Ljubljana Slo enija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 321 Uvodnik 322 Mirko Perušek Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev The Birds ot the Rajhenavski Rog and Pečka Virgin Forest Rests and their Dependence upan the Condi- tion of Forest Stands 331 Lado Eleršek, Mihej Urbančič Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik The Influence of Soil on the Quality of the lmproved Seedlings 338 Edvard Rebula Ugotavljanje uporabne dobe strojev na prirneru trak- torjev IMT-558 The Establishing ot Service Duration on the Example of the IMT-558 Tractors 347 =do Kozorog Analiza obiska koče na planini Razor The Altendance Analysis of the Hut in the Razor Mountain Pasture 351 Lado Eleršek, Jože Grzin Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo 356 Iztok Winkler, Milan Šinko Nekaj utrinkov o gospodarjenju z gozdovi v tujini 360 Boštjan Košir Primerjava razširjenih raziskovalnih prioritet s pro- grami COST 363 Sašo Golob Gozdnogojitveno načrtovanje s pomoč.io prostorskega informacijskega sistema 369 Primož Simončič Procesi nastajanja in razpadanja ozona v troposferi in njegov vpliv na vegetacijo 376 ,lesenkovo priznanje za leto 1992 mag. Janezu Čer­ naču 377 Strokovna srečanja 379 Stališča in odmevi 381 Aktualno 382 Iz tujega tiska Naslovna stran: Ivan Veber: Jutro v barvi smoga STROKOVNA REVIJA Gozdarski wesčnit SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag . Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc. Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag . Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun -Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL T za dijake in študente 250,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna številka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor- mativnega značaja iz i3. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Delo z zasebnimi gozdovi zahteva jasne odločitve Dogajanja v zasebnih gozdovih, ki jih potrjujejo tudi zbrani podatki, jasno kažejo, da gre s slovenskimi zasebnimi gozdovi trenutno strmo navzdol. Kjer strokovni kader vestno opravlja svoje delo, je gojitvenih načrtov z ocenjenim možnim posekom in potreb- nimi gojitvenimi deli po parcelah resda vse več. Vendar načrti niso dovolj! Vse očitneje postaja, da se gojitvenih del v zasebnih gozdovih izvede skoraj samo toliko, kot se iz državnega proračuna zagotovi ·denarja zanje. Ker je za vsa potrebna gojitvena dela v zasebnih gozdovih trenutno mnogo premalo denarja, se v teh gozdovih tudi v mnogo premajhnem obsegu izvajajo gojitvena dela. Nobenih zagotovil ni, da bo denarja iz državnega proračuna za vlaganja v gozdove brez novih strateških dogovorov v prihodnje kaj več. Morda bo v sestavi večjih »projektov(( ob ustreznih spodbudah tu in tam v zasebnih gozdovih uspelo zgraditi kako cesto ali z vlakami opremiti kak gozdni predel, brez namensko zbiranih sred- stev pa bo zanesljivo v prihodnje opravlj·enih zelo malo gojitvenih del in tudi ceste v zasebnih gozdovih ne bodo vzdrževane. Kljub vsem gojitvenim načrtom, da o gozdarskih načrtih višjih nivojev sploh ne govorimo, resno grozi, da se bo intenznivnost gojenja zasebnih gozdov, celo ob uvelj'avljenem strokovnem izboru drevja za posek, znatno zmanjšala. Novi zakon o gozdovih, ki je v pripravi, na tem področju ne vliva optimizma. V danih razmerah sta v zvezi z zasebnimi gozdovi za slovensko gozdarstvo možni samo dve poti: 1. poskušati se dogovoriti za dolgoročno zagotovitev namenskih sredstev za gojitvena dela v zasebnih gozdovih (verjetno tudi vsaj še za vzdrževanje gozdnih cest), ali pa 2. revidirati (reducirati) vse cilje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in o tem jasno obvestiti vodstvo države in javnost. Brez zagotovljenih namenskih sredstev za navedena opravila celotno gozdarsko načrtovanje v zasebnih gozdovih lebdi, gozdar- ska stroka in gozdarji pa ne moremo prevzeti celovite odgovornosti za usodo slovenskih gozdov. Urednik G. V. 7-8/92 321 G DK: 228.81 ( 497.12 Rajhenavski Rog, Pečka): 148.2 Ptice pragozd nih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev Mirko PERUŠEK* Izvleček Peru šek, M.: Ptice pragozdnih ostankov Rajhe- navski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V članku je prikazana vloga ptic v pragozdnih ostankih Rajhenavski Rog in Pečka ter v enem tipu gospoda~kega gozda Kočevskega Roga. Obravnava njihovo številčnost in vrstno sestavo ter razporeditev po prehranjevalnih in gnezditve- nih habitatih. Opisana je povezava med lesno zalogo in pticami. Ključne besede: pragozd, ptice 1. UVOD Pragozdni ostanki so delna podoba sta- nja obširnih pragozdov v preteklosti. Danes služijo kot raziskovalni laboratorij za pro- učevanje naravnih zakonitosti flore in favne gozdnega ekosistema. Gozdarji imamo pre- cej dobro raziskan njegov »drevesni« - rastlinski del, manj pa živalski. Med favno najdemo mnoge vrste, ki opozarjajo s svojo navzočnostjo na specifične razmere v eko- sistemu. Ptice spadajo med tisti del favne, ki hitro reagira na spremembe s spre- membo vrstne sestave in gostote. Ptice so ozko specializirane na posamezne ekolo- ške niše, ker so determinirane z genetsko fiksiranimi vedenjskimi vzorci in morfolo- škimi značilnostmi. Ptice v pragozdnih ostankih tako kažejo na razmere, kakršne bi morali vsaj nekoliko ustvariti in vzdrževati tudi v gospodarskem gozdu, da bi povečali in ohranili ekološko stabilnost gozda. Da bi spoznali ta del favne, smo spomladi leta 1989 popisali ptice v pragozdnih ostankih Roga. * M. P., dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Koče­ vje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slovenija. 322 G. V. 7-B/92 Synopsis Perušek, M.: The Birds of the Rajhenavski Rog and Pečka Virgin Forest Rests and their Oepen- dence upon the Condition of Forest Stands. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The role of birds in remaindens of the Rajhe- navski Rog and Pečka virgin forest and in one type of management forest in the Kočevski Rog (Slovenia) is shown. The abudance list of species and distribution in feeding and nesting habitats of birds are discussed. The relation between growing stock and birds is described. Key words: virgin forest, bird s 2. OPIS LOKACIJ Za popis ptic smo izbrali dve lokaciji v Rogu, in sicer v Rajhenavu (GG Kočevje) in v Pečki (GG Novo mesto). Prvi pragozdni ostanek je na prisojni strani Roga, velik 51 ha, drugi, velik 50 ha, pa na osojni, oba na nadmorskih višinah 800-920 m. Tla so apnenčasta in orografsko razgibana z mno- gimi vrtačami. V Rajhenavskem Rogu ·smo izbrali dve ploskvi: prvo v pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog, drugo pa v go- spodarskem gozdu, v oddelku 33 gopodar- ske enote Rog. V Pečki smo izbrali ravno tako dve ploskvi, vendar obe v pragozd nem ostanku - prvo v severnem delu in drugo v južnem. Vse imajo površino 20 ha. Fitocenološko spadajo ti gozdovi v zdru- žbo Abieti-Fagetum dinaricum. V gospodar- skem gozdu je več smreke, predvsem v mlajših razvojnih fazah. V pragozdnih ostankih je lesna zaloga visoka, v gospo- darskem gozdu pa precej nižja (preglednica 1). Severna ploskev v Pečki (PS) leži v delu, kjer je vetrolom pred leti podrl precej drevja, Preglednica 1. Lesna zaloga na popisnih lokacijah Lesna zaloga Pragozd Pečka (i 980) vzorčna metoda i .-26. d. st. Rajhenavski pragozd ( 1 985) polna premerba 2.-25. d. st. Gospodarski gozd (33) $kupna lesna zaloga Ziva lesna zaloga Odmrla lesna zaloga Živa LZ iglavcev Živa LZ listavec Odmrla LZ iglavcev Odmrla LZ listavcev + -posamezno tanjše odmrlo drevo tako da je presvetlitev velika. Na ploskvi sta dve večji vrtači in dve vodni kotanji. Južna ploskev v Pečki (PJ) obsega južno pobočje do vrha Pečke. Središče ploskve je dolina oziroma večja vrtača, v kateri sta jasa in vodna kotanja. (Podrobneje o pra- gozdnem rezervatu Pečka TURK, KASTE- LIC, HARTMAN 1985). Ploskev v pragozdnem ostanku Rajhe- navski Rog (PR). Teren je rahlo razgiban z manjšimi vrtačami. Prevladuje optimalna faza, terminalna pa se pojavlja poredko in le točkovno (HARTMAN 1987) Na ploskvi ni vodnih kotanj. Ploskev v gospodarskem gozdu (RG) oddelek 33 gospodarske enote Rog je pre- cej presvetljena. Delež iglavcev se zmanj- šuje zaradi sušenja jelke. Tri večje vrtače so bile na golo posekane in posajene s smreko, ki je za zdaj še v zeliščnem s loju. V eni vrtači pa je posajena smreka že v fazi gošče in letvenjaka. Prevladuje velika sestojna razgibanost z večjim deležem mlajših razvojnih faz. Skozi oddelek gre gozdna cesta. 3. METODE 3.1. Popisna metoda Za popis ptic sem uporabil kartirno me- todo (GEISTER 1980). Popisoval sem od meseca marca do junija, in sicer en dopol- danski in nočni popis v marcu, dva popol- danska, en večerni in en nočni popis v aprilu, tri dopoldanske popise in en večerni v maju ter en dopoldanski v juniju. Za en dopoldanski popis sem porabil 3-4 ure, za večerni in nočni pa 2-3 ure. Dopoldanski 1093 810 283 340 470 258 25 951 813 138 487 326 106 32 362 362 + 191 171 + o popis sem začel ob jutranjem svitu pred sončnim vzhodom, in sicer vsakokrat iz druge smeri, ravno tako sem menjal poti po ploskvi, ki so bile med seboj oddaljene 50 m (do 1OOm ob nočnem popisu). Ve- černe popise sem začel tri ure pred mra- kom, s podobnimi razdaljami ter smermi, in to za vrste iz družine drozgov ter za taščice. Nočne popise sem opravil po sredini naj- daljše poti po ploskvi ob pomoči kasetnega magnetofona, s katerim sem predvajal so- vje glasove, da bi le-te izzval. Na karto ploskve sem označil mesto vsake opazo- vane ptice in njeno obnašanje (petje, pre- plah, prelet, gnezdo itd.) . Vpisoval sem tudi vse osebke na robu in zunaj ploskve, ki sem jih dobro opazil. Težave so bile z nekaterimi težje opazljivimi vrstami zaradi nestalnosti petja in menjanja območja (npr. kraljički, drozgi, mali muhar). Pri orientaciji na ploskvah sem si poma- gal s karto merila 1: 5000 ter s kompasom. Ploskve sem imel označene s plastičnim trakom vsakih 50 metrov, na njih je bila zaporedna številka. Ploskev in oznake sem imel vrisane na karto. 3.2. Metode analize rezultatov Iz gostote posamezne vrste sem dobil dominanco vrst. Vrste s 5% ali večjo go- stoto so dominantne, z 2% do 4,9% subdo- minantne, pod 2% pa so influentne oziroma recendentne vrste. Analizo prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov sem naredil po TO- MIALOICU (1984). Po vrsti hrane in mestu prehranjevanja je razdelil ptice na vrste, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega izvo- ra, predatorje in na vrste, ki se prehranjujejo G. V. 7-8/92 323 Preglednica 2: Število parov posameznih vrst ptic na različnih ploskvah (na 10 ha) in njihova dominanca (v%) Pragozd Pečka Rajhenavski Gospodarski pragozd gozd Vrsta ptice s. pl. dom. j. pl. dom. dom. dom. 1. Ščinkavec (Fringilla coelebs) 12.0 14.6 11 .5 15.3 12.3 14.5 9.5 12.0 2. Rdečeglavi kraljiček (Regulus ingicapillus) 10.0 12.8 10. 5 13.9 8.5 10.0 9.8 12.4 3. Taščica (Erithacus rubecula) 11 .O 11.7 8.0 10.6 13.5 15.9 13.5 17.1 4. Stržek (Troglodytes troglodytes) 8.0 9.3 5.0 6.6 8.3 9.8 3.0 3.8 5. Menišček (Parus ater) 5.0 5.8 4.3 5.7 9.3 10.9 5.3 6.7 6. Dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris) 4.8 5.6 4.3 5.7 5.7 6.5 1.8 2.3 7. črnoglavka (Silvia atricapilla) 3.5 4.1 3.5 4.6 2.0 2.4 3.8 4.8 8. Kos (Turdus merula) 3.0 3.5 2.8 3.7 2.8 3.3 2.0 2.5 9. Brglez (Sitta eruopaea) 3.0 3.5 2.3 3.1 3.0 3.5 2.0 2.5 10. Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 1.8 2.1 2.0 2.6 1.5 1. 8 0.5 0.6 11 . Velika si nica (Parus major) 1.3 1.5 1.8 2.4 0.8 0.9 1.3 1. 6 12. Veliki detel (Dendrocopos major) 1.0 1.2 1.8 2.4 1.8 2.1 1.8 2.3 13. Močvirska sinica (Parus Palustris) 1.5 1.8 1.8 2.4 1.8 2.1 1.0 1.3 14. Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 1.0 1.2 1.5 2.0 3.5 4.1 4.3 5.4 15. Vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 3.0 3.5 1.5 2.0 0.8 0.9 6.0 7.6 16. Gorska sinica (Parus montanus) 1.8 2.1 1.3 1.7 0.8 0.9 1.0 1.3 17. Belovrati muhar (Ficedula albicolis) 2.8 3.3 1.3 1.7 +* 18. Plavček (Parus careuleus) 1.0 1.3 0.5 0.6 19. Kalin (Pyrhulla pyrhulla) 1.0 1.2 1.0 1.3 1.0 1.2 1.0 1.3 20. Cikavi (Turdus phylomelos) 1.3 1.5 0.5 0.7 0.5 0.6 1.5 1.9 21 . ~oja (Garrulus glandarius) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.8 0.9 0.5 0.6 22. Crna žolna (Dryocupus martius) 0.3 0.4 0.5 0.7 + + 23. Krivokljun (Loxia curvirostra) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.5 0.6 24 . Carar (Turdus viscivorus) 1.0 1.2 0.5 0.7 0.5 0.6 1.0 1.3 25. Kukavica (Cuculus canorus) 1.0 1.2 0.5 0.7 0.5 0.6 0.5 0.6 26. Troprsti detel (Picoides tridactylus) 0.8 2.1 0.5 0.7 0.5 0.6 27. Krekovi (Nucifraga caryocatactes) 0.3 0.4 0.5 0.7 0.5 0.6 28 . Grivar (Columba palumbus) + 0.5 0.7 0.3 0.4 0.3 0.4 29. Balkanski detel (Dendrocopos Hlfordi) 0.3 0.4 0.5 0.7 0.5 0.6 30. Pogorelček (Phoenicorus phoenicorus) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.5 0.6 31 . Sivi muhar (Miscicapa striata) 0.5 0.6 0.5 0.7 + 32. Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactila) 0.5 0.6 0.5 0.7 33. Kozača (Strix uralensis) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.3 0.4 0.1 0.1 34. Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 0.3 0.4 0.3 0.4 35. Krokar (Corvus corax) 0.3 0.4 0.1 0.3 0.4 36. Siva žolna (Picus canus) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.3 0.4 0.5 0.6 37. O lesk (Coccothraustes coccothraustes) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.5 0.6 38. Lesna sova (Strix aluco) 0.1 0.1 + 39. Mali muhar (Ficedula parva) -1- 0.8 0.9 40. Siva pevka (Prunella modularis) 1.0 1.2 1.0 1.2 3.0 3.8 41 . Mali detel (Dendrocopos minor) 0.5 0.6 42 . Čopasta si nica (Parus cristatus) 0.3 0.4 0.5 0.6 43. Čižek (Carduelis spinus) 0.5 0.6 44. Drevesna cipa (Anthus trivialis) 1.3 1.6 45. Mlinarček (Sylvia corruca) + 0.5 0.6 46. Srednji detel (Dendrocopos mediu s) + 47 . Kanja (Buteo buteo) + 48. Divja grlica (Streptopelia turtur) + 49. Pegam (Bombycilla garrulus) + so. Pinoža (Fringilla montifringilla) + + 51. Velika uharica (Bubo bubo) + 52. Škorec (Sturnus vu\garis) + 53. Zelenec (chloris chloris) + 54. Koconogi čuk (Aegolius funereus) + Vsota : število parov na 1 O ha 85.7 100% 75.3 100% 85.1 100% 79.1 100% število vrst grezdilcev 36 38 33 32 število vseh opazovan ih vrst 42 39 40 36 * + -vrsta ni gnezdilec zunaj gozda. Vrste, ki se prehranjujejo z nevretenčarji, je posebej razdelil glede na mesto prehranjevanja v gozdu - v krošnji, na deblu in pri tleh. Vrstno diverziteto na vsaki ploskvi sem izračunal s Shanon-Wienerjevim diverzi- tetnim indeksom D(S.W.) = -(SUM(Pi ln( Pi))), pri čemer je Pi relativna abundanca posamezne vrste (KOS 1988). Dominantno porazdelitev vrste v vsaki ploskvi sem dobil z indeksom domi- nančne porazdelitve (PIELOU 1984): ln = D(S.W.)/InS, kjer S pomeni število vrst. Naredil sem še grafično primerjavo med lesno zalogo in gostoto ptic. 4. REZULTATI IN DISKUSIJA 4.1. Splošno o pticah na ploskvah 4.1.1. število vrst in gostota parov Med posameznimi ploskvami ni večjih razlik v številu vrst in številu parov {pregled- nica 2). So pa razlike v vrstni sestavi, še posebej med ploskvami v pragozdnih ostankih in ploskvijo v gospodarskem go- zdu. V slednjem ni muharjev in število duplarjev je manjše. Negnezdilci ( +) so se pojavili po navadi le enkrat, in sicer največ meseca marca. Največ je bilo teh vrst na severni ploskvi v Pečki in na robu Rajhe- navskega pragozda. Povsod prevladujejo vrste iz reda pevcev, predvsem iz družin ščinkavcev, sinic, drozgov, muharjev . . . 4.1.2. Dominanca Dominantne vrste ptic v pragozdnih ostankih so: ščinkavec, tašč ica, rdečeglavi kraljiček, menišček, stržek in dolgoprsti ple- zalček . Prva dva sta po vrsti prehrane generalista s široko ekološko valenco, ščin­ kavec se prehranjuje predvsem v krošnji, medtem ko taščica v spodnjem delu - pri tleh. Rdečeglavi kraljiček in menišček iš- četa hrano na iglavcih - sta specialista, stržek pa pri tleh, tam, kjer je dovolj vlage. Habitat dolgoprstega plezalčka je na skorji . Iz najpogostejših vrst lahko sklepamo, da sta najštevilnejši vrsti v gozdovih ščinkavec in taščica, drugi pa nakazujejo, da je več hrane na iglavcih, veliko vlage in veliko površino drevesne skorje. V gospodarskem gozdu pa so številčnejši rumenoglavi kraljički in vrbje listnice, manj pa je stržkov in plezalčkov . Tu je na iglavcih še več hrane - večja je gostota vrst, ki se prehranjujejo na njih (oba kraljička in me- nišček), čeprav je manj iglavcev v lesni zalogi kot v pragozdnih ostankih. Vrbja listnica nakazuje mlajše razvojne faze, ki jih je precej več v gospodarskem gozdu. Razlike med pragozdnima ostankoma nastopijo pri subdominantnih vrstah. V Raj- henavskem Rogu so to: rumenoglavi kralji- ček, kos, brglez, močvirska sinica, kalin, siva pevka, veliki detel, grmovščica, črno­ glavka in v Pečki črnoglavka, kos, brglez, vrbja listnica, velika sinica, grmovščica, močvirska sinica ter belovrati muhar. V Pečki se zadržujejo vrste, ki živijo v mlajših razvojnih fazah (vrbja listnica) in v presvet- ljenem ter vlažnem gozdu (belovrati mu- har), medtem ko je v Rajhenavskem prago- zdu več velikih detlov, kalinov, rumenogla- vih kraljičkov in sivih pevk. V pragozdnih ostankih je več vrst detlov, v gospodarskem gozdu pa drevesnih cip (preglednica 2). Detli kažejo na več odmrlega drevja, dreve- sne cipe pa na močno presvetljene dele gozda. 4.1 .3. Razdelitev vrst po redovih Prevladujejo vrste iz reda ptic pevk - na vseh ploskvah v podobnem razmerju (pre- glednica 3). Preglednica 3: Razdelitev gnezdilcev glede na red pevcev in druge redove (v %) Red Skupaj Pevci Nepevci Pečka S 100 78 22 Ploskev PečkaJ RP RG 100 100 100 77 73 82 23 27 18 Za 1 O% odstopa ploskev v gospodar- skem gozdu (RG), kjer je več ptic iz reda pevcev. V pragozdnih ostankih so detli, sove in druge težje vrste, ki odstotek nepev- cev zvišujejo. Za svoj obstoj potrebujejo debelo propadajoče drevje. 4.1.4. Indeksi Shanon-Wienerjev diverzitetni indeks in indeks dominančne porazdelitve ne kažeta G. V. 7-8/92 325 večjih odstopanj med posameznimi plos- kvarni (preglednica 4). Preglednica 4 : Vrednosti Shanon-Wienerje- vega diverzitetnega indeksa in indeksa domi- nančne porazdelitve Sh-WI indeks Indeks dom. p. Ploskev PS PJ AP AG 2,38 3,02 2,77 2,86 0,83 0,83 O, 79 0,83 To nam pove, da je v ptičjih populacijah ravnovesje in da ni izstopajočih nenormal- nosti. 4.2. Razdelitev po habitatih 4.2.1 . Prehranjeval ni habitati ptic Največ vrst išče nevretenčarje v krošnji {1 /2), kar pomeni, da je v tem delu gozda največ nevretenčarjev. Med ploskvami je največja razlika v gostoti ptic, ki se prehra- njujejo na skorji (grafikon 1 ). V gospodar- skem gozdu jih je za polovico manj, saj je v pragozdu več odmrlega drevja in večja površina skorje. 4.4.2. Gnezdi/ni habitati ptic Na vseh ploskvah imajo ptice gnezda številčno približno enako razporejena po vertikalni strukturi gozda, torej v krošnji, v duplih in pri tleh (grafikon 2). Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu znižuje delež vrst, ki v njih gnezdijo (1/4), več je gnezdil- cev pri tleh, ker je več površine brez drevja, več je podrasti, grmovja in mladja. Vrste, ki se prehranjujejo v krošnji, večinoma gne- zdijo pri tleh in v duplih . 4.3. Ouplarji Ptice stalnice v glavnem gnezdijo v du- plih, prehranjujejo pa se največ v krošnjah in na skorji. Na popisnih ploskvah so neko- liko različne vrednosti gostote parov, najbolj odstopa ploskev v gospodarskem gozdu {preglednica 5) . Primarnih duplarjev (de- tlov, žoln) je ena petina, drugi so sekundarni duplarji. Ptice duplarice sem razdelil na tri kategorije glede na minimalno debeli no su- šic, ki jih lahko uporabijo za duplo in s tem za gnezdenje (preglednica 6). 326 G. V. 7-8/92 Grafikon 1: Prehranjevalni habitati ptic 100 o;. 50,8 47,8 46, 5 49,8 ·--·NK PJ PS RP RG ploskev Legenda: P - predatorji vretenčarjev V - vegetarijanci, prehranjujejo se predvsem s popki in semeni NK - hrano iščejo na listih in iglicah, drevesnih vejicah ter (ali) v zraku NS - prehranjevanje na skorji ali pod njo NT - prehranjujejo se na tleh ali v zeliščnem s loju Z - prehranjujejo se zunaj gozda PJ - južna ploskev v Pečki PS - severna ploskev v Pečki AP - Aajhenavski pragozd RG - gospodarski gozd Prva kategorija votli sušice in še živa drevesa 3. in 4. debelinske stopnje, druga devesa 5., 6. in 7. debelinske stopnje, tretja pa drevje nad 7. debelinsko stopnjo. V prvi so manjše vrste (sinice, brglez, plezalčka, muharji), ki se prehranjujejo v krošnji in na skorji ter lahko uporabljajo manjša dupla oziroma sušice tretje in četrte debelinske stopnje. Teh dupel je največ, in sicer 85%. V drugi kategoriji so primarni duplarji (detli in žolne), ki gnezdilno duplo naredijo v deblih večjih dimenzij- pete debelinske stopnje in več ter jih je v skupnem 18%. V tretjo kategorijo spadajo sove, le-te uporabljajo za gnezdo debele sušice (pre- lomljena debla ali pa večja dupla črne žolne), teh je le 2%. Taščice in drozgi v pragozdu včasih gnezdijo tudi v duplih, ki jih izdolbe črna žolna. Najbolj so v Grafikon 2: Gnezdil ni habitati ptic 1QQ•J. . PJ PS RP RG ploskev Legenda: K - gnezdilci v krošnjah rastlin, višjih od 1,5 m D - duplarji, ki gnezdijo v duplih na glede na višino G - talni gnezdilci, gnezdijo na tleh ali na rastli- nah do 1 ,5 m višine gozdu dobrodošle debele sušice, kajti te imajo lahko po več dupel- dupla v »nads- tropjih «. 4.4. Prvi popis Ob prvem popisu v mesecu marcu so bili selivci, klateži in ptice stalnice. številčnost in gostota ptic na popisnih ploskvah se precej razlikuje. Pestrost in število ptic je v pragozdnih ostankih večja kot v gospodar- skem gozdu (preglednica 7) . Iz tega lahko sklepamo, da je pragozd s starim in odmrl im drevjem pozimi bogatejši s hrano za ptice, kot presvetljen gospodarski gozd, kjer so večja tudi temperaturna nihanja. Gozdne ptice so večinoma majhne, zato imajo rela- tivno veliko površino in zato so toplotne izgube pri njih večje. V pragozdu je tesnejši sklep in zato bolj konstantna temperatura, poleg že omenjene večje količine hrane. 4.5. Redke vrste Specifične razmere na posameznih plo- skvah zaradi orografije, drevesne sestave, presvetljenosti, deleža razvojnih faz in šte- vila odmrlih dreves ustvarjajo ustrezne ha- bitate za vrste ozke specialiste .' Med redke vrste spadajo: balkanski in triprsti detel, mali muhar, belovrati muhar in pogorelček- torej vrste, ki se zadružujejo v pragozdnih ostankih. Balkanski detel je nova opažena vrsta v Sloveniji, triprsti detel je redkejši gnezdilec iglastih gozdov, mali muhar je že bil opazovan pri nas, vendar gnezditev še ni potrjena, belovrati muhar je gnezdilec vlažnih nižinskih gozdov v seve- rovzhodni Sloveniji in v Krakovskem gozdu, pogorelček pa je gnezdilec v severnem Preglednica 5 : Število duplarjev in njihova gostota po ploskvah (št. parov/1 O ha) Ploskev število vrst Gostota Primarni duplarji Sekundarni duplarji duplarjev duplarjev štev. vrst gostota štev. vrst gostota Pečka južna pi. 13 23,6 5 3,6 13 20,0 Pečka severna pi. 17 25,3 6 3,2 11 22,0 Rajhen. pragozd .. 15 26,7 3 2,8 12 23,9 Rajhen. gospod. g. 10 15,3 2 2,3 8 13,0 Preglednica 6: Razdelitev ptic duplaric glede minimalne debeline drevja, ki ga še lahko uporabijo za duplo (gostota = št. parov na 1 O hektarjev) Kategorija debel l. kategorija 11. kategorija Ploskev štev. vrst gostota štev. vrst gostota Pečka južna pi. 11 13,6 Pečka severna pi. 10 21,7 Rajhen. pragozd 11 23,6 Rajhen. gosp. gozd 7 12,9 Skupaj 83,0 % Preglednica 7: Gostota in število vrst ob prvem popisu Ploskev Pečka S Pečka J Gostota parov/1 O ha 56,3 49,8 št. vrst/ploskev 24 20 5 6 3 2 3,6 3,2 2,8 2.3 15,3% Rajh. prag. 34,6 22 111. kategorija štev. vrst gostota 2 0,4 1 0,3 1 0,3 1 0,1 1,7% Rajh. gosp. gozd 22,8 15 G. V. 7·8/92 327 delu Slovenije. Iz opazovanja manj pogo- stih vrst lahko sklepamo, da gozdni ostanki služijo kot zatočišče za redke vrste. 4.6. Lesna zaloga in ptice 4.6.1. Primerjava med lesno zalogo, gostoto in pestrostjo ptic V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je nekoliko višja gostota ptičjih parov kot drugod, vendar nekoliko manjša pestrost. Gostota ptic in pestrost v gospodarskem gozdu bistveno ne izstopata (grafikon 3). Lesna zaloga pa je bistveno manjša - predvsem odmrlega drevja. Grafikon 3: Lesna zaloga gozda in gostota ter število vrst ptic. LZ št vrst gostota, ~ha (št parov na 10ha) 900 90 800 80 700 70 600 60 500 50 400 40 JOO 30 200 20 100 10 o Pečko RP- Rajhenavskl pragozd RG- RoJhenavskl go sp gozd RP RG živa L Z ~ l1stovcl ~ 1gtavci 1 odmrla LZ li slovci 1glavc1 O go~tota ptiC 1 it vrst Iz grafikona 3 vidimo, da pride v pra- gozdnih ostankih več skupne lesne za- loge na en par ptic kot v gospodarskem gozdu (m3/1 par). Na drevju je več žuželk in drugih nevretenčarjev, ki jim ptice urav- navajo številčnost. Pragozdni ostanki so bolj v ravnovesju, saj živi v njih manj drobne favne; vendar je gostota ptic kljub temu zelo visoka - zaradi robnega vpliva gospo- darskega gozda. Pragozdna ostanka Raj- henavski Rog in Pečka imata premajhno površino, da bi delovala kot pravi pragozd -z velikim številom vrst ter majhno gostoto (npr. Tomialovic 1984). 328 G. V. 7-8192 Slika 1: Jelka v »drugem" življenju nudi zavetje in hrano mnogim nevretenčarjem, pticam, g/jivam itd. Slika 2: Brglez prilagodi velikost vhoda v gne- zdilno duplo 1ako, da si »obzida" vhod. 4.6.2. Ptice - indikatorji Ptice zelo dobro kažejo razmere v pre- hranjevalni verigi . Glede na njihovo vrstno sestavo in gostoto lahko sklepamo na koli- čino njihove hrane- žuželk, malih sesalcev itd. Dober primer za to so npr. kraljički in meniščki, ki iščejo nevretenčarje pretežno na odraslih iglavcih, zato je zanimivo, koliko kubičnih metrov lesne zaloge iglavcev pride na en par (grafikon 4) . Grafikon 4 : Količina žive lesne zaloge iglavcev na en par meniščkov in obeh kraljičkov J11par 300 200 100 r--- p RP P- Pečka RP- Rajhenavski prag. RG· Ra jhenav. gosp. gozd ploskev RG Iz grafikona 4 vidimo, da je najbolj >>sta- bilen« Rajhenavski pragozdni ostanek, kjer so te vrste ptic redkejše glede na lesno zalogo iglavcev; slabše je v Pečki, kjer jelka zelo slabi, njen delež pa ·se zelo hitro znižuje. V najslabšem stanju je gospodarski gozd, kjer je največ kraljičkov in meniščkov glede na živo lesno zalogo iglavcev, kar lahko pomeni , da to drevje slabi in s tem privablja razgrajevalce - žuželke in druge nevretenčarje ter zato tudi ptice, ki se z njimi prehranjujejo. Druge najbolj tipične bioindikatorske vrste so npr.: dreves na cipa - indikator presvetljenosti v gospodarskem gozdu, be- lovrati muhar - indikator vlage in žuželk v zraku, detli - indikatorji terminalne faze in s tem odmrlega drevja, sekundarni duplarji - indikatorji števila dupel, itd. Glede na njihovo prostorsko, časovno, vrstno in številčno pojavljanje lahko skle- pamo na razmere v gozdu. Slika 3: Triprsti detel najde na odmrlih drevesih primeren prehranjevalni in gnezdilni habitat. Slika 4: Odmrlo drevje - sopotnik pragozda in nujnost za obstoj mnogih rastl inskih in živalskih vrst. (Vse slike -foto: Mirko Perušek) G. V. 7-8/92 329 5. SKLEPI Povsod prevladujejo vrste iz reda ptic pevk, nekoliko bolj v gospodarskem gozdu. V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je bilo več vrst pozimi, ker so tam ugodnejše prehrambne razmere. Na vseh štirih plo- skvah je bila v gnezditvenem obdobju po- dobna pestrost in gostota ptic. Dominantne vrste so iste na ploskvah v pragozdnih ostankih, podobna pa je tudi njihova gosto- ta, razlike so pri subdominantnih in intluen- tnih oziroma recendentnih vrstah. Med dru- gimi ploskvami se najbolj loči ploskev v gospodarskem gozdu, kjer so razlike že pri dominantnih vrstah. Sicer pa med plo- skvami ni posebno izstopajočih razlik, na kar kažeta tudi Shanon-Wienerjev indeks in indeks dominantne porazdelitve. Največ ptic išče hrano v krošnjah (1 /2) . 90% ptic se hrani z nevretenčarji. Na plo- skvah so podobna razmerja zastopanosti ptic glede mesta prehranjevanja, odstopa gospodarski gozd, kjer je manj vrst, ki iščejo hrano na skorji. V krošnjah, v duplih in pri tleh imajo gnezdilne habitate ptice, zastopane v podobnih deležih, odstopa plo- skev v gospodarskem gozdu, kjer je za polovico manj gnezdilcev v duplih in več pri tleh. Med duplarji so pretežno ptice stain ice, le-te uporabljajo različno velika dupla - največ je manjših vrst ptic duplaric (85 %). V mesecu marcu je v pragozdnih ostan- kih dvakrat toliko ptic kot v gospodarskem gozdu. V času gnezdenja so posamezne vrste samo na nekaterih ploskvah . Pragozd ni ostanki služijo kot zatočišče red- kejšim vrstam, npr.: balkanskemu in tro- prstemu detlu, malemu in belovratemu muharju, pogorelčku ter kozači . Primerjava med lesno zalogo, gostoto in številom vrst pove, da je v gospodarskem gozdu relativno več ptic (več ptic na m3 LZ), iz česar bi lahko sklepali , da je gospo- darski gozd manj stabilen oziroma živi v njem več nevretenčarjev in porablja več energije na kubični meter lesne zaloge (večja entropija). Ptice spcialisti so dobri bioindikatorji sta- nja v cenozi . Kraljička in menišček nakazu- jeta, da na iglavcih živi največ nevretenčar- 330 G. V. 7-8/92 jev v gospodarskem gozdu in najmanj v Rajhenavskem pragozdnem ostanku. Več odmrlega drevja v pragozdnih ostankih na- kazujejo detli, vlago belovrati muharji, bu- kov gozd s tesnim sklepom krošenj mali muhar, vrzelast gozd in močno presvetlje- nost v gospodarskem gozdu drevesna cipa ter kozača ustrezen gnezdilni habitat. Pragozdna ostanka Rajhenavski Rog in Pečka z ornitološkega vidika nista prava pragozdova. Zaradi majhne površine je v obeh močno izražen robni vpliv, na kar kaže visoka gostota ptic. THE BIRDS OF THE RAJHENAVSKI ROG AND PEČKA VIRGIN FOREST RESTS AND THEIR DEPENDENCE UPON THE CONDITION OF FOREST STANDS Summary ln spring 1989, the census of birds in the remaindens of the Rajhenavski Rog and Pečka virgin forest and in one management forest was made. The mapping method was used. 45 spe- cies of birds were established. The average density was 82 pairs of birds per 1 O hectares. Passeriformes were dominant in all plots. There were not many ditferences in density but the number of nest holders was in the virgin forest by 50% higher than in the management forest . ln spring, new species appeared at a diffe_rent time in different plots. Some rare species, e.g. Dendrocopos Lilfordi , Ficedula Parva, Ficedula Hipoleuca were observed . ln the virgin forest, the density of birds per growing stock was lower in comparison with the management forest. LITERATURA 1. GEISTER, 1. , 1980 : Slovenske ptice, Mladin- ska knjiga, Ljubljana HARTMAN, T. . 1987 : Pra- gozd Rajhenavski Rog, Gozdni rezervati Sloveni- je, VTO gozdarstvo, BTF Ljubljana. 2. KOS, 1. , 1988 : Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopo- da), Mag. delo, VTO biologija, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana. 3. PIELOU, E. C., 1984: The interpretation of Ecological Data, a Primer on Classification on Ordination John \(Viley- Sons, Toronto, str. 263. 4. TOMIALOIC, L., 1984: Birds of Bialowieza National Park, Acta Ornithologica, str. 241-310. 5. TURK V. , KASTELIC A., HARTMAN T. , 1985 : Pragozd Pečka, Gozdni rezervati Slovenije, VTO gozdarstvo, BTF, Ljubljana. GDK : 232.332 :174.7 Picea abies K., Larix decidua Mili. Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik Lado ELERŠEK*, Mihej URBANČIČ** Izvleček Eleršek, L., Urbančič, M. : Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit. 8. Članek podaja rezultate raziskave vpliva tal na rast in kakovost sadik evropskega macesna in smreke. Kakovost sadik je bila preizkušena tudi s spremljanjem njihove nadaljne rasti v nasadih. Ključne besede: evropski macesen, smreka, kakovost .sadik , tla . 1. UVOD Gozdne sadike za umetno obnovo go- zdov morajo biti dovolj velike in vitalne, da v novem gozdnem okolju preživijo presadi- tveni šok in se nato kar najbolje razvijajo v obetajoče gozdno mladje. Odločilno vlogo pri vzgoji sadik imajo dejavniki okolja, v katerem sadike vzgajamo. Ko izbiramo lo- kacijo nove drevesnice, iščemo primerno rastišče- z ustreznimi tlemi, klimo in lego. V drevesnici imamo tudi možnost, da tla in mikroklimo izboljšamo (Krussmann 1978). V pričujočem sestavku smo obravnavali vpliv nekaterih tal na vzgojo sadik evrop- skega macesna in smreke in preizkušanje tako vzgojenih sadik v nasadih. Šele spremljanje nadaljnje rasti sadik v nasadu pokaže namreč njihovo pravo kakovost. Glede na dane možnosti smo izvedli po- skus v manjšem obsegu. 2. TEORETIČNA IZHODIŠČA Rast in kakovost sadik sta odvisni od rastišča, ki določa dejavnike okolja, kot so • L. E., dipl. inž. gozd. , ** M. U., dipl. inž. gozd. , Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Eleršek, L., Urbančič , M.: The Influence of Soil on the Quality of the lmproved Seedlings. Gozdar- ski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article presents the results of the influence of soil on the growth and quality of seedlings of the European larch and Norway sp ru ce. The quality of the seedlings has also been tested by the observing of the ir further growth in plantations. Key words: European larch, Norway spruce, seedling quality, soil. količina svetlobe, toplote, hrane in vode, ki so osnovne prvine za rast in življenje rastlin. Tudi način vzgoje sadik, njihova nega - obžetev in obdelava tal- neposredno vpliva na osnovne dejavnike okolja. Iz tal, v katerih je koreninski del sadik, prihajajo v rastlino hranljivi elementi in voda. Osnovni makroe- lementi mineralne prehrane so : N, P, K, S, Ca, Mg. Za ugodno mineralno prehrano pa so potrebni še mikroelementi: Fe, Mn, Zu, Cu, Mo, 8, Cl, J, Fin tudi ultramikroelemen- ti : Rb, Ce , Se, Ag in drugi (Koj ic 1987, Tucovi6 1989). Lastnosti tal so odločujoče za razvoj sadike. Lastnosti tal lahko razdelimo (Šumarska enciklopedija 1987) v morfološke, fizikalne, vodne, zračne, toplotne, mehanske, ke- mične in biološke. Pri ugotavljanju rodovitnosti tal in drugih talnih razmer, ki so pomembne za rast in razvoj sadik, talne substrate vzorčimo in vzorce analiziramo v pedološkem laborato- riju . Talnim vzorcem običajno določimo sle- deče kemične lastnosti: - reakcijo tal (za smrekove sadike ve- ljajo kot optimalne vrednosti pH v KCI med 4,5 in 5,5); - vsebnost organske snovi v tleh (za optimalno velja 3 do 8 odstotni delež organ- ske snovi v tleh) ; G. V. 7-8192 331 - razmerje med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N). Čim ožje je to razmerje, tem bolj ugodna oblika humusa praviloma prevladuje v tleh; - vsebnost skupnega dušika (N) v vzor- cih. Na osnovi tega podatka med drugim sklepamo, kakšna je preskrbljenost tal z dušikom; - količine rastlinam dostopnih kalijevih (K20) in fosforjevih (P20 5) spojin ter do- stopnega magnezija (Mg). Poleg kemičnih lastnosti ugotavljamo v laboratoriju tudi teksturo tal, ki jo uvrščamo med fizikalne lastnosti. V tleh ugotavljamo odstotne deleže peska, melja in gline. Z analizami vzorcev rastlinskih asimilacij- skih tkiv oziroma t. i. foliarnimi analizami dobimo podatke o vsebnosti posameznih hranil v iglicah oziroma listih rastlin in na osnovi teh podatkov sklepamo o prehranje- nosti sadik. V pedoloških laboratorijih ugotavljamo fizikalne in kemične lastnosti tal, vpliv raz- ličnih tal na rast in kakovosti sadik pa lahko ugotavljamo in kvantificiramo praviloma le s poskusno vzgojo sadik na različnih tleh. Predvsem so bili dozdaj že opravljeni v svetu (in tudi pri nas) številni poskusi vzgoje z različnimi načini gnojenja (Eieršek, Zu- pančič 1982). Vendar pa dozdaj sami še nismo zastavili poskusne vzgoje sadik na tleh različnih fizikalnih lastnosti in nadalj- Preglednica 1: Rezultati mehanske analize Kraj izvora Pesek Grobi talne podlage melj Bokal ci 22,9 33,4 Rožna dolina IGLG 31,4 36,3 Zadobrova 53,8 18,8 njega proučevanja tako vzgojenih sadik v nasadu. Glede na navedene cilje smo se odločili za vzgojo sadik na treh vrstah ilovnatih tal: na sipkih in lažjih, peščeno ilovnatih tleh, na rahlih do zmerno gostih meljasto ilovna- tih tleh in na težjih, gostejših glinasto ilovna- tih tleh (Eieršek 1990). 3. POSKUSNA VZGOJA MACESNOVIH IN SMREKOVIH SADIK NA RAZLIČNIH TLEH IN NJIHOVO TESTIRANJE V NASADIH 3.1. Značilnosti izbranih tal Glinasto ilovnata tla smo pripeljali iz Bo- kalc pri Ljubljani, meljasto ilovnata tla so iz drevesnice IGLG v Rožni dolini, peščeno ilovnata tla pa so iz drevesnice Zadobrova. Ta tla smo še dodatno zrahljali s perlitom. Rezultati laboratorijskih analiz obravnava- nih tal so prikazani v preglednicah 1 in 2. Povprečni vzorec glinasto ilovnatih (GI) tal je bil sestavljen iz večjega števila pod- vzorcev, odvzetih s polkrožno sondo do globine 20 cm. Imel je zelo slabo kislo reakcijo, bil je malo humozen, s skupnim dušikom je bil srednje dobro preskrbljen. Ozko ogljik-dušikovo (C/N) razmerje kaže, da je v njem prevladovala sprsteninasta oblika humusa. Z rastlinam dostopnimi ka- Drobni Glina Teksturni razred melj (okrajšava) 14,7 29,0 glinasta ilovica (GI) 25,1 7,2 meljasta ilovica (Ml) 25,6 1,8 peščena ilovica (PI) Preglednica 2: Reakcije, C/N razmerja ter vsebnosti apnenca, humusa, skupnega dušika in dostopnih hranil v vzorcih glinasto ilovnatih tal (GI), meljasto ilovnatih tal (Ml) in peščeno ~lovnatih (PI) tal pH v CaC03 Organska N Tla NKCI % snov% %tal GI 6,06 0,00 1,7 Ml 6,32 0,00 3,3 PI 7,18 36,96 0,8 Legenda: NKCl - normalna razstopina kalijevega klorida N% tal- odstotni delež skupnega dušika v vzorcu tal meq - izraženo v miliekvivalentih 332 G. V. 7-8/92 0,17 0,24 0,05 CIN Dostopni (v meq/1 OO g) K20 P20s Mg 14 22 7 57 28 24 8 54 16 7 6 7 lijevimi spojinami in magnezijem je bil zelo bogato preskrbljen, s fosforjevimi spojinami pa srednje dobro. Povprečni vzorec meljasto ilovnatih (Ml) tal je bil tudi zelo slabo kisel. Vseboval je več organske snovi, tako da je bil srednje humozen. Imel je zelo visoko C/N razmerje, kar kaže, da je v tleh prevladovala organska snov v obliki surovega humusa. S skupnim dušikom je bil bogato preskrbljen. Podobno kot glinasto ilovnati vzorec je bil tudi pov- prečni meljasto ilovnati vzorec talnega substrata zelo bogato preskrbljen z dostop- nim kalijem in magnezijem ter srednje do- bro s fosforjem. Povprečni vzorec peščeno ilovnatega substrata je imel slabo alkalno reakcijo. Bil je zelo ·malo humozen, sprsteninast, revno preskrbljen s skupnim dušikom. Z dostop- nim kalijem je bil srednje do slabo, s fosfor- jem srednje in z magnezijem dobro preskrb- ljen. 3.2. Smrekove in macesnove sadike, ki smo jih vzgojili na različnih tleh Poskusno vzgojo macesnovih sadik (od starosti 1/0 do 1/1) in smrekovih sadik (od starosti 2/0 do 2/2) smo zastavili spomladi leta 1988 na omenjenih tleh na površini 6m2. Sadike smo vzgajali v drevesnici pri IGLG, le sadike na peščeno ilovnatih tleh smo vzgajali v bližnji drevesnici Zadobrova (pri enakih klimatskih pogojih, ki veljajo za Ljubljano, na n.v. 300m in v ravninski legi). Pri sadikah smo ugotavljali izpade, višinsko in debelinsko rast, vsebnost hranil v iglicah smreke, dolžino in barvo jesenskih iglic pri macesnu, pri nekaterih macesnovih sadi- kah pa smo analizirali tudi razrast korenin. Te meritve so prikazane v preglednicah 3, 4, 5 in 6 ter na grafikonih 1 in 2. Izpadi pri vzgoji sadik na peščeno ilovna- tih tleh so bili pri smreki (22 %) signifikantno večji, kot pri ostalih dveh talnih tipih. Brez izpadov pa smo vzgajali smrekove in mace- snove sadike le na glinasto ilovnatih tleh. Medtem ko se povprečna višinska in debe- linska rast pri smrekovih sadikah praktično nista razlikovali na različnih tleh, je bila povprečna višinska rast sadik evropskega macesna na peščeno ilovnatih tleh signifi- kantno manjša, tršatost pa ugodnejša. Ana- liza korenin, ki smo jo naredili na manjšem številu izkopanih sadik, je pokazala, da je na teh tleh koreninska rast relativno inten- zivnejša (preglednice 3, 5 in 6). Rezultati foliranih analiz so pokazali, da Preglednica 3 : Podatki o višinah sadik iz drevesnic Teksturni razred Signifikantnost GI Ml PI GI-Ml GI-PI Ml-PI EVROPSKI MACESEN hsp. 88 cm N 40 38 40 x 11,20 10,92 11,85 2,22 2,81 2,68 ~h88 cm N 40 37 36 x 34,10 35,20 20,57 s 11,19 12,92 8.48 Izpad 88 kos N o 1 4 o 0,03 0,1 o 0,16 0,30 S MA EKA h sp. 88 cm N 49 48 41 x 16,40 14,90 15.26 s 2,70 2,33 2.59 L\ h 88, 89 cm N 49 46 32 x 23,63 24,92 23,75 s 4,87 4,14 8.71 Izpad 88,89 kos N o 2 9 x o 0,04 0.22 s o 0,20 0.42 legenda: - povprečne vrednosti - statistič. znač . pri stopnji tveganja p = 0,05 s - standardna deviacija .. - slatistič. znač . pri stopnji tveganja p = 0,01 h sp.- višina drevesca spomladi .,. - stalistič. znač. pri stopnji tveganja p = 0,001 t;. h - višinski prirastek drevesca G. V. 7-8/92 333 je imel povprečni vzorec smrekovih iglic iz sadik, ki so rastle na glinasto ilovnatih (GI) tleh, prenizko koncentracijo dušika (N) ter ustrezno visoke koncentracije fosforja (P), kalcija (Ca), kalija (K) in magnezija (Mg). Povprečni vzorec iglic iz smrek, ki so rastle na meljasto ilovnatih tleh (Ml), je imel ustrezno visoke vsebnosti fosforja, kalcija in kalija ter zelo visoke vsebnosti magnezija in dušika. Preglednica 5 : Deleži korenin glede na cele sadike pri sadikah evropskega macesna 1/1, ki so bile vzgojene na GI, Ml in PI tleh (Eieršek 1 990) Vrsta tal GI Ml Pi Dolžinski delež(%) 38 39 61 Površinski delež stranske projekcije koreninskega pleteža(%) 31 26 46 Prostorninski delež koreninskega pleteža (%) 24 20 29 Preglednica 4: Rezultati foliarne analize smrekovih sadik iz GI, Ml in PI tal Tekst. c N p Ca Mg K Na CIN N/P NIK K/Mg P /Mg Ca/K (K+ Mg)/Ca tal OJ o % % o/o o/o o/o o/o GI 51 ,O 1,39 0,27 1,06 0,19 0,65 0,18 36,7 5,1 2,1 7,3 1,4 1,6 0,8 Ml 51,0 2,18 0,29 1,21 0,23 0,64 0.08 23,4 7,5 3,4 9,5 1,3 1,9 0,7 PI 45,0 1,47 0,28 2,01 0,15 0,76 O, 11 30,6 5,2 1,9 9,8 1,9 2,6 0,5 Grafikon 1: Izpadi sadik evropskega macesna in smreke v drevesnicah na glinasto ilovnatih (GI), meljasto ilovnatih (Ml) in peščeno ilovnatih (PI) tleh ::1 15) Iz padi :1. Hll 5 Evropski macesen Drevesni vrsti Smr-eka D GI [] MI ~PI Grafikon 2 : Povprečni enoletni višinski prirastki vseh posajenih sadik evropskega macesna in dvoletni višinski prirastki smrekovih sadik v drevesnicah na glinasto ilovnatih (GI), meljasto ilovnatih (Ml) in peščeno ilovnatih (PI) tleh 4B 3B Vis.prir . cm 2B e 334 G. V. 7-8192 Evropski macesen Drevesni vrsti Smre:ka [] GI [] Ml ~PI Povprečni vzorec smrekovih iglic iz sadik, ki so uspevale na peščeno ilovnatih (PI) tleh, je vseboval malo dušika, srednje veliko magnezija, veliko fosforja in kalija in zelo veliko kalcija (skoraj dvakrat več od drugih dveh vzorcev). še več nam o prehranskih razmerah, ki so jih imele smrekove iglice, povedo raz- merja med hranili v iglicah. Precej široko ogljik-dušikovo (C/N) razmerje in razme- roma ozko dušik-fosforjevo (N/P) in dušik- kalijevo (N/K) razmerje pri vzorcu iglic iz smrek, ki so rastle na glinasto ilovnatem substratu, kažejo na slabšo prehranjenost teh sadik z dušikom. Iz razmeroma širokega dušik-fosforje- vega (N/P) in ozkega fosfor-magnezijevega (P/Mg) razmerja pri vzorcu iglic s sadik iz meljasto ilovnatih tal sklepamo, da so bile te smreke neharmonično preskrbljene s fosforjem. Motnje pri oskrbi rastlin s fosfor- jem povezujemo s preveliko količino dušika v tleh. Pri vzorcu iglic s smrek iz peščeno ilovna- tega substrata pa iz precej širokega ogljik- dušikovega (C/N) in ozkih dušik-fosforjevih (N/P) in dušik-kalijevih (N/K) razmerij skle- pamo, da so bile sadike slabo preskrbljene z dušikom. Iz širokega fosfor-magnezije- vega (P/Mg) in kalcij-kalijevega (Ca/K) raz- merja ter ozkega kalcij + magnezij-kalije- vega ((K+Mg)/Ca) razmerja pa sklepamo, da so imeli sadike v tleh neharmonične prehranske razmere in to predvsem zaradi zelo veliko kalcija v tleh. 3.3 . Nadaljnja rast sadik v nasadih Spomladi leta 1989 smo posadili 58 ma- cesnovih sadik (starosti 1/1) iz obravnava- nih talnih tipov v nasadu IGLG in 60 sadik v nasadu Zadobrova. Vpliv nehomogenosti rastišča smo zmanjšali tako, da je vsaki posajeni sadiki ene poskusne variante sle- dila sadika druge poskusne variante. Pred objedanjem smo jih zaščitili s količkom . Po osnovanju smo sadikam izmerili višine in premere koreninskega vratu, naslednja tri leta pa smo ugotavljali višinske prirastke in izpade. Oktobra leta 1989 smo pri mace- snih ocenjevali dolžino in barvo iglic. Spo- mladi leta 1990 smo posadili 60 obravnava- nih smrekovih sadik (starosti 2/2) v nasadu Belo. Dendrometrične meritve smo opravili neposredno po sajenju in po dveh letih rasti v nasadu. Rezultate meritev za obe dreve- sni vrsti prikazuje preglednica 6. V triletnem nasadu evropskega macesna so bili največji izpadi pri sadikah, vzgojenih na peščeno ilovnatih tleh (22 %) in naj- manjši pri sadikah, vzgojenih na glinasto ilovnatih tleh (5 %). Ta razlika je statistično značilna. V dvoletnem smrekovem nasadu so izpadi v povprečju manjši, manjše pa so tudi razlike v izpadih med poskusnimi va- riantami. V višinski rasti sadik, vzgojenih na različ­ nih tleh, pri evropskem macesnu ni statistič­ nih razlik, čeprav so bile začetne višine sadik, vzgojenih na peščeno ilovnatih tleh, precej nižje (istočasno pa so bile sadike bolj tršate). V smrekovem nasadu pa je statistično značilna razlika v višinski rasti le med sadikami, vzgojenimi na meljasto ilov- natih tleh in tistimi, vzgojenimi na peščeno ilovnatih tleh. Sredi oktobra 1989 smo po prvem letu rasti v nasadu ocenjevali barvo in dolžino macesnovih iglic z ocenami 1, 2 in 3. Ocena 3 je pomenila dolge, oziroma zelene iglice, ocena 1 pa kratke, oziroma rumene iglice. Skupna povprečna ocena za dolžino in barvo iglic je bila pri macesnih, ki so bili vzgojeni na glinasto ilovnatih tleh 3,71, na meljasti ilovnatih tleh 3,73 in na peščeno ilovnatih tleh 4,50. Ta opazovanja kažejo, da so manjše, tršatejše sadike bolje preži- vele presaditveni šok, kar se je odražalo tudi v nekoliko večji višinski rasti v tem letu. 4. SKLEP Vpliv tal na rast in kakovost sadik evrop- skega macesna in smreke smo proučevali na težjih, srednje težkih in rahlih tleh, to je na glinasto ilovnatih, meljasto ilovnatih in peščeno ilovnatih tleh . Največji izpadi so bili pri obeh drevesnih vrstah pri vzgoji na peščeno ilovnatih tleh (macesen 1 O%, smreka 22 %). Glavni razlog so bili sušni poletni meseci, ko so bila obravnavana tla z manj ugodno teksturo za zadrževanje padavinske vode in tudi manj ugodnim deležem organske snovi ter dušika in kalija izrazito manj primerna za vzgojo sadik od G. V. 7-8/92 335 Preglednica 6: Meritveni podatki iz nasadov Tekslurni razred Signifikantnost GI Ml PI GI-Ml GI-PI Ml-PI EVROPSKI MACESEN Nasad IGLG dsp. 89 mm N 20 18 20 7.5 7,4 6,6 h sp. 89 cm N 20 18 20 52,1 48,1 28,9 .. , 8,08 15,17 7,72 h/d sp. 89 N 20 18 20 69,5 65,0 43.8 D. h89-91 cm N 20 17 18 x 108,6 94,5 78,4 60,33 31,97 25,75 Nasad Zadobrova dsp. 89 mm N "20 20 20 7,0 7,6 7,3 h sp. 89 cm N 20 20 20 40,6 44,7 35,3 9,60 10,80 9,79 h/d sp. 89 N 20 20 20 x 58,0 58,8 48,3 6 h 89-91 cm N 18 16 13 x 67,0 50,4 78,6 s 40,39 23,91 48,85 Nasada skupaj dsp. 89 mm N 40 38 40 x 7,2 7,5 7,0 h sp. 89 cm N 40 38 40 x 46,4 46,3 32,1 s 10,57 13.16 9,37 h/d sp. 89 N 40 38 40 64,4 61,7 45,8 D. h 89-90 cm N 38 33 31 x 88,9 73,1 78.5 s 55,34 35,77 35,90 lzpad89·91 N 2 5 9 x 0 ,05 0,13 0.22 s 0.21 0,34 0,422 SMREKA Nasad Belo dsp. 90 mm N 20 20 20 7,7 7,9 7.7 h sp. 90 cm N 20 20 20 36,4 35.5 34,9 5,75 5,33 6,68 h/d N 20 20 20 47,3 44,6 45,3 6h90,91 cm N 18 19 19 x 12,80 13,3 10.70 s 3,90 3,80 3,28 tzpad90-91 N 2 1 1 0,1 0.05 0,05 0,38 0,22 0,22 Legenda: - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0,05 s - standardna deviacija - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0,01 d - debelina koreninskega vratu - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0.001 h - višina drevesca - povprečne vrednosti D. h - višinski prirastek drevesca 336 G. V. 7-8/92 ostalih dveh talnih oblik. Vzgojene mace- snove sadike so bile na teh tleh nižje in bolj tršate, medtem ko so bile preživele smre- kove sadike iz vseh treh talnih oblik po višini izenačene. Sadike evropskega macesna smo preiz- kušali v nasadu IGLG in Zadobrova, smre- kove sadike pa v nasadu Belo. Najmanjše in najbolj tršate macesnove sadike, vzgo- jene na peščeno ilovnatih tleh, so prvo leto najbolje preživele presaditveni šok. V obeh- nasadih so te sadike v tem letu dosegle najboljše višinske prirastke in so imele v jeseni najdaljše in najbolj zelene iglice. Vendar kaže analiza triletne rasti nasada na izenačeno rast macesnovih sadik iz vseh treh vzgojnih sredin, statistično zna- čilne razlike pa se kažejo pri njihovih izpa- dih. Ti so največji pri macesnih, ki prihajajo iz peščeno ilovnatih tal in najmanjši pri tistih iz glinasto ilovnatih tal. Precej drugačna slika je v smrekovem nasadu, kjer med izpadi ni tako izrazitih razlik, smreke, ki so bile vzgojene na peščeno ilovnatih tleh pa v rasti zaostajajo. Primerjava med nasadoma IGLG (kjer so tla podobna meljasto ilovnatim tlem) in Zadobrova (kjer so peščeno ilovnata tla) tudi kaže na večje izpade in slabšo višinsko rast na peščeno ilovnatih tleh. Medtem ko smo v preteklih letih na peš- čeno ilovnatih tleh v Zadobrovi uspešno vzgajali zelo kakovostne topolove in ore- hove sadike, pa kaže naš poskus, da so ta tla za vzgojo macesnovih in smrekovih sadik manj primerna. THE INFLUENCE OF SOIL ON THE QUALITY OF IMPROVED SEEDLINGS Summary The influence of soil on the growth and quality of European larch and Norway spruce seedlings were studied in hard, middle-hard and loose soil, i.e. in argillaceous-loamy scree-argillaceous and sandy-argillaceous soil. The greatest losses with both tree species were established in the impro- ving in sandy-argillaceous soil (European larch 10%, Norway spruce 22 %). The main reason lies in dry summer months when the soil studied with its less favourable texture for the retaining of atmospheric precipitation water and smaller share of organic matter as well as nitrogen and potas- sium proved to be far less appropriate for seedling improving than the other two soil formations were. The improved seedlings of the European larch were in this soil shorter and more thickset while the Norway spruce seedlings which survived were equally tali in all three soil formations. The quality of European larch seedlings thus improved was tested in the IGLG and Zadobrova p/antations and the Norway spruce seedlings in the Belo plantation . The shortest and most thick- set European larch seedlings, improved in sandy- argillaceous soil, survived the transp/antation shack in the first year the best. ln both plantations, these seedlings had the best height increments in this year and had in autumn the longest and the most green needles. Yet the analysis of the three-year growth of the plantation evidences equal growth of European larch seedlings from all the three improving environment, statistically characteristic differences are shown in their los- ses . The latter are the greatest with the European larches from sandy-argillaceous soil and the smallest with those from clay-argillaceous soil. The situation is quite different in the Norway spruce plantation where there are no significant differences in the losses. Norway spruces which were improved in sandy-argillaceous soil are slower in growth. The comparison between the IGLG plantation (where the soil resembles the scree-argillaceous type) and the Zadobrova plantation (sandy-argil- laceous soil) a/so indicates greater losses and mainly poorer height growth in sandy-argiflaceous soil. While in the past years the improving of high quality poplar and nut tree proved to be very successful in sandy-argilleous soil in Zadobrova, this test has shown !hat this soil is less appro- priate for the improvrng of European larch and Norway spruce seedlings. VIRI 1. ELERŠEK, L., 1990. Morfološke in fiziološke lastnosti gozdnih sadik. Ljubljana, elaborat, IGLG, s. 100. 2. ELERŠEK, L., ZUPANČIČ, M., 1982. Izbolj- šanje kvalitete smrekovih sadik s poznim gnoje- njem v drevesnici. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 40, 3, s. 109-115. 3. KOJIČ, M., 1987. Fiziološka ekologija kultur- nih biljaka. Beograd, Naučna knjiga, s. 174. 4. KRUSSMANN, G., 1978. Die Baumschule. Berlin und Hamburg, Verlag Paul Parey, s. 656. 5. RUPF, H., 1952. Der Forstpflanzgarten. Munchen, Bayerische Landwirtschaftsverlag GmbH, s. 300. 6. šumska enciklopedija, Zv. 3, 1987. Zagreb, Jugoslovenski _leksikografski zavod, s 476-482. 7. TUCOVIC, A., 1989. Fiziologija biljaka. Beo- grad, Naučna knjiga, s. 391. 8. URBANČIČ, M., 1991 . Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 39, 3, s. 123-132. G. v. 7·8/92 337 GDK : 377.44 Ugotavljanje uporabne dobe strojev na primeru traktorjev 1 MT-558 Edvard REBULA * Izvleček Rebu la, E.: Ugotavljanje uporabne dobe strojev na primeru IMT-558. Gozdarski vestnik, št. 7-8/ 1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. študija obravnava obratovalne stroške za raz- lično dolge uporabne dobe traktorjev kot osnovo za odločanje o zamenjavi traktorjev z novimi. Isto je prikazano tudi na osnovi računa donosnosti vloženih sredstev in z uporabo metode MAPI. Dana je tudi primerjava uporabnosti različn ih obrazcev metode MAPI. Ključne besede: uporabna doba stroja, metoda MAPI, investicije 1. PROBLEMATIKA IN CILJI Odločitve o zamenjavi strojev so zelo pogoste. Z njimi se srečujemo ob vsako- dnevnih skrbeh, so pa tudi pomembna sestavina dela vsakega delavca, ki ima opraviti s stroji in napravami in pri tem skrbi za gospodarnost dela in donosnost investi- cij. Potreba po odločitvi se pokaže ob dilemi ali popraviti star stroj in ga rabiti še naprej, ali ga prodati, oddati, zavreči in kupiti nove- ga. Enaka je dilema ob spremembah tehno- logije. Vsebina odločanja je enaka tako za vezalke, brivnik, kavni mlinček ipd. kot za osebni avto, kamion , traktor ipd. Pomemb- nost odločitve oziroma posledice dobre ali slabe odločitve se kajpada močno razlikuje- jo. Zato so tudi pripomočki za odločanje, kot so prospekti in ceniki, zbiranje in obde- lava raznih podatkov in informacij, razne analize, investicijski elaborati ipd ., močno različni . Cilj vseh pa je isti: povečati goto- vost (kakovost) odločitve oziroma zmanjšati • Prof. dr. E. R, dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 66230 Postojna, Slovenija 338 G. V. 7-8/92 Synopsis Rebula, E.: The Establishing of Service Dura- tion on the Example of the IMT-558 Tractors. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The study deals with operation costs for diffe- rently long service duration of tractors, which serves as the basis for the decision making as regards the exchanging of tractors with new ones. The same is also presented on the basis of the calculations of financial means invested and by means of the MAPI method. The comparison of the applicability of different MAPI method formu- las is also presented. Kery words: machine service duration, the MAPI method, investments tveganje pri odločanju. Kakovost odločitve pa je odvisna od : 1. razpoložljivosti ustreznh podatkov ozi- roma informacij; 2. pripravljenosti, usposobljenosti in možnosti razpoložljive podatke uporabiti (znati in hoteti) . Za naše okoliščine in za dolgo razdobje (20 let) je ustrezne podatke o učinkih in stroških uporabe traktorjev IMT-558 pri spravilu lesa zbral kolega spec. gozdastva F. Furlan. Prikazal je tudi način ugotavljanja optimalne dobe rabe ozirbma zamenjave traktorjev. Za ugotovitev potrebnosti (smotr- nosti) zamenjave je uporabil enega izmed obrazcev metode MAPI. Ugotovil je, da je smotrno zamenjati star traktor z novim že po 2. letu uporabe. Vse to je obdelal v svoji specialistični nalogi, obsežen povzetek na- loge pa je tudi objavil v Gozdarskem vest- niku (FURLAN 1991). V svoji raziskavi F. Furlan tudi ugotavlja, da na čas zamenjave najbolj vpliva likvidacijska vrednost trak- torja. Ugotovitev raziskave nekoliko presene- ča. Zato smo hoteli preveriti, kateri dejavniki (elementi stroškov) najbolj podpirajo tako odločitev, kakšne so posledice, če stroja ne zamenjamo, in kako delujejo posamezni dejavniki. Hkrati smo preverili tudi uporab- nost različnih obrazcev metode MAPI. To je razmeroma enostavna metoda ugotavlja- nja potrebnosti zamenjave strojev (širše : gospodarnost investicij v tehnologiji) . Razvi 1 in objavil jo je l. 1949 George Terborgh, 1958 jo je dopolnil. Pri nas je metodo opisal š. Babič (1967). Metoda izhaja iz predpostavke, da je odločitev o investicijah odvisna od prihod- njih (pričakovanih) stroškov. če so ti z novim strojem manjši od onih s starim, kaže stroj zamenjati, brez ozira, koliko smo do zdaj investirali. Pomembna je le današ- nja likvidacijska cena starega stroja ozi- roma njeno znižanje po preteku določenega razdobja (npr. eno leto), če stroj rabimo še naprej. 2. NAČIN DELA Najprej smo po običajni metodi (Turk 1975) s podatki raziskave F. Furlana skal- kulirali povprečne cene dela delovne ure traktorjev za razdobje 1 do 8 let. Kalkulacije je po svojem programu izdelal dr. B. Košir, za kar se mu tu najlepše zahvaljujem. Nato sem za vsako leto obratovanja traktorja skalkuliral cene delovne ure po prirejeni metodiki. Za to kalkulacije sem uporabil ugotovitve F. Furlana (1990), in sicer : - Delovne ure letno y2, preglednica 13, s tem, da sem prolongiral ure za eno leto. - Nabavno in likvidacijsko vrednost s1roja sem preračuna! na ocenjeno današ- njo vrednost (20.000 DEM). V tem soraz- merju sem preračuna! tudi vrednost popra- vil in občasnih nadomestnih delov (gume, verige, zanke, vrvi ipd.). - Popravila in občasne nadomestne dele sem izračunal tako, da sem enačbo y7 na str. 69, ki velja za stroške materiala pri popravilih, povečal še za občasne nado- mestne dele (delil z O, 27) in dobil enačbo Y71 =561,67-27,593x1 + 1,5526x1 3 za materialne stroške popravil in občasnih nadomestnih delov. Tej enačbi sem prištel enačbo y8 (str. 69) za letne stroške dela pri popravilih . Tako sem dobil enačbo y91 = 747,92 +51 ,42x1 + 0,3135x1 3 za letne stroške dela popravil in občasnih nadomestnih delov v denarnih vrednostih iz konca leta 1988. Na današnjo vrednost sem jih preračuna! tako, da sem jih povečal 215,26-krat. - Gorivo, mazivo: po enačbi y15 (str. 62) za porabo goriva na delovno uro. Cena plinskega olja je 46,20 SIT/1., dodatek za mazivo je 1 O%. - Zavarovanje in takse so 3% od pov- prečne investicijske vrednosti. - Stroški delavca so izračunani tako, da sem delovno uro obračunal po 226,3 SIT (4,49 DEM), razliko 2184-del. h) do letne kvote ur pa po 174 SIT (3,45 DEM). V stroških delavca je bruto plača. - Posredni stroški + dobiček: tu sem vštel posredne stroške v višini 50% od plač in 41,10 SIT dobička (okoli 5% od vloženih sredstev), vse v povprečju. Seštevek povprečnih neposrednih, po- srednih stroškov in dobička je povprečna prodajna cena delovne ure (1178 SIT). Če od nje odštejemo vsakoletne neposredne stroške, dobimo za vsako leto posredne stroške z dobičkom za delovno uro, kar bi lahko označili s "pokritjem«. 3. UGOTOVITVE 3.1. Cene delovne ure po letih obratovanja Kalkulacija stroškov obratovanja za po- samezno leto je prikazana v razpredelnici 1 . Narejena je po opisani metodiki. Rezul- tati kalkulacije so prikazani tudi na grafu 1. Iz obojega lahko povzamemo: 1 . Letni neposredni stroški obratovanja traktorja polagoma (približno 1,2% letno) naraščajo do 4. leta. V 5. letu so najvišji. V 6. letu hitro padajo (za 1 O%) in nato spet naraščajo. Podobno se gibljejo tudi neposredni stro- ški za 1 delovno uro. Najnižji so v 6. letu in skoraj enaki v 1. letu. Vsako leto nara- stejo stroški za 1 delovno uro približno za 2% od 1. do 5. leta in skoraj po 4% v 7. in 8. letu. 2. Ugotovitve kalkulacije se ujemajo z ugotovitvami Furlana (1990, 1991) in jih tako potrjujejo . G. V. 7-8/92 339 3. Z leti obratovanja naraščajo vsi ele- menti stroškov, razen obresti. To je logično . Naraščanje stroškov 1 delovne ure je še hitrejše, ker z leti pada število delovnih ur. Skupen trend spreminjanja letnih in urnih stroškov obratovanja sledi trendu amortiza- cije (razlike med likvidacijskima vredno- stima dveh zaporednih let). To zaradi tega, ker spreminjanje drugih postavk stroškov ne more pokriti skokovitega znižanja amor- tizacije in obresti v 6. letu. 4. Naraščanje neposrednih stroškov zmanjšuje ostanek za kritje posrednih stro- škov in dobiček. 3.2. Povprečni materialni stroški za 1 delovno uro Povprečni materialni stroški za 1 delovno uro, 1 m3 spravljenih sortimentov in njihova sestava so razvidni v razpredelnici 2 in na grafu 2. Neposredni stroški delavca (plača) so pri tej kalkulaciji fiksni (275 S IT/del. h) in jih zato nismo prikazali. Tudi ta način kalkuliranja daje podobne rezultate. Vidimo, da tudi povprečni stroški z dobo obratovanja rastejo do 5. leta po približno 5% na leto. Pri daljši obratovalni dobi stroški padajo. Padec je največji pri 6-letni obratovalni dobi. Podrobnejši pregled posameznih prvin tega modela kalkuliranja stroškov pokaže, da so stroški goriva in maziva ter občasnih nadomestnih delov (absolutno) precej kon- stantni. Zato se njihov delež spreminja v odvisnosti od gibanja drugih stroškov. Stro- ški amortizacije se (absolutno) večajo do 5-letne obratovalne dobe, nato padajo. De- lež amortizacije pada; hitreje pri daljši dobi obratovanja (nad 4 leta). Stroški popravil, obresti in zavarovanja ter takse naraščajo z daljšo dobo obratova- nja tako absolutno kot relativno . Tudi tu skupni materialni stroški sledijo stroškom amortizacije. To ponovno kaže velik vpliv likvidacijske vrednosti stroja. Gornje ugotovitve se ujemajo z dognanji Furlana (1990). 3.3 . Vprašanje likvidacijske vrednosti stroja V obeh prejšnjih kalkulacijah smo raču­ nali z likvidacijskimi vrednostmi traktorja, 340 G. V. 7-8/92 kot jih je upošteval pri svoji raziskavi Furlan. Gre za prva 4 leta, ko ni imel dejanskih podatkov, in je likvidacijske vrednosti ugo- tovil z določenimi predpostavkami. Nastaja vprašanje, kdo in zakaj bi po taki ceni kupil traktor z vitlom, ko pa vsi računi kažejo, da to ni gospodarno. Vprašamo se lahko tudi, kje in do kdaj bi lahko prodajali rabljene traktorje po takih cenah, saj prejš- nje analize kažejo, da bi bilo najbolj pa- metno traktor zamenjati vsako leto. Problem je torej likvidacijska vrednost traktorja. Vprašal sem se, kakšna naj bi le-ta bila, da bi bili neposredni stroški za 1 delovno uro enaki vsa leta, če predpostav- ljamo, da drugih stroškov (popravila, obča­ sni nadomestni deli, takse, plače, gorivo in mazivo) ne moremo znižati. Račun je preprost in je prikazan v pre- glednici 3. Narejen je s predpostavke, da so skupni neposredni stroški za 1 delovno uro vsa leta 934 SIT, kar je povprečje v razpredelnici 1. Račun se v 8. letu ne izide, ker so v temu letu skupni neposredni stroški 935,5 SIT/del. h, tudi če ne računamo nič. amortizacije. Praktično to pomeni, da bi v 8. letu obratovanja ostali brez dobička, povprečna prodajna cena pa bi še vedno pokrivala posredne stroške. Možnih rešitev tega problema je več. Ena od teh je, da bi računali v povprečju večje skupne nepo- sredne stroške (npr. 936 SIT/del. h). To bi povzročilo hitrejšo amortizacijo stroja in nižje likvidacijske vrednosti. Kaj smo ugotovili s tem računom? Prika- zal sem način ugotavljanja minimalne likvi- dacijske vrednosti, vrednosti, za katero se stroj še splača prodati. če te vrednosti ne iztržim, se stroja ne splača zamenjati. Go- spodarneje ga je rabiti še naprej. Pripomniti velja, da vse gornje velja le za naš primer, ko traktor lMT-560 zamenju- jemo z drugim, novim traktorjem IMT-560. Podoben pa je račun tudi, če gre za drugi stroj (stroj druge vrste), če le poznamo stroške njegovega dela. Višina likvidacijskih vrednosti vpliva tudi na račun obresti. Kakšne so razlike prvega (preglednica 1) in drugega (preglednica 3) modela je razvidno iz primerjave na grafu 3. Vidimo, da zahteva drugi model (enaki stroški za delovno uro) hitrejšo (degresivno) amortizacijo. 3.4. Drugi način ugotavljanja smotrnosti zamenjave stroja Zamenjava stroja z novim je v bistvu investicija. Smotrnost investicij ugotavljajo po navadi z oceno donosnosti investicije. Tudi mi smo to ugotavljali na različne načine: 1. Račun letne donosnosti starih strojev, kjer smo za »donos« enkrat upoštevali pokritje (posredne stroške, dobiček), in dru- gič dobiček (41,1 SIT/del. h). Donosnost smo računali: A. Model 1 - na osnovi likvidacijskih vrednosti iz razpredelnice 1 . 8 . Model 2 - na osnovi likvidacijskih vrednosti iz razpredelnice 3. Tu je znesek pokritja na 1 delovno uro vsa leta enak (244 SIT). Prav tako je enak dobiček. Kot osnovo (investicijske stroške), za katero smo računali donosnost, smo vzeli nabavno (prodajno) vrednost stroja, zmanj- šano za diskontinuirano likvidacijsko vred- nost vsako leto. Tej razliki smo prišteli obresti za investicijska sredstva. To je pri- kazano v prvih 4 kolonah preglednice 4. 2. Račun donosnosti po metodi MAPI. TERBORGH (1958) je razvil svoj način ugotavljanja investicijskega zneska, ki ga pri ugotavljanju smotrnosti zamenjave stroja primerja s pričakovanimi prihranki zaradi zamenjave stroja. Originalni obrazec upošteva tudi prihanek pri davščinah, kar smo mi izpustili. Tudi te račune smo izpeljali za oba modela. 3. Končno smo, v zadnjih 4 kolonah, izračunali donosnost zamenjave po naših modelih. Zamenjava je narejena v začetku (na koncu predhodnega) leta, za katerega velja podatek. Računali smo tako, da smo pokritje prvega leta primerjali s potrebnimi investicijami (razlika med vrednostjo no- vega stroja in izkupičkom za starega) ter obrestmi za vložena sredstva. Rezultati računov so prikazani v pregled- nici 4. številke v zadnjih 4 kolonah pomeni- jo, koliko % se obrestujejo vložena sred- stva, če stroj zamen jamo v začetku navede- nega leta obratovanja. Odločitev o zame- njavi izhaja iz presoje, ali denar lahko investiramo kam drugam, kjer je zagotov- ljena večja donosnost. V prvih 4 kolonah je prikazana donosnost vloženih sredstev v vsakem letu obratova- nja stroja (traktorja), ki je toliko let v uporabi. Tu vidimo, da donosnost s starostjo stroja narašča . Vzrok za to ni v večjem absolut- nem donosu, pač pa s starostjo hitro padajo vložena sredstva. Račun smotrnosti zamenjave po metodi MAPI kaže, da bi ob takih likvidacijskih vrednostih, kot so v modelu 1, kazalo zame- njati traktor do 5. leta. Kolikor prej, toliko bolje. V 6. in 7. letu je zamenjava vprašljiva, kaže pa ga zamenjati na koncu 7. leta. Pri drugem modelu ne kaže menjavati stroja. Računi po naših modelih (zadnji dve koloni) kažejo, da bi bilo smotrno traktor zamenjati čim prej, takoj po prvem letu. Donosnost je v prvem letu najmanjša, ker smo predpostavljali, da investiramo na novo celoten znesek za stroj. Pri tej presoji, ki služi bolj kot primer za razmišljanje, je treba pripomniti, da smo upoštevali t. i. pokritje -vse posredne stro- ške in dobiček. Pri konkretnem delu bi bilo vsekakor potrebno in koristno ))pokritje« ločiti na prvine, ki pomenijo strošek in ostanek, ki bi bil nekak dobiček, lahko tudi zaslužek podjetnika. Naredili smo tudi izračun donosnosti in- vesticije (nakup opremljenega traktorja) ta- ko, da smo bodoče donose (pokritje) in likvidacijske vrednosti preračunali (diskonti- nuirali) na danšnji čas. Stopnja donosnosti raste z leti uporabe traktorja. Končno je zanimivo primerjati še prvi in zadnji dve koloni preglednice 4. Primerjava kaže, da je veliko bolj donosna rabiti stare traktorje, kot pa zamenjati jih z novimi . 3 .5. Primerjava obrazcev metode MAPI Babič (1967) pri svojem opisu metode MAPI navaja 3 obrazce, po katerih lahko izračunamo ••nasprotni minimum novega stroja", ki je merilo za odločitev o zamenja- vi. Prvi je razmeroma zapleten obrazec, ki zahteva veliko računanja. Označili smo ga z »Originalnim«. Za račun upošteva investi- cijski znesek, likvidacijsko vrednost, dobo uporabe stroja in obrestno mero. Druga dva obrazca sta poenostavljena. Do njiju je Terborg prišel z razmislekom in določenimi predpostavkami. Prvi poenostavljeni obra- zec računa z investicijskim zneskom, obrestmi in ))nagibom inferiornosti«. Na G. V. 7·8/92 341 neki način (skozi nagib inferiornosti) tu upošteva tudi cenejše obratovanje novega stroja in prihranek zaradi prodaje starega. Po tem obrazcu je računal Furlan. Drug poenostavljeni obrazec upošteva le investi- cijski znesek, obresti in ocenjeno dobo trajanja stroja. Primerjava po različnih obrazcih izraču­ nanih vrednosti je narejena v preglednici 5. Račun za prvih 9 let je narejen po predpo- stavkah, ki jih je upošteval Furlan. Vzel sem tudi njegov izračun >nasprotnega mini- muma novega stroja<< po prvem poenostav- ljenem obrazcu (FURLAN 1991 , pregled- nica 7, str. 72) . Za leta od 15 do 19 sem vzel, da je investicijski znesek za nov stroj še enkrat večji, kot za prvih 91et, »nasprotni minimum starega stroja" in likvidacijsko vrednost pa isto, kot ju je Furlan ugotovil za dobo trajanja od 5 do 9 let. Primerjava kaže, da dajejo obrazci za prva leta obratovanja zelo različne vredno- sti . S »starostjo« (daljšo obratovalno dobo) Preglednica 1. Izračun stroškov obratovanja Element -kazalec in enota mere Delovne ure- ur/leto Nabavna vrednost (v 1000 SIT letno) Likvidacijska vrednost (v 1000 S IT letno) Razlika- amortiz. (v 1000 SIT letno) Obresti (8% od nab. vred . v 1000 SIT letno) Popravila in obč . nad. deli (v 1000 SIT letno) Gorivo in mazivo (v 1000 SIT letno) Zavarovanje in takse (v 1000 SIT letno) Plače (v 1000 SIT letno) SKUPAJ neposredni stroški (v 1000 SIT letno) SKUPAJ neposredni stroški (S IT/del. uro) Posredni stroški (SIT/del. uro) stroja se razlike zmanjšujejo in so šele pri starosti nad 16 let take, da so uporabni vsi obrazci . Originalni obrazec daje najnižji vrednosti. To pomeni, da računanje s tem obrazcem kaže največjo nujo (korist, profit) za zamenjavo stroja. Babič (1967 in tudi v ponatisu 1971) ne daje nikakršne ocene posameznih obraz- cev. Iz dejstva, da so rezultati računov po različnih obrazcih primerljivi (podobni) šele pri zelo dolgih (nad 161et) uporabnih dobah, bi lahko sklepal i, da so obrazci metode MAPI primerni le za stroje, ki po navadi trajajo tako dolgo. 4. POVZETEK IN ZAKLJUČKI V zasebnem življenju se neprestano od- ločamo o potrebnosti zamenjave starih oro- dij , strojev in naprav z novimi . Za večino vodilnih delavcev pa je tako odločanje del njihovih delovnih obveznosti. LETO OBRATOV ANJA Po v- 2 3 4 5 6 7 8 prečje 11151102109010801070106010501039 1007 870 723 574 419 272 249 228 543 870 723 574 419 272 249 228 209 443 137 147 149 155 147 23 21 19 100 81 70 58 46 34 22 20 18 43 217 231 247 264 283 305 330 358 279 102 114 122 128 132 137 142 148 128 17 17 17 17 17 17 17 17 17 438 437 437 436 436 435 435 435 437 9921016103010461049 939 965 995 1004 890 922 945 969 980 886 919 957 934 288 256 233 209 198 292 259 221 244 Preglednica 2. Povprečni materialni stroški in njihova sestava v odvisnosti od dobe obratovanja Obratovalna Materialni Delež v materialnih stroških v% doba stroški leto delov. SIT/dan SIT/m3 gorivo obča sni amorti- popravila obresti zavarovanje ur mazivo nad. deli zacija vzdrževan. in takse 1 1102 622 295 16 24 29 29 1 1 2 2192 666 323 15 25 28 29 2 3 3 3272 705 349 15 23 27 28 3 4 4 4342 735 370 14 22 27 28 4 5 5 5402 781 396 16 22 25 27 4 6 6 6452 737 385 14 22 23 29 5 7 7 7491 733 386 16 22 21 29 5 7 8 8519 709 375 14 23 19 31 5 8 342 G. V. 7-B/92 Graf 1. Neposredni stroški obratovanja na delovno uro Graf 2: Povprečni materialni stroški za delovno uro Mat.str. DEM/del. h Gorivo, mazivo ijfi Občasni nadomestni d. ~'-~ Vzdrževanje in popravila :·:·:·:·Obresti ,.:a.va.! ovan:e 1p ~a. i<. ,:;~ ~\:~' ~ f.::G)!'3 \/il3 rn n.ds: o!Jr(;.~ ll ;t::. ''c CXJ a. q1.) ~~ ~ Amortizacija - Zavarovanje, takse uporabe Terborgh (1958) je pozneje sam prišel do kriterija donosnosti, kot je navadno upo- rabljen pri investicijskih odločitvah. Kakovost odločitve je tem bolj zahtevna in pomembna čim večji so denarni zneski, za katere pri teh odločitvah gre. Zato se pri G. V. 7-8/92 343 Grafikon 3. Letni stroški amortizacije in obresti za oba modela računanja r ~ ~::: ~"""; .;..;.~·u- 2. model ··.: ~ :'~ / l. model !:: (J) ~· - ---------- --- -- Preglednica 3. Računanje likvidacijske vrednosti Element (v 1000 SIT) Skupni letni neposr. str. 1041 Vsota drugih neposr. str. 774 Obresti (8% od nab. vred.) 80 Razlika (amortizacija) 187 Nabavna vrednost 1007 Likvidacijska vrednost 820 Preglednica 4. Donosnost investicij za različne osnove in modele Leto Osnova računa ob ra- pokritje dobiček MAPI pokritje lova- mod. mod. mod. mod. mod. mod. mod. mod. nja 1 2 1 2 1 2 1 2 1 114 83 16 14 40 35,0 29 25 2 105 97 17 16 37 9,7 147 102 3 102 114 18 19 32 9,8 88 63 4 97 137 19 23 30 9,7 62 47 5 105 171 22 29 27 9,8 48 39 6 487 230 69 39 10 9,9 39 34 7 470 367 75 63 15 9,9 38 31 8 435 964 81 162 20 10,4 37 30 344 G. V. 7-8/92 (, LETO OBRATOVANJA 2 3 4 5 6 7 8 1029 1018 1009 999 990 980 970 800 823 846 868 894 924 957 66 53 41 31 23 17 14 163 143 122 100 73 39 -1 820 657 514 392 292 219 180 657 514 392 292 219 180 181 pomembnejših odločitvah odločamo na osnovi predhodnih analiz. V pričujoči študiji smo na razne načine in za različne predpostavke ugotavljali stro- ške obratovanja traktorja IMT-558 (560). Ugotavljali smo cene delovne ure za posa- mezno leto v uporabni dobi traktorja, pov- prečne cene za različne dobe uporabe in iz njih sklepali o potrebi zamenjave stroja z novim. Te ugotovitve smo preverjali z ugotovitvami na osnovi računa donosnosti in ugotovitvami po obrazcih metode MAPI. Preglednica 5. Primerjava »nasprotnih minimumov novega stroja•<, izračunanih po različnih obrazcih Obrazec (orig.) vrednost 1 1. poenostavljeni obrazec 2. poenostavljeni obrazec Leto 2 3 4 s 6 7 8 9 15 16 17 18 19 923 967 1021 1072 988 922 869 828 1304 1280 1243 1235 1215 vrednost 2 1433 1532 1540 1515 1471 1420 1362 1300 1065 1199 1259 1282 1283 Najpomembnejše ugotovitve študije so naslednje: 1. Ob predpostavljenih likvidacijskih vrednostih traktorja, kot so prikazane v preglednici 1, naraščajo letni in povprečni stroški obratovanja od prvega do 5. leta. Tako gledano (večji stroški dela}, bi kazalo traktor zamenjati že po prvem letu . Ta ugotovitev se ujema tudi z ugotovitvami po metodi MAPI. 2. Ob spremenjenih likvidacijskih vred- nostih in pospešeni amortizaciji (pregled- nica 3) je mogoče zagotoviti enake cene obratovanja skozi vso uporabno dobo trak- torja. Ta način računanja nam omogoča ugotoviti mejno likvidacijsko vrednost trak- torja. Če je izkupiček za rabljeni stroj večji, se ga splača prodati, sicer pa je bolje, če ga rabimo še naprej . 3. Račun na osnovi donosnosti vloženih sredstev kaže, da zagotavlja obratovanje ''starejših strojev<• večjo stopnjo donosno- sti. To predvsem zaradi manjšega zneska vloženih sredstev. Ta način računanja, kot osnova za odločitev o zamenjavi stroja, privede do drugačnih sklepov kot račun naveden v 1 . točki. 4. Različni obrazci metode MAPI dajejo zelo različne izračune. Analiza dopušča domnevo, da so vsi obrazci uporabni le pri zelo dolgih obratovalnih dobah (nad 15 let) . Za krajše dobe uporabe stroja izgleda naj- bolj primeren obrazec (prvi poenostavljeni}, ki poleg nabavne in likvidacijske vrednosti traktorja ter uporabne dobe računa še z index vrednost index index 2:1 3 3:1 3 :2 155 3052 331 213 158 2329 241 152 151 1891 185 123 141 1603 150 106 149 1400 142 95 154 1251 136 88 157 1136 131 83 157 1045 126 80 81 1488 144 141 94 1430 112 119 101 1379 111 110 104 1333 108 104 106 1292 106 101 letnimi prihranki (operativno prednostjo) pri zamenjavi starega stroja z novim. THE ESTABLISHING OF SERVICE DURATION ON THE EXAMPLE OF THE IMT-558 TRACTORS Summary ln private life constant decision making as regards the necessity of exchanging old applian- ces, machines and devices with new ones are quite common. It actually represents a part of the work fo the majority ot managing staff. The quality of a decision is the more demanding and impof1ant the higher financial me ans involved are. Therefore, important decisions are made on the basis of preliminary analyses. ln the present study, operation costs of the IMT 558 (560) tractor were established in various ways and based on different suppositions. The price of the working hour for individua\ years during the service duration of a tractor, the aver- age prices for various service duration values were established, on the basis of which the conclusions were made on the necessity of the replacement of a machine with a new one. These statements were compared with the establish- ments achieved by means of profitability calcula- tions and the results of the MAPI method formu- las. The most important ascertainments of the study are : 1. With the supposed residual values of a tractor as shown in table 1, ann ua\ and average operation costs increase from the first to the fifth year. This taken into consideration (higher work- ing costs), it would be wise to exchange a tractor already after the first year of operation. This finding is in accordance with the results of the MAPI method. G. v. 7·8192 345 2. With residual values chang ed and accelerat- ed depreciation (table 3), the same operation prices can be ensured during the whole tractor service duration. This calculation method enables the establishing of the limit tractor salvage value. lf the profit is greater, it is worth while selling a used machine, otherwise it is better to go on using it. 3. The ca!culation on the basis of the profitabi- lity of the funds invested shows that the operation on "older machines" ensures greater protitability rate. This is first of all due to a smaller amount of the funds invested. This calculation method, as the basis tor the deciding whether to exchange a machine or not, leads to different conclusions as the calculation cited in point 1. 4. Different formulas of the MAPI method give the results which differ greatly.· The analysis allows the supposition that all the formulas can only be used with very long service duration values (over 15 years). For shorter machine service duration, the formula (the· first simplified) which besides the purchase and salvage value of a tractor as well as the service duration also Podjetje za inženiringl management, trgovino, consulting ter izvoz in uvoz takes into consideration annual economy (opera- tion preference) in the exchange of an old machine with a new one seems to be the most appropriate one. LITERATURA 1. Babič, Š.: 1967: Uvod u ekonomiku poduze- ča, Škalska knjiga, Zagreb, 1967. 2. Furlan, F.: 1990: Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek kmetijskih traktorjev pri spravilu lesa. (Specialistična naloga, BF. oddelek za gozdarstvo 1990.) 3. Furlan, F.: 1991 : Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek kmetijskih traktorjev pri spravi lu lesa, GV 49 (1991 ), str. 57-82 . 4. Terborgh , G. : 1958: Business investment policy a MAPI study and manual, Washington 6, DC 1958. 5. Turk, Z.: 1975: Metod ika kalkulacij ekono- mičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana 1975. BBS d.o.o. Tržaška 118 61000 Ljubljana SLOVENIJA Tel.: (0)61 27 31 80 Tel./Fax: (0)61 27 31 93 NOVI NASLOV ZA VAŠE ·rEHNIČNE POTREBE JEKLENE VRVI VSEH DIMENZIJ IN KONSTRUKCIJ VSE VRSTE PRIKLJUČKOV ZA JEKLENE VRVI LEžAJ! IN SEMERINGI VSEH VRST IN PROIZVAJALCEV VELIKA IZBIRA STROJNIH ELEMENTOV 346 G. V. 7-8/92 GDK: 907.2 Analiza obiska koče na planini Razor Edo KOZOROG* Izvleček Kozorog, E. : Analiza obiska koče na planini Razor. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Koča na planini Razor je ena pomembnejših postojank v Primorskem delu našega alpskega sveta. Zato smo skušali analizirati njen obisk in s tem razložiti zakonitosti obiska v tem prostoru. Kljub temu, da so rezultati obremenjeni z določe­ nimi lokalnimi posebnostmi, so dobljene zakonito- sti več ali manj značilne za ves naš alpski svet. Ključne besede: gorski svet, rekreacija . 1.0. UVOD Po slovenskem alpskem svetu je spelja- nih kar nekaj nacionalnih transverzal in planinskih poti, ki omogočajo obisk sredo- gorja in visokogorja velikemu številu planin- cev in izletnikov. O njih imamo zbranih pravzaprav veliko informacij na različnih nivojih, ki jih pa zelo redko uporabljamo. V pričujoči analizi smo segli po informa- cijah, ki jih nudi vpisna knjiga koče na planini Razor (1317m). Ta je vzorno vo- dena že od leta 1948, ko je bila koča odprta. Čeprav so podatki zelo zanimivi za območje, ki ga pokriva koča , t. i. porečje reke Tolminke, pa nam kažejo tudi dolo- čene zakonitosti povojnega in sezonskega obiska celotnega našega alpskega sveta. Omenjena koča je namreč vključena v vse pomembnejše transverzale: v Slovensko planinsko pot (transverzala), Slovensko geološko pot in Evropsko pešpot E-7 (letos je bila izbrana celo kot druga najbolj priljub- ljena postojanka v sredogorju). Ker je to območje, ki ga soupravlja gozdarstvo, je z w E. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija. Synopsis Kozorog, E. : The Attendance Analysis of the Hul in the Razor Mountain Pasture. Gozdarski vestnik, No. 7 -8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 6. The hut in the Razor mountain pasture is one of the most important stopping places in the Primorje (Slovene coastel region) part of Slovene Alpine region . This was the reason for the atten- dance analysis and presenting some principles as regards the visiting of this area. ln spite of the fact that the results have been influenced by some local specifics, the established principles are more or less characteristic of the whole Slovene Alpine region. Key words: montainous reg ion, recreation . njegovo problematiko vse bolj usodno po- vezano . 2.0. PREDSTAVITEV KOČE NA PLANINI RAZOR Vse do druge svetovne vojne v tem delu Julijskih Alp ni bilo planinskih postojank. Gore so bile mejne in planinstvu večinoma nedostopne. Zato je že prvo leto po vojni Planinsko društvo (PD) Tolmin uredilo nek- danjo vojaško stražarnico na prelazu Glo- boko kot zasilno vmesno postojanko na poti v Bohinj. Dne 11 . septembra 1948 pa je odprlo novo kočo na mestu nekdanje karavle na planini Razor (Uršič 1948) . Spo- daj sta bili kuhinja in jedilnica, zgoraj pa skupna ležišča za 30 oseb . V naslednjih letih se je porajala tudi želja po gradnji koče pri izviru Tolminke, vendar so leta 1957 spet usmerili vse sile v širjenje koče na planini Razor. Dela so z večjo ali manjšo zagnanostjo trajala vse do let~ 1971 , ko je prenovljena nudila 60 ležišč . Ze leta 1978 so poškodbe po potresu zahtevale popravi- lo, deloma pa so kočo spet razširili. Do leta 1984, ko so jo 22. 7. ponovno odprli, je bilo opravljenih 11.000 prostovoljnih delovnih G. V. 7-B/92 347 ur, do objekta pa je bilo zvoženih 380 ton gradbenega materiala (Rovšček 1985). 3.0. ANALIZA OBISKA Osnova naše analize je bilo preštevanje obiskovalcev in standardnih podatkov, ki so jih ti navedli v vpisni knjigi. To so zaporedna številka in ime obiskovalca, stalno bivališče, članstvo PZS, smer pri- hoda in smer odhoda. Seveda smo v stati- stično obdelavo lahko zajeli le tisti del populacije, ki se vpisuje v knjige . Teh je po naših ocenah okoli 70% vseh obiskovalcev. Pri tem je večji delež tistih, ki se ne vpisujejo med nedeljskimi izletniki in domačini. 3.1. Analiza obiska koče v desetletjih Utrip planinstva v tem delu Julijskih Alp se najbolje zrcali v letnih obiskih v deset- letjih. Grafikon 1 prikazuje obisk koče od leta 1948 pa do danes. Vseh vpisanih obiskovalcev je bilo do zdaj že 76.7 46. Naraščanje obiska lahko ponazorimo s funkcijo , ki je podobna logaritemski (-20746,11 + 5340,34 x ln X). Ta funkcija pojasnjuje kar 89,6% vsote kvadratov od- stopanj in je domnevno značilna za obisk našega celotnega alpskega sveta. Druge nepojasnjene individualne odklone funkcije pa lahko deloma pojasnimo s poglobljeno analizo naključnih in lokalnih vplivov , kot so vremenske razmere, popravila koče, odnos oskrbnika koče do obiskovalcev, potres leta 1976 ipd. Najbolj očitna odklona sta v letih 73-75 v pozitivni smeri, in v letih 81-84 v negativni smeri. Prvega bi lahko deloma pojasnili z vključitvijo koče v Slo- vensko planinsko pot, drugega pa s popra- vilom koče in težavami pri iskanju primer- nega oskrbnika koče. V zadnjih desetih letih je letno obiskalo kočo povprečno 2660 obiskovalcev, povprečni indeks naraščanja obiska pa je bil 1.05. Če zaupamo statistiki, bo obisk še nekaj časa naraščal s podobno intenziteto . To pa bo brez dvoma povečalo konflikte na tem območju. 3.2. Analiza sezonskega obiska koče Največji vpliv na sezonski obisk ima od- 348 G. V. 7·8/92 prtost koče . Obravnavana koča je odprta od sredine junija do konca septembra, na kar vpliva tudi vreme. V zimskem času je odprta le ob pomembnejših praznikih in zaradi vzdrževanja koče. Grafikon 2 potr- juje splošno znano hipotezo, da sta julij in avgust najprimernejša za obisk gora, av- gust pa je s svojimi 39% obiska nedvomno višek sezone. 3.3. Analiza smeri prihoda in odhoda obiskovalcev Poti do koče v grobem predstavljajo križ, ki ga tvorijo smeri Tolmin-Razor-Bohinj, in Krn-Razor-Baška grapa. Slovenska pla- ninska pot poteka v smeri Krn-Razor-Sa- ška grapa ali obratno. Geološka pot in E-7 pa v smeri T olmin-Razor-Baška grapa. Prek 50 % obiskovalcev pride in prav toliko zapusti planino Razor iz Tolminskih Ravn in s planine Stador, kjer jim večji del do- stopa iz doline skrajša osebno vozilo. Nekaj manj kot 20% obiskovalcev pa uporablja najbolj zahtevne poti, v tem primeru v smeri Koča na planini Razor na zgornji gozdni meji (Foto: E. Kozorog) OBISK 4500 I ~oo o 3500 3000 2SOO 2000 1500 1000 500 .LETNI OBISK O OBISK V AVGUSTU 48 d9 50 5l 52 53 54 55 56 57 59 59 BO 6l 62 63 64 55 66 67 68 69 70 71 72 73 7 4 75 76 77 78 79 80 81 82 83 B~ 85 BS B7 Ba 69 90 LETO Gr-afikon 1: Obisk koče v obdobju 1948-1990 40 35 25 %20 15 10 5 8 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEM OKTOB NOVEMB DECEMB Grafikon 2: Sezonski obisk koče po mesecih Črna prst-Razor-Krn, kjer poteka tudi Slo- venska planinska pot. Nekoliko več obisko- valcev prihaja s Krna in planine Stador, odhaja pa proti Bohinju. 3.4. Kraj stalnega bivališča obiskovalcev in članstvo pri PZS Analiza kraja stalnega bivališča je po- trdila nacionalno pomembnost tega ob- močja kot dela Julijskih alp, saj je le 37% obiskovalcev koče iz širše Tolminske . Iz preostale Slovenije jih je kar 53%, 7% je tujcev, le dober odstotek obiskovalcev pa je iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Podatek o 71 % pripadnosti obiskovalcev Planinski zvezi Slovenije (PZS) kaže na velik vpliv te organizacije v naših Alpah. V nečlanih so zajeti tudi tujci, čeprav so večinoma člani svojih planinskih organiza- cij. 4.0. SKLEPI IN POVZETEK Iz analize obiska koče na planini Razor je mogoče povzeti naslednje: G. V. 7·8/92 349 =......-; .... ------------·· ··- Zaradi svoje lege in vključitve v sistem transverzal nih poti je koča na planini Razor izrazito nacionalnega pomena, saj je kar 63% obiskovalcev doma zunaj Tolminske. Zaradi tega domnevamo, da so rezultati analize obiska v tem prostoru več ali manj značilni tudi za preostali alpski svet pri nas. Rezultati prikazujejo zakonitosti letnih in mesečnih obiskov v tem delu Julijskih Alp. Ker se obisk funkcijsko povečuje in se bo predvidoma tudi v prihodnje, lahko pričaku­ jemo, da bodo tu v prihodnje konflikti v prostoru še izrazitejši. Evidentiran je bil velik vpliv, ki ga imajo nacionalne transverzale na povečan obisk na tem področju . Velik sezonski obisk naših gora v poletnih mesecih je že znan in je na višku v avgustu s kar 39% vseh obiskovalcev. Zelo velik del obiskovalcev (v našem primeru prek 60 %) uporablja za dostop in sestop najlažje poti in se, »dokler se da«, pripeljejo z osebnim vozilom, zelo majhen delež pa najtežje popotniške poti (pod 20 %). Ker je kar 71% vseh obiskovalcev članov PZ Slovenije, je vpliv te organizacije na dogajanje v alpskem svetu nedvomno velik. Ker pa se to planinstvo dogaja skoraj v celoti na gozdnih površinah in v območju, ki je funkcionalno vezano na gozd, je PZS morda pravi naslov za sodelovanje, vsaj na nivoju izmenjavanja informacij. Z novimi nalogami, ki so posledica razširjenega poj- movanja gozdarstva, pa se tu odpira nov interdisciplinarni prostor, na katerega so doslej opozarjali le občasni konflikti. THE A TTENDANCE ANALYSIS OF THE HUT IN THE RAZOR MOUNTAIN PASTURE Summary The at1endance analysis of the mountain hut in the Razor Alpine pasture can offer the following conclusions : Due to its position and the incorporation into the system of transversal routes, the hut in the 350 G V. 7-8/92 Razor mountain pasture is of extreme national importance because as much as 63% of its visitors are not resident in the Tolmin region . Consequently, it is presumed that the results of the attendance analysis in this area be also more or less characteristic of the remaining Alpine region in Slovenia. The results show the principles of monthly and annual attendance in this part of Julian Alps. Due to the factthat the attendance function increases and is also expected to do so in the future, it can be anticipated that future conflicts will be even more explicit. Great influence national transversal routs have on the increased visit of this region has been recorded. Great seasonal visit to Slovene mountains during the summer months has already been known and it reaches its peak in August with as much as 39% of all the visitors . When accessing and descending, a great deal of visitors (he re 60 %) use the easies routes and make use of their car ''as long as it is possible". There is a small percentage of those who choose the most difficult travelling routes (less than 20 %). Because as much as 71% of all the visitors are the members of the Alpine League of Slovenia, the influence of this organization on the events going on in the Alpine region is undoubtedly great. Yet because this mountaineering takes place almost exclusively in forest areas and in the region which in functionally linked to the forest, the PZS (the Alpine League of Slovenia) might be the appropriate addressee to start the cooperation with , at least on the level of informa- tion exchanging. With the new tasks, which are the result of a more comprehensive understand- ing of the forestry, new interdisciplinary sphere has emerged, which has only been paid at1ention to by periodical conflicts up tili now. VtRl i. Kozorog, E. 1991 : Gorniške dejavnosti v porečju Tolminke, oddano gradivo za etnološki zbornik, Tolmin. 2. Rovšček , Ž. 1985 : Koča na pi. Razor, PV 1985/2, PZS Lj. 3. Uršič, H. 1948 : Koča na planini Razor, PV 1948/1 O, PZS, Lj. 4. Uršič, H. 1965: Soška podružnica SPO, PV 1956/11 , PZS Lj . 5. Zupanc, C. 1975: Naše planinstvo, Tolmin- ski zbornik, str . 473-477. 6. * 1948-1990 : Vpisne knjige koče na planini Razor, Pokrajinski arhiv, Nova Gorica. GDK : 232.43:156.5 Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo Lado ELERŠEK*, Jože GRZIN** 1. UVOD Gozd je v svoji pomlajevalni razvoJni stopnji lahko zelo ogrožen zaradi preštevil- čne parkljaste divjadi, ki z objedanjem in drgnjenjem uničuje mlada drevesca, še po- sebno pa prav določene drevesne vrste, npr. javorje, trepetliko, jelko, mecesen, bo- rovce itd. Te škode so še izrazitejše pri umetni obnovi gozdov. Posledica tega je tudi pretirana saditev smreke, saj lahko smrekove sadike dokaj dobro zaščitimo pred naštetimi poškodbami in se po drugi strani po poškodbah tudi dobro regenerira- jo. Sadike listavcev in občutljivejših iglavcev lahko zaščitimo kolektivno z žično ograjo ali posamezno z mrežo, količki, plastičnimi tulci in s kemičnim premazom. Vendar je ta zaščita precej draga, ni pa tudi povsem zanesljiva. Poleg te zaščite, ki jo tvorijo različni pripomočki, poznamo še alterna- tivno zaščito, imenovano tudi samozaščito, kar omogoča gostejša saditev drevja v gnezdih, kjer se drevje ščiti samo med seboj. Ta oblika zaščite je že znana pri naravni, redkeje pa pri umetni obnovi. Rast sadik v gosteje posajenih skupinah smo preskusili v desetih gnezdih, ki smo jih osnovaH s sadikami evropskega in japon- skega macesna. 2. SKUPINSKA RAST JE POZNANA PRI NARAVNI IN TUDI PRI UMETNI OBNOVI V visokogorskem naravnem gozdu naj- demo večkrat mladje gozdnega drevja, raz- porejena v manjših skupinah, v katerih se dokaj uspešno upira tamkajšnjim ekstrem- nim in pogubnim dejavnikom biotske in * L. E., dipl. inž. gozd., *" J. G., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, Slovenija abiotske narave. Pa tudi v ravninskih prede- lih je poznano uspešno skupinsko pomlaje- vanje hrasta, ker divji prašiči zrijejo tla na manjših površinah. Mlinšek (1978) ugotav- lja: »Neenakomerna posamična razmesti- tev in gručasta razmestitev je naravna za- konitost v vsem živem svetu in pomeni bistveno značilnost življenja ... Videti je, da je gručasta razmestitev produkt . razvoja razmerja: vrsta- okolje in kot taka idealna struktura za uspešen razvoj vr~te v neki tvorbf.« že v prejšnjem stoletju je Frankhauser priporočal sajenje 10-20 sadik v skupini z manjšimi razmiki. Tako razporeditev naj- demo tudi v naravi in pomeni boljšo zaščito pred drsečim snegom, izsušitvijo, plevelom, vetrom, objedanjem in drgnjenjem. Pri tem pa lahko tudi pri saditvi bolje izkoriščamo mikrorastišča (Leibundgut 1982). Pri nas je priporočal skupinsko sajenje Špendel (Špendel1962), ki je ugotavljal, da v skupini sadike lažje prebolijo saditveni šok, sklep se hitreje sklene, stroški obžetve so manjši, stroški snovanja pa so večji. V skupino naj bi bilo po njegovem posajenih 40-60 sadik z razmi kom 60-80 cm. Obširnejše poskuse skupinskega sajenja hrasta so naredili pred 40 leti na Poljskem (Szymanski 1986). Zaradi pomanjkljive nege in zaščite je po vojni propadlo na Poljskem več kot 200 000 ha nasadov. Me- ni, da je pri skupinski saditvi (ki jo imenujejo nekateri »metodo gnezd«) tudi pri eksten- zivnejši negi več možnosti, da nasad ne propade. Take biogrupe pomenijo še po- sebno na dobrih tleh samoobrambo proti plevelu. Szymanski je posadil prvotno na hektar 200 skupin velikosti 2m2 s 25-50 sadikami hrasta 1/0 ali 2/0. Pozneje je oblikoval več gnezd z manjšim številom sadik, med gnezda pa je dosadil še druge drevesne vrste. Tako pomlajevanje je ime- noval »samonegovalno metodo<<. G. V. 7-8/92 351 Za švicarsko gorovje priporoča Schbn- berger (1986) sajenje drevja v skupinicah (20-40 dreves), kjer tvori 3-6 skupinic večjo skupino. Pri osnovanju naj bi se izkoriščala ugodnejša mikrorastišča, ki so v gorovju lahko Je na posamezno razvršče­ nih majhnih površinah. Robno drevje v skupin ici ščiti drevje na sredini pred divjadjo zaradi skupinske razvrstitve je tudi večja naravna pestrost, ker pade med skupine več svetlobe. Navaja, da je tudi rast talne vegetacije boljša, boljši so pogoji za ptiče, divjad, žuželke in tudi razkroj humusa je ugodnejši. 3. POSKUSNA VZGOJA EVROPSKEGA IN JAPONSKEGA MACESNA V GNEZDIH V NASADU BRDO PRI IHANU 3.1. Material, rastišče in oblikovanje gnezd Za potrebe raziskav kontejnerskih sadik v nasadu Brdo smo vzgojili tudi kontejner- ske sadike evropskega in japonskega ma- cesna. S takimi sadikami, ki so bile vzgo- jene v bosnaplast kontejnerjih, to je v 18 cm visokih plastičnih tuJcih z volumnom 220 cm3, smo osnovali tudi naš poskus z gnezdi. Vzgojene sadike so dosegle višino 10-20 cm. Sadike smo posadili med vege- tacijskim obdobjem, 20. maja 1987. leta v nasadu Brdo pri Ihanu. Nasad je na opu- ščenem travniku ob robu gozda na n.v. 360m, južne ekspozicije in nagiba terena 15-20°. Tla so srednje globoka do globoka in sveža, geološka podlaga so peščenjaki. Gnezda smo osnovali s 30 sadikami, katere smo posadili z razmikam 0,3-0,4 m. Gnezda so locirana v dveh skupinah na delu že pred leti osnovanega nasada, kjer je zaradi divjadi propadla duglazija in divja češnja. Razmik med gnezdi znaša v skupini 4-1 Om. Posamezno gnezdo pokriva po- vršino 4-5m2 . Pri povprečnem razmiku med gnezdi 7 m (med robovi gnezd 5 m), bi bilo v nasadu velikosti enega hektarja 204 oziroma 6122 sadik . 3.2. Analiza rasti sadik v gnezdih Vsem macesnom smo (januarja 1992) izmerili oddaljenost od središča gnezda, 352 G. V. 7-8/92 njihovo višino, debelina v prsni višini, ugo- tavljali smo odrgnjenost (z deležem oboda debla), skrivenčenost, nagnjenost debla in predvideli njihovo odstranitev pri redčenju. Ker je bilo na novo objedenih sadik malo, ugotavljanje starejše, že obrastle objedeno- sti pa težavno, tovrstnih poškodb nismo ugotavljali . Zaradi primerjave izpadov sadik v gnezdih smo ugotavljali tudi izpade v nekoliko starejšem delu tega nasada evrop- skega in japonskega macesna, ki je bil sajen z običajnim razmikam . Nekateri sta- rejši macesni so bili pri sajenju zaščiteni s količki, nekateri pa posajeni zaradi zaščite skupaj z dvema sadikama češmina. Rezul- tate meritev prikazujejo razpredelnica 1 in grafikona 1 in 2. Zaradi ilustracije razlik v vitkosti macesnov iz gnezda in običajnega nasada smo izmerili tudi dva japonska ma- cesna iz slednjega, osemletnega dela na- sada. Ta sta bila visoka 5,0 in 5,1 m in sta imela koeficient vitkosti 72 in 98. Povprečna višina japonskih macesnov iz gnezd, ki ostanejo po redčenju, znaša 4,4 m, njihov koeficient vitkosti pa 147. Glede na to, da v nasadu po osnovanju ni bila opravljena obžetev in zaščita sadik pred divjadjo, lahko menimo, da so izpadi sadik v gnezdih relativno majhni. Po priča­ kovanju je več suhih in odrgnjenih mace- snov v zunanjem delu gnezd, saj so te sadike ščitile sadike notranjega dela. Mace- sni notranjega dela gnezda kažejo tudi nekoliko boljšo rast v višino, kot macesni zunanjega dela. V grafikonu 2 so prikazani izpadi macesnov, ki rastejo v gnezdih, in macesnov iz običajnega nasada, kjer so bili zaščiteni s količkom ali s sadikama češmi­ na, ali pa so bili brez zaščite. Medtem ko je v primeru, kjer sadike niso bile zaščitene propadlo 3/4 macesnov, je propadlo v gnez- dih le 1/3 macesnov. Primerjava med sadikami evropskega in japonskega macesna kaže, da dosegajo slednji večjo debelina, da so bolj poškodo- vani zaradi drgnenja, da je več dreves nagnjenih in da je med njimi več dreves s skrivenčenim deblom. Zaradi goste saditve in nadaljnje hitre rasti je drevje zelo vitko. Izbran evropski macesen, ki bo ostal v nasadu (18 drevesc) dosega vitkost (h :d) 147, japonski macesen (22 drevesc) pa 119. Pri japonskih macesnih, ki rastejo v Razpredelnica 1. Povprečne vrednosti izmerjenih macesnov iz desetih gnezd, prikazane po kolobarjih (poljih) Polje: 11 111 IV v s k. e. ma 9 23 23 36 14 105 SkupajN j. ma 4 21 22 43 24 113 s k. 13 44 45 79 38 219' e.ma 3 4 7 Suhih N j.ma 2 2 5 5 15 sk. 2 2 8 9 22 Odrgnjenih, e.ma 2 1 3 živih j . ma 3 4 8 6 22 N s k. 3 4 10 7 25 Skrivenčen ih e.ma (1) 3 1 (1) 4(2) (nag njenih j.ma (1) 9(3) 6(2) 15(2) 8(4) 38(12) N s k. (1) 9(4) 9(2) 15(2) 9(5) 42(14) e. ma 3,0 3,4 3,5 3,1 3,3 3,2 (1,89) (1 ,82) (1,82) (1,87) (1,80) (1 ,84) Višina-m j. ma 3,1 3,5 3 ,2 3,0 2,3 3.0 (debelina- cm) (2,17) (2,32) (2,10) (2,17) (1 ,82) (2,12) vseh dreves s k. 3,1 3.5 3 ,3 3,0 2,7 3,1 (1,98) (2,05) (1 ,96) (2,02) (1 ,80) (1 ,98) Višina-m e. ma 4,4(3,0) (debelina- cm) j.ma 4,3(3.6) dreves, ki s k. 4,3(3,3) ostanejo po redčenju Opombi: ~ V 1 O poljih, kjer je bilo posajenih 300 sadik, smo našli še 219 macesnov. Od tega je bilo 22 suhih in 197 živih (66 %). Polje 1 = 0-25cm (od sredine gnezda), 11 = 26-50cm, 111 = 51-75cm, IV= 76-100cm, V= več od 100cm nasadu, osnovanem na običajni način, je razmerje med višino in debelina seveda precej nižje. 3.3. Nadaljnja vzgoja in oblikovanje sestaja Szymanski (1986) priporoča pNo redče­ nje v skupinicah, kjer je posajena 25 do 50 eno- ali dveletnih hrastovih sadik, pri dvaj- setih letih. Po tem redčenju naj bi ostalo v skupini pet najlepših hrastov, po drugem redčenju pri tridesetih letih pa naj ostane v vsaki skupini le še en hrast. Rast macesnov v gnezdih nasada Brdo kaže po petih letih, da so pNi gojitveni ukrepi že potrebni. Macesen dosega v poprečju višino 3,1 m, maksimalno višino pa 5,2 m, zaradi česar dosega drevje visoko vitkost tudi že po opravljenem redčenju (130) in s tem maj- hno stabilnost. Pri tej višini smo izbrali v gnezdih po štiri najlepše macesne, ki naj ostanejo do naslednjega redčenja, preo- stale macesne pa smo po opravljenih me- ritvah obglavili na polovici višine. Tako bo preostalim macesnom zagotovljeno dovolj svetlobe, obenem pa tudi zaščita pred drgnjenjem divjadi. Predvidevamo, da bo potrebno opraviti naslednje redčenje po- novno po petih letih . V nasadu se je med gnezdi le redko pojavil naravni pomladek belega gabra. Zato bi bilo tu koristno dosa- diti listavce. 4. SKLEP Pri umetni obnovi je mogoče saditi sadike z enakomerno ali pa z neenakomerno (sku- pinsko) ·razporeditvijo . Ker je skupinska rast pomladka poznana tudi pri naravnem po- mlajevanju, lahko sklepamo, da je v določe­ nih ekološko ekstremnih pogojih ta način obnove tudi primernejši in uspešnejši. Ta G. v. 7-8/92 353 Grafikon 1: Parametri povprečnih macesnov, prikazani po kolobarjih (poljih), ki so različno oddaljeni od središča gnezda N 80 70 60 50 ~o 30 20 10 o N 1 o teoretična razporeditev števila sadik ~ š tev i 1 o izmerjenih macesnov število ::.~.o-.."._ .... odrgnjen ih živih mac. 5 ~~~~~~~~~ h m 3 2 o dem 2 o 1/i '11 rT 25 50 11 111 način obnove preskušajo v visokogorju, kjer posajene sadike v naslednjih letih ogro- žata drseči sneg in veter. Velike prednosti pa kaže taka obnova pri · ekstenzivnem gospodarjenju, kjer po sajenju v mladih nasadih ne obžanjajo in ne ščitijo sadik. V skupini (gnezdu) se sadike varujejo med seboj; predvsem pred objedanjem in drgnjenjem varujejo zunanje sadike v sku- pini sadike v notranjosti. Da bi preskusili snovanje nasada s sku- 354 G. V. 7-8/92 75 l\1 1.\.\1 Il~ Višine macesnov Debel ine macesnov 100 cm- oddaljenost od središča gnezda IV V- kolobarji pinsko posajenimi sadikami macesna, smo osnovali spomladi leta 1987 v nasadu Brdo deset gnezd s 30 sadikami starosti 2/0. Analize teh gnezd smo naredili po petih letih . Povprečna višina (vitkost) macesnov v petletnih gnezd ih je 3,1 m, izbranih mace- snov za nadaljnjo vzgojo pa 4,3 m. V pri- merjavi z macesni iz običajnega nasada dosegajo macesni v gnezdih precej višjo vitkost (in manjšo stabilnost), zaradi česar redčenja ne bi bilo primerno odložiti. Pe- Grafikon 2: Izpadi macesnov v poskusnem nasadu Brdo, ki so nastali predvsem zaradi drgnjenja divjadi % živih maces. 100 55 52 so 17 81 <32 8~ 85 87 Poskusne variante (število posajenih sadik) : 1 ,2 - e. ma zaščiten s količkom (1 OO) 3- j. ma z dosajenim češminom (25) 4 - j. ma brez zaščite (25) ti etni izpad sadik v gnezdih je znašal 34%, zunaj gnezda od 32-76%. Sadike v gne- zdih nismo obželi kljub njihovi majhnosti, sadike s klasičnim razporedom smo obželi prvo in drugo leto po saditvi, deloma pa smo jih zaščitili tudi s količki. Odrgnjeni in suhi macesni so bili večinoma le v zuna- njem delu gnezd. Iz lastnih izkušenj in iz podatkov literature lahko sklepamo na določene prednosti in slabosti snovanja nasadov z (macesnovimi) sadikami v gnezdih . Prednosti so: - izpadi so manjši, divjad ne poškoduje vseh dreves, temveč le obrobna; - na rastiščih, kjer raste trava, praprot - stanje ob sajenju 92 leta spomladi 4•- odstotek živih, neodrgnjenih macesnov (25) 5 - j. ma z dosajenim češminom (9) 6- e. in j. ma posajen v gnezdih (300) in podobna vegetacija, obžetev ni potrebna; - višinska rast je hitrejša; - selekcija je večja, v našem primeru se je že po prvih petih letih zmanjšalo število dreves v gnezdih s 30 na 4 izbrance (ostalo je 16% dreves). Slabe strani so: - neenakomerna razporeditev sadik. Pri redki (običajni) saditvi in dobri individualni zaščiti je končni razpored drevja na ploskvi enakomernejši; - zaradi večje vitkosti drevja v gnezdu obstaja večja nevarnost snegoloma po red- čenju; - kolikor se prostor med gnezdi vsaj delno ne pomladi po naravni poti, je po- G. v. 7·8/92 355 trebno med gnezda dosaditi »Odpornejše« drevesne vrste. Glede na ugotovitve v navedeni literaturi in analize obravnavanih gnezd, osnovanih z macesnovimi sadikami, bi kazalo (vsaj v poskusne namene) osnovati gnezda npr. le s 15-20 sadikami macesna z razmikam med sadikami 0,4-0,5 m. Pri 200 gnezdih/ ha bi posadili na tej površini 3000-4000 sadik. Gostota, ki jo predlaga Otto (1985) za sajenje e. macesna v normalnih razme- rah, je 2000-2500 sadik/ha in v ekstremnih razmerah 2000--4000 sadik/ha. Taka sadi- tev v gnezdih bi bila posebno primerna na rastišču, kjer bi lahko računali na skromen naravni pomladek (listavcev) med gnezdi. Pri opazovanju primerjalnega macesna- vega nasada na Brdu, ki je bil osnovan z običajnimi razmiki in pri katerem smo pri vsaki drugi macesnovi sadiki posadili po dve češminovi sadiki za predvideno zaščito, smo ugotovili, da je češmin v veliki meri opravil svojo funkcijo. Zato kaže pereč problem drgnjenja posajenega drevja in njegove zaščite študirati tudi na ta način. Medtem ko je samo vzdrževanje gnezd GDK: 904 cenejše ter odpade strošek zaščite sadik, pa utegne biti saditev v gnezdih dražja zaradi večjega števila posajenih sadik na hektar. Po drugi strani pa najdemo v naših gozdovih ogromno odrgnjenih in propadlih posajenih drevesc. Znaten del teh bi ostal nepoškodovan, če bi jih posadili v gnezdih . VIRI 1. Leibundgut, H., 1982: Die Aufforstung, Zu- rich, Verlag Paul Haupt, s. 88. 2. Mlinšek, D., 1978: Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden od izhodiš- čnih temeljev pri osnovanju gozdov. Gozd. vest., Ljubljana 34, 4 : 179-186. 3. Otto, H., J., 1985 : Pflanzenzahlen bei der kunstlicher Bestandesbegrundung. Der Forst- und Holzwirt, Hannover, 40, 3: 51-64. 4. Schonberger, W., 1986: Rottenautforstung in Gebirge. Schweiz. Z. Forstwes., Zurich, 137, 6 : 501-509 . 5. Szymanski, S., 1986: Die Begrundung von Eichenbestanden in »Nest-Kulturen«. Eine Wir- ksame und sparsame Methode des Waldbaus auf wuchsigen Standorten. Der Forst- und Ho!zwirt, Hannover, 41, 1: 3-7. 6. Špende!, H., 1962: Skupinsko pogozdova- nje, Gozd. vest., Ljubljana, 20, 2: 65. Nekaj utrinkov o gospodarjenju z gozdovi v tujini Iztok WINKLER*, Milan ŠINKO** V sedanjih razpravah o prihodnji organi- ziranosti slovenskega gozdarstva se pogo- sto oziramo tudi na izkušnje v tujini . Žal je analiziranje tujih izkušenj oteženo, ker je organiziranost gozdarstva v posa- meznih državah različna in zaradi različne vsebine dela pogosto tudi neprimerljiva. Tudi prikazovanje rezultatov gospodarjenja ni enotno. Nekaj primerjav, povzetih v glav- nem iz poročil državne gozdarske službe v * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., "* M. Š., dipl. inž. gozd ., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slo- venija. 356 G. V. 7-8/92 nekaterih državah pa bo vendarle lahko bolje osvetlilo njihove gozdnogospodarske razmere in prispevalo k presoji, koliko bo naša predvidena organiziranost skladna s prakso gozdarsko razvitih srednjeevropskih dežel. 1. DVA TIPA ORGANIZIRANOSTI GOZDARSKE SLUŽBE V Evropi obstajata v bistvu dva koncepta organizacije gozdarstva. Pri prvem je lo- čena funkcija varovanja javnega interesa in svetovanja od poslovne funkcije (primer Avstrija), pri drugem pa so javne in po- slovne funkcije za državne (in največkrat tudi za ostale javne) gozdove združene in jih opravlja državna gozdarska služba, ki sočasno opravlja tudi osnovni nadzor in svetovanje v zasebnih gozdovih ali celo prevzema v njih, v dogovoru z lastniki, tudi poslovne funkcije (ZR Nemčija, Švica, Ve- lika Britanija, Belgija). Organizacija gozdarske službe je pravi- loma tristopenjska. Navadno poleg gozdar- skih direkcij (ena ali več v deželi) obstajajo še gozdarski uradi (obrati) in gozdni revirji. Njihova velikost je različna. V deželi Hessen npr. pride na gozdarski urad povprečno 7895 ha, na revir pa 1136 ha gozdov, na Bavarskem obvladuje gozdarski urad okoli 7000 ha gozdov, goz- dni revir pa zajema povprečno 1 000 ha. V deželi Saden Wurtemberg odpade na go- zdarski urad povprečno 7000 ha, na revir pa 1020 ha gozdov. V Švici pokriva gozdar- ski urad okoli 6500 ha gozdov, revirji pa so veliki 500-1000 ha gozdov. 2. DELA V DRŽAVNIH GOZDOVIH PRETEŽNO OPRAVLJAJO USPOSOBLJENI STALNI GOZDNI DELAVCI Gozdarski uradi imajo za izvedbo goz- dnih del pretežno svoje delavce, pri čemer pa so navadno oskrbljeni z lastnimi delavci le za (večji) del potreb, ostalo pokrivajo s sezonskimi delavci ali angažirajo manjše podjetnike. Konkretne rešitve so ne glede na generalno ureditev zelo prilagojene lo- kalnim razmeram. V območjih, kjer je držav- nih gozdov malo, veliko lesa prodajo tudi na panju in imajo malo svojih stalnih delav- cev. Razlogi za tako ureditev so predvsem v potrebi zagotavljanja kvalitetne izvedbe del in nevtralizaciji slabosti, ki bi jih prinesli zgolj individualni in razdrobljeni izvajalci, ki bi lahko izsiljevali pogoje izvedbe. S stal- nimi delavci ustvarjajo tudi nujno potrebno strokovno jedro, na katerem temelji tehno- loški razvoj pridobivanja lesa. ln končno, tudi država se noče odreči dobičku iz svojih gozdov, ki bi se sicer prelil neposredno v zasebne žepe. Odpadejo tudi zapleteni po- sli z oddajo del. Avstrija npr. ima za izvedbo del v držav- nih gozdovih svoje državno rodjetje, ki ima za sečnjo okoli 2 mio m ter ustrezna gojitvena in druga gozdnogospodarska dela okoli 2000 stalnih delavcev. Za izvedbo gojitvenih del v veliki meri najamejo sezon- sko delovno silo, zlasti ženske. 61 % sečnje opravijo z lastnimi delavci, 5% sečnje opra- vijo kot storitev druga podjetja, 24% lesa prodajo na panju, 1 O% sečnje pa odpade na servitute. Podobno je v ZR Nemčiji. Na Bavarskem imajo državni gozdarski uradi za sečnjo približno 3,2 mio m3 in druga dela okoli 4000 stalnih gozdnih delavcev, prav tako pa za del sečnje in druga dela angažirajo tudi sezonske delavce ali manjše podjetni- ke. V deželi Baden Wurtemberg imajo za letno proizvodnjo 2,3 mio m3 in druga gozdnogospodarska dela okoli 3900 goz- dnih delavcev. V Švici pa so imeli leta 1985 za sečnjo približno 4,5 mio m3 in druga gozdnogospodarska dela okoli 9300 delav- cev. 3. ZAKUP GOZDOV - VPRAŠLJIVA OBLIKA Zakupa gozdov kot posebne oblike prav- nega odnosa med lastnikom gozda in za- kupnikom srednjeevropska gozdarska za- konodaja ne ureja posebej, čeprav je po splošnih pravnih normah možen. Gozdov, zlasti javnih, ne dajejo v zakup. Zakupne in podobne odnose v gozdovih poznajo zlasti ameriške države, zlasti ZDA in Kanada. Zakupni odnosi so posebno zanimivi v Kanadi, ker se vsebinsko spremi- njajo in zelo poudarjajo slabosti, ki ga spremljajo. Kanadska gozdarska politika temelji namreč v veliki meri na javni lasti naravnih virov in njihovi zasebni rabi (izkoriščanju). Natančna razmerja urejajo vlade posamez- nih provinc, največkrat za zakup, licenco ali dovolilnice. V preteklem stoletju so prešli od podelje- vanja popolne pravice do gozdov (privatiza- cije državnih gozdov) na zakup, ki je zago- tavljal zakupniku široke ekskluzivne pravice v času trajanja zakupa. V zadnjem času pa prehajajo vse bolj na koncesije, ki so po- G. V. 7-8/92 357 godba med vlado in nosilcem koncesije in ne vsebujejo nobenega lastniškega inte~ resa nad zemljiščem. Koncesije so zaradi pritiskov na gozd postale vse bolj zapletene in kompleksne. Posebne koncesije imajo za potrebe kmetov, majhnih podjetij za sečnjo, velikih žag ter celulozne in papirne industrije . Danes poznajo več kot 30 različ~ nih oblik pravic za uporabo: od dolgoročnih zakupov do sodobnih koncesij in dovoljenj za posebne namene. Nosilec koncesije ima široko paleto dolž~ nosti, od vzdrževanja gozdov, gradnje cest, varstva in gojenja gozdov. Vse ukrepe pa mora potrditi državna agencija za gozdove. Koncesionarji morajo plačati državi dolo- čene zneske, vključno s pristojbino za m3 posekanega lesa, včasih tudi dajatve na podlagi površine. Država pogosto povrne stroške za nekatera vlaganja. S takimi po- godbami ostajajo javni gozdovi brez velikih stroškov upravljanja, javna gozdarska služ- ba se osredotoči na potrjevanje ukrepov, nadzor in terjatve. Opozarjajo pa zlasti na naslednje slabo- sti: - koncesije so bolj po meri velikih firm, podeljene često brez konkurence, razpolož- ljivi les je vnaprej alociran med predelo- valce in tako ni surovine za morebitne nove predeloval ce; - ni konkurence, kar pomeni, da lesa ne dobi najuspešnejši predelovalec; - dajatve težko realno ovrednotijo; - cene lesa na panju so manjše kot njegova realna vrednost; - težko je zagotoviti izvedbo gojitvenih del in naložb. Zakupnik nekako še opravi minimalna gojitvena dela, ni pa posebno zainteresiran za intenzivnejša dela, prilago- jena rastiščnim možnostim. Dolgoročno po- meni to manj lesa. Iz prikazanega je mogoče zaključiti, da v državah, kjer uporabljajo institut zakupa, le-tega cenijo kot naprednega, s katerim so presegli prejšnjo obliko popolne privatiza- cije gozdov. Primeren je samo za večje, zaokrožene komplekse z obveznostjo ce- lostnega gospodarjenja z gozdovi (vsebin- sko so to bila doslej pri nas naša gozdna gospodarstva v delu, ko so gospodarila z družbenimi gozdovi). Nikakor pa ni smo- trno, da se zakupne površine razdrobijo, 358 G. V. 7·8/92 ker je tako še težji nadzor in je zlasti osiromašena možnost za intenzivno gospo- darjenje, ki daje učinke le dolgoročno. Za- kupnik za določeno časovno obdobje, npr. dvajset let, takega interesa gotovo nima. S poudarjeno splošnokoristno rabo gozdov pa je smiselnost zakupa (ki je predvsem gospodarska in profitna) še bolj vprašljiva. V naših razmerah bi morali imeti uvajanje zakupa državnih gozdov za degresivno in se zamisliti zlasti nad posledicami, ki bi jih imela masovna in razdrobljena zakupna razmerja za mnogonamensko gospodarje- nje z gozdovi in intenzivno gojenje gozdov, ki je temu nujna podlaga, še posebej v občutljivih ekoloških razmerah. če država ne bo sama neposredno gospodarila s svojimi gozdovi (npr. v javnih podjetjih), kar bi bilo sicer najbolj smotrno, potem naj sklepa z izvajalcem vseh del na določenem širšem območju dolgoročne dogovore (npr. za deset let), kar bi omogočalo, da se tudi ekonomski odnosi na podlagi dolgoročnega dogovora urejajo letno. 4. DONOSNOST GOZDNE PROIZVODNJE JE VSE BOLJ VPRAŠLJIVA V državnih gozdovih večine evropskih dežel je donosnost gozdne proizvodnje v zadnjih letih vse bolj vprašljiva. To je pripi- sati zlasti nagli rasti stroškov dela, ki jim cene lesa ne sledijo, pa tudi relativno veli- kim stroškom gojenja in varstva gozdov, ki so posledica nesonaravnega gospodarje~ nja z gozdovi. Rezultate gospodarjenja z gozdovi izka~ zujejo povsod že na enoto gozdne površi~ ne, poleg donosov lesa pa upoštevajo vse bolj tudi druge donose gozda in stroške zanje. Poglejmo za primer rezultate gospodarje~ nja z državnimi gozdovi na Bavarskem v letih 1984, 1986 ir. 1998 (preglednica 1 ). Obsežni vetrolomi so v zadnjih letih močno povečali obseg sečnje, proizvodni učinki so se povečali, kar se je poznalo tudi na ekonomskih rezultatih. Poglejmo za pri- mer rezultate gospodarjenja v deželi Hes- sen v letu 1990, ko so že vplivali učinki vetrolomov (preglednica 2). Preglednica 1 : Stroški gospodarjenja z državnimi gozdovi v deželi Bavarska (površina državnih gozdov 722.225 ha) Leto Sečnja m3/ha Prihodki v DEM/ha gozdni lesni sortimenti stranski gozdni proizvodi lov, ribolov drugi prihodki SKUPAJ prihodki Stroški v DEM/ha sečnja spravilo gojenje in varstvo gozdov v tem med drugim: - varstvo gozdov - obnova gozdov - nega gozdov drugi stroški v tem med drugim: - -ceste in vlake - lovstvo - splošnokoristne funkcije Uprava- splošni stroški SKUPAJ stroški ČISTI DONOS v DEM/ha Kazalci nekaterih posameznih stroškov: Stroški gradnje cest: povprečno 64,31 DEM na tekoči meter v ravnini 37,96 DEM na tekoči meter v gorskem svetu 106,07 DEM na tekoči meter Preglednica 2. Stroški gospodarjenja z držav- nimi gozdovi v deželi Hessen v letu 1990 PRIHODKI v DEM/ha prodaja lesa nadomestila za spravilo lesa (s konji) donos stranskih proizvodov nadomestila za gozdne škode posebni donosi SKUPAJ PRIHODKI STROŠKI v DEM/ha gojenje gozdov varstvo gozdov vzdrževanje cest sečnja spravilo lovstvo- gospod. z divjadjo drugi stroški proizvodnje splošni stroški - gozdarski urad - obrat - centrala SKUPAJ STROŠKI ČISTI DONOS v DEM/ha 1097 53 16 5 72 1243 76 41 26 424 156 15 88 168 28 1021 222 1984 1986 4,23 4,34 521,52 497,87 9,11 8,93 13,34 13,27 53,51 38,44 597,48 558,52 128,17 125,72 47,46 50,86 129,94 152,16 66,52 73,64 214,95 227,53 587,04 629,92 +10,44 -71 ,40 Gradnja vlak : povprečno 8,24 DEM/tekoči meter v ravnini 5,79 DEM/tekoči meter 1988 4,45 517,33 8,26 13,73 37,58 576,90 126,78 54,42 157,12 41,40 81,83 26,31 78,53 47,63 10,94 4,98 235,43 652,58 -75,68 v gorskem svetu 19,17 DEM/tekoči meter Kazalci nekaterih posameznih stroškov : gradnja cest 25 DEM/tekoči meter vzdrževanje cest 1 , 19 DEM/tekoči meter gradnja vlak 4 DEM/tekoči meter bruto urna postavka delavca 19,61 DEM polna cena delovne ure 43,30 DEM (v polni ceni delovne ure so poleg bruto ure šteti še splošni stroški delavca- odškodnina za orodje, dopust, slabo vreme, bo/niška, prevoz na delo ter socialno zavarovanje, ki ga pretežno plača nepo- sredno delodajalec). delovna ura traktorja: kmetijski traktor 35-70 KW 56,50 DEM/uro (materialni stroški v tem 18,46 DEM) gozdarski traktor 35-70 KW 85,83 DEM (materialni stroški v tem 42,50 DEM) 5. DENACIONALIZACIJA GOZDOV V NEKDANJIH SOCIALISTIČNIH DEŽELAH Politične in gospodarske spremembe tudi v nekdanjih vzhodnih socialističnih deležah postavljajo v ospredje vprašanje denacio- G. V. 7-8/92 359 nalizacije in privatizacije premoženja. Pri denacionalizaciji gozdov si tudi pri njih očitno prihajata v nasprotje javni in zasebni interes do gozdov. Natančnih informacij o tem je pravzaprav malo. Na Madžarskem, ki ima 1 ,68 mio ha gozdov in gozdnatost 18%, je sedaj 69% gozdov v državni lasti. Z njimi gospodari pretežno 22 državnih gozdnih obratov, z manjšimi površinami pa tudi državni kmetij- GDK : 945.3 ski obrati. 31% gozdov pa je v upravljanju približno 1350 zadrug in gozdnih skupnosti. Po izvedbi določil zakona o zadrugah, za- kona o odškodninah in premoženjskega zakona bo 35-40% celotne gozdne po- vršine prešlo v zasebno in zadružna last. Ostanek državnih gozdov nameravajo trajno obdržati. Gozdarstvo bo do leta 2000 prevzelo tudi okoli 150.000 ha slabih kmetij- skih zemljišč , ki jih bodo pogozdili. Primerjava razširjenih raziskovalnih prioritet s programi COST Boštjan KOŠIR* Znano je, da se v letošnjem letu inten- zivno ukvarjamo z definiranjem novih razi- skovalnih polj, ki bodo tvorila nekakšno ,,mehko« osnovo nove organiziranosti zna- nosti v Sloveniji. Pri teh prizadevanjih smo se srečali tudi z vprašanji o primerljivosti naše znanosti s tujino - primerljivosti, ki jo lahko merimo na različne načine, npr. s pokritostjo posameznih tematskih področij, z referenčnostjo posameznih raziskovalnih ustanov in še na mnogo drugih načinov. Na nacionalni strateški konferenci (maj 1992), ki je bila namenjena tudi takšnim primerjavam, smo prikazali eno izmed mož- nih primerjav. COST je program Evropske skupnosti za mednarodno znanstveno sodelovanje na različnih področjih . Glavni namen programa je v izmenjavi znanstvenih informacij ter spodbujanju sodelovanja med raziskoval- nimi ustanovami v Evropi. Stroške sodelo- vanja krije vsaka dežela sama. Pred letom dni je bil ustanovljen v COST tehniški komite za gozdarstvo in lesarstvo. Med prvimi nalogami je bil izbor raziskovalnih prioritet in pregled raziskovalnih kapacitet na tem področju. * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija 360 G. v . 7-8192 Zbirali so naslednje podatke: število insti- tucij, število raziskovalcev in tehničnih so- delavcev in ocenjevali prioritete (1-3) po posameznih tematskih področjih. V tem pregledu bomo za primerjavo vzeli število raziskovalcev, ki delajo na posameznem področju . V pregledu, ki nam je bil na voljo, so zajeli podatke za l. 1991 za naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Nor- veška, Portugalska, Španija, Švedska, Švi- ca, Velika Britanija. Podatki za Grčijo , Irsko in Luksemburg so nepopolni. Navajajo tudi podatke za nekdanjo Jugoslavijo , ki smo jih v naši primerjavi izpustili in namesto teh upoštevali podatke za Slovenijo. Te smo popravili in uskladili s stanjem v l. 1991 - na podlagi poročil Oddelka za gozdarstvo BF in Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo. Zavedamo se, da domači podatki v teh kriznih in nenormalnih razmerah ne odse- vajo pravega stanja v znanstveno-razisko- valni sferi gozdarstva. Naštete države premorejo skupaj 62 us- tanov, ki se ukvarjajo s problemi gozdarstva (največ jih proučuje onesnaženje zraka in klimatske spremembe) . Tipične gozdarske teme proučuje med 40 in 50 ustanov v Evropi (17 držav), oziroma največ 3,6 usta- Preglednica 1 : Področja raziskovanja COST po vrstnem redu glede na število raziskovalcev Področje število ustanov število raziskovalcev COST Skupaj COST Na ustanovo COST Skupaj SLO Genetika, variacije in evolucija, izbira vrst, provenienca, ohranjanje genetskih rezerv, biotehnologija. Genetske izboljšave 56 202 3,61 3,18 Orevesna fiziologija, ekofiziologija, gnojenje, razvoj, obnova, rastlinska propagacija 58 162 2,79 1,1 Rastišče : ekološke značilnosti in izboljšave 54 146 2,70 1,58 Onesnaženje zraka, klimatske spremembe: učinki in nadzor 62 142 2,29 5,05 Gojenje naravnih gozdov in plantaž 56 124 2,21 1,82 Meritve, prirastoslovje, rast ni modeli in donosi 39 97 2,49 Mikologija in patologija. Odpornost proti boleznim 42 97 2,31 2,16 Insekti in drugi nevretenčarji. Varstvo in nadzor, vrednotenje škod 26 85 3,29 0,09 Uporaba prostora: urejanje gozdov, vodenje in ekonomika 39 82 2,10 7,61 Gozdno delo : sečnja, transport, socialni vidiki dela 30 80 2,67 5,24 Gozdna hidrol_9gija. Urejanje in sanacija hudournikov. Skode po snegu. Erozija 31 79 2,55 0,26 Struktura, dinamika in delovanje gozdnih sistemov 46 75 1,63 Ogozdovanje, sadni material, drevesnice, obnova gozdov 46 72 1,57 0,11 Anatomija, biokemija, biogeokemija, biogeolizika, rastlinstvo, taksonomija. Geobotanika, paleolitogeografija 32 72 2,25 0,82 Ekonomski vidiki gozdarstva, politika, zakonodaja in upravljanje. Povezave z uporabniki, prognoze, študij dela, ergonomija 32 72 2,25 2,89 Interakcije: tlaJvrste, gojenje in okolje, Interakcije: rast. vrstaJrast. vrsta 47 71 1,51 0,24 Obdelava podatkov, daljinsko zaznavanje. statistika, računalniki, inventura gozdov 29 67 2,31 3,26 Hilrorasloče drevesne vrste 39 60 1,54 Nega krajine in okolja, rekreacija, socialni in zgodovinski vidiki 36 56 1,56 1,35 Živalstvo, habitati in upravljanje 27 40 1,48 0,32 Informacijski sistemi in terminologija 23 34 1,48 Kmetijsko gozdarstvo 27 32 1,19 Gozdarstvo v tropih 8 30 3,75 Upravljanje, vrednotenje raziskovalnih rezultatov v gozdarstvu 15 24 1,6 Požari: preventiva, posledice, nadzor. Obnova po žarišč 17 23 1, 35 Nelesni gozdni proizvodi: skorja, smola, sadeži, gobe, lišaji itd. 10 20 2,00 Zaščita gozdov, naravni parki 14 17 1,21 0,27 Upravljanje z divjadjo 14 16 1,14 0,68 Obnova gozdov na opuščenih kmetijskih · površinah 21 16 0,76 G. V. 7-8/92 361 Akvakulture : biologija. nadzor in donosi v konl inentalnih vodah 11 Energija in gozd 5 Vpliv okolja na gozdarstvo 4 Gozdarstvo~ aridnih območjih 2 nov na državo oziroma v povprečju med 2,3 do 2,9 ustanov, ki raziskujejo tipične gozdarske probleme na državo. Velikost povprečne ustanove v naštetih državah je 63,5 raziskovalcev (brez tehni- kov) z vsemi področji, ki jih pokriva COST, oziroma 41 ,8 raziskovalcev, če upošte- vamo samo področja, ki so pokrita tudi s slovenskim znanstvenim delom. V našem pregledu premoreta obe domači ustanovi skupaj 38 ,0 raziskovalcev, kar je primerljivo s povprečno evropsko ustanovo. Dejanska razporeditev raziskovalcev, ki so pri nas deljeni na dve ustanovi pa kaže, da nobena od njiju ne dosega povprečne evropske velikosti . Evropske raziskovalne ustanove so go- zdarske teme razvrstile na 33 področij, od katerih jih Slovenija pokriva 19 oziroma 58% glede na število področij, oziroma 79% glede na delež, ki ga ta področja 13 1,18 5 1,00 5 1,25 0,50 predstavljajo v skupnem številu zaposlenih v programih COST. Posebej zanimiva je analiza pokritosti posameznih tematskih področij. V progra- mih COST so le redka področja zastopana z manj kot enim raziskovalcem. če upošte- vamo samo tista področja, ki jih pokrivamo tudi v Sloveniji, potem v programih COST ni nobenega področja z manj kot enim raziskovalcem. Velika večina področij je pokrita z dvema do tremi raziskovalci (glej sliko). Nasploh je pokritost posameznih po- dročij veliko bolj enakomerna kot pri nas, kjer je razpon med najmanj razvitim ter najbolj zastopanim tematskim področjem veliko večji. V Sloveniji je področij z manj kot enim raziskovalcem kar 8 ali 42%. Nadaljnjo delitev moči pomenijo še razisko- valne naloge ter delež posameznega razi- skovalca v raziskovalni nalogi. Ali smo tako neizmerno učinkoviti, ali le zelo, zelo povr- šni, da zmorejo posamezniki in razisko- Grafikon 1 : število projektov glede na velikost projekta 12 -r i 10 j 362 G. V. 7-B/92 // :lJ COST število raziskovalcev/projekt valne skupine s tako malo urami doseči mednarodno priznane rezultate? Pri tem ne omenjamo pomoči tehničnega osebja, za katero bi bilo vredno narediti posebno analizo, čeprav že hitra primerjava s pro- grami COST pokaže, da tudi pri številu tehnikov močno zaostajamo. Če pod raziskovalno prioriteto razumemo vsebino in vrstni red (pomen) nekega razi- skovalnega področja, potem lahko trdimo , da so le redke prioritete pri nas (če so predstavljene s številom raziskovalcev) povsem primerljive s programi COST. Med tistimi tematskimi področji, katerih prioritete so najbolj primerljive, so: prouče ­ vanja onesnaženosti zraka, klimatske spre- membe, učinki in nadzor posledic onesna- ževanja (po COST 4. po vrsti, pri nas pa 3.), področje mikologije in patologije (po COST 6. po vrsti, pri nas pa 7.) ter anato- mije in taksonomije (po COST 13. , pri nas 12.). Med tistimi prioritetami, ki niso primerljive oziroma kjer so razlike največje, pa so: GDK : 624.3 entomologija, varstvo in nadzor nad ško- dami (COST 7., pri nas 19.), obdelava podatkov, daljinsko zaznavanje, statistika, računalniki, inventura gozdov (COST 15., pri nas 4.), uporaba prostora, urejanje go- zdov, vodenje in ekonomika (po COST 8., pri nas 1.), gozdno delo, sečnja, transport, socialni vidiki dela (COST 9., pri nas 2.) . Seveda primerjava vrstnega reda ne da odgovora, ali imamo prav mi ali ,oni' . Nepri- merljivi vrstni red je morda v resnici prav- šen , če upoštevamo naše specifične na- ravne in razvojne razmere. Smeri razvoja, kot tudi prioritete znanstveno raziskoval- nega dela, so poleg tega dane v veliki meri tudi z obstoječo strukturo strokovnega po- tenciala, z njegovo sposobnostjo raziskova- nja, komuniciranja, prenašanja izkušenj; čeprav bi morda radi , da bi bile prioritete določene po nekem višjem načelu - npr. pomenu področja za vso družbo. če meni- mo, da je barka zašla, jo moramo preusme- riti, hkrati pa tudi počakati, da se v jadra ujame svež veter. Gozdnogojitveno načrtovanje s pomočjo prostorskega informacijskega sistema Sašo GOLOB* Gozdnogojitveni cilji se morajo podrejati zahtevi po trajnem ohranjanju večnamen­ skosti gozda v razmeroma majhnih ekolo- ških celotah, to pa je mogoče le tako, da v njem pospešujemo in vzdržujemo stabilno in biološko bogato strukturo. Želimo, da se bo gozd po motnjah, ki delujejo nanj, spo- soben vzdrževati v dinamičnem ravnovesju in da bo sposoben ohranjati svojo samore- gulacijsko moč . Posegi v gozd, ki upošte- vajo ta osnovni smoter, so dolgoročno naj- racionalnejši in najgospodarnejši, temeljiti • Mag. S. G., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija pa morajo na negi. Uresničevanje gozdno- gojitvenih ciljev, pri katerih je pomembna tudi pridelava kakovostnega lesa, je na- mreč le v redkih primerih čisti naravni dar. Nego gozda zagotavljamo s skrbnim gozdnogojitvenim načrtovanjem. Kot pravi Leibundgut (1973), gre pri tem v bistvu za to. da poskrbimo, da bodo gozdnogojitveni ukrepi opravljeni na pravem kraju , pravoča­ sno in na pravilen način. To je mogoče zagotoviti le, če so gozdnogojitveni cilji krajevno koordinirano določeni, če so po- segi v gozd smiselno določeni ter razčle­ njeni in če obstaja možnost učinkovitega nadzora. Anketa o gozdnogojitvenem načrtovanju, G . V. 7 ·8/92 363 ki je bila opravljena lani (Golob 1992); kaže, da je treba temu področju v prihodnje nameniti več pozornosti. Poleg tega, da je bilo načrtov, posebno v zasebnih gozdovih, izdelanih malo, so glavne slabosti, ki jih je še treba odpraviti: tesneje povezati gozdno- gojitve no načrtovanje z načrtovanjem na višjih ravneh, organizirati timsko delo pri načrtovanju in vanj bolj vključiti gozdarske inženirje ter izdelati načrte na informacijsko učinkovit način in v taki obliki, da jih bo mogoče predstaviti javnosti, lastnikom in drugim panogam, ki delujejo v prostoru . POVEZAVA MED NAČRTOVALSKIMI RAVNMI Za optimalno razmestitev ciljev in ukre- pov v gozdu so potrebne ustrezne eko/o- ško-prostorske informacije. Teh pa ne ugo- tavljamo le za enkratno rabo , pač pa morajo biti uporabne tudi za preverjanje ustreznosti ciljev in ukrepov v daljših časovnih obdo- bjih . Ker se informacije o gozdovih zaradi razmeroma počasnega razvoja gozdov po- časi spreminjajo , je smiselno in racionalno , da jih ne pridobivamo vsakič znova, ampak da spremembe v gozdovih sproti registrira- mo. Tu ne gre le za spremljavo v količin­ skem in kakovostnem smislu, ampak tudi v prostorskem. Zdi se, da bi lahko to delo najučinkoviteje opravili z računalniško podprtimi prostorskimi informacijskimi si- stemi (PIS). PIS so v zadnjih letih dosegli že tako stopnjo razvoja, da jih kaže začeti uporab- ljati tudi pri gozdarskem načrtovanju (Schmidtke 1989, Golob 1990). Prvi pogoj za uporabo teh sistemov in za izrabo pred- nosti, ki jih omogočajo je, da imamo v gozdu določene spremenljive najmanjše ali temeljne ekološko-gospodarske celote, ki so obenem tudi najmanjše informacijske enote. Te je mogoče povezovati v večje celote : ki rabijo tudi višjim ravnem načrtova­ nja. Temeljna ekološko-gospodarska celota je v gozdu negova/na enota, ki jo je treba pojmovati kot (1) ekosistem, določen z značilno strukturo organske snovi, z značil­ nim kroženjem snovi oziroma hranil in z značilnim pretokom energije (v praksi je to enota s homogenimi rastiščnimi razmerami in z značilno razvojno obliko) , in kot (2) 364 G. V. 7-8/92 najmanjšo gozdnogospodarsko celoto s specifičnimi cilji in s specifičnimi smerni- cami ali ukrepi . če z gozdom gospodarimo sonaravne, mora biti gospodarska kompo- nenta negovalne enote tesno povezana z ekološko oziroma mora biti od nje močno odvisna. Pojma, kot sta sestojni tip ali razvojna stopnja, ki sta pri načrtovanju v zadnjem času zelo razširjena, se nanašata le na eno, strukturno značilnost negovalne enote, zato jih ne gre enačiti z njo. Ta dva pojma tudi preveč navajata na razmišljanje, ki je blizu pretiranemu poudarjanju uravno- vešenosti sestojev po starostnih razredih, in pomeni odmik od sonaravnega gospo- darjenja. Prav tako je vprašljivo, ali kaže uvajati v načrtovalsko izrazje pojem delne površine, ki je najbrž v konkretnem zelo blizu negovalni enoti , vendar pa v pojmov- nem smislu usmerja v izrazito ureditveno- tehnično razmišljanje. Če resnično želimo gozdnogojitveno in gozdnogospodarsko načrtovanje med seboj tesneje povezati, je pomembno, da oba priznavata isto temeljno ekološko-gospodarsko celoto, to je nego- valno enoto, oddelku pa namenjata le vlogo stalnega bilančnega okvirja. Temeljni očitek takemu sistemu načrto­ vanja je v tem (Gašperšič , Kotar, Winkler 1992), da se veljavnost gozdnogojitvenih načrtov časovno ujema z desetletnimi ob- dobji, ki veljajo za gozdnogospodarske na- črte, in da torej nima smisla navajati etatov v gozdnogojitvenih načrtih. Po drugi strani pa je res, da etat iz načrta gozdnogospodar- ske enote ni dovolj specifično določen , da bi lahko prek njega usmerjali razvoj gozda in nadzirali izvajanje gozdnogojitvenih ukre- pov na posamezni parceli, kar pa je mogoče z gozdnogojitven im načrtovanjem. Kako to- rej razrešiti to neskladje? Zadrego je mogoče razrešiti tako, da gozdnogospodarsko enoto razdelimo na toliko homogenih delov (približno po BOO ha) , da je mogoče v vsakem od njih izdelati gozdnogojitvene načrte v enem le- tu, s tem pa je zadoščeno potrebi po podatkih, ki so vezani na desetletno načrto­ valsko obdobje . Problem hkratne informa- cije o gozdnih fondih na ravni enote s tem še ni rešen, zato in pa zaradi nujne korek- ture okularno pridobljenih podatkov po ne- govalnih enotah pa je nujno zasnovati še mrežo stalnih kontrolnih ploskev v strukturi gozda ustrezni gostoti. Obvezna naj bi bila le kilometrska, republiška mreža, podrob- nejša pa naj bi bila v tistih gozdnogospodar- skih enotah, kjer intenzivneje gospodarimo. Na kontrolnih ploskvah je smiselno zbirati le podatke o lesni zalogi in prirastku, vse druge za načrtovanje relevantne podatke pa spremljati oziroma vsako leto ažurirati na ravni negovalne enote. Tu je treba nekaj reči o občutljivem vpra- šanju evidenc. Mogoče je namreč navesti kar nekaj pomislekov, ali je res treba natan- čno spremljati posek lesa po odsekih. Prvi se nanaša na premik v pogledu na osnovno poslanstvo gozdarstva in na pojmovanje trajnosti (primerjaj tudi Gale, Cordray 1991 ). če se nam zdi v gozdu predvsem pomembna trajnost dominantnega proiz- voda - lesa, oziroma skrb za stalen dotok lesa lesni industriji, bomo gledali na evi- denco drugače, kot če se nam zdi bolj pomembna trajnost gorskih kmetij ali vaških skupnosti. Še drugače bomo sodili o evi- denci, če nam gre v prvi vrsti za dolgoročno ohranjanje integritete gozdnih ekosistemov oziroma za njihovo sukcesijsko napredova- nje. Načrtovanje v okviru negovalnih enot in PIS, ki to načrtovanje podpira, zahteva in omogoča razmeroma natančno prostor- sko-ekološko evidenco, ki je v smislu ohra- njanja integritete gozdnih ekosistemov boljša kot evidenca posekanega lesa po spreminjajočih se odsekih, predvsem pa omogoča tako načrtovanje boljši in učinko­ vitejši nadzor. Pomembno je tudi vprašanje logičnosti natančne spremljave nečesa, kar natančno sploh ni bilo ugotovljeno. Logično (v smislu kontrolne metode) je namreč natančno spremljati posek le, če smo lesno zalogo s polno premerbo natančno ugotovili . Pri evidenci gre tudi za vprašanje racio- nalnosti. Ob omejenih sredstvih, ki jih bo imela javna gozdarska služba, se lahko ob vztrajanju na popisu slehernega poseka- nega drevesa v gozdu zgodi, da bo večino njene energije porabljene za evidenco, zelo malo pa je bo usmerjene v premislek o najustreznejših ciljih in ukrepih ter v delo z ljudmi. Taka gozdarska služba je že vnaprej obsojena na strokovno stagnacije in na razmeroma majhen ugled v družbi. Eno bistvenih področij, kjer je treba do- seči boljšo povezanost med gozdnogospo- darskim in gozdnogojitvenim načrtovanjem je usklajenost gozdnogospodarskih razre- dov in gojitvenonačrtova/nih enot. Gozdno- gospodarski razred na ravni enote je ustre- zno določen le tam, kjer so rastiščne in sestojne razmere v odseku razmeroma ho- mogene, v velikih in heterogenih oddelkih pa so lahko smernice, ki jih določa, pre- ohlapne ali celo napačne. S povezovanjem negovalnih enot v načrtovalne v širših okvi- rih od odseka in z njihovo interpretacijo na ravni gozdnogospodarske enote bi lahko prišli do boljših in bolj operativnih gozdno- gospodarskih razredov, kot jih imamo zdaj. TIMSKO DELO Drugi, zelo pomemben pogoj za uspešno funkcioniranje dinamičnega načrtovanja v gozdovih je ustrezna organiziranost javne gozdarske službe. Za načrtovanje bi moral biti odgovoren diplomirani inženir gozdar- stva, vodja gozdnogospodarske enote, ki naj bi bila v povprečju velika okrog 4000 ha. 1. slika : Shema timskega dela pri gozdarskem načrtovanju lastnik J \ / """ / --- - l OdVISnO od 1nteresa G. V. 7-8/92 365 1 1 :, 1, 1 1 Za izdelavo gozdnogojitvenih načrtov v enoti bi vodja potreboval največ pet let, pri tem pa bi mu bila v pomoč revirna gozdarja, ki bi poleg tega skrbela še za odkazilo ter za spremljavo in nadzor načrtovanih gozd- nogojitvenih ukrepov. Po preteku tega ob- dobja bi lahko inženir več časa namenil zahtevnejšemu odkazovanju, preverjanju ustreznosti zadanih ciljev ter delu z lastniki in javnostjo. Vsi trije bi morali biti v enoti zaposleni čim dlje, v idealnem primeru celotno delovno dobo. Ta osnovna ekipa pa ne bi smela biti prepuščena sama sebi, pač pa bi njihovo delo usmerjali in nadzirali specialisti na gozdni upravi, ki bi morali izdelati območni gozdnogospodarski načrt. Eden izmed specialistov bi moral voditi ekipo za gozdarsko informatiko. Puščice v shemi ponazarjajo tok prostor- skih informacij od specialistov k regional- cem ali nasprotno. Pri stalnejših informaci- jah je tok večinoma enosmeren (od specia- Izdelava načrtov ob pomoči PIS listov k regionalcem), pri spremenljivih pa gre za nenehno sodelovanje in dopolnjeva- nje med obema skupinama gozdarskih stro- kovnjakov. Za gozdnogojitveno načrtovanje so te- meljna informacijska plast negovalne eno- te, zato je treba največ prostora nameniti postopku njihovega določevanja. Le-tega lahko strnemo v deset bistvenih točk: 1 . Aerofotointerpretacija sestojev 2. Prerisovanje sestojev na TTN (1 : 5000) oziroma na delovno karto 3. Vris rastlinskih združb na delovno kar- to; združbe so osnova za določitev gojitve- nonačrtovalnih enot 4. Pregled količinskih in kakovostnih smernic za gozdnogospodarske razrede obravnavanega predela 5. Določitev negovalnih enot (tudi spra- vilnih poti, rekreacijskih objektov in objektov varovanja naravne dediščine) na terenu ter določitev stanja, ciljev in ukrepov v njih ter izris na delovno karto Učinkovit PlS za načrtovanje v gozdarstvu bi lahko bil zastavljen takole: OPREMA SPECIALISTI (GOZDNA UPRAVA) popolni PIS z možnostjo tvorjenja presekov REGIONALCI (GOZDNI URAD) PIS z možnostjo editiranja in povezave kart in tabel STALNEJŠE PLASTI IN PLASTI, KI JIH JE MOGOČE PRIDOBITI OD SPECIALIZIRANIH INSTITUCIJ, npr. podnebje in njegova onesnaženost relief -----------------~ geološka podlaga potencialno rastlinstvo -----------~ lastniški kataster vodozbirna območja SPREMENLJIVE PLASTI , KI JIH VZDRŽUJE GOZDARSTVO ZA VSE NAČRTOVALSKE RAVNI, npr. terenska in vsebinska 366 G. V. 7-8/92 sestoji ..,.. dopolnitev negovalne enote -----..... ~~gozdne prometnice -----------t~ ... razprostranjenost živali ------•~ objekti naravne in kulturne dediščine ----- ujme v gozdu --4------------- 6. Razlaga načrtov zainteresiranim last- nikom in morebitna modifikacija 7. Sinteza negovalnih enot v gojitveno- načrtovalne enote ter določitev ciljev in okvirnih smernic zanje 8. Digitalizacija negovalnih enot in prepis tabelaričnih podatkov v dBase 9. Dokončni izris obravnavanega načrto­ valnega območja na TTN z vrisanimi parce- lami (z računalniškim risalnikom) 1 O. Določitev načinov gospodarjenja po negovalnih enotah za posamezne lastnike Celotni postopek je organizacijsko mo- goče razdeliti na tri dele : prvi del (točke 1 do 3) predstavlja kabinetno predpriprava, ki jo lahko opravijo specialisti ; drugi, najpo- membnejši del (točke 4 do 7) mora opraviti vodja enote v sodelovanju z revirnim gozdarjem; tretji del pa je spet smiselno poveriti specializirani ekipi. Kjer zaradi že izdelanih gozdnogojitvenih načrtov obstaja ustrezna členitev gozdov na negovalne enote, je treba to informacijo izkoristiti. Pri tem se lahko izognemo vsaj delu iz točk 1 do 3. Količina dela, ki je potrebna za izvedbo celotnega postopka, je zelo odvisna od tega, kako podrobno členimo gozd na ne- govalne enote. Sestojne karte, ki so izde- lane vnaprej, so pri tem le zelo koristen pripomoček za prostorsko orientacijo in ne smejo anticipirati odločitev o potrebni po- drobnosti ekološko-gospodarskega členje­ nja. V pestrih rastiščnih razmerah in pri zelo intenzivnem gospodarjenju bodo nego- valne enote manjše, v homogenejših rasti- ščnih razmerah in pri ekstenzivnejšem go- spodarjenju pa večje. V gozdovih, ki so blizu prebiralni ali skupinsko prebiralni zgradbi ali kjer si pomagamo predvsem s posredno nego, je nesmiselno izločati maj- hna pomladitvena jedra kot samostojne negovalne enote. V teh primerih je za členitev bolj pomembno upoštevanje mezo- in mikrorastiščnih razmer. Členitev je lahko tudi bolj splošna na začetku, ko se z načrto­ vanjem mudi, in določnejša pozneje, ko je sistem vzpostavljen in imamo več časa za poglobitev v zahtevnejše probleme. Vsebina podatkov v negovalni enoti se tesno navezuje na zbirko podatkov, ki jo za »delno površino« predlaga Gašperšič (1991 ). Glavne spremembe izhajajo iz na- rave negovalne enote, ki ni le sestoj, ki ga popisujemo, ampak najmanjša ekološka celota z elementi načrta, to je z določenim stanjem, cilji in ukrepi. S presekom med negovalnimi enotami in parcelami je tako mogoče najracionalneje dobiti tudi načrt za lastnika gozda, to pa je bistveno za usmer- janje razvoja zasebnih gozdov. Samo če lastnik pozna pot, kam naj se njegov gozd razvija, lahko postane soodgovoren za nje- govo strukturo. Načrta pa lastnik zaradi različnih interesov v določenem časovnem obdobju ne bo mogel ali želel uresničiti na način, ki je idealen iz zornega kota gozdarja - načrtovalca . V vsaki negovalni enoti je zato poleg najprimernejšega treba predvi- dedi še npr. dva alternativna gozdnogoji- tvena ukrepa, ki ju je mogoče še dopustiti, ne da bi pri tem nastala večja ekološka škoda. če lastnik ravna v nasprotju z vsemi tremi načrtovanimi ukrepi, se šteje, da je kršil gozdnogojitveni načrt. Lastniki, ki bi dlje časa gospodariti po najustreznejših smernicah, bi morali biti deležni večjih sub- vencij pri gozdnogojitvenih delih aH celo pri plačilu davščin, in nasprotno. Gozdnogojitvene smernice po negoval- nih enotah morajo biti v težjih reliefnih razmerah in v slabo odprtih gozdovih odvi- sne tudi od spravilnih možnosti. Negovalne enote bi zato morale biti dodeljene spravil- nim poljem, ki bi določala dolgoročnejšo možnost za uporabo najustreznejših spra- vilnih sredstev, od konja pa do žičnih žerja- vov. Natančna digitalizacija gozdnih pro- metnic, predvsem vlak, ki bi povečala orien- tacijo lastniku oziroma izvajalskemu podje- tju, je odvisna predvsem od njunega raz- merja (od pogodbe) do javne gozdarske službe. Del gozdnogojitvenega načrtovanja je že tradicionalno povezan s posebnimi ukrepi, kar zadeva funkcije gozdov. Za rekreacijsko funkcijo npr. lahko najbolje poskrbimo, če imamo evidentirane vse poti in rekreacijske objekte, saj le tako lahko zagotovimo nji- hovo stalno vzdrževanje . Prav tako je treba v PIS zajeti biotope in bivališča redkih živalskih vrst, če želimo, da bomo te vrste ohranili še vnaprej . Podobno je treba rav- nati tudi z nahajališči redkih rastlin in s potencialnim mogočnejšim drevjem, saj G. V. 7-8192 367 lahko le z natančno evidenco zagotovimo njihovo zaščito. SLABOSTI IN PREDNOSTI Predlagano načrtovanje ima več slabosti, zaradi katerih ga v praksi ne bo lahko izpeljati. Gre namreč za tako velike spre- membe obstoječega načrtovanja, da ob- staja precejšnje tveganje, da bi se tam, kjer so doslej dobro delali, lahko prekinila kon- tinuiteta informacij o gozdovih. Tveganje je povezano predvsem z zahtevo po obvlado- vanju aerofotointerpretacije in sodobnih ra- čunalniških tehnik ter z zahtevo po skrbnem in natančnem delu v gozdu. Obstaja rahel dvom ali imamo v Sloveniji dovolj inženirjev, ki bodo lahko kljub dobro organiziranim seminarjem optimalno opravili zamišljene naloge. Predlagano načrtovanje je mogoče izpeljati le s prostorsko prerazporeditvijo strokovnjakov iz območij, ki so bila doslej ekonomsko močnejša in strokovno bolje zasedena, v območja, ki so bila strokovno šibka. Zahtevno reorganizacijo pa je vendarle smiselno izpeljati, če se zavedamo vseh prednosti, ki jih predlagano načrtovanje nudi. Najkasneje v desetih, v idealnem primeru pa v petih letih, bi lahko imeli za vse slovenske gozdove v okviru najmanjših ekološko-gospodarskih celot po enotnih merilih opredeljene najustreznejše in alter- nativne gozdnogojitvene smernice oziroma ukrepe, to pa bi bilo idealno izhodišče za usmerjanje razvoja vseh gozdov, ne glede na lastništvo ~ Določeno bi imeli mrežo sta- bilnih gozdnogospodarskih enot z jasnimi nalogami posameznih gozdarskih strokov- njakov, v katerih bi bila jasna razmejitev 368 G. v . 7-8192 med deli inženirjev in tehnikov, s čimer bi zmanjšali dosedanje pogoste in nezaželene premestitve. Tisti, ki se želijo poglabljati v posamezna področja v gozdarstvu, bi imeli v okviru gozdne uprave možnost ustrezne uveljavitve. Ker zamišljeni informacijski si- stem v prostorskem smislu ni tog, bi ga lahko z nenehnim (kognitivnim) opazova- njem gozda lokalni gozdarji sčasoma dopol- nili in izpopolnili ter takega predali nasled- njim generacijam gozdarjev, s čimer bi se zmanjšali problemi kontinuitete strokov- nega dela v gozdu. Nenazadnje, ob sleher- nem trenutku bi bila mogoča vizualizacija stanja, ciljev in ukrepov na kartah, ki bi bile tako kakovostne, da bi jih brez zadrege lahko pokazali javnosti in lastnikom, s tem pa bi bila zelo olajšana komunikacija z njimi. VIRI 1. Gale, R. P., Cordray, S. M., 1991. What Should Forests Su stain? Eight Answers. Journal of Forestry, 89 (5): 31-36. 2. Gašperšič , F., 1991 . Opredelitev (definicija), pomen in uporaba posameznih informacij o gozd- nih sestojih. Republiški seminar o gozdnogospo- darskem načrtovanju . Postojna, 8 str . 3. Gašperšič, F., Kotar, M., Winkler, 1., 1992. Dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdo- vi. BF, Oddelek za gozdarstvo, 35 str. 4. Golob, S., 1990. Možnosti razvoja računalni­ ško podprtega prostorskega informacijskega si- stema v slovenskem gozdarstvu. Gozdarski vest- nik, 48 (5): 261-266. 5. Golob, S., 1992. Analiza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihod- nosti. Gozdarski vestnik, 50 (1) : 14-23. 6. Leibundgut, H., 1973. Grundbegriffe und Technik der waldbaulichen Planung. Schweizeri- sche Zeitschrift fur Forstwesen, str. 124-143. 7. Schmidtke, H., 1989. Zur Anwendung von Geo-informationssystemen in der Forstwirtschaft. lnaugurai-Dissertation. Freiburg i. Br., 163 str. GDK: 111 Procesi nastajanja in razpadanja ozona v troposferi in njegov vpliv na vegetacijo Primož SIMONČIČ* 1. UVOD Človek s svojimi aktivnostmi bistveno prispeva h kemijskim spremembam v se- stavi zraka troposfere, povzroča lokalne učinke onesnaženega zraka, kot so višje temperature zraka, spremembe relativne zračne vlage in zmanjšano vidljivost nad mesti, kisle padavine in globalne učinke onesnaženja atmosfere (spreminjanje kli- me, učinek »tople grede«, tanjšanje ozon- ske plasti). Nekatere od snovi, ki jih emitiramo v okolje in jih imenujemo primarni polutanti (802 , NOx, organske spojine, CO, prah, težke kovine itd.) so v določenih koncentra- cijah škodljive za zdravje ljudi , poškodujejo rastline, materiale ali pa sodelujejo pri na- stanku novih škodljivih snovi, sekundarnih polutantov (npr. fotokemični oksidanti). Delovanje fotokemičnih oksidantov se je prvič jasno izrazilo po letu 1940, ko so opazili poškodbe na vegetaciji v kotlini me- sta Los Angeles v ZDA. Primarna onesna- ževalca v fotokemičnem smogu nista 802 in dim kot pri »klasičnem« smogu, temveč dušikovi oksidi (NOx), ogljikovodiki (HC) in ogljikov monoksid (CO). Zaradi svoje se- stave deluje fotokemijski smog kot oksida- cijsko sredstvo. Fotokemični oksidanti so sekundarni zračni polutanti, ki nastajajo pod vplivom sončnega sevanja v kompleksnih fotoke- mičnih reakcijah v zraku, ki vsebuje NOx in reaktivne ogljikovodike kot perkurzorje (NO). Škodljive snovi, ki nastajajo na tak- šen način so ozon (03), peroksiacetil nitrat (PAN), peroksilpropil nitrat (PPN), vodikov peroksid (H20 2) , dušikov dioksid (N02) in mnoge druge (aldehidi, ketoni, organske in anorganske kisline, nitrati, sulfati itd.). * P. S., dipl. inž. les .. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija V procesu nastajanja ozona so pomemb- nejši perkurzorji NOx in reaktivni ogljikovo- diki. 2. DUŠIK IN ORGANSKE SPOJINE Primarni polutanti NO, N02 , ogljikovodiki reagirajo z OH radikali, kisikovimi atomi, ozonom ali pa razpadejo pod vplivom svet- lobe na radikale, ione, proste atome (foto- liza). V troposferi je veliko število različnih fotokemijsko aktivnih dušikovih spojin, ven- dar je večina dušika v spojinah v obliki dušikovih oksidov (NO, N02, N20, N20 3 , N204, N03, N20 5), amonijaka kot plina (NH3) in v obliki soli (NH+ 4), dušikove kisline (HN03), nitritnih in nitratnih ionov (N0-2, N0-3), peroksilacetil nitrata (PAN; CH3C03N02) in peroksilpropil nit rata (PPN; C2H5C03N02). Od celotne emisije dušikovih spojin v troposfero jih je le 1 O do 30% biogenega izvora (kot N20, ki se po absorbaciji UV svetlobe oksidira v NO in N02) in 70 do 90% antropogenega izvora (od tega je večina v obliki NOx). Antropogeni dušikovi oksidi nastajajo iz dušika in kisika v zraku pri visoki temperaturi izgorevanja fosilnih goriv (ogrevanje, industrija, promet). Pri tem je 80 do 90% emitiranega NO x v obliki NO in le 1 O do 20% v obliki N02 . Večji del emitiranega NO se hitro oksidira z ozonom ali peroksi organskimi radikali, ki so v one- snaženem zraku, v N02 . Življenjska doba NO je poleti manj kot en dan in pozimi nekaj dni. Del N02 se veže naprej z organskimi peroksi radikali v peroksi nitrate, ki so podobno kot ozon oksidanti. Najpogostejši je peroksiacetil nitrat (PAN) in v manjši meri peroksilpropil nitrat (PPN). Življenjska doba G. V. 7-8/92 369 PAN je nekaj ur do nekaj mesecev, odvisno od temperature . Organskih spojin je v zraku veliko vrst, od preprostih spojin, kot so nasičeni in nenasičeni ogljikovodiki, aldehidi (acetal, formaldehid), ketoni (aceton), estri do poli- cikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Iz aromatskih ogljikovodikov (benzen, to- luen) se v zraku tvorijo organski aerosoli. Nemetanske organske snovi pa so pomembne pri kemizmu nastajanja fotoke- mijskih oksidantov. 3. OZON (gr. ozein dišati) 3.1. Nastanek in lastnosti Ozon je alotropska modifikacija kisika s tremi atomi kisika v molekuli (03). Čisti ozon je pri sobni temperaturi moder plin, utekočini se pri temperaturi pod -112 °C. Temno modra tekočina je eksplozivna, sta- biliziramo jo lahko s silikagelom. Njegov vonj je zaznaven pri razredčenju 1 :500 000 . Zlahka razpade na kisik in je močen oksidant, pri koncentraciji 1 OO ppb v zraku draži dihala, sluznico. molekulska teža tališče vrelišče plinska gostota (O oc, 1 bar) topnost v vodi (O °C, 1 bar) 48 -192,7°C -111,9 oc 2,14 gl--1 49 ml/1 OO ml vode Ozon se pojavlja v koncentracijskih vrho- vih v spodnjem delu troposfere in v sred- njem delu stratosfere. Glede na sestavo suhega, čistega zraka v sloju atmosfere blizu morja, je 0 3 v skupini snovi v sledovih. Skupna količina ozona v stratosferi se ceni na 3000 milijonov ton. Na višini 20 do 25 km v atmosferi so maksimalne koncen- tracije 0 3 - nad 1 O do 20 ppm, stratosferski ozon znaša 90% vsega ozona. Ta sloj absorbira največji del škodljivega ultravijo- ličnega sevanja, njegovo tanjšanje bi vpli- valo na zdravje ljudi, na zmanjšanje pridel- kov v poljedeljstvu itn. V stratosferi se tvori ozon pri fotolizi molekule kisika (valovna dolžina < 180nm); fotoliza, kemična reakcija, po- 370 G. V. 7-8!92 teka zaradi vpliva svetlobe, ki jo snov absor- bira, pri tem lahko molekule snovi zaradi dovajanja energije razpadejo na radikale, ione ali proste atome. Nastali kisikov atom reagira hitro z molekulo kisika v ozon. V nižji troposferi je ozona mnogo manj kot v stratosferi (5 do 15% celokupnega 0 3 v atmosferi) . Troposferski ozon je deloma naravnega izvora; iz stratosfere prihaja ve- činoma z vertikalnim mešanjem zračnih mas. V troposferi nastaja ozon tudi s foto- lizo N02 . Posredno vpliva na nastajanje ozona v troposferi navzočnost reaktivnih organskih spojin v onesnaženem zraku. Koncentracija ozona v troposferi ni enako- merno porazdeljena in se spreminja s kra- jem in časom. Višje koncentracije ozona so zabeležene v višjih nadmorskih legah in nad urbanimi področji. Ozon nad hribovitimi predeli centralne Evrope je pretežno narav- nega izvora, medtem ko nastaja v urbanih in industrijskih področjih zaradi onesnaže- nega zraka. Najvišja dovoljena (tolerančna) koncentracija ozona, ki ne škodi zdravju človeka, je glede na avstrijske kriterije, ki so rezultat mednarodnih raziskav in speci- fičnih problemov v Avstriji (Wirkungsbezo- gene lmissionsgrenzekonzentracionen, WIK) podana s srednjo polurno vrednostjo 60 ppb (120 mikro g/m3), oziroma osemurno koncentracijo 50 ppb (1 OO mikro g/m3). Za vegetacijo je polurna maksimalna koncen- tracija ozona 150 ppb (300 mikro g/m3), za čas med deveto uro dopoldan in peto uro popoldan pa je 30 ppb (60 mikro g/m3). 3.2. Nastajanje ozona v troposferi N02 + hv (280 do 430 nm)---:> NO+ O o+ 02---:> 03 0 3 + NO---? N02 + 02 Kot rezultat zgornjih reakcij daje nasled- nja kemijska enačba fotostacionarno ravno- vesje: N02 + 0 2---:> NO+ 03 (03) == k1 (N02)/k2(NO) N02(ppb) urbano okolje nenaseljeno 30 3 13 2 Nad velikimi mesti so večkrat izmerili H (km) )0 20 10 - 1970 - 1980 ' 1982 _" ,. t91lJ 100 160 P 03 (mbar) Slika 1. Porazdelitev koncentracij ozona glede na nadmorsko višino za razdobje 1970 do 1980 in za leto 1982 in 1983, observatorij Hohenpeissen- berg (Malissa s sode l., 1989). lokalno zelo visoke koncentracije 0 3 , kar pomeni, da so pri nastanku ozona vključene še druge kemične reakcije: NO+ H02~ N02 +OH* NO+ R02~ N02 +RO* CO + OH*-~ C02 + H"" Hidroksi ali alkoksi radikali imajo sposob- nost, da v reakciji s CO, aldehidi, metanom in drugimi ogljikovodiki znova tvorijo peroksi in alkoksi radikale. Radikali se tvorijo tudi pri fotolizi ozona, vodikovega peroksida in nitritov. Pri učinkovanju svetlobe, NOx, og- ljikovodikov (CO, aldehidi) sta med seboj prepletena dva reakcijska kroga (cikla)_. ka- terih produkt je 0 3. d NrO , + 01 <----> N~~O R0,._-4-1-----. Ho; 1 '-------lj--.!.. og 1 j ikovod i ki CO, HCHO OH RO Slika 2: Profil koncentracij ozona med Essnom in Munchnom v ZRN (Malissa s sode!., 1989). 200,------------------------------------- ------400 Ko ln Koln Frankfurt (Siullnart) Munchen Il\ 1 1 1 100 ~t~J v~~~ J\ 200 o 10 36 11. os o G. V. 7-8/92 371 2.2.2. Razpad ozona NO+ 0 3---7 N02 + 02 0 3+hv (280nm<<310nm) ~02 +0 O + H20 ---7 OH* + OH* 0 3 +OH* ---7 H20* + 0 2 0 3 + RCH -7 RCHO +produkti Vsaka od teh reakcij poteka v določenem okolju pod določenimi pogoji, tako prva in zadnja od zgoraj zapisanih reakcij potekata v relativno onesnaženem ozračju, četrta pa v manj onesnaženih delih troposfere itn. Zgoraj predstavljene enačbe predstav- ljajo samo najosnovnejši opis, posplošitev nastajanja in razpadanja ozona v atmosferi. Kinetika fotooksidacije ogljikovodikov ob navzočnosti NOx je veliko bolj komplicirana. Npr. samo oksidacija propilena, relativno enostavne spojine, z NOx gre lahko prek osemdeset elementarnih procesov. Koncentracija ozona v atmosferi se lahko zmanjša tudi zaradi navzočnosti halogenih ogljikovodikov (CFCI3 , CF2CI 2 , freona). Ha- logeni elementi lahko zmanjšajo koncentra- cijo ozona s katalitičnimi reakcijami: Cl+ 03-7 CIO+ 02 CIO+ 0---7 Cl+ 02 Leta 1987 je bil podpisan montrealski protokol o zaščiti ozonskega sloja, ki zah- teva od mednarodne skupnosti, da se proi- zvodnja halogeniranih ogljikovodikov od leta 1990 naprej obdrži na enaki, kot je bila leta 1986, od leta 2000 naprej pa naj se zmanjša za 50%. Obstajajo tudi domneve, da na zmanjša- nje koncentracije ozona vpliva povečana poraba dušičnih mineralnih gnojil, pri kate- rih se kot rezultat mikrobiološke aktivnosti tal sprošča NO. V zadnjih 1 O do 15 letih se je koncentra- cija ozona v stratosferi zmanjšala v po- prečju za 3 do 7%, odvisno od mesta meritev. Ameriška vesoljska agencija NASA ocenjuje letno zmanjševanje kon- centracije ozona do 1 %. Posebno veliko je zmanjšanje ozonskega sloja nad Antarktiko v poletnem obdobju, ko se v stratosferi ustvari ozonska luknja. 372 G. V. 7·8/92 3.4. Vpliv ozona na nastanek kislin v zraku Pri nastajanju dušikove in žveplove ki- sline v zraku ima ozon posredno, vendar pomembno vlogo. Vpliva namreč na nasta- janje OH radikalov, ki reagirajo s plinom 802 in N02 v kisline. Tako sta kemizem nastajanja kislin v aerosolih in kemizem fotokemijskih oksidantov med seboj tesno povezana. 3.5. Dnevni potek koncentracij NOx, ogljikovodikov, 0 3 V onesnaženem okolju so zjutraj ogljiko- vodiki in dušikovi oksidi (točka A). Običajne koncentracije v mestnem okolju so za ne- metanske ogljikovodike med O, 1 in 1,5 ppm, ter za NOx od 0,01 do 0,2 ppm. Emitiran NOx je večji del v obliki NO. V taki atmosferi potekajo kemijske reakcije: 02 R02 +NO~ R CHO + H02 + N02 R C03 + NO ---7 R02 + C02 + NO z H02 + NO ---7 OH + N02 RH + OH + 0 2 ---7 R02 + H20 RCHO + hv-* H02 + R 0 2 pri katerih se NO oksidira v N02 . Zaradi NO v zraku se vzpostavi ravnotežje med NO, N02 in ozonom. N02 + hv---7 NO+ 0 o+ o2~03 03 + N0---7 N02 + 02 Ko se pretvori pretežni del NO v N02 (točka 8), začnejo prevladovati kemijske reakcije, pri katerih se tvorijo ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN, PPN). N02 + hV---7 NO+ O o+ o2~o3 A < 320nm + H20 03 + hV---7 0---7 2 OH R C03 + N02 ---7 R C03N03 K maksimumu koncentracije ozona med dnevom prispevajo torej reaktivne organske spojine in dušikovi oksidi, ki so v zraku med 6. in 9. uro zjutraj. Ko doseže koncentracija ozona maksimum (točka C), so koncentra- cije ogljikovodikov in N02 že nizke. Ogljiko- vodiki se podnevi kontinuirano pretvarjajo v peroksi radikale, RH +OH+ 02-7 R02 + H20 RCHO + OH-7 R C03 HS03 + 0 2 -7 HS05 upada pa koncentracija N02 , predvsem zaradi fotolize N02 in deloma zaradi nasto- panja stabilnih produktov. OH + N02 ~ HN03 R C03 + N02-7 R C03N02 (PAN, PPN) Emisije po 9. uri verjetno zmanjšajo na- stajanje fotokemijskih oksidantov. Ob konti- nuirani emisiji plinov, kjer je večji del NOx v obliki NO, se ozon porablja v hitri reakciji z NO. Po poldnevu začne tvorba oksidantov upadati in ob mraku prenehajo vse fotoke- mijske reakcije . Na splošno lahko pričakujemo ponoči nizke koncentracije NO, dokler je navzoč ozon, ki je nastal podnevi. Ko pa se ozon porabi, ponoči ob kontinuirani emisiji kon- centracija NO narašča. Ponoči torej, ko ni ozona, prevladuje NO, medtem ko je pod- nevi navzoč NOx kot NO in N02 . Slika 3 : (Hrček s sod el., 1988) koncentracija A Ker se z gibanjem zračnih mas fotokemij- ski oksidanti prenašajo na podeželje, so lahko tam zato, ker ni NO celo noč navzoče relativno visoke koncentracije ozona, na- stalega podnevi . 4. VPLIV OZONA NA VEGEl ACIJO Kot močen oksidant ozon hitro reagira z organsko snovjo. Na vegetacijo deluje na celice, organe, na cel organizem ali pa na celoten ekosistem. Vpliva na biološke struk- ture, na biokemične in fiziološke procese v rastlinah, na motnje v transportu produktov fotosinteze. Ozon prehaja iz okolice v rastlino skozi listne reže. Koncentracijski gradient med zrakom v okolici in znotraj lista je proporcio- nalen uporu na mejni površini (odvisen od velikosti, oblike, strukture, krovnega tkiva lista), uporu listne reže in mezofilnega upora. Po vstopu onesnaženega zraka v notra- njost lista poteka transformacija ozona, ki vodi do večjega števila prostih radikalov (superoksid in hidroksi radikali). Del raztop- ljenega ozona reagira z dvojnimi vezmi c č.ns sevan ia sonČne~ svdlobe G. V. 7-8/92 373 nenasičenih maščobnih kislin in s sulfhidril- nimi skupinami aminokislin v beljakovinah. Zaradi takšnega delovanja ozona se spre- menijo permeabilnostne lastnosti bio mem- bran. Pojavijo se motnje v prehrani in v oskrbi rastlin z vodo. V rastlini delujejo puferni sistemi, ki v aerobnih pogojih znotraj celice sodelujejo pri razgradnji ozona (encimi superoksidis- mutaze, katalaze, peroksidaze). Posledica direktnega vpliva ozona na encime, koencime, proteine, pigmente in nukleinske kisline so motnje v fizioloških procesih rastlin. Ozon v visokih koncentra- cijah lahko uniči klorofil, kar vodi do zmanj- šanja fotosintetske aktivnosti. Na vpliv fo- tooksidantov na proces fotosinteze kažeta tudi poskus izpostavljanja izoliranih kloro- plastov peroksiacetilnitratu (PAN) pri kon- centraciji 0,6 ppm za pol ure, kar povzroča manjšo produkcijo kisika. Ozon deluje na membrano kloroplasta in z njo povezane Razpredelnica 1. Razvrstitev učinkov folokemičnih oksidantov na rastline (Guderian s sodel., 1985) Stopnja organizacije: celica tkivo povečana prepustnost membrane spremembe aktivnosti encimov povečanje stresa ultrastrukturne nekroze, spremembe v organelih, spremembe v celičnem metabolizmu sprememba celične strukture prekinjene celične funkcije smrt celice 374 G. V. 7-8/92 spremembe v fotosintezi, dihanju in transpiracij i. spremembe v porazdelitvi metabolitov spremembe v rasti in razvoju posameznih organov bledenje, kloroza reduciranje z rhizobium induciranih nod ulov oviran razvoj mikorize smrt ali izguba rastlinskih organov Organizem spremembe v rasti rastline povečana občutljivost na biotske in abiotske strese motnje v proizvodnji plodov zmanjšan pridelek in kvaliteta spremenjene kompeticijske lastnosti rastlin smrt rastline Skupnost zmanjšana rast rastlin, spreminjanje, zmanjšanje štev. vrst rastlin spremembe v strukturi sestoj ev prekinitev prehranske verige, spremembe v sukcesiji rastlin, možne spremembe kroženja hranil, tveganje porabnikov in razkroj evalcev poslabšanje produktivnosti ekosistema in zmožnosti samoregulacije procese, ter na encim ribuloza-bifosfat-kar- boksilaza. Poleg vpliva ozona na fotosin- teze in dihanje, vpliva ozon tudi na transport totosintetskih produktov v koreninah in dru- gih organih. Zaradi ozona nastaja v rastli- nah več etilena, ki je indikator ozonskega stresa. Indikator ozonskega stresa je tudi zmanjšan količnik klorofilov s karotenoidi, ki so naravni zaščitnik membran kloroplasta pred oksidanti. V visokostrukturiranem gozdnem ekosi- stemu s plastovito gradnjo lahko že manjše spremembe v rasti in strukturi krošenj, ka- terim vzrok so fotooksidanti v troposferi, povzročijo nekatere sekundarne učinke. Ti procesi so počasni in vodijo k zmanjšani vitalnosti in povišani občutljivosti dreves na biotske in abiotske strese. Vidne poškodbe zaradi vpliva ozona na rastline se pojavljajo na listih rastlin. Te so lahko blede lise, obledelost, temne pike, zgodnje staranje, kloroze, nekroze (kro- nične poškodbe). Pri bukvi lahko ozon pov- zroči odpadanje listja, pri iglavcih pa se brez vidnih poškodb na iglicah pojavijo spremembe v njihovi notranjosti , na bio- membranah. Občutljivost listov na ozon ali PAN je odvisna od starosti in dela lista. Dejavniki, ki prispevajo škodljivemu delo- vanju ozona na rastline, so še svetloba, povišana temperatura zraka in vlaga, slaba preskrba rastlin z vodo in hranili. Različne kombinacije ozona z drugimi polutanti v troposferi (802 , N02 , H2S, HF, PAN, težke kovine) imajo sinergistični , aditivni ali pa antagonistični učinek na rastline, odvisno od njihove kombinacije in koncentracij. Zvezo med imisijo ozona in učinkom lahko opišemo s sigmatično krivuljo . Do določe- Popravek nega mejnega odmerka onesnaževalca (»dosis«, zmnožek koncentracije in časa) ni mogoče ugotoviti njegovih učinkov na rastline, ko pa se ta mejna vrednost preko- rači, ni linearne povezave med mejnimi odmerki za ozon in učinki na rastlinah . Ponavljanje visokih koncentracij ozona po- meni veliko nevarnost za vegetacijo. Po- zorni moramo biti tudi na dolgotrajno nav- zočnost ozona v nizkih koncentracijah. VIRI 1. Guderian , R., 1985: Air Pollution by Photo- chemical Oxidants. Springer-Verlag Berlin Heidel- berg. 2. Seinfeld, J . H., 1986 : Atmospheric Chemi- stry and Physics ot Air Pollution . A Whiley Inter- science Publication, New York. 3. Krupa S. V., Manning, W. J., 1988: Atmos- pheric ozone : Format ion and Effect ion Vegeta- tion. Environmental Pollution 50 (1988) p. 10!- 137. 4. Hrček, D., et . al., 1989: Proučitev mezokli- matskih razmer v občini Velenje. Raziskovalna naloga občinske raziskovalne skupnosti Velenje. HMZ SRS, Ljubljana. S. Malissa, H., et. al. , 1989: Photooxidanten in der Atmosphare- Luttqualitetskriterien. Kommis- sion fur Reinhaltung der Luft der Osterreichichen Akademie der Wissenschaften , Wien. 6. * 1989: Schadensdiagnose an Waldbau- men im Osten der USA. Agricultural Information Services des College of Agriculture, Departement for Plant Pathology, Pennsylvania State Univer- sity . 7. Tuhtar, D., 1990: Zagadenje zraka i vode. »Svjetlost" , Zavod za udžbenike i nastavna sred- stva, Sarajevo. V GV št. 5-6/1992 je v prispevku J. Pogačnika Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih pri poglavju Pregled uporabljenih virov (str. 295) nesporazum botroval neljubi pomoti. Avtor 11. vira je po pomoti naveden tudi kot avtor vseh virov, ki sledijo; pravilno pa je, da od vključno 12. vira naprej viri niso avtorizirani . Avtorju prispevka in bralcem se opravičujemo . Uredništvo G. V. 7·8/92 375 GDK: Jesenkovo priznanje za leto 1992 mag. Janezu ČERNAČU, dipl. inž. gozd. Obrazložitev Mag. Janez Černač je diplomiral in magi- striral na Oddelku za gozdarstvo Biotehni- ške fakultete v Ljubljani. V začetku svojega strokovnega dela, ki ga je pričel pred skoraj 30 leti na Gozdnem gospodarstvu Kočevje, je delal najprej na področju odpiranja go- zdov s cestami, že po nekaj letih pa je prevzel vodstvo Gozdnega obrata Rog . V času, ko je vodil ta obrat, je mag. černač dvignil strokovno delo v gozdu na zavidljivo raven. Z uspehom je uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdom ter njegovo mno- gonamenskost Pri svojem delu je uspešno združeval znanje gozdarstva tudi s svojo umetniško nadarjenostjo. V istem času se je uveljavil tudi kot slikar in fotograf. Širom po svetu so znani njegovi posnetki iz življe- nja gozda. Plod strokovnega znanja in nje- govega čuta za lepoto je tudi današnja podoba roških gozdov. Uspelo mu je, se- veda skupaj s sodelavci, oblikovati zdrave in odporne gozdove, ki jih gradijo naravne drevesne vrste, skratka gozdove, ki izpol- njujejo mnogostranske današnje in jutrišnje zahteve. Ti gozdovi dajejo videz le malo spremenjene narave. Zato ni naključje, da skoraj vsi tuji strokovnjaki, ki pridejo v Slovenijo, obiščejo tudi kočevske gozdove. Po uspešni uveljavitvi v gozdarski opera- tivi je mag. Černač nadaljeval delo kot republiški inšpektor za lov in ribolov. Iz tega obdobja, ki je trajalo skoraj desetletje, pose- bej izstopa njegovo zavzemanje za usklaje- nost med rastlinsko in živalsko prvino go- 376 G. V. 7-8/92 zda. Mag. Černač je vedno dojemal gozd kot skupnost vsega živega, ki je tesno povezana z okoljem. V zadnjih letih mag. Černač vodi Gozdno gospodarstvo Kočev­ je. Uveljavil se je kot pobudnik intenzivnej- šega raziskovalnega dela in oblikovanja vrhunskih strokovnjakov. Pod njegovim vodstvom je Gozdno gospodarstvo Kočevje na široko odprlo vrata vsem oblikam podi- plomskega izobraževanja. V tem času je to gozdno gospodarstvo začelo razvijati tudi nove dejavnosti v gozdu kot del svoje poslovne aktivnosti. V gozdarski javnosti je znano zavzema- nje mag. Černača, da bi celotno kočevsko gozdnogospodarsko območje prešlo v kra- jinski park. Današnja zgradba teh gozdov in ohranjenost narave, vključno z živalskim svetom, to zagotovo opravičujeta. Gozda~ kočevskega gozdnogospoda~ skega območja so zanimiv objekt za teren- ski pouk študentov gozdarstva. Sodobno gozdarstvo namreč prerašča v gospodarje- nje z vsemi obnovljivimi naravnimi viri. K takšni usmeritvi je pripomogel tudi mag. Černač s svojim znanjem, sposobnostjo vodenja in povezovanja. Poleg naštetega odlikuje mag. J. Černača pri njegovem delu pokončnost in nepopustljivost, kadar gre za pravilno ravnanje z gozdovi. Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo STROKOVNA SREČANJA GDK: 182.58 Srečanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije St. Oswald (Bavarski gozd), 6.-9. september 1992 Tradicionalno srečanje Vzhodnoalpsko- dinarskega društva za proučevanje vegeta- cije je bilo tokrat že zunaj vzhodnoalpsko- dinarskega območja, v narodnem parku Bavarski gozd. Organizirali in vzorno izpe- ljali so ga uslužbenci narodnega parka in raziskovalci gozdarske fakultete iz Munch- na. Dobro pripravljene ekskurzije sta vodila prof. dr. A. Fischer in dipl. inž. M. Haug. Srečanje je bilo, kot običajno, sestavljeno iz dveh delov: sedečega in hodečega. Se- deči del je bil namenjen prispevkom o raziskovanju v pragozdovih srednje in južne Evrope, ki so jih predstavili raziskovalci iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Nekateri poročevalci so zbirno prikazali dosedanje rezultate raziskav v pragozdo- vih , gozdnih rezervatih in naravnih gozdo- vih svojih dežel ali držav. Nekaj prispevkov je bilo analitičnih. Obravnavali so floristično in (ali) sestojno zgradbo pragozdov ali gozdnih rezervatov in jo primerjali z zgradbo gospodarskega gozda. V to skupino so spadali prispevki slovenskih udeležencev. Dr. Lojze Marin- ček je s pomočjo dovršenih diapozitivov inž. Vinka Žagarja predstavil vegetacijsko podobo pragozda Sumik na Pohorju , dr. Marko Accetto fragmente smrekovih go- zdov kočevskih koliševk in dr. Mitja Zupan- čič s soavtorjem dr. Ivom Puncerjem pra- gozdna ostanka Krokar in Strmec. Tretji sklop predavanj je obravnaval suk- cesijske procese v kulturni krajini. Za srednjeevropski pragozd je značilna izrazita mozaičnost , malopovršinsko pre- pletanje ne le razvojnih faz, temveč tudi rastišč. Z izjemo ekstremnih rastišč je na- ravni gozd praviloma mešan. Drevesna plast je pogosto vrstno bogatejša kot v gospodarskem gozdu. To ne velja za zelišč­ no plast, ki je, tako so pokazale slovenske in hrvaške raziskave, po številu vrst skrom- nejša od tiste, ki jo imajo gospodarski gozdovi istega vegetacijskega tipa. Dva dneva sta bila namenjena terenskim ogledom. Narodni park Bavarski gozd je del enega večjih sklenjenih gozdnih obmo- čij v srednji Evropi. Ustanovljen je bil pred dobrimi dvajsetimi leti (1970). Je del bavar- skih državnih gozdov in neposredno podre- jen bavarskemu ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo . Park obsega 13.1 OO ha, od tega osrednji del 8.000 hek- tarov. V celotnem osrednjem delu je prepo- vedan lov, v njegovem večjem delu (okoli 6.500 ha) tudi vsakršna sečnja . Bavarci so obsežno sklenjeno gozdno območje prepu- stili nemotenemu naravnemu razvoju . Narodni park se razteza v nadmorski višini okoli 700 do 1453 m. Geološka pod- laga je kristalinska, prevladujejo granit, gnajs in blestniki. V podnebju se kaže atlantski vpliv. Padavin je veliko (11 OO do 1800 mm/leto), od tega polovica snežnih . Povprečna letna temperatura je nizka (3,0 do 6,5 °C). v kotlinah je pogosta tempera- turna inverzija. Hriboviti svet so v pleisto- cenu preoblikovali ledeniki, o čemer pričajo ledeniške morene in manjša jezera. Širša okolica današnjega parka je bila pozno poseljena. Gozd je bil pomemben vir za preživljanje. Vse do začetka 19. stoletja je bilo razširjeno glažutarstvo. Les so s pomočjo klavž spravljali po vodotokih . Kot spravilno sredstvo so uporabljali tudi sani. V tem stoletju so zgradili gozdno železnico in kasneje mrežo gozdnih cest. Danes ce- ste, ki so večinoma le v robnem delu, olajšujejo dostop obiskovalcev do osred- njega dela parka. Vanj vodijo zgolj pešpoti. Na ekskurzijah smo spoznali glavne rast- linske združbe narodnega parka. V kotlinah s temperaturno inverzija in slabim vodnim G. V. 7-8/92 377 odtakam prevladuje smrekovje na kislih , svežih tleh (Bazzanio -Piceetum = Calama- grostio villosae-Piceetum bazzanietosum) , ki ponekod prehaja v visokobarsko združbo ruševja (Pinus mugo subsp . rotundata) in brez (Betula pubescens, B. carpatica): Vac- cinio uliginosi-Pinetum rotundatae. Na dvignjenih, toplejših krajih, na nevtral- nih tleh uspeva mešan gozd bukve in smreke (Asperufo-Fagetum). Pobočja med okoli 700-1150 m n.m.v. poraščajo mešani gozdovi bukve, smreke in jelke (Luzuto- Abieti-Fagetum). V njih je, do neke mere zaradi preteklega gospodarjenja, vladajoča vrsta smreka. Jelke je malo. V tem tipu gozda je na jugovzhodnih pobočjih najviš- jega vrha Rachela (1453 m) pragozd ni osta- nek z mogočnimi , že umirajočimi jelkami. V malopovršinskih mladostnih fazah ob jelki in smreki prevladuje bukev. Vršne dele parka, zaobljene hrbte v nad- morski višini 1150-1400 m, porašča kislo- ljubni subalpinski smrekov gozd - Cafama- grostio villosae- Piceetum, sin. Sotdaneffo- Piceetum barbilophozietosum. Podobne smrekove gozdove je opisal Maks Wraber leta 1963 na vrhovih Pohorja kot asociacija Luzu/o sylvaticae-Piceetum. Pod goro Lu- sen (1373 m) so ti značilni, rahlo vrzelasti smrekovi sestoji z gosto rušo dlakave šašu- ljice ( Catamagrostis vil/osa), vijug aste mas- nice (Avenella flexuosa) in gozdne bekice (Luzufa sylvatica subsp. sylvatica) blizu naravnemu stanju . Travna ruša zelo ovira pomlajevanje. še največ pomladka je na odmrlih organskih ostankih . V kotanjah , kjer zastaja voda. se kopiči slabo razkroje na organska snov. Na robo- vih visokega barja uspeva nizko in vrzelasto smrekovje ( Sphagno-Piceetum). Narodni park Bavarski gozd je brez dvoma prvovrsten raziskovalni objekt. Samo s področja botanike in fitocenologije trenutno v njem opravljajo preko šestdeset različnih raziskav . Gostitelji so nam podrob- neje predstavili eno izmed njih: razvoj go- zda po vetrolomu. V kisloljubnem kotlin- skem smrekovju ( Calamagrostio villosae- Piceetum bazzanietosum) so izbrali dva sestaja, ki ju je avgusta leta 1983 močno prizadel vetrolom. En sestoj so povsem prepustili naravnemu razvoju, v drugem so izruvana drevesa izdelali in spravili , od- 378 G. V. 7-8!92 padke pa požgali . Po nekaj letih (1989) so raziskali sukcesijske procese. Ugotovili so, da se je v sestoju , ki so ga povsem prepu- stili naravnemu razvoju ohranila prvotna združba ( Catamagrostio villosae-Piceetum bazzanietosum), ki ji seveda manjka dre- vesna plast. Posečne in pionirske vrste (mali na, breza) se sicer pojavijo, a le malo- površinsko, malina predvsem v kotanjah izruvanih dreves. Veliko je že smrek, mlaj- ših dreves, ki so ostala nepoškodovana, in pomladka. Ta je bil ob vetrolomu v sestoju večinoma že prisoten, razrasel pa se je ob povečanem dotoku svetlobe. Razvoj gre neposredno nazaj v smrekov gozd. Podlub- niki so v prvih letih po vetrolomu povzročili sušenje okoliških stoječih dreves. Kasneje je številčnost populacije upadla in sušenje se ne širi globlje v sestoje. Na ploskvi, kjer so podrta drevesa obde- lali in pospravili, poteka sukcesija bistveno drugače. Na vetrolomni površini se je po gozdarjevih posegih najprej razrasle mali- novje . To združbo je postopoma izpodrinil pionirski gozd brez (Betula carpatica, 8. pubescens, B. pendula), trepetlike (Popu/us tremula) in jerebike (Sorbus aucuparia). V njem smreke skoraj ni. Pojavila se bo lahko šele v naslednjih desetletjih. Sukcesijski razvoj bo bistveno daljši. Poškodovani gozd, ki so ga prepustili naravnem razvoju, je preskočil kar dve sukcesijski fazi. še eno potrdilo, da je narava sama najboljši gospo- dar. Primera ne smemo posploševati, velja pač za opisane rastiščne razmere . Druga raziskava, ki so nam jo podrobneje predstavili, je obravnavala pojav rumenenja smrekovih iglic v subalpinskem pasu (1150-1300m). Ugotovili so, da klorozo povzroča pomankanje oziroma nedostop- nost magnezija v tleh . Do tega pojava prihaja zaradi svojskih tlotvornih procesov v opodzoljenih kislih tleh , tvorbe kaolinitnih glin in kopičenja aluminija. Na kopičenje slednjega brez dvoma vpliva tudi kisli dež. Upadanje življenjske moči smreke v višjih legah Bavarskega gozda obravnavajo kot kompleksen pojav, s številnimi vzroki in medsebojnimi učinki. Med vzroki omenjajo tudi neustrezen genetski material, kar velja za tiste sestoje, v katerih so smreko v preteklosti sadili. Zadnji dan srečanja smo se odpeljali na češko stran, v Češki gozd (Šumava), ki ga od Bavarskega gozda loči le mejna prese- ka. Je enako ali še bolj prostran, s podob- nimi rastlinskimi združbami. Ogledali smo si Boubinski prales, nekaj deset hektarov velik gozd bukve, smreke in jelke (Luzulo- Abieti-Fagetum, Abieti-Fagetum s. lat.), ki ima v nekaterih delih izrazito pragozdno zgradbo . Raziskave v njem imajo že sto- letno tradicijo. V teh sto letih se je zaradi pešanja jelke močno povečal delež bukve. Ta proces se še nadaljuje, saj se bukev dobro pomlajuje. Možnosti za vznik in rast jelke močno zmanjšuje preštevilna divjad. Na globokih, svežih tleh drevesa dosežejo spoštljive mere. Orjaški smreki, ki se je podrla leta 1970, so namerili višino 57,2 m in premer 508 cm. Čehi si prizadevajo, da bi obsežno ob- močje Šumave čim bolj zaščitili in vsaj deloma izločili iz gospodarjenja. Menim, da je primer Bavarskega gozda tudi za slovenske gozdarje do neke mere poučen. Površno bi sicer lahko zaključili, da za nas vse to ni nič novega. Imamo še večje in lepše pragozdove, izločili smo številne gozdne rezervate, usmeritev goz- darskega šolstva in v veliki meri tudi goz- darske prakse je izrazito pronaravna, varo- valna. Pa vendar! V Bavarskem gozdu sem prvič videl, kako lahko ovrednotimo splo- šnokoristne funkcije. Izločiti 6.500 ha v glav- nem donosnih gozdov iz rednega gospo- darjenja in jih prepustiti naravnemu razvoju, ni ravno mačji kašelj. Mislim si, da je bilo za ta korak potrebno precej poguma in STALIŠČA IN ODMEVI GDK : 911 razumevanja prebivalstva in oblasti. Tudi za gozdarje, ki so gospodarili v teh gozdo- vih, ni bilo lahko. Morali so se na nek način prekvalificirati. Prej so svoje znanje uporab- ljali za čim smotrnejše gojenje in nego gozda, posek. spravilo in prodajo lesa. Vse to je odpadlo. Dobili so novo, po svoje še težjo nalogo : urediti gozdni prostor tako, da bo naravni razvoj gozda čim manj moten, obenem pa se njegovi obiskovalci ne bodo čutili utesnjene pri gibanju v naravi. V ta namen so izbrali in označili ustrezno mrežo gozdnih poti. Na vsebinsko bogatih tablah je njihovo znanje v poljudni obliki dostopno vsakemu mimoidočemu. Kdor hoče več, lahko poišče strokovno vodstvo. Na razpo- lago mu je tudi informacijsko središče, kjer je privlačno ponazorjene življenje gozda in njegov pomen za okolje . V bogati knjižnici je na voljo poljudna in strokovna literatura. Ob središču je urejen vrt s prikazom za park značilnih biotopov, rastlinskih združb, kamnin . Narodni park je opremljen tako, da se povprečno izobražen in radoveden obis- skovalec v tednu dni z gozdom resnično spoprijatelji in spozna njegovo večnamen­ skost. Gozd gozdarje za vloženi trud po- šteno poplača . Ne v lesu, temveč v pri- hodku od turizma, ki je v tem delu Bavarske zaradi privlačnega in mirnega gozdnatega prostora postal najpomembnejši vir dohod- ka. Bavarski narodni park je dokaz, da se od gozda lahko dobro živi, tudi če v njem ne posekaš niti kubičnega metra. Igor Dakskobler Funkcije gozdov v gozdarskih načrtih V stroki funkcije gozdov same po sebi seveda niso nič novega. Čeprav jih naši gozdarski predniki niso znali razlikovati po današnjih klasifikacijah in rangih, so jih znali upoštevati pri neposrednem posega- nju v gozdove. Osnovno predpostavka ne- ločljivega vzajem~ega delovanja funkcij go- zda so neoporečno definirali v bazičnem načelu stroke -v načelu trajnosti gozda in donosov iz njega. Zato je rezultat dosled- nega ravnanja po načelu trajnosti ohra- njen naravni gozdni ekosistem. Tak v maksimalni možni meri trajno zadovoljuje funkcijo pridobivanja lesa ob hkratnem za- G. V. 7-8/92 379 gotavljanju bioeko!oškega ravnotežja - ali v žargonu gozdnih funkcij - ob trajnem delovanju vseh okoljetvornih funkcij. Gozdne ekosisteme in posledično tudi funkcije gozdov ogrožajo človekovi posegi vanje. Zato si gozdarska stroka z vsemi svojimi dejavnostmi prizadeva poseganje v gozdove organizirati tako, da bi njihove posledice vselej ostajale v mejah obstoječih oziroma optimalnih samoobrambnih meha- nizmov ekosistema. V osnovi gre torej za zavarovanje normalnega funkcioniranja go- zda (trajnost) kot ekosistemske celote. Stopnja ogroženosti gozdov je predvsem odvisna od intenzitete posegov (jakost in pogostost) in od občutljivosti ekosistema. Stroka mora to dejstvo upoštevati pri dozi- ranju ustreznih posegov v gozd. Zato je primarna naloga strokovnega poseganja v gozd minimiziranje stopnje njegove ogrože- nosti - ne glede na posamezne funkcije gozdov, ki bi jih hoteli posebej poudarjati. S pravilno izbranimi posegi v gozd trajno ohranjamo celovitost funkcioniranja gozd- nega ekosistema, kar seveda posredno pomeni tudi samodejno delovanje vseh funkcij, ki mu jih pripisujemo. Funkcije gozdov oziroma njihov stvarni učinek in pomen ni mogoče obravnavati samostojno in ločeno, iztrgano iz sistema, v katerem mnogostransko interferirajo. Gozdni ekosistem ni stroj, ki ga je mogoče razstaviti na sestavne dele, kot tudi funkcije gozda niso prvine, ki bi jih bilo možno ločeno ocenjevati, tehtati, vrednotiti (valori- zacija funkcij) ali celo tržiti (zaračunati nadstroške). Zato mislim, da je opcija, po kateri bi gozdarstvo na dobri polovici slo- venskih gozdov lastni državi zaračunavalo nekakšne nadstroške za normalno delova- nje funkcij gozdov - neresna, strokovno oporečna in tudi zato neuresničljiva. Zavzemam se za to, da bi se gozdarstvo organiziralo tako, da bi lahko, skladno s svojimi strokovnimi načeli trajnosti in sona- ravnosti, družbi ponudilo kompleksen pro- gram svoje dejavnosti. Če smo doslej v svojem okolju preveč enostransko uveljavili funkcijo pridobivanja, je to vsekakor treba začeti sistematično spreminjati . To pa se- veda ni možno doseči z nenadnim podce- njevanjem pomena te funkcije, oziroma z nerealnim precenjevanjem (prodajanjem!) funkcij, ki smo jih doslej v širši javnosti komajda omenjali. Gozdarska stroka se v javnosti nahaja v klavrni defenzivi. Pot iz te neperspektivne osamitve po mojem mnenju vodi izključno prek odprtega dialoga z javnostjo. Ta pa predhodno zahteva sestop s piedestala nerazumljive strokovnosti. V času, ko preti, da na ca. 80% slovenskih gozdov posega- nje v gozd prepustimo presoji njihovega lastnika, bi tudi ideologi bodočega gozdar- skega načrtovanja morali misliti o bolj real- nih in predvsem bolj racionalnih rešitvah. Samo takšne naj bi poslej dobile možnost in podporo za svojo uveljavitev v praksi . Arne Kozina Odgovor na zapis o publikaciji IGLG V GV, št. 4/1992 je pisec dr. Marko Accetto ponudil pisanje z ambicioznim na- slovom DELO INŠTITUTAZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO POD DROB- NOGLEDOM, kar je za poletno vročino kar vročična vznemirljivo. Naslov z vsebino nima nič skupnega, pa tudi GDK kvalifikacija članka ne (pripomba za urednika). Ker človek težko verjame, da bi se lahko resen znanstvenik obdeloval v resni strokovni reviji zaradi (po njegovem) nenatančne avtorske navedbe, ostaja mož- nost, da gre za piščeve davne osebne travme, ko se je sprl s kolegi sodelavci in 380 G. V. 7·B/92 z IGLG (delodajalec} . Takrat ga tudi sodniki niso razumeli in tudi verjeli mu niso. Če je to to, je GV dobil novo »zanimivo" rubriko . Marko Kmecl Pojasnilo urednika: Razlog objave spornega prispevka dr. M. Accetta je bli izključno po načelu demokratičnosti tiska uslišati želji po objavi javnega protesta proti načinu citiranja avtorja v publikaciji IGLG. Če je z navedbo kakšne podrobnosti pre- več, prispevek segel predaleč v stran, se opravičujem. Urednik [ A-K.I;UA.LNO - --*- - --- AKTUALf\!0 *- ~!C_!f!ALNo --~ Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva Slovenije S plošno združenje gozdarstva je dne 20. 7. 1992 posredovalo pripombe na delovno gradivo za predlog Zakona o gozdovih z dne 30. 7. 1992 v dveh delih in to: - pripombe pravne službe se nanašajo na problematiko v zvezi z načelom pravne države, lokalnih skupnosti, sistemom financiranja in problematike izvajalskih podjetij, - neposredne dopolnitve za večje število členov v smislu spredaj navedenih pripomb oziroma še vedno nejasno razrešenih dilem v zakonu in tudi dopolnitve za prehodne in končne določbe. O dbor za tržišče in cene je obravnaval tekočo problematiko prodaje in cen gozdnolesnih sortimentov. številni razgovori z vodstvom tovarne celuloze Krško v zvezi s poravnavo terjatev še niso rodili zadovoljivih rezultatov, saj bo tovarna zaenkrat plačevala le tekoče dobave lesa v obliki menic, ki so vnovčljive v 60 dneh. O dbor za varstvo pri delu je na seji v Celju obravnaval pripravo pogojev za oddajo del v gozdnogospodarskih organizacijah. V skladu s pogodbo je Studio Marketing pripravil idejni projekt komuniciranja (kreativne rešitve) in media plan za akcijo komuniciranja z javnostjo za spreminjanje stališč glede gospodarjenja z gozdovi. mag. Janez Pogačnik Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V Tharandtu v Nemčiji je bilo od 9. do 11. 9. 1992 že 15. mednarodno srečanje IUFRO delovne skupine P 2.05-03 z naslovom Onesnaževanje ozračja in odnosi med organizmi v gozdnem ekosistemu. Predstavljeno je bilo 45 referatov in 80 o posterjev. S posterji so sodelovali tudi sodelavci inštituta mag. Hajka Kraigherja, prof. dr. Franc Batič in mag. Dušan Jurc. Posebno pozornost je na srečanju vzbudil poster H. Kraigher, M. Strnad, D.E. Hanke, F. Batič: Vsebnost citokininov v iglicah smreke, (Picea abies (L.) Karst.) inokulirane z dvema sojema ektomikorizne glive Thelephora terestris Fr. Marko Kmecl Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Z a višješolski študij ob delu (za zaposlene gozdarske tehnike) se je prijavilo 105 kandidatov. Organizacija in izvedba tega študija bo zahtevna naloga. ddelek za gozdarstvo BF (organizator prof. dr. B. Anka) v sodelovanju s svetovno organizacijo IUCN je priredil v Ljubljani (19. do 24. 9. 1992) konferenco, posvečeno okoljskemu izobraževanju za turizem, ki bo prijazen naravnemu in socialnemu okolju. Prijavljenih je bilo blizu 80 udeležencev iz 20, po večini evropskih držav. P osvetovanja ob 1 OO-letnici mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) v Berlinu so se z referati udeležili: prof. dr. D. Mlinšek, prof. dr. B. Anka, prof. dr. M. Lipoglavšek in prof. dr. L. Zadnik. dr. Franc Gašperšič G. V. 7-8/92 381 IZ TUJEGA TISKA GDK: 228.81(048.1) Novo življenje severnoameriških pragozdov DAYTON, L.: New Life for Old Forest, New Scientist, 13. oktober 1990; FINDLEV, R.: Will We Save Our Own?, National Geographic, Vol. 178, No. 3, september 1990. Severnoameriška pegasta sova je majh- na. Velikost ptice pa je zasenčena z njenim impozantnim političnim statusom. Postala je simbol drame o mogočnih iglastih gozdo- vih severnoameriških pacifiških obal. Junija leta 1990 jo je ameriška vlada na pobudo » Wildlife« biologov razglasila za ogroženo vrsto. Sova lahko preživi le v pragozdovih severne Kanade, Oregona, Washingtona in južne Britanske Kolumbije. Za nemoten razvoj potrebuje nekaj sov vsaj 900 ha starih gozdov. Z aktom o ogroženih vrstah, sprejetim leta 1973, je potrebno vsako >•uradno priznano« ogroženo žival- sko ali rastlinsko vrsto strogo zavarovati. To pa bi v primeru pegaste sove pomenilo drastično zmanjševanje sečnje v ameriških zveznih gozdovih. Seveda so se močno odzvali gozdarji, saj bi tako v naslednjih desetih letih izgubili okoli 100.000 delovnih mest. Ko so Evropejci stopili na tla Severne Amerike, je bila ta pokrita z neskončno odejo pragozdov in step. Priseljenci so ohranili le nekaj pričevanj, zato čaka raz- iskovalce, ki skušajo rekonstruirati slike prvotne krajine. naporno delo. Po ocenah naj bi izginili dve tretjini kanadskih prvobit- nih gozdov. Čez mejo v Ameriki pa ugotav- ljajo, da je izginilo kar 95% pragozdov. Ekologi ugotavljajo, da bodo pragozdovi v ZDA in Kanadi izsekani v 15-40 letih, če vladi ne spremenita politike do rabe javnih zemljišč. V zadnjih letih je prišlo do globokih spre- memb v principih ekologije pragozda. Eko- logi so verjeli, da je gozd zaprt stabilen ekosistem in da so se pragozdne vrste medsebojno prilagodile v dolgotrajnem pro- cesu evolucije. Zdaj ugotavljajo, da je gozd- na združba skupina vrst, ki so lahko šele 382 G. V. 7-8192 nedavno zaživele skupaj in se bodo v prihodnosti mogoče spet razselile narazen. Gozdovi so dinamične, med seboj delujoče strukture, ki se odzivajo na naravne motnje, kot so: suša, bolezni ali spremembe klime. V skladu z novo ekološko mislijo je napačno trditi, da so gozdovi pred stoletji zrastli v stabilne zrele klimaksne štadije in bodo taki ostali v idealnem ravnotežju za vselej. Pra- vilo je kaos, posledica je sprememba. Pragozdovi so rojeni v katastrofi. Viharji, ogenj in druge naravne ujme začenjajo proces nastajanja novega gozda. Odprtine kmalu zapolnijo lokalne rastline in druge, zrastle iz semen, ki so prispele od daleč. V dvajsetih, tridesetih letih začenjajo rasti mlada drevesa, njihove krošnje se združu- jejo in zastirajo rastline pod sabo. V nasled- njih tridesetih letih in naprej edino padajoči stari silaki, poškodovani v ujmah, pretrgajo gost sloj mladih dreves. Po 1 OO ali 150 letih, odvisno od vrst, je mladost pragozda končana. Med zrelo fazo razvoja se rast upočasni in stara drevesa počasi pokončno umirajo. Na SZ Severne Amerike se počasi podirajo stare Dougla- sove smreke, višje od 150m, nadomeščajo jih nižje trobelike, tuje in srebrne smreke. Ta faza se lahko nadaljuje več stoletij, včasih celo tisočletje. Ponavadi pa drama- tična motnja opustoši gozd veliko pred koncem fiziološke življenske dobe gigantov. Značilnosti severnoameriškega prago- zda so: veliko število orjaških prastarih dreves; veliko stoječih odmrlih orjakov; na tleh veliko opada, vej in trohnečih debel; krošnje dreves so v več slojih, nastali zaradi dreves različnih vrst in starosti. Pragozdovi so strukturno zelo kompleksni in bogati sistemi. Od vrha do tal so prepojeni z življenjem. Samo v severnem priobalnem pacifiškem območju so biologi določili več kot sto vrst sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib. Znanstveniki ugotavljajo, da 40 od teh vrst lahko preživi samo v varnem zapredku pragozda. Večina prebivalcev gozdnega ekosistema pa ni tako opaznih . Sto vrst č lenonožcev, od žuželk in pajkov do stonog in h roščev, je zapostavljenih. Čisto na robu zanimanja so gobe in mikroorganizmi. Ti nižji organizmi so za vitalnost in splošno zdravstveno stanje gozda zelo pomembni. Mnoga gozdna bitja so odvisna od en- kratnih kvalitet pragozda, ki jim nudijo živ- ljenjski prostor in hrano. V pacifiških gozdo- vih so stoječa odmrla drevesa dom peg aste sove, več vrst netopirjev in letečih veveric. V trohnečih deblih prebivajo tudi mravlje, termiti in hrošči . Ko predelujejo les v upo- rabna hranila, ustvarjajo življenjski prostor za miši in druge majhne živali . Odmrla debla lahko vsrkajo ogromne količine vode, ki ščiti živali pred požari in jih oskrbuje z vodo med sušo. Gozdovi so ključ za kon- tro lo vodnega režima in preprečujejo plaze- nje . Stoječa in ležeča trohneča debla ter organski opad gozdov varujejo pobočja hri- bov pred erozijo. Organski material pada v potoke in reke, jih zajezi ter deluje kot organski filter, ki zadržuje drobir, hkrati pa upočasni odtok vode. Tako nastali tihi glo- boki tolmuni so življenjski prostor mnogim vrstam. Gozd spreminja tudi lokalne klimat- ske razmere. Zmanjšuje temperaturne eks- treme, poleg tega lahko iglice ujamejo ve- liko zračne vlage iz oblakov in megle. Mnogi znanstveniki pa ugotavljajo, da vpli- vajo pragozdovi tudi na globalno klimo. Vloga pragozdov je dvojna: ekološka in estetska; so habitat rastlinam in živalim, hkrati pa pomenijo neprecenljivo lepoto za t; loveka. Vse kar so znanstveniki odkrili o nemir- nemu celostnemu življenju pragozda, jih je pre pričalo, da dosedanje ravnanje s sever- noameriškimi pragozdovi ni več mogoče. Klj ub zanesenosti gozdarjev, da bo nadalj- nji razvoj gozdarstva zadovoljil izzivu mno- gonamenskega gozda - kot prostora, ki si ga delijo gozdarji, planinci, turisti in znan- stveniki - so ekologi skeptični . še več, pr pričani so, da ni rešitve v bolnih kompro- misih, kot je nedavni primer v Britanski Kolumbiji: vlada je gozdove razdelila na dva dela, pol industriji in pol za rezervate. Potrebno je pospeševati biološko različ­ nost krajine, z ohranjanjem vseh struktur, ki so naravnega izvora. Nujno je tudi skupno delo ekologov in gozdarjev glede uporabe najnovejših ekoloških spoznanj v gozdnih predelih, kjer se bo sečnja nadalje- vala. Rojeva se »novo gozdarstvo« . Po klasičnem načinu »gospodarjenja« izsekajo velike gozdne predele na golo, čemur ponavadi sledi še požiganje preo- stale biosubstance. Novo gozdarstvo po- skuša oponašati naravni način ,,katastrofal- nih sečenj « , pri tem upošteva trohneča stoječa in ležeča debla, štore, odpadle veje in prastara orjaška drevesa kot del sistema gospodarjenja. Naenkrat se lahko poseka večji del gozda, nato pa se ga za daljši čas prepusti nemotenemu naravnemu razvoju . "Novo gozdarstvo« je tvegano in nepre- verje no, vendar so dolgoročne koristi od ohranitve pragozdov tako velike, da je ame- riška vlada predlagala ustanovitev eksperi- mentalne gozdarske organizacije za pre- skus omenjenih tehnik. Ekologi verjamejo v potrditev novega gozdarstva, kajti življe- nje rabi bogastvo, pestrost in priložnosti, ki jih nudijo pragozdovi. Ekološki ekvivalent severnoameriški pe- gasti sovi v srednji Evropi in Sloveniji je koconogi čuk . Gnezdi samo v duplih , ki jih v starih drevesih izkljuje črna žolna v zna- čilnem gotskem slogu . Izbira predvsem iglavce. Zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je ogrožen. Podobno je z drugimi prebivalci starih gozdov. Z opuščanjem sečnje v manjših sestojih in skupinah dreves tudi v kompleksih go- spodarskega gozda bi lahko vrstam z naj- starejšo domovinsko pravico v Sloveniji pomagali preživeti. Hkrati pa bi morali na- črtovati obnovo gospodarskega gozda tudi s širšega ekološkega vidika, kjer ne bi upoštevali samo mejnike prirastka lesa, temveč tudi vidike ekologije živali, ki jim je bil zaradi načrtne pomladitve slovenskih gozdov odvzet življenjski prostor. Jurij Diaci G. V. 7-8/92 383 GDK: 232.328.1 Osnavljanje gozdnih nasadov z zakoreninjenimi potaknjenci Gary A. Ritchie: The commercial use of conifer rooted cuttings in torestry: a world overview. (Komercialna raba zakoreninje- nih potaknjencev v gozdarstvu: svetovni pregled.) New Forest 5: 247-275, 1991 . Gozdovi iglavcev so se prvotno obnavljali le na generativen način z naravnimi semen- kami . Pozneje so začeli naravno obnovo dopolnjevati s sadnjo sadik iz drevesnic, šele v zadnjem desetletju pa se za umetno obnovo v večjem obsegu uporabljajo zako- reninjeni potaknjenci iglavcev. Da bi ugoto- vili obseg in tendenco vzgoje sadik iz potak- njencev je Weyerhaeuser Company iz ZDA poslala večjim organizacijam po svetu, ki se ukvarjajo z vegetativnim razmnoževa- njem, vprašalnik. Z njim so zbrali podatke o letni proizvodnji po regijah in drevesnih vrstah, o ciljih takega razmnoževanja, pro- dukcijskih postopkih in primerjavi med ve- getativnimi in generativnimi sadikami. Iz poslanih odgovorov je razvidno, da se v svetovnem merilu pridela letno več kot 65 milijonov zakoreninjencev iglavcev in da to število naglo narašča. Dobra polovica od tega odpade na Japonsko, kjer razmnožu- jejo predvsem izbrane klone ,,šugija« (Cryptomeria japonica D. Don). To dreves- no vrsto razmnožujejo tu na vegetativni način že 500 let, danes pa pridelajo kar četrtino vseh sadik s potaknjenci. Deset miljonov zakoreninjencev (Pinus radiata D. Don) v.zgojijo na leto v Avstraliji in Novi Zelandiji. V Kanadi, Skandinaviji in Veliki Britaniji pridelajo na leto skupaj 21 miljonov zakoreninjencev (Picea abies (L) Karst, Picea sitchensis (Bong.) Carr, Picea ma- riana (Mili.) B. S. P.). Približno 1 milijon pa pridelajo zakoreninjenih potaknjencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji, vzh. Evropi, ZDA in nekdanji SZ. 384 G. V. 7-8/92 Na Japonskem in nekaterih Evropskih ir Skandinavskih državah je glavni cilj takE pridelave sadik klensko razmnoževanjE vrednejših genotipov in množično razmno- ževanje genetsko izboljšanih polsestrskit in sestrskih družin. V vzhodni Evropi raz- množujejo na vegetativni način tudi dreve sa, ki kažejo večjo odpornost proti onesna- ženemu zraku na imisijsko obremenjenit področjih. Razmnoževalne metode se v zadnjih pet- najstih letih niso veliko spremenile. Večine potaknjencev pridobijo iz »živih mej", pa· njevcev, sejank iz drevesnice ali iz dreves- nih nasadov ter jih zakoreninjajo v pogojit pršenja v steklenjakih in plastenjakih. Pr tem se često (vendar ne vedno) uporabljc: rastni hormon. Približno polovica sadik SE vzgaja v kontejnerjih in polovica kot sadikE z golo korenino. Rast nasadov, ki so osno- vani z generativnimi sadikami, je podobne rasti nasadov. osnovanih z vegetativnim sadikami, ki so vzgojene iz juvenilnih matič· nih dreves. Vendar pa Skandinavci sporo· čajo, da imajo testirani vegetativni potomc selekcioniran ih smrekovih k Ionov 10-20 °/c večjo začetno višinsko rast. Zato nekater domnevajo, da bi se lahko obhodnja v ter nasadih znižala iz 80 na 40-50 let. Predvi- devajo, da bodo leta 2000 posadili 2C milijonov vegetativnih sadik, kar bo 1 /':. vseh sadik. Predvsem smreko pa razmno- žujejo s potaknjenci tudi v Nemčiji, kjer zda testirajo že 25 000 klo nov. Tek oče raziskave so predvsem us mer· jene v proučevanje vzdrževanja juvenilno· sti, snovanja matičnjakov, v izboljševanjE koreninskega sistema, uporabo mehaniza- cije in v testiranje drevja v nasadih. Lado Elerše~ 1 ,,