DEKLIŠKI LICEJI. J. FERFOLJA. PRAGA. žensko šolstvo je bilo in je še bore malo podp'rano od poklicanega čnitelja, države. Najvišje instance ženskega naobra- ževanja, ktere vzdržuje država, so meščan- ske šole in učiteljišča. Da ne morejo ta učilišča zadoščati potrebam in dolžnostim moderne žene, ktera — volens nolens — mora iti za tekom časa, je pač jasno kot beli dan. To so začeli spoznavati že nekaj desetletij sem tudi mnogi zasebniki, dru- štva in občine, ktere so, ko državna moč ni hotela v tem pogledu ničesar storiti, začele ustanovljatl v Avstriji višje izobra- ževalne zavode za ženske, kakor višje dek- liške šole, ženske liceje, ženske gimnazije, in podobno. Vsaki teh zavodov je bil seveda kot čisto zasebno podjetje popolnoma po svoje urejen, tako da ni moglo biti govora o kaki enotni upravi. Ta raznoličnost uprave teh zavodov obstoja z malimi iz- jemami še sedaj. Leta 1897. je dovolilo ministerstvo za uk in bogočastje absolventkam učiteljišč vstop do filozofične fakultete kot izrednim slušatelj i cam. Isto ugodnost je obljubilo i za dekliške liceje in podobne zasebne žen- ske šole, ali ravno radi prevelike razno- vrstnosti učnega reda in cele notranje uprave teh zavodov ni se odločilo mini- sterstvo za nobenega izmed njih. Ta razno- ličnost je bila tudi vzrok, da ni bilo najti izlahka za nje pripravnih učiteljev. — Da bi se prišlo temu v okom, sklicalo je mi- nisterstvo za uk in bogočastje v maju 1900. anketo, ktera bi se naj posvetila vprašanju višje ženske omike in šolstva. Ta anketa je kmalu na to predložila ministerstvu sa- mostojno in enotno učno osnovo za ženske liceje. Ministerstvo je to osnovo odobrilo in jo uvelo s posebnim statutom v decem- bru 1900 začasno v veljavo. Po tej osnovi štejejo dekliški liceji 6 razredov ; absol- ventke obiskujejo po prestanem izpitu - — maturi — lahko še univerzo kot izredne slušateljice. Namen dekliških licejev je, podati dekletom nekaj višje sploš- ne omike in ob enem vzgajati jih praktično za posamezne stroke. Ti liceji stoje na lestvici ženskih izobraže- valnih zavodov za eno stopinjo više od višje dekliške šole in se približujejo zelo našim gimnazijam, samo z razliko, da se v licejih ne podučuje klasičnih jezikov in da je celi pouk urejen veliko bolj praktično ko na gimnazijah. Učni cilj v posameznih strokah ni postavljen previsoko ; pouk je urejen po eni strani take"), da zagotovi de- kletom neko višjo splošno omiko, po drugi strani pa za vsako stroko tako specijalno ' izobrazbo, da se na podlagi iste lahko da- lje izobražujejo na vseučilišču. Obvezni učni predmeti so: verstvo, učni je- zik in še dva druga moderna jezika, zgo- dovina, geografija, aritmetika, prirodopis, naravoslovje, risanje, merjenje in kaligra- > fija. Neobvezni predmeti: petje, telovadba, ročna dela in stenografija. Poleg tega se ustanovljajo pri vsakem zavodu še posebni strokovni kurzi ravno z ozirom na daljše specijalno izobraževanje na vse- učilišču. Absolventke dekliških licejev morejo po triletnem vseučiliškem študiju in po prestanem izpitu pred posebno izpraševalno komisijo za dekliške liceje postati istotam učiteljice. S tem je ženam odprt velik krog delavnosti, ker podučujejo na takih licejih večinoma same žen.ske ; te učiteljice po- stanejo lahko tudi ravnateljice. Absolventke dekliških licejev vstopijo lahko v državno službo, celo zdravilstvu se morejo pos^'etiti, če so prej prebile do- polnilno izkušnjo iz latinščine.