St./№ 9-10
Oktober/Ottobre 2006
letnik/anno XVI
RAČUNOVODSKI SERVIS
PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel 05/6779-480 e-mail: port.kenda@siol.net
kaj imata oblast in gostilna skupnega?
Glede na veliko število prijavljenih list - devetnajst (19)! - na letošnje volitve v občinski svet občine Piran, pa tudi sodeč po velikem številu kandidatov v svete krajevnih skupnosti, bi lahko trdili, da je v naši občini ogromno človeške energije, ki dobesedno kliče po novem, boljšem, in si želi predvsem sprememb. Kot bi šlo za renesanso lokalne samouprave! Liste so samo zunanji kazalec očitnega nezadovoljstva z dosedanjim upravljanjem naše občine ter znak naveličanosti, kar nakazuje, da ima sedanja županja znatne možnosti postati včerajšnji človek (»yesterday woman«). O oblastnikih, ki ne znajo sami presoditi, kdaj je čas njihovega slovesa, je sekretar Socialnih demokratov, stranke aktualne piranske županje, Dušan Kumar povedal zelo zgovorno šalo. Oblast je namreč primerjal z gostilno - ne iz prve ne iz druge človek izstopi trezen! Šala je kot nalašč za primere, kakršen je piranski.
Dosedanja piranska županja je po dveh mandatih, po dolgih osmih letih županovanja, očitno še vedno lačna in žejna moči in oblasti, tako da samo sebe prepričuje, da bi lahko v nadaljnjih štirih letih naredila, kar je doslej zamudila. Še v poslednjih trenutkih, kot slab učenec na izpitu, ki poskuša še zadnji hip kaj preplonkati, se trudi popraviti zamujeno, tako da ljudje v šali pravijo, da že zmanjkuje betona. No, roko na srce, lačnih moči in oblasti v tej naši ljubki občini ni ravno malo. Vladavina Socialnih demokratov in LDS, nekaterim koristnim zadevam navkljub, je v zadnjem petnajstletnem obdobju, odkar je na čelu naše občine, povzročila prebivalcem relativno socialno in gospodarsko nazadovanje. Potegnila pa je tudi nekaj nepopravljivih in neodpustljivo škodljivih potez, ki jih ne more prikriti niti bahava predvolilna propaganda. Izpostavili bomo zgolj nekaj najbolj vpijočih primerov.
nadaljevanje na 2. strani
l^Ctc W C^č
Tel. 05/ 674 20 72
Za Vas pripravljamo tudi dnevno sveža kosila! Vljudno vabljeni.
PIRANSKIM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU, 15. OKTOBRA. Uredništvo Portorožana
Tel.
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Obala 16 Krajevna skupnost Portorož 05/674 10 30, GSM: 041/35 22 00 www.obala-nepremicnine.si
» Več kot čistilnica « kemična čistilnica	P^
• nogavice	Ш
šiviljska popravila
vse za sivan|e
Limin|an<>q 78 športna dvorona Lucija, tel.: 05/677 97 90
URNIK 8:00 12:30,16:00-19:00, sob: 9:00-12:30
»ELEKTRONIK CENTER«
V kemični čistilnici MARE že od leta 1994 skrbijo, da so vaša oblačila vedno znova čista, zlikana in dišeča."
SOBOTA od 9.db -13.00 ure Ц.
мРГ	^^^^
ŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV PREKO TRf|NIKA Z B.A.
Г1С0 do 300.000,00 SIT !!!(obvezna zadnja plačilna lista)
Quo vadiš, standard turističnih delavcev?!
Županja in njeni ljudje, iz vrst SD in LDS, še dandanes niso pojasnili razlogov, zakaj so portoroški delniški družbi Metropol Group tako lahkotno odpustili plačilo okoli 800 milijonov tolarjev komunalnega prispevka. Prav tako niso znali pojasniti svojega naravnost nerazumnega dejanja, ko so pred približno enim letom v imenu občine Piran tej isti družbi podarili okoli 40.000 kvadratnih metrov seških zemljišč, takrat vrednih več kot 3,2 milijarde tolarjev, po današnjih cenah še celo precej več. Medtem pa piranski prebivalci živijo relativno precej slabše kot v preteklosti, pri čemer ne gre, denimo, samo za prazne poslovne prostore, temveč za objektivnejši kazalec, kakršen je osebni dohodek, ki se je pred petnajstimi leti še uvrščal takoj za tistim v občini Ljubljana-Center. Danes, v letu gospodovem 2006, ko je cena nepremičnin enaka ljubljanskim, pa je po podatkih Obalne razvojne agencije plača piranskih občanov padla pod republiško povprečjem.
Čeprav živimo prebivalci piranske občine dlje, pa je analiza Zavoda za zdravstveno varstvo Koper iz oktobra 2003 razkrila, da je naše zdravstveno stanje slabše od regijskega in državnega povprečja, če ga primerjamo na primer po številu rakastih obolenj. Se pravi, da je manj kakovostno, čeprav naj bi živeli v tako rekoč zdraviliškem območju. Na drugi strani pa se lahko »pohvalimo« z dražjim otroškim varstvom, kot ga imajo v drugih občinah, saj se je, denimo, cena v piranskem vrtcu lani vrtela okoli 114 tisočakov na mesec, medtem ko je bila v Železnikih samo okoli 70 tisoč tolarjev za otroka.
Na obalnem območju je vodarina že dolgo najdražja v državi, celo višja kot na Krasu, kjer je notorično pomanjkanje vode, vendar se tega lokalnega monopola nihče noče dotakniti. Nezajezljivo se poglabljajo tudi socialne razlike, kar je še posebej frustrirajoče za mlade generacije, ki lahko zgolj sanjajo o solidno plačanem delovnem mestu ali stanovanju. To je še posebej v nebo vpijoče v umirajočem Piranu. Toda dolgo vladajoči stranki vidita edino možnost nadaljnjega razvoja naše občine zgolj v turistični panogi, za katero je znano, da ima povprečno najnižje plače. Torej se razen redkim menedžerjem se torej širokemu sloju prebivalstva v doglednem času življenjski standard nikakor ne bo povišal! Da ljudje pred oblastjo zaslutijo, kaj je perspektivno, se odraža tudi pri letošnjem vpisu na srednjo gostinsko šolo, kamor se za natakar-
ski poklic ni vpisal nihče
Piranska občina, s katero že dolgo upravljata stranka Socialnih demokratov in LDS, sta v devetdesetih letih z zgrešeno prostorsko politiko dopustili spreminjanje hotelskih zmogljivosti v počitniške apartmaje. Ob nespremenjenem številu prebivalcev in turistov sta vladajoči stranki dovolili tudi stihijsko, za dva do trikratno povišanje števila gostinskih lokalov, ki pa zaradi prevelike ponudbe, po vsem razumljivi ekonomski logiki, preprosto ne morejo vsem prinašati zadovoljivega zaslužka. Posledice so zniževanje že tako nizkih mezd zaposlenim, podaljševanje obratovalnega časa v pozne nočne ure, kar seveda pelje v neizogibni konflikt z lokalnim prebivalstvom. Vodilni hotelirski delavci, razen nekaj svetlih izjem, so
se že zdavnaj nehali obnašati kot hotelirji in vse bolj postajajo nepremičninsko-mešetarski lobi, ki išče kratkoročno preživetje v gradnji in prodaji apartmajev. Gradnja apartmajev je pač v nepremičninskem svetu napihnjenih cen donosnejša od turizma, seveda samo za peščico posameznikov, okolju in večini prebivalstva pa škodljiva.
Načelnost naj bi bila pred koristoljubjem
Večina letošnjih piranskih županskih kandidatov pa ne ponuja ničesar novega, temveč zgolj ponavlja že zguljeno mantro - v sodobnem svetu že preseženi ekspanzivni razvoj turizma iz zadnjih petnajstih let, čeprav očitno vodi v slepo ulico in poraja nove konflikte. Naj kot primer izpostavimo samo najbolj razvpitega, nasprotje med gostinskim lobijem in krajani zaradi kaljenja nočnega miru, za katerega je treba iskati korenine v nesistematični, kaotični občinski prostorski politiki. Namesto da bi občinska oblast skrbela za čim bolj harmonično življenje skupnosti, kar lahko doseže le z enakovrednim odnosom do vseh svojih občanov, s privilegiranem nekaterih slojev sproža konflikte. Paradoksalno je, da kar nekaj letošnjih županskih kandidatov, lahko bi jih označili za podjetniško-mešetar-ske, ponuja bolj ali manj enako formulo za
ra/voj turi/ma gradnjo novih zmogljivo^) kar vključuje tudi nove gostinske lokale Novi gostinski lokali pri enakem številu stalnih prebivalcev in bolj ali manj enakem obsegu gostov - dosti večjega števila prostor ne bi prenesel, razen na račun kakovosti bivanja - pa pomeni enako, kot bi si gostinci sami kopali jamo in generirali nove konflikte. Će naj bi gostinstvo v sedanjem obsegu normalno (pre)živelo, bi se moralo število prebivalcev najmanj podvojiti, kar pa je praktično nemogoče pričakovati. Primerjave Pirana in Kopra pa tudi ne vzdržijo, saj je poseljenost koprske občine precej nižja od piranske. V Kopru namreč na kvadratni kilometer živi 99 prebivalcev, medtem ko jih v naši občini živi le nekaj manj kot 400. Koprska občina ima tudi večje ozemlje in torej večje možnosti širjenja različnih dejavnosti, ne da bi tvegala rušenje ekološkega ravnovesja. Zato so pač prostorske možnosti razvoja v piranski občini tako omejene, oziroma je prostor prav zato tako dragocen. Nove, ali vsaj dodatne smeri razvoja, je v naši občini zagotovo iskati na področju izobraževanja in razvijanja visokih tehnologij, pomagala pa bi tudi spremenjena davčna politika, ki bi odpravila neracionalno uporabo občinskega prostora. Vsak drugačen razvoj od nakazanega bo zgolj nadaljevanje tržnih špekulacij, od katerih bodo imeli gmotne koristi samo nekateri. To pa bo pospeševalo odliv mlade delovne sile, staranje prebivalstva in poglabljanje medgeneracijskih nasprotij, kar je vse voda na mlin podjetniško-gradbenega lobija. ki deluje predvsem zaradi osebnega interesa. Redko kateri kandidat, ki uporablja populi-stično, malemu človeku všečno govorico, kakršne se rad poslužuje tudi Berlusconi v sosednji Italiji, izpostavlja vrednote občega dobrega ter lastna stališča, ki naj bi bila vodilo njegovega delovanja.
Na tem mestu bi veljalo priklicati v spomin velikega angleškega filozofa Johna Stuarta Milla. ki je pred približno 140. leti rekel, da oseba s prepričanjem velja toliko kot 99 oseb, ki stavijo na interes. Načelnost naj bi imela prednost pred koristoljubjem. Te besede bi morale veljati tudi za občino Piran, kajti danes, morda še bolj kot doslej, potrebujemo ljudi s prepričanji in vrednotami ter rešitvami, ki so dolgoročno v korist večine občanov in ne le ozkim slojem. V piranski občini preprosto potrebujemo drugačno smer razvoja od dosedanje, ki je pripeljala v stagnacijo in stopicanje na mestu. Potrebujemo kandidata/ ko vrednotami in prepričanjem!
Marko Zorman
PORTOROŽ ANOVA ANKETA
»v portorožu je čudovito, toda nočni hrup...!«
Tokratno anketo smo pripravili med tujimi turisti. Zanimalo nas je, zakaj se gostje odločijo za počitnice v Portorožu ter kako so zadovoljni s tukajšnjo turistično ponudbo. Odgovori so vzpodbudni, čeravno opozarjajo tudi na nekatere kronične probleme Portoroža, denimo na nočni hrup...
Melanie in Walter, Avstrija: »V Portorož prihajava že vrsto let. Všeč nama je, da Portorož ni velik turistični kraj. Imate čudovito naravo, blago podnebje in svežo, doma pridelano zelenjavo in sadje. To je pravi raj, nimajo vsi takih možnosti. Vsakokrat pred odhodom obiščeva še piransko tržnico in si nakupiva sveže zelenjave in sadja, tako lahko še doma uživava vaše dobrote. Turistična ponudba je vsako leto boljša, plaže so bolj urejene, edina najina pripomba je preglasna glasba, ki se razlega po naselju do zgodnjih jutranjih ur. Ponoči si pač želimo počitka. Morda samo še to, toaletni prostori v nekaterih restavracijah bi lahko bili bolj urejeni.«
Gisela iz Nemčije:
»Pred leti sem že dopustovala v Portorožu. Ker sem letos počitnice načrtovala na hitro, sem se ponovno odločila za Portorož. To je izjemno lep kraj, čudovita narava, prijazni ljudje, sonce, morje in kolesarske poti. Sama rada kolesarim, prekolesarila sem kar precejšen del Slovenske Istre. Nekateri deli kolesarskih poti so dobro urejeni, le na glavnih cestah je lahko zelo nevarno. Sama sem bila zaposlena v turizmu in veliko potujem. Letos sem naredila nekaj izletov v hrvaško Istro in se zalotila, da območji medsebojno primerjam. Vi imate prijazne in ustrežljive ljudi, lepo naravo. Tudi hoteli so zelo lepi, čeravno zanje nimate pravih gostov Na Hrvaškem je ravno obratno, imajo goste, ne pa tudi primernih hotelov in tudi ljudje so bolj vsiljivi. Zdi se, da se v Portorožu nekako ne morete odločiti, kakšne goste si želite.
MATON
PVC IN ALU OKNA - UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA
BREZPLAČNI TELEFON: 080 9880
Z lepimi hoteli, kongresnim centrom in Wellness ponudbo si verjetno želite boljših, premožnejših gostov. Po drugi strani pa hrupna glasba, ki traja do zgodnjih jutranjih ur, ne sodi v tako ponudbo. Razvedrilo seveda mora biti, vendar se mora zagotoviti temu primerne lokacije. Priobalni del Portoroža bi morali spremeniti v veliko promenado, glavno cesto pa preusmeriti drugam. Na splošno pa se tukaj zelo dobro počutim in zagotovo se bom vrnila.«
Dirkje in Ben, Nizozemska: »Letos prvič dopustujeva v Sloveniji. Za to sva se odločila na priporočilo poslovnih partnerjev, poslovno namreč sodelujemo z nekim slovenskim podjetjem. In ni nama žal. Prijetno sva presenečena nad vašo deželo. Imate vse, od gora, kjer lahko smučate, do morja, kjer se kopate. Ste zelo prijazni ljudje. Edino, kar naju je motilo, je bila preglasna glasba, včasih do zgodnjih jutranjih ur. Tam nekje do ene zjutraj bi človek še potrpel, potem pa, meniva, bi moral nastopiti čas nočnega miru in počitka. Sicer pa nama je bilo tukaj všeč in bova verjetno še prišla.«
Anketo pripravila: Heidi Mikuš
0 ceni so »sejali« člani sveta krajevne skupnosti portorož
Na dnevnem redu septembrske seje so sprejeli osnutek načrta za leto 2006 in v njem predvideli tudi občinsko dotacijo za časopis Portorožan. Mladi podjetnik je prekinil najemno pogodbo za prostor v stavbi krajevne skupnosti, drugemu gre očitno bolje in je najel dodaten prostor, tretji bo moral prostor, najet v provizoriju na Šentjanah, izprazniti, ker ni plačeval najemnine, restavracija Ondina v kletnih prostorih stavbe KS pa je bila ob zadnjem dežju poplavljena, ker je meteorna voda zalila kanalizacijsko omrežje. Lucijska upravna enota je sporočila, da je gradnja na Senčni poti, ki se je zdela krajanom nenavadno velika, povsem skladna z gradbenim dovoljenjem. Hotelirji in občinarji bodo od portoroških svetnikov prejeli pismo, v katerem izražajo skrb nad dogajanjem na področju prostorskega planiranja, vodenja turistične politike, vključenosti prebivalcev v odločanje, spoštovanja predpisov, prometne problematike in pozidave zelenih površin. Upravna enota bo prejela pritožbo na izdano odločbo o poslovanju gostišča Pergola. Upravnik večstanovanjske stavbe na Valeti predlaga ureditev pešpoti do središča Portoroža. Mercator obljublja, da bo prenovil trgovino na Belem križu. Portoroški svet po svoj dvainpoletni mandat sklenil 22. oktobra, ko bodo krajani izvolili novega.
dobrodošli v deželi hrupa
Zasedanje ministrov Nata v Portorožu je za nami. Nekajdnevni hrupni preleti vojaških letal in helikopterjev, zavijanje policijskih siren in druge nevšečnosti smo občani strpno prenašali. Slo je za izjemen dogodek, ki se v našem kraju verjetno ne bo več ponovil
Težko pa bomo to dogajanje opravičili pred turističnimi gosti, ki so bili v tem času na počitnicah. Saj veste, koren pojma počitnice je počitek. Še težje pa bi jim razložili, zakaj je tudi ostale dni v letu pri nas zelo hrupno.	*
Mehki, sonaravni, zeleni turizem - parole za »farbanje« turistov
Smo namreč turistična občina, ki se je celo proglasila za »Zeleno«. V občinski statut, v prostorski plan in druge dokumente smo zapisali, da bomo gojili mehki, sonaravni turizem. Hočemo s tem »farbati« potencialne goste? Realnost je namreč drugačna. Občinska oblast v zadnjih letih prav vneto podpira do okolja agresivne dejavnosti. Tako se lahko sredi bivalnega okolja v Luciji še vedno »pohvalimo« z rohnečo karting stezo. V Piranskem zalivu so v začetku septembra, kljub pomislekom krajanov in okoljevarstvenih organizacij, toda ob izrecni podpori županje, izpeljali večdnevno dirkanje z najbolj rohnečimi plovili, ki si jih je mogoče zamisliti. Tekmovanje so nameravali popestriti še s hrupnimi demonstracijami akrobatskih letal, vendar je to odpadlo zaradi smrtne nesreče akrobatskega pilota. Le nekaj dni zatem pa smo bili spet priče treningom drugega akrobatskega letala, ki je z zavijajočim rohnenjem onesnaževal območje med Dragonjo in Piranom. Letališče v Sečovljah, ki naj bi v korist turizma delovalo predvsem kot potniški terminal, žal že desetletja služi predvsem kot vadišče pilotov, akrobatskim treningom in panoramskim poletom s helikopterji in letali. To pa so dejavnosti, ki vsakodnevno onesnažujejo sleherni kotiček naše gosto naseljene turistične občine. Proti temu hrupu ni obrambe.
Naj omenimo še bučno glasbo na prostem, ki včasih presega vse meje. Sodobna ozvočenja, predvsem z ojačitvijo nižjih frekvenc, »zagotavljajo«, da je na koncertu hočeš nočeš prisotna celotna pokrajina, s človeškim in živalskim svetom vred. In da sploh ne omenjamo močnih detonacij ob ognjemetih, ki se izvajajo tudi povsem nepomembnih dogodkih. Ko vse to in še druge, bolj neobhodne vire hrupa seštejemo, lahko ugotovimo, da postaja piranska občina dežela hrupa.
Portoroško noč smo morali celo ukiniti
Smo se iz preteklih napak kaj naučili? Dolga desetletja je bil naš najpomembnejši dogodek Portorška noč. Vendar jo je bila lokalna skupnost prisiljena ukiniti. Odločitev ni bila lahka, vendar je prevladala ocena, da pozitivni učinki te prireditve ne odtehtajo negativnih. Portorož je zaradi Portoroške noči vse bolj postajal znan po neredu, pijančevanju in hrupu.
Kaj naj torej storimo, da ponovno ne postanemo znani predvsem po agresivnih hrupnih dejavnostih? Lokalna skupnost se je v preteklosti zavedala teh problemov in je prav zato sprejela nekatere strateške smernice in jih uzakonila v najbolj pomembnih občinskih dokumentih. Ena od teh smernic se glasi: Podpirali bomo vse dejavnosti, ki manj obremenjujejo okolje, so človeku in naravi prijazne, ki so v sozvočju z identiteto našega prostora in so združljive z ostalimi dejavnostmi; izogibali se bomo dejavnostim, ki so v nasprotju z zgornjimi pogoji.
Selekcija dejavnosti
Rešitev je torej v selekciji dejavnosti Za vse na naši, le nekaj kilometrov dolgi obali preprosto ni prostora. Će bomo nekritično dopuščali vse, bodo agresivne dejavnosti pregnale vse ostale mirnejše dejavnosti, ki veliko prispevajo h gospodarstvu občine. Poleg tega bodo agresivne dejavnosti s svojimi negativnimi vplivi na okolje postopoma razvrednotile turistično destinacijo Portorož.
V Piranskem zalivu imamo torej lahko brez posebne škode vsakodnevne jadralne regate. Ali lahko tudi motorne dirke?
Želimo si, da bi na našem letališču vsakodnevno pristalo vsaj nekaj petdeset sedežnih letal polnih turistov. Saj bo hrupa le za nekaj minut dnevno. Kaj pa celodnevno kroženje akrobatskih in šolskih letal ter helikopterjev? Si to počitniški kraj lahko privošči?
Občinska politična oblast ima pri odločanju o dogajanju na svojem območju odločilno vlogo. Zato nikoli ne sme kloniti pod pritiski kapitala, kadar je ogroženo zdravje občanov in dolgoročni gospodarski razvoj občine.
Žarko Lipušček
Občina piraN Comune di pirano
DRAGE OBČANKE, CENJENI OBČANI!
Praznik Občine Piran, 15. oktober, je pred vrati. Spet nam obuja spomine na tiste dni, ko se je oblikovala naša zgodovina, pa tudi naša prihodnost. Ob tem pomembnem dnevu vam želim vse najlepše in najboljše. Vabim vas k skupnemu praznovanju na številnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah v tem mesecu. Naj bo ves oktober v znamenju trdnih človeških vrednot, za katere sije vredno in častno prizadevati.
Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.
CARE CITTADINE, GENTILI CITTADINI!
La Festa del Comune di Pirano, il 15 ottobre, e alle porte. Di nuovo desta in noi i ricordi di quei giorni quando si faceva la storia, ma anche il nostro futuro. In occasione di questa giornata cosi importante faccio a tutti i miei migliori auguri. Desidero invitarvi a festeggiare insieme nelle numerose manife-stazioni sportive, culturali e d'intrattenimento. Che tutto il mese di ottobre sia nel segno dei valori umani fondamentali per i quali vale la pena d'impegnarsi.
koga se bojijo zastraženi?
Človeška družba je iznašla posebno kasto ljudi. To so politiki, ki skrbijo za skupne, javne in nacionalne interese ali pa interese peščice, ki obvladujejo, oziroma posedujejo večinski kapital. Potrebujemo tudi oborožene sile, da se lahko ohranja lokalni, predvsem pa svetovni red. Obstajajo najrazličnejše mednarodne zveze, organizacije in sveti za varnost in obrambo.
Mednarodne kulturne dogodke obišče mnogo obiskovalcev. Koncerti klasične in pop glasbe likovne, etnološke in druge razstave pritegnejo obiskovalce iz vsega sveta. Združuje jih ljubezen do umetnosti. zgodovine in estetike. Ekološko in drugače osveščeni ljudje se po svetu zbirajo in protestirajo proti nasilju, onesnaževanju, zatiranju itd. Združuje jih skrb in zavest za ohranjanje narave - planeta Zemlje in dobrih medčloveških odnosov. Tudi športni dogodki povezujejo ljudi. Romarski in verski dogodki privabijo ljudi z ljubeznijo do boga in univerzalnih pozitivnih vrednot. Vsa ta prizorišča morajo biti varna. Za red in varnost skrbijo redarji, varnostniki in policija. Območja prireditve vsekakor niso hermetično zaprta.
Na Bernardinu oziroma v Portorožu je med letošnjim 27. in 29. septembrom potekalo neformalno srečanje obrambnih ministrov držav članic Nata. Na srečanju je bilo 570 udeležencev. Za organizacijo in varnost je poskrbelo 500 pripadnikov slovenske vojske, varnostnikov in policajev. Zakaj so ljudje, ki skrbijo za svetovni mir, tako varovani - zastraženi, koga se le bojijo, ali so komu kaj žalega storili?
V mesecu dni smo bili priče že drugemu izjemnemu in silno pomembnemu dogodku, ki naj bi bil za promocijo portoroškega turizma zelo pomemben, vsaj tako trdijo nekateri vodilni politiki in gospodarstveniki (prvi tak dogodek so bile morske dirke, za tiste, ki jim je ta veliki dogodek že zbledel v spominu - op. ur.). Glede na najnovejše trende v našem lokalnem turizmu, si lahko v naslednjih letih torej lahko obetamo bencinski in vojaški turizem, kar je za nas povsem nova, še neizkoriščena gospodarsko - turistična panoga.
Valter Pikel
svetovni dan turizma švignil mimo nas
27 september je Svetovni dan turizma! V piranski občini, vodilni slovenski turistični občini, se na to nihče ni spomnil Neverjetno iri nerazumljivo1
ko postane obisk pri materi vojaška operacija
Moja mama, dvainosemdesetletna gospa, živi sama na Bernardinu, kjer sta jo že pred nekaj meseci obiskala dva policista in ji prijazno pojasnila, da bo v času, ko bodo v bernardinskih hotelih gostovali evropski obrambni ministri, veljal poostren nadzor in omejeno gibanje. »Kaj pa moji otroci, me bodo lahko obiskali? Kaj če zbolim?« je bila, čeprav kot partizanska aktivistka navajena na vse kaj hujšega, zaskrbljena. Med potekom Natovega srečanja sem se, skorajda obsednem stanju navkljub, odločila, da jo, kot običajno obiščem. Glede na tako poostreni nadzor bernardinskega območja, sem za navodila najprej poklicala lokalno policijsko postajo. Potrdili so mi, da je nadzor res strog, a da mamo vendarle lahko obiščem.
Po nekajdnevnem nenehnem brnenju vojaških helikopterjev, potem ko je množica uniformiranih oseb preplavila naše kraje in ko sem ljudi poslušala pripovedovati o cestnih zaporah in zastraženo-sti Bernardina, se vendarle opogumim in se okoli poldneva, na dan, ko je srečanje tako rekoč na svojem višku, s svojim avtom odpravim k mami. Nedaleč od njenega doma me najprej ustavi jeklena ograja, kjer enemu od vojakov pojasnim namen moje navzočnosti v tako skrbno varovanem območju. Vojak me identificira, si zapiše podatke o moji materi, telefonira, čaka. Jaz tudi. Nakar: »Gospa, ne morete k svoji mami. Pridite po šesti uri zvečer.« »Nak«, si rečem, »tako zlahka pa me ne boste odpravili.« Povem, da me mama pričakuje in da lahko do nje stopim kar peš, saj živi blizu, skoraj za krošnjo drevesa, kjer sem obtičala. Uniformirani bojevnik ostaja nepopustljiv: »Nikakor, ne z avtom ne peš.« Malce rdeče se mi stori pred očmi, saj sem hči svojih staršev - očeta partizana in matere aktivistke - in kri, pravijo, ni voda! V spominu mi kot za stavo začno povrhu pozvanjati še verzi 'Na Slovenskem smo mi gospodar', pa rečem: »Jaz grem, vi pa streljajte, če mislite.« »Nikar gospa, počakajte,« mi prigovarjajo vojaki, prijazni fantje, po govorici sodeč od nekod z Goriškega. Tako se pogodimo, da me čez kakšne četrt ure odpelje k materini hiši vojaški avto. Vojak mi odpre jekleno ograjo in tako smem peš do mame. Mama se začudi, kako mi je uspelo, in zadovoljno reče: »Prav je, da se ne pustiš! Tudi jaz se nisem.«
Nada Kozina
pozor, pomanjkanje krvi!
Iz izolske bolnišnice oziroma oddelka za transfuzijo so sporočili, da je ponovno prišlo do nenadnega pomanjkanja krvi. Do povečane potrebe po krvi je prišlo zaradi nenadnih, večjih potreb posameznih poškodovancev in bolnikov z akutnimi krvavitvami in kroničnimi obolenji. Ker je nemogoče predvideti optimalno količino krvi, saj se stanje spreminja dnevno glede na spreminjajoče se potrebe bolnikov (nenadne nesreče in komplikacije pri zdravljenju lahko v hipu spremenijo navidez zadovoljive zaloge krvi), v piranskem rdečem križu obračajo na vse prostovoljne krvodajalce in druge dobronamerne občane, da se zglasijo na oddelku za transfuzijo v izolski bolnišnici in darujejo svojo kri. Zaželene so vse krvne skupine, najbolj O-(neg.) in A + (poz.). Hvala.

Frizerske storitve - manikura - umetni nohti
-	Nove tehnike barvanja in striženja z uporabo profesionalne kozmetike Loreal.
-	Manikura
-	Umetni nohti gel ali akril z uporabo ameriške kozmetike O.P.I
Moško striženje 1.500,00 SIT
Žensko striženje že od 2.300,00 SIT otvoritveni 20% popust in še dodatne ugodnosti


Posredništvo Doneck, Olena Kostyrya s.p. PE. Metropol, Obala 77, 6320 Portorož naročila na telefon:
031 318 224
Urnik: torek in četrtek 10h - 16h, sreda in petek 12h - 20h, sobota 8h -20h
nedelja in ponedeljek zaprto
paša za oči
modro zelena tišina
Vrsto let, od pomladi pa tja v pozno jesen, je veselje pogledati balkona, polna barvno usklajenega cvetja stanovanjske hiše Mavričevih na Razgledih nad Bernardinom. Naj z objavo slike bogato cvetočega balkonskega cvetja, ki ga Mavričevi tako skrbno negujejo, da je v okras ne le njim, temveč vsej soseski, pričaramo nekaj užitkov, čeprav zgolj v črno-beli tehniki, tudi vam.
L.S.Z.
avditorij portorož
*	Nedelja, 15. oktober ob 15.30, Trg Prekomorskih brigad, Portorož: Spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov.
*	Nedelja, 15. oktober, ob 17. uri. Avditorij: Slovesni koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in nastop igralke in šansonjerke Jerce Mrzel (vstop prost).
*	Ponedeljek, 16. oktober , ob 19. uri, Avditorij: Javno predavanje dr. Romane Jordan Cizelj, poslanke v EU parlamentu, o obetih energetske politike v EU (vstop prost).
*	Torek. 17. oktober, ob 19. uri, preddverje Avditorija: Odprtje fotografske razstave s projekcijo »Čas sanj - podobe Avstralije« avtorja Zorka Bajca.
*	Sobota, 21. oktober, ob 19. uri, Avditorij: Jubilejna, 100. uprizoritev musicala -Martin Krpan« v izvedbi skupine Gib Piran in Plesno- akrobatske skupine Flip Piran (vstop prost).
*	Nedelja. 22. oktober, ob 20. uri, Avditorij: Gledališka komedija Ephraima Kishona »Bil je škerjanec« v izvedbi Špas teatra.
Karitas Portorož Informacijska pisarna
Skupnost Srečanje
Cvetna pot 4, 6320 Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel: 67- 46- 700 vsak dan od 8. do 16. ure
Turistično združenje Portorož je izdalo monografijo o piranski občini »Modro zelena občina«. Gre za idejo Ubalda Trnkocyja, ki že vrsto let na slovenski obali s fotoaparatom beleži svoj osebni pogled na odkrite značilnosti in skrite posebnosti tega prostora. Trnkocyjeve fotografije so pospremljene z razgibanimi besedili Irene Duše Draž.
Gre pravzaprav za intimne odzive na fotografije, med njimi se znajdejo refleksije, poezija, istrske zgodbe, kuharski recepti ter turistična statistika. Kot pravijo izdajatelji, je namen monografije predvsem predstavitev otipljivosti lepot piranske občine v našem obdobju, in to na način, ki s svojim avtorskim pristopom bralcu omogoča tako identifikacijo kot širino pogleda. Vsebinsko monografija zajema vsa geografska področja piranske občine, od priobalnega pasu do zaledja. Monografija, katere naročnik je občina, obsega 136 strani, izšla pa je v nakladi 5.000 izvodov v treh jezikovnih mutacijah (slovensko-itali-jansko, nemško-angleško in francosko-rusko). Cena je zelo dostopna (4.320 tolarjev), kupiti pa jo je mogoče v turističnih pisarnah v Piranu in Portorožu.
Glede na kronične težave s parkiranjem na taksi postajališču pri pošti, taksisti predlagajo, da bi za potrebe pošte in lekarne na pločniku na nasprotni strani ceste uredili nekaj parkirnih mest. Čas parkiranja bi bil zelo omejen (15-20 minut). Z idejo je že seznanjena piranska občina, (foto: Andrej Susman)
trčil v dve vozili
V ponedeljek, 2. oktobra okoli druge popoldne je v Portorožu prišlo do prometne nesreče. Petdesetletni hrvaški državljan je z BMW-jem zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v dve parkirani vozili Povzročitelj je bil lažje telesno poškodovan Seveda se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške
turizem je malo donosna panoga
Pred časom sem opozoril na nevarnost monokulture v gospodarstvu (Portorožan 1/2005). Po koncu druge svetovne vojne, ko je bila Slovenska Istra osvobojena tujega jarma in so tudi obalna mesta pripadla Sloveniji, je bilo to območje nerazvito. Po mirovni konferenci (1947) in pozneje še po Londonskem sporazumu (1954) se je del prebivalstva izselil. V glavnem je šlo za opcijo, deloma za emigriranje iz drugih razlogov. Število prebivalstva v obalnih krajih se je znatno zmanjšalo. Gospodarstvo je zamiralo. Potrebno ga je bilo oživiti.
Le kako? Manjkalo je ljudi. Da bi jih privabili, je država uvedla conske dodatke pri plačah in brezplačno dodeljevala hiše, hotele, zemljišča, kmetijske hiše, gospodarska poslopja. Bilo pa je jasno in splošno sprejeto, da je največji kapital morje z lepo naravo in zdravim podnebjem, kar omogoča razmeroma hitro in ne predrago organiziranje turističnega gospodarstva.
Neobljudene hiše so bile dodeljene podjetjem za počitniške domove. Hotele sta vodila direktorja Cvirn iz Palace-a in Güstin iz Centrala-Riviere. Konkurence nikjer nobene. Lignano je bil še močvirje. V hrvaški Istri nikjer nobenih hotelov. Brezplačno so delili zemljo tistim, ki so jo hoteli obdelovati, in tistim, ki so si želeli zgraditi počitniško hišo. Kaj šele takšno za stalno naselitev! V Umagu na Punti je moj komandant brigade dobil 1.200 kvadratnih metrov pinete za poljubno gradnjo. Za boljši prikaz lokacije: pozneje je tik ob njegovi počitniški vili zrasel hotel Adriatik. Ljudi ni bilo. Prazne vasi, cela mesta. Zemlja tik ob morju, kolikor si je hotel. Zastonj!
Turizem - prava odločitev
Takrat je bil turizem rešilna bilka. Bil pa je tudi prava odločitev. Ljudje so prihajali na morje, pod šotore, v lesene barake. Kamorkoli. Samo da je bilo morje, sonce, kopanje, vino, sadje. Turizem je postal »izvoz na domačem dvorišču«. Pred turizmom so šle v nič češnje, fige, kakiji, vina ni bilo komu prodati. Ko pa so prišli turisti, so kmetje lahko drago prodali vsako figo v pravem pomenu besede (smokvo).
Počasi so začeli prihajati tujci. Najprej Avstrijci in Čehi ter Slovaki, ki so živeli na Avstrijskem. (Znano je, da je Dunaj največje češko mesto.) Nostalgija je motivirala turiste iz nekdanje Avstro-Ogrske (denimo poslopje na Obali 57 je bilo penzion v lasti Slovaka Kralika). Bilo je idilično, posli so cveteli. Pred Palaceom je stalo šest rolls-roycev. Zmanjkovalo je osebja. Turizem je panoga, ki zahteva mnogo ljudi. Razmerja v hotelu s petimi zvezdicami so naslednja: ena postelja = en uslužbenec; 200 postelj = 200 zaposlenih ljudi. Tudi v nižjih kategorijah je potrebno
mnogo ljudi.
Ker med Slovenci ni bilo zanimanja, so se »kadroviki« odpeljali s praznim avtobusom v Bosno ali kam »tja dol« in se vrnili s polnimi avtobusi natakarjev, kuharjev, snažilk in peric. Namestili so jih po podstrešjih in starih hotelih, ki že tedaj niso bili več za nobeno rabo. Bilo je tudi še kar nekaj čisto uporabnih praznih stanovanj za tiste, ki so hoteli priti. Profesor Mihevc je večkrat pravil, kako je kakšno snažilko učil, kam in kako se obesi posamezna od treh do sedmih brisač v kopalnici.
Foto: Arhiv Portorožana
Eksplozija turizma po vsem svetu
Po umiku Francozov iz Alžirije je v Španiji zrasel hotelski kompleks Torremolinos s kapitalom, ki so ga vojaki tujske legije »zaslužili« v »Departement d' outre mer d' Algerie«. Turizem je eksplodiral po vsem svetu. Tri desetletja pozneje so kasarniške hotele Tor-remolinosa porušili. Množični turizem ni bil več produktiven. Je umazana industrija, ki zahteva več kot lahko povrne.
V 70. letih smo zgradili središče Portoroža, nato Metropol. Nekaj pozneje še Bernardin, za katerega smo dobili 10 milijonov dolarjev ameriškega posojila. Investitorje bila ljubljanska Emona, ki je po tej poti prišla do deviz (Govorilo se je, da bodo z letali priletale Play-boyeve zajčice!). Da jih rešimo hrupa, smo piranski občani zgradili cesto čez hrib in se odpovedali cesti ob morju (Imamo še pravico peš hoje, vožnje s kolesi, otroškimi vozički
in podobnimi nehrupnimi načini rabe. Brez hrupa in izpušnih plinov!). Razvoj je bil fantastičen. Da bi se prebivalstvo ustalilo (prej so vsi prihajali samo na začasno delo), smo začeli zidati stanovanjske bloke v Portorožu in Luciji. Da bi ustvarili prenočitvene zmogljivosti in rešili stanovanjsko problematiko borcev, smo naredili prve zazidalne načrte. Tukajšnji prebivalci so po nizki ceni dobili velike parcele z obveznostjo, da zgradijo razen stanovanja zase še najmanj eno stanovanje tujskih sob. Na razpolago so bili ugodni krediti, ki so jih Portorožani odplačali z dohodkom od teh sob (Sam sem bil predsednik sveta za stanovanjske zadeve tedanje občinske skupščine in predsednik komisije za rešitev stanovanjske problematike borcev NOB).
Začetek dobe »vikendov«
Razvoj je seveda povečal bogastvo tudi »na kontinentu«. Začela se je doba vikendov. Povsod, tudi na morju. Čedalje več ljudi je hotelo imeti »nekaj svojega« ob morju. Nastale so številne črne gradnje. Čeprav so nevarno načenjale pravnost države, jih nihče ni resno preganjal. Mnogim je spodrsnilo. Skušnjava je hudičeva pogruntacija. Koper je sezidal velikansko mesto. Sledila mu je Izola. Gradbeni lobi je odkril zlati rudnik obalnega prostora. Portorož po naselitveni zainteresiranosti še ni konkuriral Monte Carlu. Zdaj pa celo to! V 50 letih se je svet močno spremenil. Tempo sprememb v Sredozemlju in s tem v Istri, zlasti pa v piranski občini, je bil še hitrejši od povprečnega. Že davno ni treba pridobivati uradnikov s »conskim dodatkom« in še posebnim dodatkom za znanje italijanščine. Zdaj vsi radi pridejo, ker je tukaj življenje lepo. Razen prelestnih naravnih lepot, imamo razvito kulturno življenje, zdravstvo, šolstvo vse do univerze, šport vseh vrst na visoki ravni. Leta 1955 je bil piranski mandrač za dve tretjini manjši in skoraj prazen. V Portorožu sta bila edini plovili kuter Rudija Romanella in pasera Carezza, ki jo je upravljal pokojni Oto Golob. Morje je bilo prazno, v zalivu in na odprtem. Nobene jadrnice, nobenega tankerja, nobene potniške ladje. Zdaj je pritisk na priveze
BS9 in sidrišča ogromen. Imeti jadrnico, jadrati, pluti kakorkoli po morju je danes obsedenost Slovencev (V vsakem tiči malo Krjavlja!).
Turizem danes ni več edina možnost
Zanj je že škoda prostora. Navsezadnje za turizem niti ljudi nimamo. Nimamo nobenega domačega hotelskega direktorja. Dobre kuharje si hoteli medsebojno »kradejo«. Natakarjev ni niti za sedanje potrebe. Kar poglejte, kdo dela po lokalih: študentje in dijaki. Za »male pare«. Po dijaških in študentovskih tarifah. Mnogo je dela na črno. Nimamo niti domačih gostilničarjev. Večina »d.o.o.-jev«, kot so organizirane naše gostilne, ima sedež v Mariboru, Ljubljani, Kopru. Tja se steka dobiček. Če bi še povečevali prenočitvene zmogljivosti, bi morali uvoziti delovno silo. V Evropi je ni več. Ostajata Afrika in Azija. Brez šale. Ni več drugih. (Nemčija skuša uvoziti iz Indije 25.000 računalniških strokovnjakov, kar ni pošteno. Strokovnjak, ki zapusti svojo deželo, svoje ljudstvo, prispeva k razvoju terorizma.)
»Turistični strokovnjaki« pa še naprej sanjajo. Ali res? Ali kot del gradbenega lobija dobro premišljeno prodajajo naš prostor zaradi osebnega bogatenja?
Nedavno je naš občan. mag. Robert Turk, v Primorskih novicah in v Delu napisal realistično sarkastično parodijo na »strateški predlog razvoja turizma« (Zgraditi Alpe v Prekmurju!). Res je preveč šarlatan-stva v pisanju »strategij«, ki so seveda odziv na prav tako šarlatansko postavljene »raziskovalne naloge«. Vse to iz svojih žepov plačujemo mi. državljani. Na bistvena vprašanja vse te strategije ne dajejo odgovorov. Ne povedo, da Slovenci ne moremo konkurirati množičnemu turizmu, ki je recimo za Hrvate conditio sine qua non, da izkoristijo toliko obale in tako lepo morje, kot ju imajo. Da nima nobenega smisla, da se skušamo kosati z njimi. Pa ne samo s Hrvati. Celo Sredozemlje. od Maroka preko Alžirije, Libije. Tunizije, Egipta. Libanona do Turčije in Grčije nudi poceni neprimerno lepše kraje in morje, kot jih premoremo mi. Soočeni smo tudi s problemom vode. Turist potroši dnevno 400 litrov vode. Mi pa vode nimamo. Zajetje Padeža ne bo moglo pokrivati turistične potratnosti.
Smo Monte Carlo. Kalifornija in Florida hkrati
Tudi slovenska turistična ponudba neprenehoma narašča. Vsaka vas. vsaka kmetija se trudi postati turistična »destinacija«. Hvale vredno in prav1 Toda nam v Istri se ni treba pehati v množični turizem. Izkoristimo to. kar imamo, na elitistični ravni' V ostalem prostoru pa razvijajmo naravovarstveno in demografsko manj potratne in bolj donosne panoge1
Privabimo sposobne ljudi, da se za stalno naselijo pri nas! Privabimo visoko izobražene kadre, ki so »naše gore listi«, da se vrnejo m tu ustanovijo Silicijevo dolino Kdor je sposoben, preživi v sibirski tajgi. puščavi Gobi ali Sahari Naš kraj pa ni ne tajga ne puščava. Nudi najboljše možnosti za zdravo življenje, izobrazbo, kulturo. Smo v neposredni bližini Trsta, malo čez morje Benetke, južno hrvaška Istra Smo Monte Carlo, Kalifornija in Florida hkrati
Zato je škoda prodajati zemljišča za počitniške hiše Te koristijo samo gradbenemu lobiju
(Vanj ne spadajo samo gradbinci m arhitekti marveč tudi upra-/ iradf ki lokalni in državni funkcionarji ) Ko sem bil nazadnje li i h vetnik je predsednik takratnega izvršnega sveta povedal, da je v občini 1300 počitniških stanovanj Za en velik kraj! Koliko jih j e danes, trinajst let pozneje'? V tranziciji so bili »popapcani« hoteli Punta v Piranu, Jadranka, Virginija, Istra, Helios, Orion, Marita , Portorožu 28 bungalovov Restavracija Lucija (Edo Mihevc je za arhitektonsko urbanistično rešitev kompleksa Lucija leta 1969 prejel Prešernovo nagrado1) pivnico in marketom Julijana, hotel Vesna in
verjetno še kaj. Precejšen del portoroških kapacitet!
Vsi našteti objekti so še bistveno povečali »mesto mrtvih duš«. Torej s prostorom skrajno premišljeno! To je edini kapital, ki ga naša občina premore. Najpomembnejši dejavnik pa so seveda ljudje. Če bi bili v vseh vikend stanovanjih stalni prebivalci, bi imeli kakih 3 do 5 tisoč prebivalcev več. Med njimi bi se našel še kak Polič, Bandelj, Mahnič... Če bi imeli sposobne ljudi, ne bi bilo treba prodati prej naštetih turističnih kapacitet. Kjer so sposobni ljudje, se najdejo rešitve. Se najdejo turisti. Se najdejo Vege, Resli, Mihevci, Petrinje in podobni. Privabimo jih!
Dušan Puh st.
formula ena v zalivu
Organizacija in samo dirkanje čolnov; kakršnemu smo bili priče prvi sončni konec tedna na začetku letošnjega septembra in ki mu ljubitelji pravijo kar formula ena na vodi, je pri mnogih zbudilo mešane občutke. Nekateri so protestirali na glas, denimo ribiči in naravovarstvenih, drugi rajši bolj potiho, potem ko so najglasnejši razglasili dirko kot izjemen dogodek, enkratno priložnost za odmevno promocijo naših krajev Prijatelji delfinov pa so se zanašali na zdravo delfinjo pamet, ki naj bi jih odvedla daleč od nesmiselnega hrupa. Tisti, ki so se širokoustili z velikim zanimanjem za dirko, so se, vsaj kar se tiče prodanih vstopnic, močno ušteli! Ljudi pa se je trlo, a manj kot je bilo predvideno, predvsem na zastonjkarskih razglediščih, zadovoljnih, ker so za dve in več ur divjega hrumenja prihranili morda celo več kot znaša njihov celodnevni zaslužek.
Lahko da boste rekli, da takšne dirke z dragimi stvori niso šport plebsa, temveč bogatih šejkov. Toda tudi pri nas nismo od muh, naši slovenski »šejki« so se s svojo luksuzno floto jaht, preveliko za naše morje, ki bi ga lahko stlačili v malo večji jacuzzi, utaborili po vsem Piranskem zalivu in uživali v zastojnskem spremljanju dirkanja. Da, tudi oni so prihranili za vstopnino... A nekateri smo prepričani, morda nas niti ni malo, da je mnogo lepši, sproščujoč pogled, ko se po zalivu podijo bela jadra optimistov ali drugih jadrnic, kot sta domači Viharnik ali Gaja Legend. Njihovo drsenje po vodi ne plaši vsega, kar je živega ne v morju, na zemlji ali v zraku. V Monte Carlu so s tovrstnimi vodnimi dirkami prekinili, v bližnji Opatiji so prav takšno dirkalno prireditev, kakršno smo potem dobili v naš zaliv, odklonili. Pri nas pa - kot bi bili kakšna neosveščena postkomunistična vas, ki podleže vsemu, kar se blešči in hrumi!
Pravijo, da je to šport naftnih šejkov. I/ Evropi, bodisi Norveška kot Anglija načrpata veliko nafte, kmalu bodo v to druščino pritegnili tudi Ruse. Ali so dirko priredili zaradi ruskih turistov?Kakorkoli, ta dirkalni šport je namenjen predvsem reklamiranju bencinskih motorjev na morju, kar v resnici predstavlja posredno reklamiranje prodaje nafte in naftnih proizvodov Razmišljajte dalje, kdo v zadnjih letih kuje naftne dobičke? Menda ja niste pomislili na lendavsko Nafto? Ste se kdaj spraševali, od kod neki dobijo Američani denar za svojo vojno v Iraku in Afganistanu? Iz naftnih dobičkov! Cena nafte bi namreč lahko padla, saj je ponudba večja od povpraševanja, a od kod bi se potem financirala vojna? Se vam zdi povezava med neko nebodijetreba dirko v našem zalivu in iraško vojno pretirana ? Nikar, mislite globalno, pa boste razumeli tudi, kar se dogaja lokalno
Mitja Jančar, Livija Sikur Zorman
IZ PIRANA
kdaj bo piran spet to, kar je nekoč že bil?
Čas pred bližajočimi se lokalnimi volitvami je primeren za premislek o tem, kako uspešno so svoje naloge v iztekajočem se mandatu opravili funkcionarji, ki smo jim volivci zaupali svoje glasove, kaj so storili in kaj bi lahko naredili bolje, katerih obljub jim ni uspelo uresničiti. Je tudi čas, ko nas isti in novi kandidati v prepihu konkurence na vsakem koraku prepričujejo, da so ravno oni naša najboljša izbira. V svojem premišljevanju sem se tako spomnil nekaterih težav in okoliščin, ki tarejo Piran in si obljubil, da bom glas na volitvah namenil tistim kandidatkam oziroma kandidatom za župana in mestni svet, ki bodo v svoj program uvrstili tudi katerega od spodaj naštetih izzivov.
Občina je pred časom vzorno poskrbela za ureditev pešpoti med Piranom in Fieso, pri čemer je, kljub temu, da je prehod na lastno odgovornost, posebno skrb posvetila varnosti sprehajalcev (posredno pa tudi kopalcev na sicer neurejenem divjem kopališču); žal je sprehajanje po tej poti res svojevrstno preizkušanje sreče, posebej na izpostavljenem
mestu na fotografiji, kjer sprehajalcem zaradi povsem naravnih dejavnikov že desetletje grozi nevarno skalovje.
In naprej. Občina, ki je zavezana in predana turizmu, bi morala poskrbeti, da so vsa javna obvestila, opozorila in informacije (na prometni signalizaciji, turistični infrastrukturi ipd.) napisana tudi v angleškem jeziku. S tem bi pokazala, da poleg spoštovanja dvojezičnosti, zares misli tudi na vse druge obiskovalce. Bi bila vsa tovrstna obvestila samo v slovenskem jeziku, če območje ne bi bilo dvojezično? Denimo pogostih opozoril, da obalno območje nima urejenega in varovanega kopališča in je kopanje na lastno odgovornost, obiskovalci iz Nemčije ali Velike Britanije, ki ne govorijo slovensko ali italijansko ne bodo razumeli; enako je z opozorili oziroma prepovedmi v zvezi s prometnim režimom, ki jih tujci le stežka pravilno razumejo. Strošek bi se občini hitro povrnil, saj bi obiskovalci znali ceniti pozornost, ki jim jo namenjamo.

Zakaj brez parkirnine v Fiesi?
Zakaj se je JP Okolje v letošnji sezoni odpovedalo pravici do zaračunavanja parkirnine na območju Fiese9 Take odločitve ne bi sprejel noben dejavnik, ki se ravna po načelih ekonomike, saj se je s tem Okolje prostovoljno odpovedalo velikemu prihodku, hkrati pa dopušča in nosi posledice za neomejeno parkiranje na zelenih površinah. Take odločitve racionalen subjekt ne bi sprejel j že zato, ker je zapornica za vstop v Fieso postavljena tik ob vhodu v garažno hišo Arze. ki bi se z omejitvijo vstopa v Fieso le še bolj napolnila in tako navrgla dodatne denarce za hitrejše pokritje drage naložbe. Fiesa naj bi bila sicer zelena oaza. pa je
zaradi nenadzorovane prometne ureditve bolj podobna parkirišču in gradbišču velikega turističnega naselja. Količki, ki povezani z žico razmejujejo območje cestišča z jezerom na severovzhodni strani, bi morali zaradi primitivnega videza takoj na odpad.
O poplavi »nadomestnih gradenj« ter o predlogu takse na hišne ljubljenčke
Na širšem območju Pirana nekoč idilične primorske/ istrske hiše uspešno zamenjujejo takoimenovane »nadomestne gradnje«, ki z gabariti prvotnih objektov nimajo nič skupnega, hkrati pa povzročajo histerično tekmovanje lastnikov, kdo bo po prestižnosti objekta bolj izstopal. V čigavi pristojnosti je
izdajanje takih gradbenih dovoljenj in nadzor nad gradbenimi deli9 Le želimo si lahko, da občina ne bo podlegla pritiskom po spremembi namembnosti zemljišč, ki edina še branijo njen sloves zelene občine.
Nadalje, kdo bo poskrbel za ureditev iz dneva v dan bolj pereče problematike nenadzorovanega nameščanja klimatskih naprav na pročelja stavb9 Ker je to področje povsem neurejeno (oziroma se nadzor in sankcioniranje ne izvajata tako kot bi se morala), »klima-naprave« čedalje bolj kvarijo podobo idiličnih ulic in trgov ter z izmeničnim vklapljanjem in izklapljanjem kalijo nočni mir na ulicah. Je rešitev morebiti odloku, ki bi sistematično uredil to področje tako, da bi bilo mogoče (skupne) »klima-naprave« namestiti le na strehe?
Urediti (in primerno sankcionirati) je potrebno nenadzorovano nastajanje in razraščanje kovinskih nadstreškov, vseh mogočih dimenzij, oblik in barv. Več kot očitno je. da si želi vsak nov lastnik hiše ali stanovanja v Piranu zagotoviti še svoj zasebni pogled na
S prihodki iz parkirnine, ki ni bila pobrana, bi lahko financirali postavitev funkcionalne in hkrati za oko privlačne ograje v Fiesi. (foto: ss)
morje (zanimivo je. da te potrebe niso čutile prejšnje generacije Pirancev).
Veliko slabosti se kaže tudi pri novem sistemu ločevanja in pobiranja odpadkov v mestu. Najhuje je v poletnih mesecih, ko se število prebivalcev Pirana vsaj podvoji, »konectedenski« in ostali turisti pa se - kot kaže praksa - upravičeno raje
№ posvečajo brezskrbnemu dopustovanju, kot pa nepreglednemu sistemu ločenega zbiranja odpadkov. JP Okolje bi moralo nujno oceniti uspešnost obstoječega sistema, predlagati spremembe, posvetiti večjo skrb obveščanju uporabnikov in pričeti z resnim in doslednim sankcioniranjem nespoštovanja predpisov.
Problematika (ne)čistoče mestnih ulic in trgov se povečuje tudi zaradi (živalskih) iztrebkov. Korak v smeri večje čistoče je bil sicer storjen s postavitvijo nosilcev vrečk za iztrebke, podjetje Okolje pa bi lahko na tem področju storilo še več - od rednih (vsaj enournih) obhodov vseh ulic in trgov v poletnem času. do uvedbe (minimalne) takse na hišne ljubljenčke, s čimer bi vsaj delno pokrili stroške čiščenja.
Občina bi morala dejavno vzpodbujati ljudi
Pred dvanajstimi leti je podjetje Cetra pričelo z napeljavo kabelske televizije v Piranu, tako da je večina prebivalcev mesta nezanesljive sobne in strešne antene zamenjala z udobno in uporabniku prijazno kabelsko televizijo. Žal pa večina stanovalcev ni odstranila strešnih anten, ki tako še vedno kvarijo piranske vedute in zaradi nevzdrževa-nja pogosto pomenijo tudi nevarnost za sprehajalce na ulicah. Občina bi lahko prijazno pozvala vse občane, naj poskrbijo za lep videz mesta in odstranijo antene, ki niso več v uporabi ter hkrati ponudila pomoč tistim, ki sami tega finančno ali kako drugače ne zmorejo.
Potrebno je tudi (finančno) podpreti različna društva, ki si prizadevajo oživiti mestni utrip na izvirne in morda tudi nevsakdanje načine, k sodelovanju z ustvarjalnimi idejami povabiti priznane (domače in tuje) umetnike, kulturnike in intelektualce, dati prireditvam v občini večji pridih spontanosti in dopustiti/ spodbuditi tudi ulične ustvarjalce. Tako kot v podobnih »jadranskih biserih«, bi morali prepovedati (ali vsaj omejiti) promet s kolesi z motorjem in motornimi kolesi po mestnem jedru Pirana ter urediti parkirišče za motoriste.
Občina bi morala začeti oziroma nadaljevati s (finančnimi) spodbudami prebivalcem za obnovo pročelij hiš in v sodelovanju s poslovnimi bankami redno zagotavljati mehanizme za sofinanciranje (mini javno-zasebno partnerstvo).
To še zdaleč niso vse težave, ki motijo prebivalce in obiskovalce Pirana. Veliko jih je, in to samo zato, ker je Piran pač mesto že veliko stoletij, predvsem pa je naše mesto! Zato težave vzemimo kot izziv, pokažimo zrelost in s skupnimi močmi poiščimo odgovor nanje. Tako bomo prepričali tudi tiste, ki jim za naše mesto ni (preveč) mar. In Piran bo spet to, kar je nekoč že bil.
(Podatki o avtorju v uredništvu)
skrb za telesno kondicijo občanov?
Javno podjetje Okolje očitno skrbi za kondicijo občanov. Da pridemo do teh zbiralnikov za odpadke (na fotografiji), moramo prehoditi najprej nekaj sto metrov. Nadaljuje se s plezanjem čez avtomobile ter s čiščenjem pločevine z oblačili. Ko vse to opravimo, moramo doseči še odprtine zabojnikov, ki so na višini 185 cm. Zbiralniki so namreč postavljeni na 20-25 centimetrov visok betonski pločnik. Sam moram vsakokrat stopiti na prste, pa sem visok po državnih merah, ki so zapisane v osebnih dokumentih - 185 centimetrov. Res nam je z rož'cami postlano.
Besedilo in slika: Rudi Mraz
CRUISE & FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA
Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe:
Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival. Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSF G&A, Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija, Tirrenia, SNAV, SEM, P&O, Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Finnrail, ...
Cruise & Ferry Center, Obrtna cona - Liminjanska 94b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.co m
II
PIRAN - Izjemen obisk letošnjih Dnevov evropske dediščine
vstopite, vrata so odprta!
Piran je v soboto, 23. septembra gostil Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so bili letos posvečeni gradovom, utrdbam in mestnim obzidjem. Piransko prireditev so organizatorji, Občina Piran in društvo Anbot, poimenovali »Sedem mestnih vrat v treh obzidjih Pirana«. Osrednja nit celodnevnega dogajanja je bilo »vstopanje« skozi
sedem mestnih vrat v treh piranskih obzidjih. Staroveški biser je namreč nastajal stoletja, vsakokrat pa se je obdajal z obzidjem. Tako se znotraj mesta v številnih uličicah skrivajo ohranjeni ostanki nekdanjih obzidij. Organizatorji so ob Miljskih vratih, Dolfinovih vratih, vratih sv. Jurija, Srednjih vratih, Poljskih vratih, pod vrati Marčana ter Rašporskih vratih pripravili programe, s katerimi so skušali
pričarati atmosfero nekdanjega življenja v Piranu. Vrstile so se predstavitve starih šeg, navad, vraž, legend, obrti in ročnih del, ljudskih godcev, otroških iger, plesov, ljudskih zdravilcev, govornih izročil. Vrhunec dneva je bil ob obzidju na ploščadi pri obrambnem domu, kjer so v soju balel pripravili živo razstavo z naslovom »Življenje pod obzidjem«, ki je bila prikaz življenja Pirančanov v 16. stoletju. V okviru prireditve je bilo pripravljenih več razstav (razstavo domoznanskega gradiva piranske knjižnice »Piran skozi zgodovino, v leposlovju, na starih razglednicah...« v palači Apollonio v Župančičevi ulici si je ogledalo rekordnih 1400 obiskovalcev), povezovalni element prireditve pa je bil zdaj že tradicionalni sejem starin na piranskih ulicah in trgih.
Letošnji piranski DEKD so bili rekordni v vseh pogledih. Pri izvedbi je sodelovalo več kot 40 društev in ustanov ter več kot 300 ljudi, obiskovalcev pa je bilo toliko, da niti najstarejši Pirančani ne pomnijo tolikšnega števila na kakšni enodnevni prireditvi.
(až)
јНШШНН
w
St. BERNARDIN
ADRIATIC RESORT & CONVENTION! CENTER PORTOROŽ SLOVENIJA

		
	; ш 1	
		"шшШШ^Ш
		MLi'
		
Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku Občine Piran.
HOTELI BERNARDIN d.d., Obala 2, 6320 Portorož tel.: 05 695 00 00, fax: 05 674 64 10, e-pošta: hoteli.bcrnardin@siol.net, www.h-bernardin.si
končno se je zgodilo...
novo otroško igrišče
V petek. 8. septembra, je bil za Osnovno šolo Lucija velik dan. Pred šolo se je zbralo mnogo ljudi. V kulturnem programu so nastopali naši učenci od 1. do 9. razreda. Z recitacijo, glasbo, plesom so ustvarili posebno vzdušje. Praznovali smo. Po mnogih prizadevanjih smo dobili veliko, svetlo, udobno jedilnico. V novi, super moderni kuhinji diši po doma skuhani hrani. Svoj pristan je našla nova šolska knjižnica. V prostoru pred njo bomo lahko pisali domače naloge in delali z računalnikom. Tudi šolsko svetovalno službo bomo obiskovali v večjih, prijaznejših prostorih.Šolski hodniki nas razveseljujejo v barvah morja in sonca. Tu stojijo garderobne omarice. Svoje veselje sta v pozdravnem govoru izrazili tudi županja, ga. Vojka Štular, in ravnateljica, ga. Jelka Pečar. Nato pa sta prvošolec in devetošolec razvezala trak. Množica si je vse te nove prostore tudi ogledala in okušala dobrote naše kuhinje. Pred vhodom pa je otroke zabaval čarodej. Glasba je še v poznih večernih urah zabavala najbolj vztrajne.
Učenci novinarskega krožka Osnovne šole Lucija in mentorica Dragica Kocjančič
avtomobili na travniku, pa kaj!
Športnike, vsaj večino, naj bi odlikoval tudi spoštljiv odnos do narave in ohranjanje okolja. Nismo (še) uspeli doumeti, ali so nemara teniški igralci izjeme ali pa so izvzeti le tisti, ki igrajo tenis na lucijskih igriščih pri marini, kajti ob vsaki svoji večji prireditvi (roko na srce, žal, tudi pri manj pomembnih) svoje jeklene konjičke brezobzirno parkirajo na zelenici pred igrišči Tako je bilo tudi v zadnjem primeru letošnjega septembra, ob odprtem teniškem prvenstvu Slovenije Čeprav je varovana in sodobno urejena garaža oddaljena manj kot streljaj od prizorišča, je najbrž nihče ni uporabil, lažje je bilo zapeljati naravnost na travnik, tako rekoč skorajda na igrišče kjer je parkiranje celo brezplačno' Vrli redarji, ki včasih tako vestno odvažajo ali lisičijo avtomobile, za katere ni bila plačana parkirnina pa so ob teptanju lucijske zelenice trdno mižali... Parkiranje na omenjeni zelenici je pač še dokaz več o neurejenosti piranske občine, kjer prevladujejo drobni privilegiji, kakor je podeljevanje dovoljenj za parkiranje denimo / piranskem mestnem jedru, v katerem je vsako parkirno mesto zlata vredno, pa še kod
Besedilo in slika: L.S.Z.
Pri lucijskem TPC-ju pospešeno nastaja novo otroško igrišče. Ljudje se čudijo, da so se načrtovalci odločili za to lokacijo. Otroci se bodo namreč igrali dobesedno med »navzkrižnim ognjem« izpušnih plinov, na eni strani je namreč karting steza, na drugi avtobusna postaja ter zelo prometna cesta. (Foto: arhiv Portorožana)
glasilo lucijskega epicentra
Lucijski epicenter, ki domuje v Domu Faros pod osnovno šolo, ima od nedavnega svoje glasilo. Poimenovali so ga šaljivo Luciski žaljiv (črke so namenoma pomešane). V uvodni dvojni številki je urednik Dane Miloševič Štukl med drugim zapisal: »l/ časopisu se ne bo širil neofašizem ali kako drugo gibanje, niti ne bomo širili novih ver ali alkoholizma. Pisali bomo o stvareh, ki se dogajajo z nami, mladimi, izumirajočo vrsto.« Glasilo izhaja v nakladi 120 izvodov, podpira pa ga piranska občina.
živ žav ob jubileju
Lucijski vrtec »Morje« letos praznuje 30-letnico. Ob tej priložnosti so na igrišču vrtca pripravili Živ žav z zabavnim programom ter prodajno dobrodelno razstavo izdelkov otrok in osebja. Izkupiček so podarili izolski bolnišnici.
»sos« za desto na parecag
Cesta, ki teče po zgornjem Parecagu in povezuje Lucijo s Kortami, je pomembna občinska povezava. Ne služi le prebivalcem Parecaga, ampak je tudi edina občinska cesta, ki povezuje piransko in izolsko občino. To vedo tudi turisti, ki se ob koncu tedna vračajo z dopusta v Istri. Ko se avtomobilska kolona na lucijskem delu magistralne ceste proti Valeti močno podaljša, se marsikateri voznik odloči svoje potovanje nadaljevati po cesti skozi Parecag in Korte.
Ozka, nevarna cesta
Cesta je sicer namenjena dvosmernemu prometu, vendar je na nekaterih odsekih tako ozka, da tako rekoč le za las dopušča srečanje dveh ožjih vozil, širša vozila pa se morajo ustaviti in se nasproti vozečemu vozilu izogniti izven cestišča. Za pešce in kolesarje je v takšnih primerih, če seveda hočejo odnesti celo kožo, še najboljše, da nemudoma skočijo v bližnje obcestno grmovje ali jarek. Širina cestišča ne le da ne ustreza sodobnim standardom za dvosmerni promet, ima tudi neutrjene bankine, zato je izogibanje še dodatno nevarno. Razen tega je skoraj po vsej cestni trasi neurejeno odvodnjavanje, tako da deroča deževnica nemoteno spodjeda bankine, prst in pesek pa znaša na cestišče. Tako pač ni čudno, da vsako zimo več kvadratnih metrov cestišča po več tednov pokrivajo ledene plošče in ogrožajo promet. Cesta je tudi slabo vzdrževana; deležna je zgolj občasnega krpanja asfaltnih lukenj, košnje bankin ter čiščenja obcestnih jarkov na tistih redkih odsekih, kjer so sploh urejeni. Kljub neredkemu prometu pa nič ne kaže, da bi občina nameravala cesto, vsaj postopoma, po delih usposobiti v normalno (in varnejšo!) dvopasovnico!
istrska poroka v solinah
Irena Sergaš, doma iz Pobegov, in Damir Gregorič iz Sečovelj sta drug drugemu obljubila večno zvestobo na prav poseben način. Obudila sta istrsko poroko, ki je bila običajna v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Organizatorji atraktivne prireditve, Turistično društvo Taperin, so poskrbeli za bogat, etnološko pester program. Mladoporočenca sta se v soline, kjer je bila civilna poroka in kjer so ju čakali svati, pripeljala s kočijo. Za veselo atmosfero je poskrbela Folklorna skupina VAL s spletom istrskih plesov (v koreografiji Mojce Lipej), svojo dejavnost pa je predstavilo več lokalnih društev, ki skrbijo za ohranjanje in razvijanje žlahtnih tradicij in običajev tega okolja (Društvo za trajnostni razvoj Istre, TD Taperin Sečovlje, društvo ANBOT in Društvo rejcev drobnice Istre in Krasa). Irena in Damir sta se na koncu odpeljala do cerkve sv. Jerneja, kjer sta se poročila še cerkveno.
Črne točke
Cesta postaja v naraščajočem prometu vse bolj nevarna, polna črnih prometnih točk, ki žal jemljejo tudi življenja. Pod enim izmed ožjih predelov cestišča je nedavno močno deževje spodjedlo kamniti zid. Popravilo je bilo nujno in so ga zato že opravili, toda ob tej priložnosti cestišča,
kot je bilo pričakovati, niso vsaj nekoliko razširili, čeprav ne bi predstavljalo bistvenega povišanja stroškov. Nasprotno, s postavitvijo ograje so cestišče celo nekoliko zožali ter tako pešce in kolesarje dobesedno stisnili med ograjo in avtomobile. Že pred tem črna prometna točka, je postala še nevarnejša. Na tej cesti - med Lucijo in Kortami - so pogoste prometne nesreče v preteklih letih zahtevale več človeških žrtev, predvsem pešcev in kolesarjev.
Piran ni revna občina, da bi se za stanje te ceste lahko izgovarjali s pomanjkanjem denarja. Znano je, da sorazmerno visoki redni proračunski dohodki občinski oblasti niso zadostovali, zato je v zadnjih letih večkrat na dražbah za bajne zneske razprodajala občinska zemljišča, česar pa, denimo, cesta skozi Parecag ni občutila! Spodobilo bi se in čas bi bil, da bi piranska občinska oblast del teh sredstev namenila tudi za varnejšo parecaško cesto.
Žarko Lipušček
sto let sečoveljske šole
Letošnjega 11. oktobra, so na sečoveljski osnovni šoli Vincenzo de Castro praznovali stoletnico svoje šole v tem kraju. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo fotografij in gradiva o šoli.
Nekateri pijejo od veselja drugi od žalosti, tretji pa od jutra.
V Parecagu je veliko nevarnih odsekov, (foto: žl)
ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
anika horvat, velika zmagovalka slovenske popevke 2006
Portoroška pevka Anika Horvat je pristala na tronu slovenske zabavne glasbe. V začetku septembra je namreč v ljubljanskih Križankah slavila zmago na Slovenski popevki 2006, bila pa je tudi dobitnica nagrade za najboljši aranžma.
Na uglednem festivalu je tekmovalo 14 znanih slovenskih izvajalcev, strokovno žirijo pa je najbolj prepričala Anikina pesem Belo nebo (avtorja sta Patrik Greblo in Damjana Kenda Hussu). S to lovoriko je priljubljena Portorožanka po številnih nagradah na otroških in mladinskih festivalih ter po zmagi na Festivalu MMS leta 1996 v Portorožu (s popevko Lahko noč, Piran) na domačih festivalskih odrih dosegla praktično vse, kar si je želela.
»Vesela sem, do so ljudje lepo sprejeli mojo pesem ter da je festival šel mimo brez izmišljenih škandalov in polemik. Na živce mi gre namreč umetno delanje zvezdnikov, čemur smo priče v našem zabavno-glasbenem okolju, v katerem umetnik, ki se vse življenje trudi in uči, skoraj ne pride do izraza,« je za Portorožana povedala prijetna popevkarica. ki med svojimi predhodniki na slovenski zabavno-glasbeni sceni najbolj ceni legendarno Marjano Deržaj.
Čeprav je še mlada, je za Aniko dvajsetletna pevska kariera. Doslej je izdala šest CD-jev. pravkar pa pripravlja sedmega; na njem bodo zimzelene melodije.
(až)
se pomnite tovariši?
Za obuditev spomina na »demokratične« volitve leta 1950 smo pripravili izvleček prispevkov, objavljenih v Slovenskem poročevalcu tistega davnega leta.
V	sredo 1. marca 1950 (SP IX/52 str. 2) so napovedali, da bodo 16. aprila volitve v okrajne ljudske odbore v Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja.
V	sredo, 29. marca 1950 (SP IX/76 str. 2) so bralce obvestili o vložitvi treh kandidatnih list. Slovansko-italijanske ljudske fronte, Liste socialistične stranke STO in Krščansko socialne skupine (Gruppo christiano sociale). Socialisti so vložili kandidature v piranski občini, kristjani v Kopru, Semedeli, Sv. Antonu pri Izoli (!?), Strunjanu, Kampel-Šalari in Dekanih. Na isti strani izvemo, da so v Piranu ustanovili frontno brigado, ki bo pomagala pri graditvi stanovanj za delavce.
V	ponedeljek, 3. aprila (SP IX/80 str. 2) najdemo vest, da kandidatne liste krščanske socialne skupine niso potrjene, ker ne ustrezajo predpisom o vlaganju kandidatnih list.
Tudi takrat je bilo pomembno povedati, kaj vse so že naredili, zato najdemo vest z naslovom Razcvit istrskih mest in vasi v coni B Obnovljena je bila bolnica v Piranu, hoteli v Piranu in Portorožu, kopališče in pomol v Portorožu, kanalizacija v Piranu. Seveda niti besede o tem, česa niso naredili - tako kot danes!
O upehu na volitvah leta 1950 bomo poročali po volitvah.
Mitja Jančar
Pilatelistični kotiček
morski konjiček kot priložnostni žig
V ponedeljek 16. oktobra bo na portoroški pošti v uporabi priložnostni žig z morskim konjičkom, ki ga je pripravilo filatelistično numizmatično društvo Piran. Društvo hkrati pripravlja tudi dotisk dopisnice. Gre za prvo izdajo, posvečeno podvodnemu življenju slovenskega morja.
Odločitev za upodobitev morskega konjička, je povezana z začetki organizirane filatelije v naši občini. Ob ustanovitvi piranskega društva je sedanji častni predsednik društva, Božidar Cividini, kolegom oznanil veselo novico o ustanovitvi, pri tem pa predstavil upodobljenega morskega konjička.
Morski konjiček ali Hippocampus hippocampus (ime je tavtonim) je ime dobil iz grščine. Hippocampus je bila namreč pri starih Grkih bajeslovna morska žival - spredaj konj, zadaj delfin ali riba. Gre za pogost motiv na starogrških sarkofagih. Morskih konjičkov je veliko vrst, v Jadranskem morju pa živita le dve, Hippocampus hippocampus in Hippocampus guttu-latus. Pri nas sta od leta 1993 oba zaščitena.
Zanimivo je, da se tudi del naših možganov imenuje hippocampus. Gre za nekakšen »centralni procesor« v možganih, zelo pomemben pri učenju, ki združuje vtise iz okolja, spomin in motivacijske stimulacije, ki vplivajo na obnašanje ali na spomin. Nepravilno delovanje tega dela možganov naj bi povzročalo težave s spominom, ki jih imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo.
Morski konjiček je edino bitje, kjer samec sam opravlja nalogo starša! Po drstu odloži samica ikre samcu v posebno valilno vrečo. Ponosni očka skrbi za zarod, dokler številno potomstvo ne zapusti vreče. Pri rojstvu mladičem pomaga s krčenjem trebušnih mišic. Mladi konjički, miniaturne kopije svojih staršev, prihajajo na dan v zaporednih izbruhih, po nekaj osebkov naenkrat.
slovensko-inrioKje.net
Vse o slovenskem morju na enem mestu
DRUŠTVO OBZORJE PIRAN
nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/954-769.
Mestotvorni ljudje
angelo bajuk, slikar: »piran je navdihujoče lep!<
kratke kulturne
i«
V spodnjem delu Ulice IX. korpusa v Piranu, v bližini rdečega križa, je atelje in galerija Lucijčana Angela Bajuka, slikarja z neobičajno umetniško potjo. V mladih letih je ustvarjal in prodajal miniature na portoroški ploščadi, zatem pa za več kot dve desetletji prekinil kariero. Pred dvema letoma ga je življenje vrnilo v čudoviti svet umetnosti.
»Ponovno me je premamil vonj po barvah in platnu in sklenil sem odpreti atelje. Nisem se zmotil. Ustvarjam veliko, najraje pa olja na platnu. Navdihujejo me zlasti morski motivi - Piran, soline, morje, jadrnice,« pravi slikar, ki goji takoimenovani polimpresionistični slog.
Kot človek, ki diha s Piranom, meni, da se domačini ne zavedamo prav dobro vrednosti in lepot naših krajev. Sam je v vsakodnevni komunikaciji s tujimi in domačimi turisti, ki se med obhodom po mestu radi ustavijo tudi ob njegovi galeriji, in ti pravijo drugače.
»Turisti so nad Piranom navdušeni. V več kot dveh letih, odkar tu ustvarjam, ni bilo nikogar, ki bi pogodrnjal nad tem ali onim, vsi so polni hvale in vzhičenosti. Piran bi moral še bolj oživeti, postati bi moral kot Rovinj, kjer so galerije in trgovinice na vsakem koraku. Ljudje kupujejo kič, ker drugega skorajda ni. Slika, kip ali keramični izdelek s krajevno motiviko so najlepši souvenirji.«
Bajuk je v svojem drugem ustvarjalnem obdobju poln entuziazma. Nekaj mu ga je vlila tudi velika odkupna nagrada, ki jo je prejel na letošnjem piranskem ex-temporu. Za prihodnjo pomlad načrtuje prvo samostojno razstavo.
(až)
tartinijevo gledališče
*	Sobota, 14. oktober, ob 19. uri: Slovesna osrednja prireditev s podelitvijo občinskih priznanj.
*	Petek, 20. oktober, ob 11. uri: Svečana prireditev ob 60-let-nici Centra za korekcijo sluha in govora Portorož.
*	Petek, 27. oktober, ob 20. uri: Koncert zabavne glasbe - nastopa skupina Čompe (vstop prost).
*	Torek, 31. oktober, ob 18. uri: »Noč čarovnic - pometimo pred svojim pragom« - prireditev, ki jo na piranskih ulicah in trgih prireja društvo Čikole Čakole.
* DINO SHARAN JE NAPISAL ROMAN - Dino Sharan 48-letni pesnik in po novem tudi pisatelj, je dokončal krajši roman. Zdaj išče sponzorje, ki bi mu bili pripravljeni finančno podpreti izid knjige v samozaložbi. Kot nam je zaupal, je tema romana, ki ima dva dela, iskanje samega sebe, delovni naslov pa je »V jutru sem se prebudil«; lektorirala ga je piranska knjižničarka Karmen Kodarin.
Sharan se je z družino iz Pirana preselil v zaselek Hrpelci, ali kot tudi pravijo domačini, Jurinčiči, v grapi pod Borštom v koprski občini. Na kraj je čustveno navezan, saj je tam rojena njegova mati. V Hrpelcih je našel staro istrsko hišico,
ki jo pospešeno obnavlja v _
starem slogu.
Sharan je doslej izdal štiri pesniške zbirke, (až)
Dino Sharan na letošnjih DEKD v Piranu (Foto: až)
*	ČLANI LK SOLINAR SE PREDSTAVIJO - V piranski galeriji Gasspar bo do 25. oktobra na ogled vsakoletna razstava članov likovnega društva Solinar, ki deluje v okviru JSKD Piran. Gre za likovna dela, ustvarjena v letošnjem letu, naslikana v različnih tehnikah, ki »pripovedujejo« različne zgodbe. V trinajstih letih skupnega ustvarjanja in učenja pod vodstvom mentorjev, se je pri marsikaterem članu društva razvil prepoznaven likovni slog. (zm)
*	NOVA KNJIGA MILANA GREGORIČA - Publicist Milan Gregorič
je pri tržaški založbi Mladika izdal publicistično delo »Razpotja, izbire, spopadi«. Gre za spominsko obarvan knjižni izdelek, ki ponovno izpričuje avtorjevo nenehno iskanje resnice (zlasti na temo občutljive sfere narodnostno mešanega ozemlja) ter neuklonljivo, ponosno in pokončno držo, zaradi katere je v minulih letih doživljal pritlehne kritike in nizke udarce. Ti ga niso upognili, kljub zdravstvenim težavam je ohranil mladostni uporniški duh. Pronicljivi publicist knjigo zaključuje s pričevanjem, kako in zakaj mu je bila storjena krivica, ko mu kot doslej edinemu predlaganemu kandidatu ni bila dodeljena Kocjanči-čeva nagrada, (sg, až)
Nietzche je 1890 rekel: bog je mrtev. Mislil je na smrt vseh vrednot, na odsotnost moralnih kompasov. Bog je utihnil in mi smo se izgubili. Naša civilizacija je na skrajnem robu kaosa. To pa je najbolj kreativna točka sploh. Zato ker se morajo roditi nova pravila, nove informacije, novi red. Je srhljivo, moraš biti močan, moraš se bolj ravnati po svojem notranjem kompasu, da ostaneš vsaj približno v ravnovesju, ker ni zunanjih struktur, ni splošnega moralnega zakona. Moraš izumiti svoj sistem vrednot, ljubezni. Kako čudovito!
Danah Zohar, Duhovna inteligenca
Pesniški zbirki »Prazni prostori« Igorja Bizjana na rob
prazni prostori potovanja na konec noči
Igor Bizjan je posebnež, knjigoljub in knjigofil, ki poseduje enciklopedično poznavanje filma, literature in slikarstva, je človek, ki si je izbral svojo pot, tako v življenju kot v usojenosti literature. Ker literatura ni zgolj igra in pozerstvo, je danost, je radost in trpljenje, je sreča, ples pajkovih znamenj, ki bi rade premagovale čas belih noči.
Igor Bizjan si je izbral svojo pot, daleč od ustaljenih, v poeziji in publicističnih zapisih se loteva filozofskih tem v formah, ki so redke v našem prostoru. V pesmi Bolečina v prsih sicer zapiše: »Nikoli te ne bo odrešila beseda, nikoli...«, a vendar verjame in veruje, da
so besede starejše od kamna, da bodo besede preživele, da bodo pustile sled. Mnoge krajše pesmi mi prikličejo v spomin poezijo Jureta Detele, daljše, ki so mi bližje, Gregorja Strniše V pesmi Krog zapiše: »Strah je strašnejši od smrti - vsota vseh strahov, mirno, hladno odtekanje časa...« In ravno samotnost in strah, praznina, iskanje poti in ne cilja, je lesk Bizjanovih pesmi. Veliko jih je, ki izhajajo iz vtisov prebranega, videnega, v pesmih je čutiti vonj in občudovanje morja, neba, starih mestnih zidov, ki imajo poseben vonj in čar.
Še bi lahko naštevali, poskušali s primerjavami, secirali in analizirali, a pri Bizjanu se mi zdi bistveno in najbolj pomembno poleg naštetega, da je s poezijo prepleten in povezan (kar se je spontano razvilo preko več pesniških zbirk), da je spoezijo »zastrupljen« in povezan, da mu je postala poezija velik in pomemben del življenja, da postaja njegovo življenje del poezije. V tem ubogem in oropanem času je Bizjanova poezija tudi krik, poezija, ki jo je vredno vzeti v roke in v misli, jo prebrati, razmisliti in nato poskusiti znova in znova.
Pranjo Frančič, pisatelj
razstave
*	V piranski Mestni galeriji je do 20. novembra na ogled razstava risb, grafik in Skulptur katalonskega umetnika Joana Miroja.
*	V vili San Marco (Splošna plovba) je do 11 novembra na ogled kiparska razstava avtorjev Stojana Batiča, Janeza Boljke, Janeza Lenassija, Janeza Pirnata, Jožeta Pohlena, Mojce Smerdu, Dušana Tršarja in Luja Vodopivca Odprto vsak dan (razen nedelje) med 17. in 19 uro.
prvenec mladega lucijčana matičetova
Pred kratkim je izšel pesniški prvenec študenta iz Lucije Marka Matičetova V vsaki stvari je ženska. Drobna knjižica, izšla je pri založbi KUD France Prešeren, bralca preseneti z izvirnim pesniškim jezikom, predanostjo ritmu in zvenu in izpiljeno metaforiko.
Za preprostim naslovom se skriva snopič sveže in mladostniške ljubezenske lirike, ki pa zaradi iskrive misli, s katero pesniku uspe ubesedovati paradokse sveta, ne izzveni naivno. Izkušnje z ženskami, naj si bodo že globoke ali trenutne, pesniku pomagajo spoznavati svet in različne eksistencialne položaje: mladostniški polet, prignan do nemoči, samoto, sladkosti in bolečine ljubezni. Kljub bogati tradiciji evropske ljubezenske lirike, ki se ponuja vsakemu pesniku, ki se odloči za tako tematiko, zmore Matičetov svoje ljubezenske izkušnje ubesediti na njemu lasten način, s humorjem, iskrivo, jasno mislijo in samoironijo, ki predstavljajo adute njegove poezije.
Pač pa se na tradicijo evropske ljubezenske lirike pesnik navezuje stilno, saj bralec kmalu opazi, da mu bogastvo pesniških oblik in stilov nista neznana. Zdi se, da si mladi pesnik sočasno ob ljubezenskih izkušnjah nabira tudi izkušnje s kovanjem verzov. Zato ne preseneča, da so pesmi oblikovno različne: soneti, štirivrstičnice, trivrstičnice, različni so metri in načini prepletanja rim. V nekaterih pesmih je čutiti, da je občutljivo ravnotežje med zvenom in pomenom prignano do skrajnosti. V drugih se je pesnik odločil za prosti verz, ki ga odlikujeta minimalizem in neposredna pesniška govorica. Vidi se, da si mladi pesnik med bogastvom, pa tudi strogim kalupom pesniških oblik, in prostim verzom, utira svojo lastno pot, tako, ki mu bo dopustila ubesedovanje njegovega pesniškega sveta, pa pesmim zato ne bo odrekala melodije in zvena, ki sta zanj očitno zelo pomembna. Zato bo zanimivo videti, kako se bo Matičetov pesniški jezik razvijal v prihodnje.
Njegovo prvo pesniško zbirko zaznamuje morska metaforika. Oleandri, sol in veter pesniku pomagajo ubesediti svet, bralcu pa govorijo, da je Matičetov, kljub temu da študira Ljubljani, še vedno »čovik s mora«. O zrelosti njegove govorice pričajo nekatere metafore, ki bralca presenetijo z izvirnostjo in neposrednostjo: »...ko rad bi te objel okrog pasi/polagam svojo dlan na dlan samote...« (Planet notranjosti) ali »...ljubiti se med listi papirja,/ mokrimi od golote/ zmečkanimi od strasti...« (V kopeli poezije).
Čestitamo torej Matičetovu za izvirnost, pogum in predanost, s kakršno vstopa v svet pesnikov, in mu zaželimo sreče z verjetno najbolj muhasto od njegovih žensk, s Poezijo.
Lena Dujc
lebdeča arhitektura
Arhitektura kot umetnost oblikovanja prostora |e tako kot druge zvrsti umetnosti na razpotju ali naj človeka Se naprej ra/vija v duhovno bitje ali je dovoli, da ga šokira? Filozofija |e osnova za razvoi estetike in ta je hkrati v arhitekturi tudi ideološka komponenta Bre/ filozo fije in estetike ne bi bilo stilnih obdobij.
V preteklosti sta bila stavbarstvo in arhitektura omeiena z znanjem statike in poznavanjem gradiva. Izkušnje in spretnosti v stavbarstvu, ki so se kopičile iz roda v rod, so bile zelo pomembne Bili pa so posamezniki. dovolj drzni in s precejšno mero ustvarjalnosti, ki so doživeli miselne prelome - ti so ustvarjali resnični napredek
Ko se v stavbarstvu nadgradi funkciia in konstrukcija še z estetiko, simboliko in tehnologijo, pričnemo govoriti o arhitekturi. To je zelo uporabna umetnost, ki človeku predvsem ustvarja pogoje za duhovno rast posameznika, razvoj družbe in civilizacije. Arhitektura povezuje
ins
naMl1
Л1 p И p S,i ii
I ш
Piranska Morska biološka postaja je primer, kako tudi država gradi energetsko potratne stavbe (Foto: arhiv Portorožana)
ljudi v širšo skupnost, ji krepi samozavest, ustvarja nacionalne vrednote in jih tudi presega. V arhitekturi je bistvena relacija med nesnovno idejo in materialno izvedbo.
Človek si gradi in oblikuje prostor, da je v njem varen, zaščiten pred vremenskimi pojavi, obenem ga povezujejo s širšim okoljem. Postavi si ga v gostoljubno okolje, ki je tudi del njegovega življenjskega prostora.
Drugače je v vesolju. Tja potujejo posadke astronavtov v povsem izoliranih kapsulah, v katerih imajo zagotovljene osnovne zemeljske življenjske pogoje. Tam lahko preživijo v negostoljubnem okolju vesolja v bivalnih modulih, ki so plod visoko razvite znanosti, tehnologije in materialov. Vesoljske odisejade večino ljudi fascinirajo.
Tudi današnja arhitektura čedalje bolj stremi za tem, da nas fasci-nira. Zakaj? Arhitektura je v svojem izražanju zašla Postala je služabnica izdelovalcev novih materialov. V gradnji se vse več uporablja kompozitne - sestavljene materiale, vseh vrst kovin, zlitin in drugih visoko tehnoloških materialov, ki so praviloma doma v strojni, letalski in vesoljski tehnologiji.
Arhitektura izgublja vodilno poslanstvo v družbi. Ne spoštuje več osnovnih načel oblikovanja - estetski kanoni so podrejeni tehnologiji in prefabriciranim industrijskim izdelkom. Filozofija je tabu. Arhitekturne rešitve postajajo čedalje bolj podobne strojniškim izdelkom. Značilne so velike steklene fasade, kovinske nosilne konstrukcije, fasadne obloge iz umetnih mas, veliko je strojnih instalacij, prezračevalnih naprav itd.
Potrošništvo zahteva izdelke šokantnih oblik in kričečih barv. Ko se
naveličaš izdelka ali ko se zamenja modna zapoved odvržeš starega in kupiš novega Tako se danes dogaja tudi v arhrtekturi po svetu m tudi pri nas
Ustvarja se nova strokovna ideologija, ki vsekakor ne temelji na tradicionalnih, lokalnih vrednotah, ne sledi načelom grajenja prostora za vsestransko kakovost bivanja in sožitja z okolico, trajnostni vidiki so zanemarjeni. Globalizacijsko poenotenje standardov podpira nekritično potrošnjo industrijske proizvodnje. Izraz moderno je nevaren (kar je moderno ni nujno dobro), podpira predvsem tehnološki razvoj.
Objekti nastajajo iztrgani iz konteksta okolja, ne priznavajo obstoječe kulture, tradicije, estetsko agresivni lastnik oziroma kupec večkratno preplača slabe arhitekturne rešitve in ceneno izvedbo. Delo in bivanje v takih prostorih pa poleg razsipništva osnovnih dobrin (prostora, zemlje, vode in energije) povzroča ljudem stres, škodi zdravju in draži vzdrževanje (hlajenje, ogrevanje itd.).
Vemo, da je umetnost ustvarila človeka. Kako lahko sodoben človek, navdušen nad tehnološkim razvojem, izjavi, da če ne bi bilo etike, bi se tehnologija hitreje razvijala?
Valter Pikel
Ugotovljeno je, da moški pri spolnem odnosu
porabijo 3100 kalorij. Od tega 100 pri samem dejanju in 3000 potem, ko se okrog hvalijo.
FRIZERSTVO - PARRUCCHIERE
© //arija zZuoySic .
V	frizerskem Studiu Marija vam uredimo pričesko za vse priložnosti, medtem ko se sproščate v enem od masažnih stolov
V	prečudovitem ambientu bo za Vas poskrbelo prijazno in izkušeno osebje frizerskega Studia Marija.
Ro obisk pri frizerju postane posebno doživetje!
Vljudno vabljeni!
Frizerski Studio Marija je za Vas odprt od ponedeljka do petka od 9h do 13h in od I5h do I9h ter ob sobotah od 9h do 13h. Ob nedeljah in praznikih smo zaprti.
NOVO!
Rezidenca Park Lucija * Obala 144. 6320. Portorož Tel. 05/67-14-506
Anton Komat: »Velike trgovine človeku ponujajo 45.000 izdelkov, čeprav jih za preživetje potrebuje le 140«
prihajamo v obdobje posledic svojega ravnanja z okoljem
Na četrtem predavanju v okviru ciklusa KULTURNA KRAJINA, ki poteka v organizaciji Krajevne skupnosti Portorož in Društva za trajnostni razvoj Istre, je Anton Komat, samojstojni kulturni delavec, ekolog in publicist, govoril o ekonomiji izobilja.
Osnova naše družbe je ekonomija pomanjkanja, torej zadovoljevanje naših materialnih potreb. Na sedanji stopnji razvoja bi morali preiti v ekonomijo izobilja, ki temelji na zadovoljevanju duhovnih potreb. Nima namreč smisla, da kar naprej izdelujemo čevlje, če je trg preplavljen z njimi. Ustvarjajmo raje
pogoje, da bo naše življenje bolj kakovostno!
Ekonomist gleda na svet povsem drugače kot umetnik, kmet ali kdo drug, njegov pogled je povzdignjen nad druge. Zato se gospodarstvo razvija na škodo okolja in človeške družbe. Mnoge civilizacije na vhodu so propadle, ker je ekonomija pripeljala do ekoloških katastrof kot posledice izčrpanja zemlje, sekanja gozdov ali suše.
Človek je naravno in družbeno bitje, je izdelovalec orodja pa tudi pripovedovalec zgodb. Kot izdelovalec orodja (tehnolog) se je nehal prilagajati naravi in jo hoče obvladati. Ko je preveč nasilen, si narava poišče novo ravnovesje, človek pa to imenuje naravna katastrofa.
Človek se je nehal razvijati in več znanja izgublja kot ga na novo pridobiva. Z možgani ledenodobnega lovca upravlja s sodobno tehnologijo, ki spreminja naš odnos do okolja (ne
hodi, ampak se vozi; ne piše, ampak tipka; ne šiva, ampak pritiska na gumb...). Velike trgovine mu nudijo 45.000 izdelkov, čeprav jih za preživetje potrebuje le 140. Človek je padel na trik materialnega. Rodno prst uničuje s pozidavo, zalivanjem in vnašanjem snovi, ki pospešujejo rast ene kulture, zatirajo »plevel« in »škodljivce«, ubijajo ptice, mažejo zrak in vode v rekah in morju.
Razmisliti bi morali o vlogi človeka v stvarstvu. Ali je človek bog in lahko počne, kar hoče? Ne! Moral bi se spet naučiti prilagajati
Da je naravna katastrofa, rečemo, ko narava poišče novo ravnovesje, potem ko ga je človek s svojimi posegi podrl.
naravi, moral bi jo poznati in spoštovati. Paziti bi morali na svoje strateške vire: rodno prst, pitno vodo in samooskrbo s hrano.
Človeško družbo vodijo širi sile: država, cerkev, kapital in znanost. V srednjem veku sta bili glavni država in cerkev, francoska revolucija je povzdignila znanost in jo povezala z državo, v 20. stoletju se je znanost vdinjala državi (naročila je znanstvenikom izdelavo atomske bombe), ko pa se je podredila kapitalu, je dokončno izgubila čast.
Človek je po razvitosti vrh stvarstva, a zaradi svoje dvojne narave (pripovedovalec zgodb in izdelovalec orodij) najhujša nevarnost stvarstva. S svojim početjem je prispel v obdobje posledic ravnanja z okoljem: spreminja se klima, primanjkuje vode, genski inženirji se igrajo stvarnika novih bitij, napetost med družbami raste. Zavest človeka se je
podredila tehniki in materializmu. Izdelovalec orodja je premagal pripovedovalca zgodb.
Narava opozarja človeka s silo, ker je gluh za prijazna opozorila. V kratkem bo cena bencina ponorela, svetovni transporti bodo upadli, mega trgovski centri razpadli. Cena vode se bliža ceni nafte. Večmilijonski London se pripravlja na šok: uvaja ekosi-stem, spodbuja pridobivanje hrane iz zaledja, obdavčuje prevoz hrane iz oddaljenih krajev.
Reši nas lahko močna skupnost ozaveščenih ljudi, ki bo razvijala temeljne znanosti in jih povezala z naravo, krepila pomen kulture in vrednost medsebojnih odnosov, obujala in nadgrajevala tradicijo, postavila javni interes kot primarni. Tam kjer se vrstijo »naravne nesreče« mora naravo renaturirati, ji vrniti dušo. Kajti v bolni pokrajini so vsi prebivalci bolni. Narava vrača udarec, ker hoče vzpostavit novo naravno ravnovesje, po svoje »popravlja«, kar mi uničujemo. Mi pa govorimo o naravnih nesrečah! Saj ne gre le za biološki vidik, obstajata tudi esteski in duhovni.
Slovenija bi morala patentirati svojo biotsko raznovrstnost in zaustaviti izumiranje svojega genskega bogastva (imeli smo 1200 vrst fižola, danes ga izriva gensko spremenjeni iz uvoza).
Ni moder tisti, ki pozna svet, ampak tisti, ki lahko živi, ne da bi ga sovražil. Muhamed Fizuli, pesnik (1494-1556)
л^ЕЦр
ttO
ft^TTTTy
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Politična oblast kot nadomestek za samouresničitev
zakaj se zdravniki odločajo za politično kariero?
V piranski občini živi veliko zdravnikov, v občinskem svetu so kar štirje zdravniki, zdravje piranskih občanov pa je pod republiškim povprečjem.
Pet let trdo študirajo, v dolgih letih se pred njimi zvrsti množica ljudi, ki potrebujejo pomoč. Z leti raste njihova veljava, pa vendar se počutijo odrinjene na rob družbe. Zaslužijo si družbenega priznanja, avtoritete zunaj ambulante, med zdravimi ljudmi!
Zdravniki so pri delu vsi enaki - v belih haljah, obdanimi z raznimi napravami, obkroženi s prestrašenimi, bolnimi, nebogljenimi in tolažbe željnimi.
Nekdaj je bil zdravnik čislan, družbeno priznan, ni mu se bilo potrebno zapletati v politične zadeve, bil je premožen, član peščice šolanih, častni gost v domovih in na družabnih dogodkih. Mnogi zdravniki so bili tudi književniki.
Tudi danes si kot izobraženec želi biti dejaven člen družbe, čuti se dolžan javno delovati. Noče biti le kemik, ne zanimajo ga le naša telesa kot kemični in fizikalni pojav. Delitev dela ga postavlja v vlogo delavca za tekočim trakom - eden je za mehur, drugi za srce, tretji za nos...
Včasih je bil vsak zdravnik za celo telo in tudi za dušo. Zanimalo ga je, kaj ljudje jedo, kako živijo, delajo, razmišljajo. Delitev dela, ki ljudi popredalčka po njihovem poklicu ali kakšnem drugem merilu, ljudi odtujuje. Vsak človek nosi v sebi celo vesolje, poklic je le tista zvezda, ki najsvetleje sije v okolico. Ne sme zasenčiti ali celo zatreti drugih stremljenj, znanja in hotenj.
Ali je torej nujno, da zaide zdravnik v politiko, ki ga spelje iz poklica v katerega je toliko vložil ne le sam, tudi družba7 Kajti politika ni pros-točasna dejavnost, še manj zabava. Je odgovorno delovanje v dobro skupnosti, ki zahteva veliko moči in predanosti.
Kako bi se zdravniki lahko drugače uresničili? Kako bi lahko družba več imela od svojih zdravnikov9
Svoje poslanstvo - skrb za zdravje - lahko uresničuje zdravnik veliko bolj polno, če združi zdravniško obrt z javnim delovanjem. Će deluje preventivno tako, da se odziva na dogajanja v družbi in okolju, opozarja na škodljivo ravnanje, podpira ljudi, ki se borijo za zdravo okolje.
Priložnosti je veliko: belokriška antena, plinski terminali, azbestne strehe, nezdrava hrana, zvočno in drugo onesnaženje, zasvojenost s hrano, alkoholom, mamili, materialnimi dobrinami, televizijo, računalnikom...
Na tako široko pot delovanja se podajo le tisti, ki imajo poleg znanja tudi srce, ki dajejo sebe brez misli na plačilo. Kajti plačilo pride samo od sebe, dvojno. Na tej poti ljudje najbolj spoznajo svoje vrline in se uresničujejo v prid sebe in vseh.
Po čem so znani firenški Medičejci? Po bogastvu? Ne, bogati so bili še mnogi drugi. Poznamo jih kot mecene. Po delih, ki so jih naročili in plačali. Nič novega torej, le pozabili smo. (BK)
ISTRIANA
TOURIST SERVICE
SPOŠTOVANI SOBODAJALCI IN SOBODAJALKE, pa tudi ostali poslovni partnerji in kolegi!
Naj se Vam po koncu letošnje turistične sezone vsem najlepše zahvalim za sodelovanje in zaupanje!
Prizadevali smo si za vsakega gosta, da bi ga privabili v naš kraj in bi tu ostal čim dlje, kar je glede na lokalne razmere sicer iz leta v leto težje. A bi želeli vztrajati; četudi nismo najbolj zadovoljni in so sezone vse krajše...
Letošnja jesen nam odpira duri, vanjo vstopam v odločenosti, da svoja prizadevanja, vztrajnost in zagnanost prenesemo še drugam, da bomo skupaj prihodnja leta uspešnejši in lahko ponudili gostom v našem kraju več!
Vabim Vas, da se mi pri mojem prizadevanju za mesto nas sobodajalcev na turističnem zemljevidu našega kraja pridružite in me podprete!
OGLASITE SEMIS SVOJIMI IDEJAMI IN POBUDAMI!
Osebno sem Vam v mesecu oktobru v ta namen na voljo v naši poslovalnici ob avtobusni postaji Portorož vsak ponedeljek in vsak petek med 9.00 in 15.00 uro, ostale dneve pa med 13.00 in 15. uro.
LAHKO PA POKLIČETE TUDI NA NAŠ BREZPLAČNI TURISTIČNI TELEFON: 0802800.
ANDREJA HUMAR FATORIČ S.P.
Postajališka 2 - Vicolo della stazione 2, Portorož - Portorose
Tel: +386 5 67 40 360, Fax:+ 386 5 67 40 361
GSM: 386 41 739 989, E-mail: tourist-portoroz@siol.net
teniški spektakel lepo uspel
V portoroškem športnem parku je Teniška zveza Slovenije drugič zapovrstjo uspešno izpeljala WTA teniški turnir »Banka Koper Slovenia open« z nagradnim skladom 145.000 ameriških dolarjev. V finalnem obračunu posameznic je komaj 15-letna Avstrijka Tamira Paszek ugnala Italijanko Mario Eleno Camerin s 7-5, 6-1 in si prislužila skoraj 23.000 dolarjev. Slovenske predstavnice so bile tokrat le deloma uspešne. Prva nosilka Katarina Srebotnik je izgubila že v 1. krogu, prijetno pa je presenetila vse obetavnejša Andreja Klepač, ki je prišla do četrtfinala. kjer je izgubila s poznejšo zmagovalko Pasze-kovo. Med dvojicami sta zmagali Cehinji Hradeckova m Vorackova.
U Banka Koper
X-
Planinsko društvo Piran
v prostorih brez časa
Planinsko društvo Piran raste ob vodi in vodi k modrostim starih dreves. Mlado in veselo je od pomladi sem izpeljalo nekaj prijaznih akcij: po kanjonski kraški dolini Glinščice, na Golico med narcisne poljane, na robove veličastne Čičarije, kjer se vidi tudi malo čez, pa visoko v Dolomite in s kolesi od Kopra do Sečovelj pa ob reki Dragonji gor do Babičev in spet nazaj.
Otroke smo popeljali na Kojnik, Vremščico, Slivnico, v Pekel in še kam, skoraj teden dni pa smo z morskimi kozorogi preživeli v visokogorju, v zavetju koče pod Bogatinom, od koder smo obiskali Krnska in Triglavska jezera, se vzpeli na Lanževico, nekateri pa tudi na Krn. Veliko smo se igrali, peli in smejali.
> SLOVENIAOPEN
X ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE
ŠRC Marina 18. - 24. september 2006
Portoroški filatelisti so ob velikem teniškem dogodku v Portorožu, izdali priložnostni žig.
nov uspeh nikole đorđeviča
- Mladi balinar Balinarskega kluba Antena Portorož Nikola Đordevic je dosegel nov odmeven mednarodni uspeh. Na mladinskem svetovnem prvenstvu sredi septembra v italijanski Bielli. je osvojil dve srebrni medalji, v dvojicah in štafeti. Za lep uspeh Nikoli čestitamo tudi v Porto-rožanu. (foto: arhiv BK Antena).
zaključek sezone v piratu
V Jadralnem klubu Pirat so v soboto, 30. septembra pripravili tradicionalni sprejem svojih najuspešnejših tekmovalcev ob zaključku sezone Županja Vojka Štular in predsednik kluba Marjan Matevljič sta za odlične tekmovalne dosežke podelila priznanja »optimistoma« Mateju Staniču in Timoteju Rotu nadalje Tini Mrak (razred Evropa), Luki Domjanu (laser radial). Juretu Mrakiču (laser 4 7), njihovi naj-jadralki pa ostajata sestri Teja in Alja Černe. ki nizata uspešne nastope v olimpijskem razredu 470 JK Pirat prireja v soboto, 21 oktobra v Piranskem zalivu zaključno regato letošnje sezone; začetek je ob 11 uri _____
šola veslanja v solinah
Veslaški klub Piran vse do konca oktobra organizira šolo veslanja Vabljeni so (MM hi deklice od 11 dO 14 leta starosti. Vpis je 02en vsakodnevno od ponedeljka do petka med 18. in 19 uro v klubskih prostorih v Krajinskem parku Sečoveljske soline Informacije o vpisu 041/573-546 (Milan) ali Lea 041/883-611
Pirančana Amalia Petronio in Tomaž Mikeln septembra v Dolomitih (foto: Vlado Bernetič)	_
Dano nam je bilo samo sonce, ki nas je spremljalo tudi na družinskem taboru v najlepši alpski dolini Bavšici, kjer smo teden dni odkrivali bližnje vrhove, prehodili Trento, plezali, bivakirali, se naužili lepega in dobrega ter utrdili sposobnosti za sanje.
In že gremo naprej. V oktobru se pripravlja začetek tečaja gorni-štva - spoznavanje osnov planinske šole za odrasle člane, namenjen tistim, ki bi radi znali in zmogli še več, v organizaciji in
pod vodstvom predsednika PD Piran, Tomaža Mikelna, tudi vodje obeh poletnih taborov in večine pohodov Obetajo se nam še sprehod po jesenski Istri, presenečenje ob martinovem, skok v belino in mnoge akcije za otroke.
Vse je osebno Postanite tudi malo naši in se nam pr idr užite. Uradne ure PD Piran so vsako sredo od 18 do 19 ure v Mestni knjižnici Piran Za informacije lahko tudi pišete tomaz mikeln@guest.arnes.si.
(kk)
Pogled na goro vznemirja oko. pogled na morje odpira obzorje. Pokončnost gore dviguje človeški obraz k nebu, ležeče morje prinaša vetrove iz drugih svetov, po katerih hrepeni človeška duša. Skala in voda vznemirjata nekaj prasilnega v nas, neskončnost in nedosegljivost. So svetlobe gore in vonji morja, glasovi in zvoki, ki se dotikajo prastare sredice človeškega ... (Marko Eisner Grošelj)
Okloln r 200f>
portorožan it. 9-10
21
temne čakalnice splošnega zdravstva, da o operacijskih mizah
sploh ne govorimo.
(Napisano v času mukotrpnega čakanja na sprejem pri splošnem zdravniku)
Pacient je kot napihnjen balon, ki čaka, da mu tuja roka postaveublaži strah pred minevanjem B. I
Škrbast sem. Rad bi imel nove, bleščeče porcelanaste zobe, a bi moral za plačilo prodati svoje imetje B I.
Morje mi je zamašilo uho. Priznam, strah me je obiska pri zdravnici, saj nikoli ne vem, kakšno bolezen mi utegne po naključju odkriti, ubijajoče posedanje na trdem stolu pa me spominja na Franca K., ki neskončno dolgo pred vrati čaka svojo smrt. Zapletlo se je že pri prvem klicu, saj moje izbrane zdravnice v službi ni bilo, nadomestna zdravnica pa je bila preobremenjena. Torej, z nelagodjem vstopim v čakalnico. Ostri pogledi kažejo, da sem čakajočim konkurenca, zato vsak moj gib pospremijo s pogledi strogega policista, češ, tu obstaja vrstni red, nič se ne boš vrival, ti zadnji med zadnjimi. Splošne čakalnice so polne hreščečega molka in zatajevane jeze nad temačno usodo krhkega človeškega bitja. Vsak čakajoči nesrečnik, se smili sam sebi kot mali otrok in čaka mamico v podobi zdravnice, da ga poboža in mu mehko zašepeta, da bo vse še v redu.
Prostor je nabit z negativno energijo, kot sakralno, posvečeno mesto, kjer so v pradavnimi klali male živeli. Bolan človek regresira na stopnjo dojenčka, povešen pogled kaže neskončen strah, da ga bo pogoltnilo neizrekljivo vsemirje tranzicijskega zdravstva, ki se sesipa samo vase kot črna luknja naših iluzij o kapitalistični Indiji Koromandiji. Kdor veliko hodi k zdravniku, nekoč res zboli! Zdravnica je žalostno pripomnila, da ima več kot polovico pacientov psihosomatske probleme, zaradi nezdravega, stresnega načina
življenja, premalo gibanja na svežem zraku. Zaradi pičlih mezd pa si najsiromašnejši del prebivalstva ne more privoščiti toliko ope-vanega sadja in zelenave, po statistiki so predebeli in hitreje umirajo kot premožnejši
■ ^ тИРТ ЈЦ	J ** * ^tić
	
	
	1
Foto: arhiv Portorožana	
sloji. Nekatere depresija, pomankanje veselja in volje do življenja, pripelje do stanja, ko od zdravnika zahtevajo odrešilno diagnozo bolezni, čeprav strokovni izvidi ne pokažejo nič. Najtežje je spremeniti življenjski slog, negativne misli in zakoreninjene predstave v glavi, veliko lažje je poiskati bolezen in se smiliti sam sebi.
Kdor ima denar in si lahko privošči privatnega zdravnika, je sprejet kot gospod, kateremu zaposleni posvečajo vso skrb in pozornost, saj za kvalitetne usluge na široko odpre denarnico. Prostori v privatnih ordinacijah so okusno, po feng-šujevsko opre-
9(ozjnatlJccL ^ала (f/ovaJc s.p.
Lepa cesta 1, 6320 Portorož
Nega in ultrazvočna terapija obraza
Nega teles a Ultrazvok in vakum terapija telesa Elektro stimulacija obraza in telesa Depilacija Manikura Pedikura Refleksna masaža Tui-na masaža Solarij Infrardeča savna
mljeni, vzbujajo mir in varnost, točen urnik pa nas skrije pred tujimi, radovednimi pogledi neznancev. Ranjenega, bolnega človeka najhuje boli nediskretnost, saj utrujene medicinske sestre vreščijo in pozivajo paciente z osornim, naveličanim glasom, kot bi klicali živino za zakol. Moja stara mama, ki je doživela skoraj sto let, se je izogibala zdravnika kot hudič križa, saj je menila da od zdravnikov in dolgega čakanja lahko zboliš. Pametna ženska!
Gledajoč nas, sključene nesrečnike v hiralnici javnega zdravstva, vidim temne obrise prihodnosti zdravstvenaga varstva. Trume izčrpanih, lačnih, depriviligiranih posameznikov, ki jih brez potrjene zdravstvene izkaznice nihče ne bo hotel pregledati. Zaman bodo čakali pred vrati postave, saj jim bednega vegetiranja v hiperpotroš-niški družbi nihče ne bo mogel odvzeti. Biti revež pomeni imeti dosmrtno zagotovljeno vstopnico za potovanje na konec noči (Beri Celinov apokaliptični roman).
Igor Bizjan, čakajoči
Ne čakajmo več in začnimo iz naših pogovorov odstranjevati vse, kar ljudi med seboj oddaljuje, kar jih napravlja tuje in sovražne.
Leon-Joseph Suenens
NEGA NOG NA DOMU
NIMATE ČASA ALI PREVOZA?
(medicinska pedikura, striženje nohtov, otiščana, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge...)
primerno za diabetike in nepokretne osebe
STROKOVNO OSKRBIMO NA VAŠEM DOMU
Vivuec Karim s.p. med. sestra, pedikerka TEL. 031/851-242
KDAJ DOM UPOKOJENCEV?
V Primorskih novicah smo lahko v člankih, objavljenih v petek, 22. avgusta in torek, 26. avgusta, prebrali, da se bo v Luciji do leta 2007 zgradil dom za starejše piranske občane ter da na to trenutno čaka 56 občanov. Kje smo ostali starejši prebivalci Pirana, Portoroža, Strunjana, Sečovelj, Lucije, Nove vasi, Svetega Petra, Padne? Do leta 2010 bomo tako že vsi pomrli - najbrž prej kot bo zgrajen ta težko pričakovani dom. Cena za dnevno oskrbo naj bi že danes znašala 4.670 tolarjev, prihodnje leto bo zanesljivo še višja. Nikjer pa ne piše, kam naj se oddajo prošnje za v dom, koliko bo enoposteljnih, koliko dvoposteljnih sob...
Spoštovani, želimo, da se programa lotite resno. Po nekaterih ugotovitvah, je povpraševanje po domu skoraj trikrat večje od zgornjega števila. Starejši občani bi bili občinski oblasti in zlasti piranski županji zelo hvaležni, če bi starost lahko preživeli v domačem kraju.
Gizela Malinič, Matilda Bezgovšek in drugi starejši občani *****
Portorožan št. 8, avgust/2006: Meščani odhajajo, pa kaj!
JAVNO VPRAŠANJE ZAHTEVA TUDI JAVNI ODGOVOR
Za sedanjo občinsko upravo z gospo županjo na čelu je značilno popolno ignoranje občanov mesta Piran celo neposredno pred lokalnimi volitvami! Prvi dopis glede uporabe javnega dobra v mestu Piran sem upravi občine Piran poslal letošnjega marca, vendar ne na tega, ne na kasnejšega, kakor tudi ne na javno zastavljena vprašanja, ki sem jih preko medijev naslovil na pooblaščenko za dajanje informacij javnega značaja Občine Piran (gl. Portorožan št. 8/2006 ter Primorske novice, Pisma bralcev, 12/9-2006 - Kako do odgovora ? - Parkirišča za invalide), toda odgovora doslej še nisem bil deležen. Moji vztrajnosti navkljub pa je bila občinska pooblaščenka letošnjega 3. in 5. oktobra zame nedosegljiva.
Gospe v občinski upravi! Drugi razred OŠ Cirila Kosmača v Piranu je, po podatkih na internetnem naslovu www.o-ckpiran.kp.edus.si/temp/ LDN2005-06.doc, v šolskem letu 2005/06 obiskovalo 13 (!) otrok. Tako drastičen upad prebivalstva v mestu Piran, še posebej otrok, je tudi vaša zasluga, oziroma posledica vaših napačnih odločitev in ukrepov. V osmih letih, odkar z mestom upravlja sedanja politična koalicija, v starem mestnem jedru ni bilo storjenega ničesar, da bi se trend upadanja prebivalstva zaustavil. V resnici je bilo storjeno nasprotno, z vaše strani tako rekoč vse, da se čim več nepremičnin proda in da se stalni prebivalci iz mesta čimprej izselijo. Sedaj, pred volitvami, ste iz predalov potegnili projekt obnove osnovne šole Vincenzo de Castro Piran, ki ga je, kolikor vem, pred več kot osmimi leti zastavil že takratni župan gospod Franko Fičur in v mesecu pred volitvami celo začeli z deli. Z gospo županjo na čelu se do nas volivcev celo mesec dni pred lokalnimi volitvami obnašate skrajno neprijazno in arogantno. Občutek imam kot da se obračam na dvor. kjer dvorne dame živijo samo za sprejeme in bankete. Za navadne smrtnike nimajo časa in jih ne zanima, kaj se v mestu Piran dogaja in kako prebivalci živimo. Izvajanje občinskih odločb je prepuščeno podjetnikom, pač kakor se kateremu zljubi in zdi. Naj navedem primer! Kljub nasprotovanju prebivalcev ste v Piranu vlagatelju zahtevka PORT OP d.o.o., Trg mladosti 6, 3320, Velenje, z odločbo, kj nosi šifro 3502-16/2006 2036-122, z datumom 15/3-2006, dovolili uporabo javne površine pred lokalom Skarabej na Župančičevi ulici 21 in v parku ob Grudnovi ulici, s katero mu je bilo v obdobju od 1. aprila do 30 septembra na površini 76 kvadratnih metrov dovoljeno postaviti granitne gostinske mize in klopi Najemnik je potem uporabljal celotno površino parka1 Sprenevedanja občinske komunalne inšpekcije glede uporabne površine pa potem vso se/ono m bilo ne konca ne kraja. Danes, ko to pišem (6 oktobra), pohorski granit, s katerim je najemnik opremil park, še zmeraj ka/i mediteransko okolje
Ne vem, ah ste prepričam v naivnost občanov in da nas, potem ko nas
večino časa ignorirate, nazadnje lahko podkupite z nekaj sardelicami, rožicami, ščepcem soli ali »fetico« pršuta? Pirančani imamo dovolj soli. Ne potrebujemo občinske uprave, ki nam občasno deli zastonj sardelice, rožice, sol ipd. Predvsem potrebujemo strokovno občinsko upravo, ki se zaveda etike odgovornosti in ki bo vestno ter pošteno opravljala svoje delo. Hočemo upravo, ki bo imela vizijo in bo sposobna zagotoviti potrebno infrastrukturo za razvoj mesta Piran. Za začetek predvsem urejen promet, parkirišča in varna kopališča.
Nenazadnje pa, gospa županja, vas še enkrat vljudno prosim, da si vzamete nekaj minut za odgovor na moja vprašanja, ki sem vam jih že javno zastavil preko medijev. To ste dolžni ne samo meni, ampak tudi drugim občanom, če zaradi drugega ne, pa vsaj zaradi kulture.
Bojan Grah, Piran
*****
ČLOVEK BREZ SRCA
Kdor je zaljubljen v samega sebege, sovraži ostale ljudi, zlasti sosede. Izživlja se nad njimi, zastruplja njihove živali, in to naenkrat tri nedolžne mucke, ki so komaj začele živeti.
Soseda iz slepega dela Lepe ceste *****
V GORTANOVI NIČ NOVEGA
Stanovalci Gortanove ulice v Piranu sporočamo, da je stopnišče, ki vodi proti obzidju ter drugi deli ulice še vedno umazani, saj jih nihče ne čisti oziroma se to stori poredkoma. Resnično težko razumljivo je trdovratno izmikanje poklicanih, kot bi šlo za zasebno zemljišče in ne enega od mestnih predelov.
Stanovalci Gortanove ulice
Krajani so nas opozorili, da se že dlje časa ob cesti iz Pacuga proti Šentjanam in Belem Križu širi duh po kanalizaciji. Zlasti hudo je v poletnem času, ko je smrad naravnost nevzdržen. Upajmo, da se bo po javnem opozorilu kdo zganil in razrešil ta zares neljub problem, (foto: arhiv Portorožana)
NEPREMIČNINE
PIRAN-PIRANO
Ulica svobode 65, 6330 Piran Tel.: 05/ 673 02 50, Fax: 05/ 673 02 55 Stanislava: 041 687 075, Daniel: 041 784 750
e-mail:info@casabela.net
www.casabela.net
portorozari je
Foto: arhiv Portorožana
*	Ze starorimski imperatorji so si poskušali rajo pridobiti s kruhom in igrami. Kandidat za piranskega župana Miro Brkovič, ki si je dobro zapomnil lekcijo, da se je treba učiti iz zgodovine, je za začetek poskusil s kruhom. Že krepko pred uradnim začetkom volilne kampanje je začel s prikritim oglaševanjem svojega - baje da celo patentiranega - županovega kruha. Smehljajoča »županova« druži-nica z idiličnih plakatov pa obeta, da bo dobro poskrbela predvsem za - svoj bogato nadevani kolač! (Naš komentar: Igre še pride/o. VIR: balkanska nadmudrivanja)
*	Tudi kandidat Gašpar Gašpar Mišic je začel prekmalu izgorevati: pri volilni kampanji tako že nekaj časa prehiteva po levi. Že pred usodnim 22. septembrom, uradno določenim datumom začetka volilne kampanje, je po pošti pošiljal svoje volilno propagandno gradivo, nespretno prikrojeno kot poziv volivcem, naj ga, kot neodvisnega kandidata, na upravni enoti s svojim podpisom podprejo. A cirkularni apel je bil predvsem najava njegovih - kajpak predčasno začetih - volilnih shodov, na katerih ga je spremljala bolj ali manj ista četica njegovih odvisnikov. (Naš komentar: Samo povprečneži spoštuje/o zakone, nadl/udje pa so zato, da jih prezirajo. VIR: nepremičninski mešetar)
*	Po osmih letih obvladovanja piranske politične scene se Vojki Štular preprosto ne da sestopiti z oblasti, pa je že naveličanemu ljudstvu zato začela obljubljati spremembe. Ker pravijo, da je treba začeti najprej pri sebi, je pričela pri glavi - pri svoji pričeski. Po sugestijah njenega štaba, ki je, potem ko mu je spodrsnilo pri rušenju modro-okega Pahorja, z ultralevičarskih pristal na zmernih malomeščanskih pozicijah, je svoj »Jovanka stil« zamenjala z novim. Zdaj je pričakovati še radikalnejše poteze! Recimo, potem ko se je zadnje čase začela med raznimi mašnimi slovesnostmi riniti v prve vrste, je pričakovati najmanj razsvetljenje in spreobrnitev. (Naš komentar: Vsaka ideologija je dobra, samo da se zrineš na vrh. VIR: sezonske mutacije)
*	Potem ko je prvi začel s kruhom (in čevapčiči, kajti tistim, ki so Brkoviču dali pismeno podporo, se je hvaležno oddolžil z mesno porcijo), je drugi, podjetnež Franjo Žele, nadaljeval z igrami. Najprej z medijsko neodmevnim povabilom vsem županskim kandidatom na njegovo ladjo Burja, potem s prevažanjem svojega mega plakata po piranskih cestah, najboljša pa je bila »do daske« navita glasba z njegove »fešte« na lucijskem kartodromu, ki je, pozno v zadnji septembrski sobotni večer, mestu in svetu naznanjala, kako bo, ko bo on gospodar! (Naš komentar: Najbolje, da si vsi kupimo čepke za ušesa, račun pa pošljemo kapitanu! VIR: žurer)
*	Eldesesovsko-podjetniški kandidat Brkovič v predvolilni evforiji obljublja celo ustanovitev občinskega medijskega centra, v katerega bi stlačil radio Tartini, TV Sponko ter - najsvetlejši vzgled prihodnosti pokončnega novinarstva, Primorski utrip. Predlagamo, naj na čelo ubogljive četice agitpropovcev, vpreženih v hvaljenje mogočnih in bogatih, postavijo predsednika občinskega nadzornega odbora Jožeta Utenkarja. Ta se je nedavno še posebej izkazal pri lovu na lokalne čarovnice (beri: pri preganjanju Portorožana), pri portoroški družbi Splošna plovba pa mu je celo zaupana delikatna in častivredna
cenzorska funkcija. Domači pomorščaki lahko informacije pomorske družbe prebirajo šele, ko jih -prečekira- njegovo budno oko Naš komentar: Naj preverjeni odločajo, kaj lahko bere l/udstvo VIH pomorec)
*	Občinski svetnik, znani turbofolk politik Deklevov Ivan, je dolgo iskal svojo pravico, sadisfakcijo in - stranko Iz gorečega privrženca LDS-a se je nazadnje prelevil v njenega najhujšega nasprotnika Potem ko je svoje »snoopijsko«-politične usluge kar nekaj časa zaman ponujal tako rekoč vsem opozicijskim strankam in listam,
od SD, Desus in še kateri, se je - ko se je LDS končno opogumila in ga v Sečovljah odločno detro-nirala z večnega prvega mesta svoje kadidatne liste - odločil za usodni korak. Ustanovil je svojo listo, s katero obljublja - ne boj, temveč oranžno mesarsko klanje; kot kakšen pravičnik z dvignjenim ognjenim mečem da se bo do zadnje srage boril proti vsemu človeškemu zlu, kot sta na primer korupcija in klientelizem. Toda zakaj se je Ivana Orleanska v njemu zbudila šele tako (prepozno, šele ko je toliko mandatov pridno in ubogljivo presedel v LDS-ovskih klopeh in dvigoval roko za njihove nečednosti? (Naš komentar: Boj užaljenega Ivana se nadaljuje. VIR: udba revival)
*	Pri LDS-u so tako zelo prestrukturirali kandidate na svoji volilni listi za občinski svet občine Piran, da bi v volilnih enotah številka 1, 2 in 3 za prva mesta lahko uporabili stare obrazce. Medtem ko se drugod po Slovenji stranka vsaj poskuša truditi, da bi se z novimi ljudmi preobrazila in približala volivcem, se je pri nas odločila ponuditi že večkrat videno in preverjeno brezperspektivno ekipo, katere cilj je braniti svoje pridobljene pozicije (beri udobne foteljčke). Za nekatere pa je upodobitev celotne figure na LDS-ovih volilnih plakatih pravzaprav največji življenjski dosežek. (Naš komentar: Perpetuum mobile preživelega. VIR: Drnovškov urad).
Kajenje skrajša cigareto.
&t
KLIMA TSKE NAPRA VE Panasonic
ideas for life
TRAMONTAL TOSHIBA
EDI ARD BRA J KO s.p. Semova ulica 23 LUCIJA 6320 PORTOROŽ Tel.: 05-6778 0?8 GSM: 041-628 658 E-mail: tramontalu* siol.net
PRODAJA,
MONTAŽA in SERVIS
MITSUBISHI k ELECTRIC
CENTRALNO OGREVANJE vie|mann
more than heat
www.tramontal.si
vi sprašujete - portorožan odgovarja
Po mestnih ulicah v Kopru vozi nekakšen vlakec, ki pobira onemogle (od česar koli že) meščane, tudi izolska občina ga ima, da tekmuje s pešci na relaciji Belvedere - mesto. Kaj smo pa mi? Zakaj je piranska občina brez vlakca?
Mestni vlakec? Mar ni dovolj že drugih stvari, ki se v občini premikajo po polževo?
Menda naj bi bili po novem zakonu o ribolovu vsi ribolovni rezerevati v kompetenci občin. Kaj to pomeni povedano s preprostimi besedami?
Da bodo ribiči bridko žalovali za časi, ko jim na morju ni nagajal nihče razen hrvaških ribičev.
V Piranu so odprli muzej podvodnih dejavnosti. Se vam zdi, da bo
m	
	
	« aj»
u , • X.V ™ J-	§Ш
deležen zanimanja občanov?
Bo. Toda še dosti bolj zanimiv bi bil muzej podtalnih dejavnosti... Ob srečanju obrambnih ministrov zveze NATO smo se dobro odrezali. Menda je bilo ob tem sprejetih lepo število varnostnih ukrepov. Ali jih lahko naštejete?
Uspelo nam je izvohati samo enega: s seznama ogledov so črtali ogled
mestnega akvarija...
Možakar, ki je kot divji merjasec ril po strugi Dragonje, trdi, da ni vedel, da tega ne bi smel početi. Ali mu lahko verjamemo?
Če verjamemo vsem drugim, ki v občini "nevede" delajo škodo, potem ne vem, zakaj prav njemu ne bi smeli verjeti.
Ministrstvo za okolje še vedno ni določilo koncesionarja za Krajinski park Strunjan. Napovedalo pa je, da bo moral ta bodoči upravljalec skrbeti za komunalno infrastrukturo, katero da bo država samo sofinancirala preko koncesionarja. Ali ni to malo zapleteno?
Nasprotno - zelo enostavno je: na ta način bo spet nekdo (ali pa se že ve, kdo. ) mastno zaslužil na račun večjega števila soudeležencev in
- davkoplačevalcev.
Ali je res, da škorci letos povzročajo izjemno veliko škode v vinogradih?
Res je. Se zgledujejo po tičih na oblasti.
Na slovensko hrvaški meji tudi v naši občini kar naprej prihaja do izzivanj s strani sosedov. Ne neham se čuditi, da slovenska vlada vse to tako mirno gleda. Ali imajo morda naš zunanji minister in člani komisije za določitev meje v rokavih kakšne posebno močne adute, katere
hranijo za končna pogajanja?
O adutih v rokavih ne vemo nič, a če Bog da, skrivajo v njih svoje
odstopne izjave
tri pomembna obvestila
*	Opozarjamo volilce, da lista PIRAN JE NAŠ ni lista vikendašev in gradbenega lobija (kot nekateri narobe razumejo ime liste, opirajoč se na dogodke zadnjih mesecev), ampak je gibanje dobronamernih občanov.
*	Vsem, ki še ne veste, sporočamo, da je slovenska vlada ustanovila Koordinacijo služb na morju, ki naj bi reševala vse težave, povezane z morjem. V tej instituciji (ali kar že je) je vključenih toliko ministrstev, uprav, agencij itd., da je stvar popolnoma jasna: pred reševanjem (po)morske problematike smo še naprej povsem varni!
*	Kmetovalci, imejte odprte oči in ušesa ter ukrepajte pravočasno, da se vam ne bo zgodilo kot se je ribičem! Kot so njim z dirko na morju splašili ribe ter odžrli zaslužek, tako lahko že jutri preko vaših zorečih polj in vinogradov uprizorijo dirko "crosscountry" (po naše "čez drn in strn"), kjer bodo petični tujci razkazovali najnovejše tipe hitrih vozil, na katera se normalni občani krepko pokašljamo (in še kaj drugega...)!
S.P.
Če sem prav razumel, je po uspešni prodaji zemljišč naša občina lahko sprejela rebalans proračuna, v katerem pa pogrešam postavko" dodatna sredstva za razvoj vseh vrst gospodarstva". Kajti ko bodo razprodana vsa razpoložljiva zemljišča in ko bo pobegnil iz naše občine še kakšen dober plačnik raznih prispevkov (nazadnje so to Zigante tartufi, sodišče in menda tudi Gea College) - kam bodo šli po denar? Ali to nikogar na občini ne skrbi?
Ne skrbi jih. Takrat ne bodo več na oblasti.
Če poleti peljete v Piran bolnika ter ga samo odložite (oziroma kasneje poberete) pred zdravstvenim domom, nakar se takoj odpeljete iz mesta, ali če se iz kakšnega drugega vzroka ne morete izogniti nekaj minutni vožnji v mesto, plačate 200 sit - kot če bi eno uro parkirali. Zakaj odgovorni te neumnosti (da ne rečem nesramnosti) ne odpravijo? Zakaj taka nefleksibilnost?
Fleksibilnost je stvar izključno predvolilnih obljub.
Sonja Požar
ivmspom n
TRGOVINA in SERVISpplES ; Obala 12 3?iLiicija
JJRNIK:,
жгС_____. _
g?inTodflSTdSgOSl söbotafotfol ćPo/lfT



poslovil se je arhitekt drago alič - raki
V soboto, 16. septembra je po kratki, a zahrbtni bolezni umrl znani portoroški arhitekt Drago Alič - Baki. Vest je prišla kot strela z jasnega, saj je bil Baki, rojen leta 1933, izjemno mladosten mož. Žal je malokdo vedel, da se je že ves mesec v bolnišnici boril z nepremagljivo boleznijo...
Podobno kot njegovi prijatelji, zbrani ob omizju kavarnice Lido, so se odzvali vsi ostali, ko jih je dosegla slaba novica. Pri priči je oživel ta ali oni prijeten utrinek, ki ga je kdo doživel z Bakijem.
Baki je bil ljudski človek v pravem pomenu besede, hkrati pa tudi aristokrat. Z ljudmi je našel pristen in neposreden stik: po vsebini jedrnat, omehčan s priložnostnim dovti-pom, nasmeškom, toplim, pomenljivim pogledom ali samo njemu lastno kretnjo, ki je še poudarila ali pojasnila povedano.
Kot starodavni bojevnik, oborožen z dolgim in kratkim mečem, je imel Baki vedno pri sebi dve pisali, eno za tanjše, drugo za debelejše črte. S prirojenim smislom za prostor, za nežne arhitekturne podrobnosti, gradbene zakonitosti ter z uporabnikovimi, bolj okorno - če sploh - izraženimi željami, je s pronicljivimi, tudi na hitro napravljenimi skicami, številnim ljudem pomagal iz zagat, ko so si od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, po vnaprej sprejetih zazidalnih načrtih, gradili svoje domove na našem, prijazno gričevnatem območju. V številne hiše, portone, stopnišča, kamine, kantine, dimnike je vgrajen njegov rahločutno radoživi in radovedni, izvirni Bakhusov duh. Dostikrat samo za boglonaj!
Drago Alič-Baki je bil na našem območju najbližji sodelavec prof. Eda Mihevca-Doreta. »Invest biro Koper - Zavod za urbanizem, projektiranje in urejanje mestnih zemljišč« je pod Aličevim vodstvom in mentorstvom slovitega profesorja, pred natanko štirimi desetletji, ob tesnem sodelovanju tedaj pristojnih občinskih in republiških služb ter po številnih javnih obravnavah izdelal Urbanistični program slovenske obale. Kot soavtorji so podpisani mnogi ugledni in vplivni strokovnjaki tedanjega časa. Po tehtnem premisleku o zatečenem stanju in naših tedanjih razvojnih možnostih, ki so jim potem sledili mnogi drugi, še bolj nadrobno razdelani ureditveni in zazidalni načrti, so se dela naposled začela. Zrasel je novi Portorož, stanovanjsko in turistično naselje Bernardin, Moštra, Marina Portorož, nova Lucija, novopridobljene površine ob morju in še veliko drugega, kar nas še danes navdaja s ponosom.
Življenje našega prijatelja Bakija je bilo vseskozi - kot skrajno napeti lok - vpreženo v razvoj, ki je danes temelj za nove, premišljene korake v prihodnost. Skupnosti, ki se sistematično učijo iz dragocenih izkušenj preteklosti, so močnejše, pravičnejše in trdnejše v hitro prihajajočem in vsakič drugačnem jutri...
Draga Kacija s sinom Dorkom, bodita ponosna na svojega soproga in očeta. Ob vajini pomoči, razumevanju in vzpodbudah je opravil res veliko delo!
Franc Pire - Frenk in prijatelji
V spomin Angeli Šeško
draga stara mama!
Kot blisk je odjeknila vest, da si odšla od nas. Prevzela nas je neizmerna žalost in bolečina. Pa vendar si nas tudi tokrat, kot ze mnogokrat poprej, uspela priklicati k sebi z vseh koncev Slovenije. Zbrali smo se, da ti izkazemo vse svoje spoštovanje in vso svojo ljubezen.
Življenje ni bilo nikdar preveč mehko s tebo/. Težko otroštvo in težka mladost, trdo življenje, postlano s pomanjkanjem in revščino. A kljub temu svojim sedmim otrokom, Sonji, Stanku, Vinku, Heleni, Borisu, Filomeni in Vojku nisi nikoli odrekla svoje materinske ljubezni. Čeravno si bila majhna ženička, je bil tvoj objem vedno dovolj velik za vse. Tvoje roke so bile kljub delu mehke in nežne. Tvoje besede tolažeče, spodbudne, zdravilne. S svojimi poljubi si osušila marsikatero solzo, pozdravila popraskana kolena in zlomljena srca. Svoje otroke si spravila do kruha, za popotnico v življenju pa si vsakemu izmed njih dala še poštenost, spoštovanje do dela, predvsem pa si jim dala dom, v katerega so se vedno znova lahko vračali.
Najprej sami, kasneje s svojimi otroki. Vsakega vnuka si bila neizmerno vesela, na svet nas je prijokalo kar enajst. In tako kot naši starši pred nami, smo tudi mi imeli toplo in varno zatočišče, v katerem smo bili vedno dobrodošli in v katerega smo bili vedno sprejeti z neizmerno ljubeznijo in toplino.
Ne z besedami, s svojim zgledom si nas učila, da čeravno namživljenje postavlja na pot ovire, je potrebno le-te premagati in iti naprej. In ne le tvoji vnuki, tudi tvojih dvanajst pravnukov je bilo deležnih tvoje dobrote. Seme ljubezni, ki si ga posejala v naša srca, je pognalo močne, globoke korenine. Mi vsi se bomo trudili, da plodove tega semena odnesemo naprej skozi naslednje rodove.
Draga stara mama!
Res je, bila si majhna, skromna ženička s pogledom gozdne srnice, a bistvo oči nikoli ne zaznajo. Tvoje srce je bilo srce velikana. In tudi tvoje bližine ne moremo več zaznati z očmi, a v naših srcih boš za vedno ostala.
Parecag, 6. septembra 2006
Tvoji otroci
P.S.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki jo boste nosili v svojem srcu in v svoji molitvi.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
V 71. letu nas je zapustil naš zelo dober in priljubljeni sosed s Stare ceste
Sergio Povh (1935-2006) Pogrešali ga bomo.
Portorož, 10.8.2006
OBVESTILA
ml med seboj
waldorfska iniciativa trnuljčica
čestitamo * voščimo * vabimo * zahvaljujemo se
Ф Božidar Jevševar, legendarni ravnatelj piranske gimnazije, je septembra praznoval 86 let. Ob tem častitljivem prazniku mu želimo še veliko živahnih, iskrivih let.
Sari in Alenu Radojkovič s Seče se je 15. septembra rodila mala Sara. Staršema iz srca čestitamo, punčki pa želimo, da bi zrasla v lepo in dobrosrčno dekle.
Ф Konec septembra je praznoval Jule Lenassi iz Lucije. Želimo mu še veliko lepih trenutkov.
w Območno združenje Rdečega križa Piran se iskreno zahvaljuje lucijskemu podjetju Hartis d.o.o. za darovano pomoč v obliki šolskih potrebščin; pred pričetkom novega šolskega leta so jo bili deležni socialno ogroženi učenci in dijaki.
Ф Kolegice na faksu. Ana Milunovič iz Pirana. Petra Starešinič iz Lucije in Višnja Šimac s Škofij, so nedavno uspešno opravile diplomo na Fakulteti za management v Kopru. Vsi, ki jih imajo radi, veselje delijo z njimi in jim za ta pomemben življenjski dosežek iz srca čestitamo.
w V ponedeljek, 9. oktobra je rojstni dan praznovala Tina Komac iz Pirana. Vsi, ki jo imajo radi, ji želijo, da bi se ji uresničile vse skrite želje.
Ф 9. oktobra je rojstni dan, in sicer 28 let, praznoval tudi Denis Krastič, avtomehanik iz Liminjana. Prijatelji mu želijo vse najboljše.
Ф 11. oktobra je praznovala Nada Kozina, predsednica Sveta KS Portorož in članica uredništva Portorožana. Želimo ji čim več lepega, predvsem pa ustvarjalnih trenutkov, ki lepoto zagotavljajo.
w 26. oktober je tudi dan Liminjančanke Ljubice Pregarac. Vsi njeni ji čestitajo in ji želijo vse tisto, kar si tudi sama želi.
mali oglasi
• Od oktobra do konca junija 2007 oddam dvosobno stanovanje v Luciji. Informacije: 031/874-481.
л Prodajam sveže naravno kozje mleko in sveži kozji sir. Pokličite: 041/946-017.
Poceni prodam sadike hibiskus. višine 140 cm, oblikovane v drevo. Informacije: 031/510-760.
* Zdravstveno-vzgojni center ZD Piran, Občina Piran in društvo Faros ob svetovnem dnevu gibanja in zdrave prehrane, 15. oktobra, in v okviru občinskega praznika vabijo na prireditev »Skupaj delamo za zdravje«, ki bo v soboto, 14. oktobra 2006, ob 9. uri pred lucijskim Zdravstvenim domom. Tudi ob letošnji preventivni in vzgojni akciji se bodo obiskovalci lahko udeležili delavnic zdrave prehrane in otroških ustvarjalnih delavnic, testa hoje na dva kilometra, osemkilometrskega pohoda. Pozor! Za meritev krvnega sladkorja m holesterola med 7,30 in 10. uro je potrebno biti tešč.
Na obali že nekaj let deluje Waldorfska iniciativa Trnuljčica, ki se
trudi, da bi se Waldorfska pedagogika (W.p.) razvila tudi na obalnem področju ter da bi imeli starši možnost izbire ali bodo otroka vpisali v klasično ali Waldorfsko šolo (tako kot v Ljubljani in Mariboru). Problem je, ker večina ljudi W.p. ne pozna. Bistvo tovrstne pedagogike je, da otroka ne jemlje kot prazno posodo, ampak kot polno, v kateri je že vse povedano in iz katere lahko povlečemo človeka, ki se skriva v njem, njegovo individualnost.
Cilj je vzgoja za življenje - učiti Podrobne informacije o delose od življenja samega. Taka vanju Waldorfske iniciative pedagogika skuša harmonično Trnuljčica: 05/ 64-20-750 ali razvijati tri človekove psihične 05/64-19-649. sposobnosti: voljo, čustvo
ter misel. Enako vrednost daje intelektualnim, artističnim in ročnim predmetom, saj spretnost v prstih proizvaja gibčnost mišljenja, sprejemanje in razumevanje zunanjega sveta je namreč možno le z dobro razvitimi čutili. Poleg klasičnih predmetov so v šolskem programu tako tudi ročna dela, risanje oblik, vrtnarjenje, evritmija, igranje na glasbila ipd. Tudi klasične predmete se učijo na drugačen način, vse je celostno in povezano z duhovnim razvojem otroka, tako, da se mu to, kar živi v sebi, zrcali v šolski tematiki. Od prvega do deveta razreda ga spremlja isti razrednik, ki ga dobro pozna in individualno spodbuja. Ni tekmovanja z ocenjevanjem, klasificiranja in oznak, opazujejo in opisujejo se talenti in šibkosti učenca, kar pripomore k premagovanju težav in k pozitivni naravnanosti. S pomočjo take pedagogike otroci razvijajo domišljijo, izražanje, ustvarjalnost, sposobnost samostojne pobude. Pridobijo zaupanje vase in v svet. Naučijo se biti z drugimi, ker razvijejo močan čut za socialnost. Razvijejo močno voljo.
Irena Menih
vabimo, napovedujemo, priporočamo
*	Krajevna skupnost Portorož in Društvo za trajnostni razvoj Istre vabita na predavanje dr. Špele Pogorelec z naslovom »Piranske soline - antropološka interpretacija krajine od povojnega obdobja do danes«. Šesto predavanje iz ciklusa Kulturna krajina bo v sredo, 25. oktobra 2006, ob 19. uri na sedežu Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, Portorož.
*	Kulturno društvo Peter Martine tudi v novem šolskem letu vabi otroke od 8. do 10. leta starosti k vpisu v tečaj francoskega jezika Tečaj bo potekal v večernih urah (od 18. do 19. ure) enkrat tedensko v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. Z učnimi in igralnimi uricami francoščine bodo pričeli prvi teden v oktobru. Prijavite se lahko pri predsednici društva Nevi Zaje (041/692-389) ali pri Špeli Pahor (031 413 233).
*	V četrtek, 12. oktobra ob 19. uri bo v ateljeju Duka
odprtje 110. samostojne pregledne razstave piranskega likovnega umetnika Maria L. Vilharja Avtorja bo predstavil likovni kritik Dejan Mehmedovič.

NAGRADNA KRIŽANKA
U9M\f.H\ /Hk¥ NA
/A'»< OMlj
CAf.U MAI MIKA
ni DO NASPROTJI iVIOSKI
SEGLJIV .TIHI (I I IT f W Л r VZOR F ONIJE HANSSON
RIMSKI CESAR
"BODICE"
MA SREDINA JAHALNIH OVCf ŠKORNJIH
>RF BWNIK /A UST
K RAI CARJF V,
šestica
PISEC ROMANA
ЛН1ЛНЛ < ClAUOE)
O/MAKA
LETVE
ОГ L A Air A
KARL ERJAVEC
PIANIST P0G0RELIĆ
OZNAKA OGULINA
ANŽEJ DEŽAN
MESTO NA SARDINUI INDUSTR KRAJ PRI SARAJEVU
JESENI
SE KRAJŠA
NA VIŠJE MESTO
ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR)
ŠALA
2. OSEBA MNOŽINE
ENAKI ČRKI
KRAJ PRI OPATUI
PUŠKOMITRALJEZ IZ PARTIZANSKE PESMI HEJ, BRIGADE
"SS^I®
» Več kot čistilnica «
Izžrebani nagrajenci križanke št. 11:
-Sebastjan Bordon, Portorož -Vladimir Rot. Ljubljana -Zinka Dvorak. Portorož
Izžrebani bodo o nagradi pisno obveščeni!
Rešitev križanke št. 11 (vodoravno): Anam, Pudgar, Gabi, agrafa, pohan, Suez, Bernardin-ska, znamenitost, valeta, medvedka, L, adapter, kraki, remi, petrolej, Kras, okončnina.
Nagradni razpis št. 12: Pravilno rešeno križanko pošljite do 20. oktobra 2006 na naslov: |me jn priimek KS Portorož, Obala 16, 6320, Portorož, s pripisom »Nagradna križanka«. Pokrovitelj »Več ulica kot čistilnica MARE« bo med srečne izžrebance razdelil tri enakovredne nagrade: bon Kraj...................
za kemično čiščenje ter nogavice priznanih proizvajalcev.	Davčna številka:

knjigarna libris nagrajuje
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje v prejšnji številki je: PIKA NOGAVIČKA. Knjižno nagrado prejme MERI HUSANOVIČ iz Pirana. Čestitamo!
Za vas, dragi bralci, imamo nov izziv. Nedavno je pri založbi Libris izšla knjiga z naslovom Brkinske dobrote an buot in denes. Knjiga, bogato opremljena z barvnimi fotografijami, je pravzaprav etnološko in kulinarično popotovanje po Brkinih. Za katerega avtorja gre? V pomoč vam bo morda podatek, da je pri založbi Libris doslej že izšlo nekaj knjig tega avtorja: Kraška hiša in arhitektura Krasa, Kras: kamen in življenje ter Knjiga o notranjski kuhinji in drugih rečeh. Odgovor napišite v spodnjo rubriko in ga do petka, 20. oktobra pošljite na naslov: Knjigarna Libris, Trg bratstva 9, Piran. Žrebanje bo v ponedeljek, 23. oktobra ob 18. uri v knjigarni Libris. Izžrebani bo prejel knjižno nagrado.
Odgovor
Ime in priimek Naslov
PORTOROŽAN - Številka/ Numero 9-10* Oktober/ Ottobre 2006 * letnik/ anno XVI* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 850* izdajatelj in ustanovitelj KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/ COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 01290-6450836431 Naslov uredništva/ L'indirizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož/ Lungomare 16, 6320 Portorose* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. ur), Mitja JANČAR (odg. ur), Andrej ŽNIDARČIČ (tajnik), Livija SIKUR ZORMAN, Nada KOZINA, Heidi MIKUŠ* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/ stampa: PIGRAF d.o.o. Izola* izhaja: mesečno* naklada: 3.000 izvodov* cena: 0 SIT* ; tel. uredništva: 05/ 674-0948 ali 674-09-47* e-mail: portorozan@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUEST0 NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja Požar, Špela Pahor, Irena Menih, Dušan Puh st., Rudi Mraz, Andrej Susman, Žare Lipušček, Igor Bizjan, Franjo Frančič, Valter Pikel in še kdo.
SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o.
Prebivalcem občine Piran čestitamo ob občinskem prazniku
np.snm^ f!f$r
AVTOKAMP LUCIJA (ft-МШ AUTOCAMP LUCIA
16/10/06
Dj Lovro Happy Hour 18h 19h 2ar ponudba Piaiii alla griglia Pivske klobase z zeljem Salsiccie con crauli Zabavne igre Divertimenti

17/10/06
Dj Lovro FERAL
in trebušne plesalke e danzatrici del venire Happy Hour 18h - 19h Golaž v kodu s polento Gulash con polenta Ugotavljanje Indovina quanto teže pršuta pesa il prosciutto?
18/10/06
Dj Prile
Študentski žur Party studentesco PETER LOVŠIN & BLOW UP BEL LAM I Pizza Party: 5 ♦ I gratis Zabavne igre Divertimenti
t >'i < j PETER LOVSlN
SAŠO BALANT
KABALEROS
VLADO KALEMBER
Ž A N A
19/10/06
Dj Prile
MATJAŽ JAVŠNIK & VALTER DRAGAN sex. drugs and rock 'n' roll DELLAMI
Predvolilni bobid Bobici prelettorali
neodvisen. indipendente. Happy Hour 18h 19h Zabavne igre Divertimenti
Vsak dan (udi SRECELOV! Vse srečke dobijo!
Vst prireditve poickajo od Ith dalle v sotwio in nedelj (M od I4b dalje V času Ot UKIUbLK 1'ESTi ludl etokuzlviu ponudba PtUGLOI
Ciornalmente LOTTERIA con RICCHI PREMI.
0№ tlorno uilzln allr («f K. uibitlo r donwnicj <№ 14. Nrll ambilo diil llf OKTOflFR FEST »ГГгПа ndniv* ГПГ.РПТ
r TI
L DRAGi
20/10/06
Dj Lovro Vlado Kalevnber KABALEROS Happy Hour I8h I9h Pečenje vola Bue arrosto
Stojnice Mercatino Ugotavljanje Indovina quanto e' dolžine morladele lunga la morladella? Zabavne igre Divertimenti
21/10/06
Otroški program Programma per bambini od I4h dalje dalle ore 14 in poi Dj Lovro BELLAMI 2 ANA
s plesalkami con danzatrici SAŠO BALANT Tekmovanje v pitju pive Gara nel bere la birra po slamici dalla cannuccia Pečenje piščancev Polio arrosto Stojnice Mercatino
22/10/06
Harmonikaši Suonatori di fisarmonica od I4h dalje dalle ore 14 in poi Dj Lovro
Folklorna skupina Gruppo folcloristlco
ŠALTIN, Sv Peter Svetovni prvak v Campione del mondo diatonični harmoniki su fisarmonica diatonica Denis Novato FERAL
Brodet s polento Brodeno con polenta
Stojnice Mercatino Pečeni jagenjček Agnello arrosto
Odojek e maialino arrosto
PROST VSTOP INGRESSO LIBERO
Сј355раГ www.orohloberfcsi.cu % Q@55\>3!C

LOKALNE VOLITVE 2006
PRILOGA
neodvisen.si ^ indipendente.si
Spoštovane občanke in občani!
Naklonite mi nekaj minut vašega časa in dovolite, da vam predstavim, kaj lahko storim za vas in našo raznoliko skupnost s podporo kandidatov za člane občinskega sveta neodvisne liste neodvisen.si.
Kot neodvisni svetnik občine Piran sem v štiriletnem obdobju pridobil izkušnje in spoznal delovanje sistema občinske uprave z vsemi napakami, ki jih prinašajo medstrankarske razprtije. Zato sem in bom ostal neodvisen. Vem kje so ključni problemi in poznam konkretne rešitve. Imam vizijo, znanje, izkušnje in odločen sem delovati za javni interes.
Neodvisni smo za razvoj kraja in ljudi. In ne politike!
Odločitev o kandidaturi sem sprejel s soglasjem svoje družine. Zdaj je moja predanost delu na razpolago vam, prebivalcem občine Piran.
S Vsi vemo, da zgolj volilne obljube niso dovolj, če za njimi ne stoji
S nekdo, ki jih je sposoben uresničiti. Mnenja sem, da naša občina po vseh teh letih neučinkovitega razvoja potrebuje S operativnega in neodvisnega župana, ki bo znal povezovati različne interese. Naš prostor je dragocen in neprecenljiv. Skupaj se moramo boriti za boljšo urejenost, večjo prepoznavnost in uravnoteženost razvoja naše raznolike skupnosti. Prizadevati si moramo za ohranitev in spoštovanje avtohtonih vrednot na poti do lastne identitete - naše originalnosti.
Imejmo vsi prijeten občutek pripadnosti kraju, v katerem živimo, soustvarjamo in sooblikujemo našo skupno prihodnost.
Volivke in volivci krojite usodo razvoja občine. Ne razmišljajmo, kako se bomo razhajali, temveč, kako bomo delovali, živeli in uspeli skupaj. Zato vas vabimo, da se nam s svojim glasom podpore pridružite.
www.neodvisen.si • www.indipendente.si
Za razvoj kraja in ljudi.	Imamo vizijo.
In ne politike!	Uresničimo jo skupaj.
neodvisen.si ty indipendente.si
PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA NA LOKALNIH VOLITVAH 2006
VOLILNA ENOTA I (PIRAN)

Luciano Monica
doc.dr.pedagogike občinki svetnik
Kandidiram, ker občina Piran potrebuje spremembe v upravljanju, da bi lahko prišla do napredka in zato, da ne bi več zaostajala za ostalima obalnima občinama. Spremembe so potrebne v infrastrukturi, v občinskih službah, v turističnih in ekonomskih dejavnostih, v izobraževanju in kulturi. V vzgoji in izobrževanju bi bilo potrebno zagotoviti vsem pomoč pri vključevanju otrok v vrtce, v kulturi pa bolje izkoristiti zmogljivosti Avditorija in oživiti teater Tartini
Natalija Planine
višja vzgojiteljica - svetovalka predsednica društva ANBOT
Ker s funkcijo svetnika lahko izboljšam stvari, za katere se zelo zavzemam: kulturna dediščina, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko povezanost med mladimi in manj mladimi.
Pavel Lovrečič
gostinec
samostojni podjetnik predsednik OOZ Piran
Zavzemal se bom: da se čim prej zgradi garažna hiša pred mestom ob klifu pri sedanji zapornici, oživitev opustošenega in žalostnega mestnega jedra, tlakovanje in popravilo ulic, okrasitev mesta s cvetjem, pomorski promet, solinarski muzej in izgradnjo manjših pomolov po obali naše občine.

Gorazd Senčar
diplomirani ekonomist komercialist
V naši občini je čas za korenite spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Takoj so potrebne celovite rešitve na področju infrastrukture, socialnega skrbstva in dela z mladino. Verjamem, da bomo skupaj s podobno mislečimi z naše neodvisne liste lahko dali podlago za nov zagon ter možnost vsem občanom, da se zaljubijo v svoj kraj.
jL
Šabec Janez
električar
samostojni podjetnik pred. dr. ljubiteljev starih bark
Želim delovati kot neodvisen član na listi neodvisen.si, da bi uprava in vodenje naše občine delovala čim bolje.
Leonida Furman
dipl. ing. prometa
Želim pridobiti izkušnje, znanje in si prizadevati za boljše dni občine. Biti ob ljudeh, za katere vem, da so sposobni uresničiti svoje vizije in jim pri tem pomagati. Želim si pozitivnih sprememb občine. To so: promet v Piranu, rekracija za mlade, razširiti in izboljšati kakovost mladinskega centra, čistoča mesta Piran,....
VOLILNA ENOTA II (PORTOROŽ)		
		V občinski palači je potreben glasen, odločen glas, ki se ne bo ustrašil nobenega; ki ima dovolj trden jaz, da ne bo pokleknil prav pred nikomer in premore dovolj besed, da bo z argumenti prepričeval toliko časa, da bo tudi prepričal - to pa terja znanje, vztrajnost, delavnost in pogum. Še posebej se bom zavzemala za izboljšanje pogojev sobodajalstva, boljšega življenja mladih in starejših prebivalcev.
ü	Andreja Humar Fatorič turistični organizator vodja turističnega servisa	
%	Štefica Kenda dipl. ekonomist vodja račun, servisa	Hočem sodelovati, ker mi ni vseeno kako in v kakšnem okolju bomo v prihodnosti živeli. Gašparja podpiram za župana, ker ve kaj hoče in to tudi uresniči z dejanji in ne samo z obljubami.
	Zvest Apollonio ALU, akademski slikar predsenik društva likovnih umetnikov INSULA	Neodvisna lista »neodvisen.si« je neobremenjena s političnimi predsodki in ima realne načrte za razvoj mesta in podeželja na osnovi naravnega bogastva, tradicije in kulture, ki jo moramo iztrgati iz rok plačancev v institucijah in jo predati v roke ustvarjalcev in umetnikov. Neizprosno se bo borila proti skorumpirani birokraciji in ustvarila prijazno občino za občane.
9 Ји. f*	Gianfranco Giassi komercialist predsednik TD Strunjan	V zadnjih letih se je za Strunjan storilo zelo malo; smatram, da bomo s prisotnostjo predstavnika iz Strunjana lahko dosegli več za naš kraj. Vem, da nam bo tudi župan bolje prisuhnil.
ft	Ana Mlakar dipl. ekonomist študentka na mag. študiju	Preprosto gre za osebni izziv in s tem nove razsežnosti. Želja po takih spremembah, ki jih vsi najbolj potrebujemo. Možnost svobodno vplivati na dogajanje, kar pa seveda pomeni tudi odgovornost. Potrditev, da smo vključeni tudi mladi, gre za zaupanje.
neodvisen.si ж indipendente.si
neodvisen.si je lista neodvisnih občanov občine Piran, s katerimi imamo enake interese in poglede o razvoju naše občine. Odločeni smo delati za javni interes - za dobro vseh nas, ki imamo radi svoj kraj. Ne razmišljajmo, kako se bomo razhajali, temveč kako bomo delovali, živeli in uspeli skupaj.
VOLILNA ENOTA III (LUCIJA)		
E'-Si	£	Gašpar Gašpar Mišič Zavzemal sem bom za razvoj malega gospodarstva in čimprejšnjo odpravo vseh infrastrukturnih poročnik trgovske mornarice ovir, ki so posledica slabega in prepočasnega prostorskega načrtovanja. Nujno moramo zgraditi podjetnik več garažnih hiš na pravih lokacijah in to takoj. Mesto Piran in centralni del Portoroža je potrebno občinski svetnik zapreti za promet in ceste spremeniti pešcem in osebam s posebnimi potrebami prijazne površine, član sveta Obalnih galerij V Luciji moramo zgraditi manjkajočo mestno infrastrukturo in jo povezati z ukinitvijo hrupne ceste.
		Ugo Fonda Gospoda Gašparja podpiram kot kandidata za župana, ker pričakujem, da bo tudi izvoljen. Menim, r univ. dipl. biolog da bi z njim kot z županom občinski svet deloval tako kot mora in ne tako kot sedaj, ko so i občinski svetnik praktično vse pomembne zadeve odločene že na t.i. koordinaciji pred sejo. Tako da mi, ki imamo drugačno mnenje, nimamo nobenih možnosti, da bi z našimi stališči uspeli.
iM		1 Suzana Krajnc S svojo prisotnostjo želim vplivati na pozitivne spremembe občine in verjamem, da se bo to kozmetičarka uresničilo. Nekaj najnujnejših: za mladino je potrebno poskrbeti bolje. Nujni sta knjižnica in mladinski center, starejši občani potrebujejo dom za upokojence, nujna je povezava hotelov in zaledja, obogatitev turistične ponudbe, čistoča kraja...
		Anton Kump Čas je. da dobimo v občini Piran župana z vizijo in energijo, človeka, ki živi in hoče živeti v našem univ.dipl.ing.arhitekture kraju in ki bi svoje delo usmeril predvsem v naš občinski prostor. Gašpar si to želi, in kolikor ga arhitekt in oblikovalec poznam, bo to tudi zmogel.
		' Žarko Sajič Občina Piran razpolaga z izjemnimi naravnimi zgodovinskimi oz. kulturnimi resursi s čimer se ne f mag. ekonom, znanosti more primerjati nobena druga občina v Sloveniji. Žal pa občina že dalj časa stagnira, predvsem na 1 dipl. ekon.. str. ing gospodarskem in kulturnem področju. Neodvisna lista ponuja znanje, izkušnje in veliko pozitivne energije za preobrat v eno izmed najuspešnejših občin v Sloveniji.
J	^^ Petrica Katarina Tamara Zavzemala se bom za izboljšanje kakovosti življenja krajanov in turistične ponudbe s krajevnimi Л dipl.organizator turizma značilnostmi ter za prijaznejši obraz našega kraja. Verjamem, da to lahko uresničnimo s prijateljsko in sposobno družbo kandidatov neodvisne liste neodvisen.si.	
VOLILNA ENOTA IV (SEČA, SEČOVLJE IN VASI)		
љ	Vili Špeh zidar, samostojni podjetnik član sveta KS Sv. Peter predsednik ŠD Sv Peter	Zavzemal se bom za hitrejši razvoj naših vasi. Da bi naši otroci imeli iste pogoje kot v mestu, na področju šolstva, kulture, športa, zabave in turistične ponudbe. Gašpar je človek, s katerim ni potrebno dolgo sestankovati - ON JE ČLOVEK DEJANJ.Taki ljudje se hitro najdemo in se spopademo z vsako težavo. Izpeljemo jo do konca in dokažemo, da je težava težka do takrat, dokler je ne premagamo.
9	Genij Hrvatin gradbenik komercialni direktor	Želim: sodelovati pri sooblikovanju razvoja v občini, bolj učinkovito občinsko upravo, Intenzivnejše investiranje v infrastrukturo in prostorske ureditve, urejenost javnih površin, poudarek na področju obrti in podjetništva, posledično temu nova delovna mesta in razvoj zaledja.
A ШШ	Roberta Peterlin dipl ekonomist	Ker menim, da je potrebno urediti cestni promet v občini, še veliko narediti na področju turizma, predvsem pa omogočiti naši mladini preživljanje kvalitetnejše mladosti. Gospoda Gašparja podpiram, ker se za to zavzema in mislim, da bo to tudi uresničil.
J /	Saša Cepuder Sojič univ dipl pravnik	Kandidiram na neodvisni listi občine Piran za podporo Gašparju Gašparju Mišiču, ker verjamem v njegove vidike razvoja občine Piran, tako v kulturnem kot gospodarsko-turističnem pogledu. Skušala bi motivirati vse občane, da živijo in tudi sodelujejo na različne načine v turizmu, ki je naša edina gospodarska panoga.
t 5Ш	Denis Bok samostojni podjetnik	Podpiram Gašparja, ker ga poznam in mu zaupam Verjamem v njegovo vizijo razvoja občine Piran, ne samo mest, temveč tudi naših vasi Na probleme, kateri pestijo nas, vaščane, bom redno opozarjal in se trudil za njihovo rešitev. Kot svetnik se bom zavzemal, da se kolesje na vasi končno premakne.
Združenje civilnih iniciativ občine Piran tlnione delle iniziative civiche del comune di Pirano
neodvisna lista
za socialno pravičnost in solidarnost
za univerzalne vrednote dobrega:
poštenost, odkritost, strpnost, etiko odgovornosti
za sonaravni razvoj in kvaliteto bivanja: za čisto in zdravo okolje
Prizadevanje vseh, ki smo se združili v Deteljici, je za in zaradi ljudi: za vsakega posameznika kot za celotno skupnost. Smisel našega delovanja je dobrobit, je sreča za čim večje število ljudi in ne samo za peščico. Naj politika ne bo kot bojno polje za prevlado različnih interesov družbenih elit, kjer zmagajo močnejši in bolj brezobzirni. Zavzemamo se za demokracijo »od spodaj«, iz civilne družbe, ki jo tvorijo: posamezniki, gospodinjstva, najrazličnejša združenja in društva, spontane oblike združevanja, katere izhajajo iz dejanskih potreb in zanimanja ljudi, podjetniške iniciative... Deteljica se zavzema za avtonomni položaj civilne družbe in za njeno enakopravno sodelovanje pri odločanju o javnih zadevah. Pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem razvoju naših krajev, potemtakem o naši in usodi naših otrok, ne morejo in ne smejo prevladati samo strankarski interesi, interesi velekapitala, ali celo špekulantov in mešetarjev. O naši občini, o nas samih imamo pravico odločati sami!
pO SKUPAJ LAHKO VELIKO NAREDIMO, PRIDRUŽITE SE DETELJICI! ZDAJ JE PRILOŽNOST, DA S SKUPNIMI MOČMI KAJ SPREMENIMO. SKUPAJ ZMOREMO!
deteljica
trifogtio
/druženje civilnih iniciativ občine Piran
Vnione delle Iniziative civiche de! comune di Pirano
Neodvisna kandidatka Deteljice za županjo občine Piran s podporo Zelenih Slovenije-Zelenih Pirana in SDS, občinskega odbora Piran:
Nada KOZINA, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predsednica sveta Krajevne skupnosti Portorož, ljubiteljica kulture, ustanovna članica društva Prijatelji zakladov svetega Jurija in Društva za trajnostni razvoj Istre, članica uredništva Portorožana, doma na Šentjanah, poročena in mati dveh že odraslih otrok:
»Piranska občina ima tisočletno tradicijo trdne socialne skupnosti. Nadaljujmo jo!«
PODPRIMO PRIZADEVANJA DETELJICE, DA BO JAVNI INTERES IMEL EDINO VELJAVO! DETELJICA SI TI, SEM JAZ, SMO VSI, KI NAS ZDRUŽUJEJO VREDNOTE DOBREGA: NAJ SE ZA SKUPNO DOBRO UVELJAVI NAJBOLJŠE, KAR JE V POSAMEZNIKU!
Cp RAZVOJ ZA VSESTRANSKI NAPREDEK NE DOPUSTIMO, DA NAS KOLONIZIRAJO, PREPREČIMO, DA BI BILI TUJCI V SVOJEM KRAJU: BODIMO GOSPODARJI V SVOJI OBČINI.
Kandidatke in kandidati na listi Deteljice za člane sveta občine Piran, od leve proti desni smo: v prvi vrsti Livija Sikur Zorman in Zvonko Sadar, stoji Hedi Mikuš, v drugi vrsti so Dušan Puh ml., Nada Kozina, Dušan Puh st. in Mitja Jančar, v tretji vrsti si od leve sledijo Feliks Benko, Pavel Lokovšek, Vladimir Vinčar, Nataša Carnelutti, Andrej Žnidarčič, v zadnji pa Jolanda Bastjančič in Žare Lipušček. Na fotografiranje niso utegnili Amalia Petronio, Valter Pikel, Sonja Požar, Jana Korošec, Egidij Markezič, Ljubo Roje in Da mir Gregorič.
V občinski svet občine Piran na neodvisni listi Deteljica kandidiramo pod zaporedno št. 14:
Volilna enota 2:
Nada KOZINA, univ. dipl. ekonomistka, dosledna in pokončna zagovornica javnega interesa; Valter PIKEL, univ dipl. ing. arhitekture, ljubitelj Istre, njene tradicije in vrednot; Heidi MIKUŠ, samostojna podjetnica - svetovanje v turizmu, sobodajalka, katehistinja: za skupno dobro, sožitje in sodelovanje občanov; Mitja JANČAR, tajnik slov filatelistične akademije, soustanovitelj in odg. urednik Portorožana: samo spremembe vzpodbujajo razvoj; Dušan PUH st., univ dipl. pravnik, član sveta KS Portorož, partizan, zagovornik zakonitosti;
Občani in prostor sta največji kapital naše občine.
Volilna enota 4:
Žarko LIPUŠČEK, oblikovalec: za dosedlno uveljavitev deklaracije Zelena občina Piran; Jolanda BASTJANČIČ, kmetovalka: za Sečovlje s prihodnostjo; Egidij MARKEZIČ, kmetijski tehnik: za ohranitev kmetijskih in gozdnih površin; Ljubo ROJC, grafični oblikovalec: za razvoj v sožitju s človekom in naravo; Damir GREGORIČ, strojni tehnik: za mladim družinam naklonjeno občino; C o Dober gospodar ne zanemari nobene možnosti.
Zaupaj Deteljici, voli številko 14.
Volilna enota 1:
Nataša CARNELUTTI, glasbenica s Piranom v srcu, Feliks BENKO. politolog: za spremembe, da bi vsi živeli boljše; Vladimir VINČAR, ribič, s telesom in dušo povezan z zemljo in morjem; Amalia PETRONIO, bibli-otekarka z neizčrpnim znanjem o umetnosti in lepem; Zvonko SADAR. revirni gozdar, za katerega je narava »zakon«; Pavel LOKOVŠEK, ing. prom. tehnologije, od vedno povezan s svojim mestom: občina, to smo mi, prebivalci;
Kakšen bo človek v prihodnje, nam pove njegova preteklost!
Volilna enota 3:
Livija SIKUR ZORMAN, univ. dipl. novinarka, članica uredništva Portorožana: za osvobojene medije, ki razkrivajo resnico, za občino na strani ljudi; Dušan PUH ml., referent za tnžno komuniciranje, vrhunski jadralec: za zdrav razvoj mladine, med zadovoljnimi mi občani se bodo tudi turisti počutili dobro; Sonja POŽAR, komercialistka, dolgoletno humoristično pero Portorožana: za solidarnost med ljudmi: bodimo prijazni in dobri do ljudi, ki nam križajo pot: Jana KOROŠEC, univ. dipl. arhitektka: za razvoj prostorski z vrednotami naravne in kulturne dediščine, ki bo človeku omogočal najkvalitetnejšo kulturo bivanja; Andrej ŽNIDARČIČ, novinar, urejevalec Portorožana: za kakovosten prosti čas;
Temelj demokracije (ljudovlade) je '" odgovornost.
Kandidati Deteljice v svete krajevnih skupnosti občine Piran
KS PIRAN:	Nataša Carnelutti, Milijana Te nt or Feliks Benko, Vladimir Vinčar Pavel Lokovšek:
/a Hirati, kjer bodo ljudje ostajali... KS PC )RTOROŽ: Nada Kozina, Heidi Mikuš Jakob Čemažar, Mitja Jančar, Valter Pikel Dušan Puh st.: /a kraj, kjer krajani ne bomo tujci, za Portorožana, časopis ljudi za ljudi, ki hočejo resnico KS LUCIJA	Jana Korošec, Dušan Puh mL:
/a Lucijo naše obmosrko mesto, za hram kulture KS SEČOVLJE Jolanda Bastjančič, /are Lipušček, Egidij Markezič, Damir Gregorič:
/a urejeno infrastrukturo, za Sečovlje, kjer bodo mladi radi pognali korenine
^D Deteljica je na tvoji strani, bodi list Deteljice!

SDS
22 oktobra 2006 gremo na volitve. Prctrgajmo rdečo nit. Oddajmo naš glas:
>	Za občino po meri domačinov in za domačine Da bomo domačini končno prvi v vrsti in prvi na vrsti.
>	Za dejanja, brez praznih obljub
>	Za občinsko upravo, ki bo prijazna, strokovna, dobro delujoča in poštena.
>	Za to, da bo skrb za mlade družine prioritetna naloga, da bodo vrtci cenejši in z urnikom prilagojenim dejanskemu delovnemu času staršev.
>	Za primerno oskrbo starejših občanov in izgradnjo doma starejših občanov na ustrezni lokaciji.
>	Za smotrno investiranje občinskih sredstev, ker je denar s katerim občina razpolaga naš
denar. Zato, da bomo videli kam gre denar in to občutili v boljših pogojih bivanja in dela.
> Za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov.
>	Za oživitev Pirana s smiselno prometno ureditvijo starega mestnega jedra, z izgradnjo garažne hiše v mestu ter s sprejemljivimi pogoji za poslovanje trgovin in gostinskih lokalov.
>	Za ponovni razcvet našega turizma. Za odstranitev tovornega pristanišča iz Portoroža in preureditev območja pri skladiščih soli v turistično kulturni in športni center.
>	Za boljšo komunalno opremljenost celega območja občine, za dokončanje čistilne naprave v Piranu, za boljšo organizacijo odvoza odpadkov.
>	Za to, da bo morska obala zares javno dobro, da bo dostop do morja povsod prost in brez ovir.
>	Za ureditev kolesarskih in pešpoti, sodobne knjižnice v Luciji,komunalnih privezov...
To si krajani piranske občine zasluzimo in zato upravičeno zahtevamo.
4

Kaj želim ponuditi ?
vsem varen dom;
mladim prostore in okolje, v katerih bodo lahko ustvarjali;
otrokom in družinam atraktiven družabni program s parki in urejenimi igrali; starejšim možnost uživanja jeseni življenja; nova delovna mesta, da sposobni in pametni ne bodo odhajali v Ljubljano in Evropo; čisto in zeleno okolje z izgradnjo kolesarskih poti in ozelenitvijo površin; v Luciji "pametno hišo ", kjer bi bilo znanje moč; ohranjanje in bogatenje kulturne dediščine; stanovanja za mlade družine;
neformalni"svet modrih, " ki bi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem pomagal sooblikovati prihodnost naše občine; urejen promet v Piranu;
na Fornačah zelena pljuča Pirana z drevoredom in plažo.
za župana
Miro Brkovič
Podpiramo sposobne
Podpora: prof. dr. Marko Pavliha s skupino volilcev
strankamladihslovenije	V .
шаВтЊТТГ«
2S • : ve
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA
za dan
Volilna enota it 1
1.	Matjaž Ukmar
2.	Jana Tolja
3.	Bruno Cendak
4.	mag. Igor Јапех Zajec 3, Vida Flego
6. Sala Hajdarevlt
If^ll
Volilna enota it. 2
1.	mag. Klavdlj Mally
2.	Anton Kovica S.Milena Oblak Juh
4.	Robert Smrekar
5.	Ingrid Flkfak Vergollnl
Volilna enota it. 3
I.Saiošraml
2.	Darij Barr IIa
3.	Lea Seviek Buterin
4.	Egon Magllca
5.	Lidija Dodlg
6.	Rado Bedene
Volilna enota it. 4
1.Danica	Dodič
2.	Tomaž Sorgo
3.	Boriš Zaje
4.	Meta Kocjančli
5.	Zlatko Paialli
s
Združujemo Za Prihodnost
Ж T	••	•	v	■ v •
Nova energija za razvoj nase občine
Pirančani! Vaš glas Zvezi za Primorsko piv meni takojšen začetek gradnje velike garažne hiše. ki ho rešila prometni kaos v mestu. Z novo logistiko bomo veliko bolj zadovoljni, Tartinijev trg pa ho zaprt za promet. Okolje homo preselili s Fornač in zaključili posodo hitev čistilne naprave. Piran bo hitro dobil optični kabel, naredili bomo vse, da se življenje vrne v mesto. Zagotovo bomo dobili trgovino s prehrambenimi in tehničimi izdelki. Kompleks na lokaciji stare bolnišnice bomo oživili in Piran očistili nesnage. Spet bo čisto in varno mesto. Kot neodvisni svetnik na listi ZZP se bom boril za vaše interese, za nova delovna mesta. Hočemo več in boljše turiste, zato bom zagovarjal ureditev začasnih dnevnih privezov ob obali za navtične turiste. Če boste glasovali zame, bopte podprli moj slogan: Piran bomo vrnili Pirančanom!
Portorožani! Kot vaš
predstavnik v občinskem svetu se bom odločno zavzemal za odstranitev srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu, gradnjo Doma vodnih športov na Bernardinu, ureditev obalnega pasu, obnovo lokalnih cest, pešpoti in kolesarskih poti. Skladiščem soli bomo vdahili novo namembnost z zanimivimi vsebinam za krajane in obiskovalce. V občini potrebujemo tudi družinske hotele, zato jih bom podpiral. Poseben poudarek bom namenil razvoju turizma, a po meri vseh krajanov. Pridobili bomo nove plažne površine, zagotovili bomo javni red in mir, iskali bomo možnosti povezovanja javnega sektorja z zasebnim, kar bo prineslo multiplikativne
Andrej Babnik
V
Marko Gorenje
sinegijske učinke. Plaža bo lepe urejena in varna tudi ponoči. In. dragi Portorožani. spet bomo imeli Portoroško noč kot osrednjo turistično prireditev. Seveda na primerni kulturni ravni.
Lucija je mesto. Vanj bomo zasnovali, umestili in zgradili mestno središče. Krajanom bomo dokončali športni park, zgradili bomo knjižnico. balinišče in tržnico. Obrtno cono bomo infrastrukturno opremili in jo namenili domačim obrtnikom. Dom starejših občanov bo res namenjen domačinom in jamčimo, da bo dokončan v zakonskem roku. Število legalnih parkirnih mest v Luciji bomo povečali. Prevetrili bomo projekt Marina City in poiskali sinergijo z obrtnim in turističnim razvojem. Nova glavna cestna infrastruktura bo načrtovana tako, da Lucije ne bo vnovič delila. Nasprotno, prizadevali si bomo, da bi celo odstranili (premestili) del sedanje glavne ceste v centru Lucije. Vaš glas za listo Zveze za Primorsko bo to vizijo dejansko omogočil.
Zaledje Portoroža in Lucije je velikokrat pozabljeno. V Zvezi za Primorsko zagovarjamo celovit razvoj vseh delov občine. Zato bomo v štirih letih korenito obnovili ceste do vseh vasi, vključno s pločniki, kolesarskimi in pešpotmi ter javno razsvetljavo. V vaseh želimo več kmečkih turizmov, kar bo izboljšalo vaš standard. Zagovarjali bomo pravico prebivalcev, ki so blizu smetišču, da jim pripada renta. Letališko stezo bomo podaljšali za pristanek letal do največ 50 potnikov. Čez štiri leta bomo imeli tudi golf igrišče. Zagovarjamo nastanek obrtne cone za naše obrtnike v Sečovljah tik ob avtocesti do mejnega prehoda Dragonja, ki mora biti zgrajena pred avtocesto do Lucije. Naredili
bomo vse. da bomo naposled uredili razmer v kanalu svetega Jerneja. Naj se ve. kdo pije in kdo plača. Za uresničitev teh načrtov pa potrebujemo vaš glas za listo ZZP
Kandidati za Občinske svetnike v občini Piran
Volilna enota I. Piran
Bojan Golob. Grajska 8. Piran Majda Del Giusto. Igo Gruden 5, Piran Marinko Bajec. Galilejeva 12, Piran Silva Ćervar, Engelsova 2, Piran Bogdan Babnik. Regentova 19, Piran Bruna Verbanac. Grudnova 11, Piran
Volilna enota II. Portorož Andrej Babnik, Strma Pot 13, Portorož Roberto Mohorič, Šentjane 21, Portorož Ivana Eller, Sončna pot 42, Portorož Anton Kovaćić, Obala 25, Portorož Karel Bole. K sončni poti 1, Portorož
Volilna enota III. Lucija Marko Gorenje. Podvozna 2, Lucija Mitja Troha, Lucan 18D, Lucija Maksimiljana Troha. Lucan 18D, Lucija Mitja Margon, Čokova ulica 5, Lucija Marinko Zlatic. Liminjanska 22, Lucija Nataša Čendak. Vinjole 4, Lucija
Volilna enota IV. Zaledje Bogdan Lulik. Seča 76/A, Portorož Bojan Udovič, Parecag 173/A, Sečovlje Nina Medved. Parecag 6/A, Sečovlje Silvester Opara. Sečovlje 37, Sečovlje Gvido Mahnič. Dragonja 111. Sečovlje
ZVEZA ZA PRIMORSKO
ilnrnikC
ulik
za župana - per il sindaco
Bogdan Lulik je dobra izbira za župana
Spoštovani soobčani!
Če boste glasovali zame, se bo občina razvijala bolj enakomerno kot doslej. Do vasi bodo vodile lepše ceste, v Sečovljah bomo postavili obrtno cono. Podjetniki in obrtniki se bodo vrnili k nam in možnost zaposlovanja se bo povečala. Strunjan in Šentjane bomo priključili na kanalizacijo in s tem še povečali našo ekološko osveščenost. Razvoj turizma vidimo v dvigu kakovosti. Zato bomo bolj kot doslej skrbeli za spoštovanje odlokov o javnem redu in miru, plaža ne bo več najbolj temni kotiček Portoroža. Navtični turisti bodo v poletnem času imeli vsaj 70 začasnih privezov več in nam ne bodo več bežali na Hrvaško. Piran bo naposled dobil dovolj veliko garažno hišo, v staro mesto se bodo vrnili trgovci. Naši vrtci bodo cenejši, turizem bomo razvijali tudi na vaseh. Piranska občina bo eden izmed stebrov nastajajoče Primorske regije. Občinske službe bodo delovale bolj učinkovito in vaš, davkoplačevalki denar bomo trošili bolj preudarno in racionalno.
Ker jaz, Bogdan Lulik, in Zveza za Primorsko združujemo za prihodnost.
edina prava primorska stranka
CL. CL
prihodnost v dobrih rokah il futuro e in buone mani
županjp Pirana per il Sindaco di Piranfc š
NLB Stanovanjski kredit je načrt za prihodnost.
Pri nakupu, gradnji ali obnovi svojega doma niste sami. Ob strani vam stojimo z NLB Stanovanjskimi krediti, ki so zdaj še bolj prilagodljivi ter vselej upoštevajo vaše zmožnosti in želje. Najamete jih lahko v evrih ali švicarskih frankih. Z željo, da v svoj novi ali prenovljeni dom vnesete še več topline in udobja, vam ob najemu NLB Stanovanjskega kredita
do konca oktobra podarimo dveurni posvet z arhitektom. Dodatne informacije in informativne izračune najdete na www.stanovanjskikredit.si.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v Poslovalnici Lucija, Obala 112, Portorož ali nas pokličete na tel.: 05 617 51 02.
nlbO
www.nlb.si