osvojila severno od Odrina ležečo velevažiio utrdbo .Arnavt koj in ujela 800 turških • voja- kov. Isti list tudi poroča, Plači Inice« skontistov g. Slavoj G a r t n e r. Po pozdravu došlih tovarišev se jim je zahvalil za živo zanimanje in podporo v dobi 1912—13 in poudarjal važnost in pomen ustanovitve krajevne skupine skontistov. Naloga bodočega odbora bo, da se stan skontistov povzdigne in da se poteguje za svoje stanovske pravice, ki jim gredo, če se bodo vsi zanimali za društvo in če bo vsak po svoje pomagal rešiti svojo nalogo, uspeh ne more izostati. V odbor so bili voljeni: Josip Kurent, Kranjska hranilnica, predsednik; Slavoj Oartner, Mestna hranilnica ljubljanska, podpredsednik; Ivan Mora n , Kreditni zavod, blagajnik, njegov namestnik Jos. J o n k e , Ljudska posojilnica; I. Sattler, Av-stro-ogrska banka, zapisnikar, njegov namestnik D e m e 1 Karel; Av-stro-ogrska banka: prisednika L e n-: i t z Ber-iamin. Splošna prometna banka in Zabukovec Vinko, Zadružna zveza in revizorja W a c k e r I., tvrdka Samassa in Lenart Iv. Kranjska deželna banka. Nato se je vnela živahna debata o postoparju nekaterih zavodov, glede regulacije plač in glede raznih internih zadev, nakar je predsednik zborovanje zaključil. Načelstvo zadruge krojačev, krojačic itd. naznanja cenjenim svojim članom in članicam, da se vrši prihodnja preizkušnja za vajence in vajenke, ozir. pomočnike v četrtek dne 27. t. m. ob 2. Dopoldne v navadnih prostorih. Prošnje za preizkušnje je vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge ter priložiti učno in šolsko spričevalo in določeno preiskuševal-no takso. Prvi lovski ples v Idriji je vrlo Jobro uspel. Bila je to v našem mestu naisijnjneiša veselična prireditev v letošnjem predpustu. Erarična pi-varna, v kateri je prostora za 400 Mudi, je bila namenu primerno okrašena in vsled naklonjenosti gospodov eraričnih uradnikov zelo dobro razsvetljena. V kratkem času zasedlo je občinstvo vse prostore ter se zabavalo neprisiljeno do belega dne. Udeležili so se veselice vsi pravi idrijski lovci in njih prijatelji — a prišli so v našo sredo tudi znanci iz Spodnje Idrije, Žirov, Godoviča, da celo iz oddaljenega Logatca. K uspehu animiranega in tako vrlo uspelega lovskega plesa pripomogle so v prvi vrsti naše vrle narodne gospe in gospodične, ki so teden dni neumorno sodelovale na okrašen ju dvorane in prevzele na vcseb'Čni dan v svojo oskrbo postrežbo gostov. G. profesor Kuželicki s svojimi risbami in karikaturami, g. rud. nadkomisar Plzak s svojo lovsko kočo ter Ijubev-ški in idrijski lovci z zbirkami lov skih trofej so pa dali prireditvi pravi lovski značaj. Splošna je govorica, da se ie prireditev v vsakem oziru posrečila, in se tudi izraža želja, da bi prvemu lovskemu plesu v prihodnjem predpustu sledil drugi. Vsem, ki so pripomogli do tako sijajnega uspeha se iskreno zahvaljujemo ter jim kličemo: Lovski blagor! SLOVENSKI Prosvetn. Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek, za par - abonente burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. V soboto (nepar) »Hoffmannove pripo-visti« z gospo Cilko Otahalovo v < logi Olimpije kot gostom. V nedeljo popoldne (izven abonnementa, za ,ože nepar) zabavna francoska vese-(< ;^ra »Mala Čokoladarica«, zvečer ob 7. (izven abonnementa, za lože par) desetič in zadnjič v sezoni priljubljena opereta »Boccaccio«. Drugi teden opera »Madame Butterflv« z ^o^podično Richterjevo v naslovni vlogi in Birinskega »Vrtoglavci«, tra-*ifervsnediia iz ruske revolucije. Izpred sodišča. Izpred upravnega sodišča« Mlekarska zadruga v Trnovem proti dež. finančnemu ravnateljstvu kranjskemu. Včeraj se je vršila obravnava glede pritožbe mlekarske zadruge v Trnovem proti dež. fin. ravnateljstvu zaradi posebnega pri-dobninskega davka. Zadruga ima namen, da vnovčuje deželne pridelke svojih zadružnikov, vendar pa dovoljujejo zadružni predpisi, da sme zadruga, če ji je to v korist sprejemati mleko tudi od nečlanov. Oprostitve pridobninskega davka finančno ravnateljstvo zadrugi zaradi tega ni dovolilo, ker sme po zakonu zadruga samo v skrajni sili sprejemati blago od nečlanov. Ker pa zadruga dovoljuje nakup mleka od nečlanov vselej kadar je to za njo dobičkanosno je izgubila pravico oprostitve pridobninskega davka. Upravno sodišče se je pridružilo temu mnenju in je pritožbo zadruge kot neutemeljeno zavrnilo. Razne stvari. * Ponesrečen zrakoplovec. Milan. Predvčerajšnjem popoldne je padel na turinskem letališču Mira Fiori aviatik Josip Nosari z višine 30 m. Smrtno nevarno ranjenega so prenesli v bolnišnico. * Ljubezenska drama. Budimpešta. V nekem tukajšnjem hotelu je ustrelil bančni uradnik Ernest Lanvi svojo nevesto Terezino Schweizer-jevo. Nato je obrnil revolver proti samemu sebi in se težko ranil. Starši deklice niso bili zadovoljni z njenim ljubavnim razmerjem. * Ostra obsodba. V Neaplu je bil obsojen mornar laške vojne mornarice Dred vojaškim sodiščem na 20 let težke ječe, ker se je zoperstavil svojemu predstojniku in zamahnil proti njemu z roko in ga hotel udariti, toda ga ni zadel. * 2e zadnjič smo poročali, kako dobro se uvajajo motorji Raf-Knight liberške avtomobil, tvornice, novost L 1013. Pred nekaj dnevi si je neki član cesarske hiše da! pokazati voz Raf - Knight 30/35 UP in se prav povoljno izrekel o njem. Ugajal je zlasti skoro popolnoma tihi tek voza, izravnanost stroja in odlična zmožnost. Plesna svila novosti. Franko in io mmur%m$mmm se potijo na dom. Bogata ****** tsdtcsv s prvo poŠto Q. Hemioborg, dvorni dobavitelj Nj. V. nemške cesarice, MHch. 4 Ustna* voda Zobna krema Žitno cene v Budimpešti Dne 6 februarja 1913. Termin. Pšenica za april 1913 Pšenica za oktobei 1913. Rž za april 1913 . . Rž za oktobei 1913 . . Oves za april 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za mai 1013 Koruza za julij 1913 mm i mmm je đift Me sv. Drila in Metoda. Baaašnii list obsega 6 stran'. Izdajatelj in odgr<>™r"i urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-. Nežnih slabotni otroci se kmalu popravijo, ako nekaj časa redno dobivajo ribje olje Scottova emulzija. Dosti bolj slastna in užitna kakor navadno ribje olje, jo ponavadi radi uživajo, je lahko prebavna ter hitrega učinka Scottova emulzija pospešuje nastanek trdega mesa ter razvijanje mišic in kosti. Vsled splošnega ojačenja otroci kmalu začno kazati več veselja do življevja in že v kratkem času bodo začeli veselo skakati. Scottova emulzija, pri knteri je redilna vrednost še povišana z mineralnimi dodatki, je nedvomno na prvem mestu, biti pa mora pristna Scottova emulzija. Cena originalni steklenici 2 K 50 t. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpošiljatvl 50 v t pismenih znamkah dobite od trrdke SC0TT A B0WNE d. z o. z. m. Dnnajn VII. sklicevaje se na naš list enkratno vp oži! jate v poiz-knšnje od kake lekarne. za 50 kg 1174 za 50 kg 1224 za 50 kg 1006 za 50 kg 9-76 za 50 ke 10 49 za 50 kg 8 88 za Rd kg 776 za 50 kg 7 96 HetraroložRno norožilo. Višina aad Borjem 306*2 Srednji zračni tlak 7S6 c. ! opazo-1> vanja barometra ¥ mm 2. pop. 744-1 9. zv. I 742-5 7. zj. | 740-8 ira v Vetrovi Nebo t— 5-2 brezvetr. jasno 05 si. szah -1-3 si. svzh del.oblač. Srednja včerajšnia temperatura 0*8 , norm. —1 t Padavina v 24 urah 00 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno v^st, da je Vsegamogočnemu dopadlo k sebi poklicati našo iskreno ljublieno soprogo, ozir. mater, hčer, sestro, sinaho in svakinjo, gospo Marijo Rudolf nscSučitelja soprogo dne 5. t m. v 45 letu nje starosti, po kratki mučni bolezni, danes zjutraj, v boljše življenje. Pogreb nepozabne r^jnice bo v Detek, dne 7. t. m. ob 9. dopoldne na domače pokopališče. 529 Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi. Prosi se tihega sožalja. Š»- Vid nad Vipavo. 5. febr. 1913. Žalufoči ostali. se takoj sprejme. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. :: Mi kuputete Cvekov domači :: brinovec, hrošovec in melisovsc iz Kamnika? — Za Ljubljano se sprejme starejši zastopnik. 518 Prodaše kos ki že sedaj dobro poje. — Dalje se proda otroški voziček in otroško železna postelja. Spodnja Šiška pri Ljublfani, Kamniška ulica štev. 280. mesečno se lahko zasluži s porabo v zunanji službi življenske in otroške zavarovalnice. Primerno tudi kot postranski zaslužek. Oferte z referencami pod „Guter Verdienat'' na anončno ekspedicijo Josef Heuberger, Gradec, Herrengasse štev. 1. 519 l večletno prakso in najboljšimi Izpričevali išče stalne službe Ponudbe pod 528 »•Prva moć41 na upravništvo »Slov. Naroda«. 527 dekle z dežele, izurjeno v trgovini z mešanim blagom. Vešča mora biti slov. in nemškega jezika, stara 17—20 let Nastop takoj. Ponudbe če mogoče s sliko. Ivan Muller st, Zagorje ob Savi. 3šče se stranka katera bi opravljala 508 majhno gostilno. Plača po dogovoru. — Poizve se na = Karlovški cesti štev. 8. ===== •7 prvem nadstropju, obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje, drvarnice in dela vrta ter drugih pritiklin 495 se odda za mafnik na Dunajski cesti štev. 69. v pritličju, 3 sobe s predsobo in kabinetom, vrhutega z vsemi potrebnimi stranskimi prostori 5C6 se ofiđa s 2» mafem IS 13. Več se poizve Resljevz cesta št. 3. Nekoliko vajenega 516 sprelme tateof notar $aš v Celju. Večja ljubljanska trgovina išče za takof 526 Pil II lili Prednost imajo take, ki znajo dobro Šivati in prikrojevati ter imajo lepo pisavo. Dober zaslužek, ob porabnosti stalno mesto. — Ponndbe pod „Pro-dajalka Štev. 526" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Proti stalni plači in proviziji sprejme velika tuzemska zavarovalnica za Ljubljano 520 Lajiki se najbolje instruirajo. — Mesečni dohodki 200 -250 K. — Ponudbe pod „Pensionsf&hig" na anončno ekspediclfo Josip Heuberger, :: Gradec, Herrengasse 2. ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo. 7 48 Urah Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 Škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Delta' Laboratoire de Produifs Chiigiiesa Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: Lekarna lariatilf, Bilapena, VI. List \imv\i\ 20 po povzetju ali ako se znesek pošlje napre. Odda se takoj v najem $tanouanje na dvorišču, obstoječe iz 3 sob in pritiklin. Povpraša se Mar. Terezije cesta 10. __ 510 _ 483 v najem takoj ali po dogovora. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. Sprejmem 441 rafa - strojepisca s 15. marcem ali pa tndi pre{. Mesto stalno, plača in nagrade po dogovoru. Dr. D. Treo, odvetnik v Gorici. Inteligentno 443 stenograjinjo veščo posebno nem. stenografije ter strojepisja, -- sprejme takoj dr. F. Muller, odvetnik v Celovec "■ Ponudbe s sliko. ~ nova, solidno zidana, 494 se proda pod zelo ugodnimi pogoju Vprašanja na uprav. »Slov. Naroda«. dobro izvežban v mlekarstvu se sprejme pod ugodnimi pogoji. Nastop takoi. — Ponudbe na Ivana Vid5nar9 Črni vrh nad Idrijo. a se v najem v prometnem kraju 407 • O arija brez konkurence. Ponudbe na naslov: ImM Dominik, Frankolovo. p. loliik. Štajersko. s 6 sobami s pritiklinami, elektr. lučjo, kopalno sobo porabo vrta itd. se odda takoj ali za majnik. Pojasnila na Ambroževem trgu št, 3. pri hišniku. 447 V Dravljah pri Šoferju št. 30. so da v najem za dobo šestih let gostilna Najemniki naj se zglase v 14 dneh pri posestniku Lovrenc Flori]ančičn s Pćljane, p. Št. Vid pri LJubljani. Nastop po dogovoru. 438 V najem se odda za več let na Dolenjskem, obstoječe iz rodovitnih njiv, lepih travnikov in pašnikov, lepih vrtov in sadovnjakov. Hiša z vsem gospodarskim poslopjem, v hiši je dobro idoča gosiilna in kovačnica. Radi bližne železnice bode večji promet Cenjena vprašanja pod Šifro nl4u na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 523 sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnim) pogoji, ko nobena druga zavarovalnica« Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. a a vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. ."- -Rezervni fondi S SS,4tl.43i'5i — Izplačane odškodnina in kapitali}« K 113,297.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Ve» pojasnila dajoi ■ < ■ ■nr Generalne lslmtio 1 LjuNiaii i Gosposki ulici itn. 12. Zavaruje noslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Skoče cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte 1 I H4 75 Stran b. SLOVENSKI NAROD. 80. Stev. ir« • J • priporoča v elegantni obliki j OiWMt^iw«iih«,»Bii»tawtta» VlZltniCC Narodna tiskarna.! sklddlŠČC i ■ ■ ■ » 24 m dolgo, 14 m široko na Emonski cesti *t. 1. Ivan Jelaoin, Ljubljana, 507 S 1 majem se odda lep HI t Iz Več pri: 513 9. Gjudu, Kongresni trg S. " Turtnftkl Višje tehn. učilišče za gradbo strojev in g elektrotehniko. Oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Velike tvorniške delavnice za prakt izvežbanje volonterjev. Drž. izpitna kom. Znozamci dopuščeni Prosp. gratis. Ravnatelj profesor Schmidt. 3701 Spreten Ll&erška tvornica avtomobilov z o. z. Kari Čamernik & KoM Ljubljana, slovenščine in nemščine popolnoma zmožen se takoj ali za marec sprejme v trgovino z mešanim blagom na hrvaški meji. — Ponudbe s prepisi izpričeval pod „Spreten" v Ljubljano glavna pošta restante. 497 Oddasta se z majtiikem 1913 2 lokala v Vegovih ulicah št. 12, pripravno za pisarno ali obrt in 1 lolMll na KarlovŠki cesti št. 30, sedaj policijska stražnica. — Poizve se na KarlovŠki cesti št. 30, I. nad. 500 mm I krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaščke, klobučke, havbice, cepiče, fiigiielne potrne zo novorojenčke :n vsako modno blago pošilja na izbiro M. Krištofič-Bučar LJubljana, Stari irg št. 9. | Josip Oblak, Ljubljana-Glince 92 fTITTTnT i pripjrob sjoje izvrstne ■ planine. Klavirje, orkesirione. avtomate, gramofone, plošče itd. tudi uglašuje in sprejema popravila mri t j 11111 rr&rrrri gmxmn mnj Ser ie v lastni hiši poleg mesta in nima režijskih stroškov, mu je mogoče, zadovoljiti čast naročnike kar najbolj solidno in ceno. Zadostuje dopisnica. TYYYTl ¥X¥TTfr 1 TT H ITI^TTTTTTTTTt X F I I I I X K 7. T 1 t T tt yTTY*flfYYY7Y Ljubljana, Marije Ter. cesta št 11 z (Kolizej). : M Ljubljana, Klarine Ter. cesta št. 11 : (K&iizej). : 1 Zalega poitva ii tapeto an u mm Moiiliiiiiiis :: v različnih najnovejših slogih. o, oivaiii ie zimniio različne kakovosti , Velika izbira 3403 Pridano solidno blago £ OtrOSkih VOZlČkOV, zai^eaoinJpiLcei"d;iid. g nainntiii sil oglodal ili 0 C1 C1 C1 X a □ Poročajo nam, da zadnje dni naš izdelek ponujajo po precej nižji ceni pod pretvezo, da firma llfinier, Dunaj, III., nima več glavnega zastopstva. Nasproti lemu naznanjamo, da ima samo in edino ta firma, ozir. nje potniki in zastopniki pravico do glavnega razpečavanja, da mi niti direktno ne damo potovati pa tudi ne oferirati in da gre torej zgol za ponarejanje svetovnoznanega grenkega likerja FBRNETBRANOA Svarimo torej vsakega, da ne kupuje kake ponaredbe, ker tako seveda ne dobite našega izvirnega izdelka in se Vam zaradi uvedene kazenske ovadbe lahko odvzame kupljeno blago. Milan. NB. Opozarjamo, da nismo v nikakih stikih s kako firmo v Omaku (Umago) pri Trstu. 1754 4