BpeOMoD« In ibbM«mtnl« poetale Poštnina plačana f »otovlnl
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir. za Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10349 za inserate.
Podrninieai Novo me« t o.
Izključna pooblaSčenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega Izvora: Unione Pubblieiti Italiana Milano.

VENEC
Izhaja Tiak dan (jutra) mu ponedeljka la dneva po praznik«.
g Uredolltvo la opravo« Kopitarjeva 6, L|obl|«na. g S Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | =	Telefon 4001—<005.	:
Abbonamentl: Me«® 12 Ure; Estero, me-•e 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.l Lubiama 10.650 per tfli abbo-namentir 10.349 per le inserzioni.
F11 i a 1 e t j Novo mesto.
Concessionaria escluslva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano.
Vojno poročilo st. 731
Sovražni protinapadi strti
Včeraj je bilo v Libiji sestreljenih 37 angleških letal - Od 26. do 31. maja so Angleži izgubili skupno 86 letal
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Poskusi sovražnih protinapadov v Marina-r i k i za osvoboditev obkoljenih oddelkov so bili odločno strti. V teh bojih je oklepna divizija »Ariete« prizadela nasprotniku težke izgube. Zajetih je bilo novih 57 tankov.
Intenzivno delovanje italijanskega in nemškega letalstva. Osna lovska letala so uničila v ccli vrsti zmagovitih spopadov 33 letal, 4 pa protiletalsko topništvo.
Tako je sovražnik od 26. do 31. maja izgubil skupno nad libijskim bojiščem 80 letal, več desetin letal pa je bilo uničenih na tleh.
V bombnih napadih na oporišča v M i -rab bi in Ca Veneziji so bili vojni cilji ' ponovno zadeti. V dvobojih z našimi lovci sta bila sestreljena dva »Spitfireja«.
Preteklo noč jc angleško letalstvo v zaporednih valovih z znatnimi silami izvdlo nov napad na mesto M c s s i n n, Med civilnim prebivalstvom je eden mrtev in 13 ranjenih. Znatna škoda je nastala nn nekaterih zgradbah, med katerimi je tudi bolnišnica »Principe di Picmonte«, kjer jo bilo 40 ranjenih.
Dvn bombnika, ki jih je zadela protiletalska obramba, sta padla v morje med Vil I « San Giovanni in K i v i e r n del F n r o. Neko drugo pa med G a 11 i n o in C a t o n o.
Rim, 1. junija. AS. Admiral pomorskega oddelka, sir Covvan, ki ga našteva včerajšnje uradno vojno poročilo med ujetniki pri olenzivi v Cirenajki, je bil kakih 15 mesecev v Egiptu. V trenutku, ko je bil zajet, 6e je nahajal pri tretji indijski brigadi. Med svetovno vojno 1914/18 je poveljeval neki pomorski eskadri v Baltiškem morju, kjer se je nahajal na bojni ladji »Princes* Royal«. Poveljeval je tudi bojni ladji »Hood« (42.000 ton), ki je bila v 6edanji vojni potoppljena.
Madrid, 1. junija. AS. Za potek bitke v Libiji je zelo zanimiva izjava generala Ritschie-a, ki je dejal, da 6e dobro zaveda zelo resnega položaja svojih čet. Agencijo Reuter zelo 6krbi navzočnost velikega števila nemških tankov na Kreti in pa dejstvo, da Osne sile poppolnoma gospodarijo na poti med El Gazalo in Acronio. Angleški krogi so zelo nezadovoljni, ker angleška mornarica ne more preprečiti številnih konvojev, kateri prinašajo pomoč Osnim četam.
Svetovni tisk o govoru ministra Ciasia
Vsi listi poudarjajo neomajno voljo Italije do končne zmage
Berlin, 1. jnnija. AS. Ponedeljski listi obširno pišejo o govoru italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v senatu. >Viilkisclicr Be-©bachter« predvsem opozarja na pomembno ploboko in nespremenljivo voljo do borbe /o Končno zmago, ki navdaja italijansko ljudstvo. Italija se vedno močneje trudi za neizogibno zmago. Dve leti bo skoraj, odkar je Italija v vojni in njen delež za skupno stvar je že dokazan in izpričan v dolgi vrsti zmagovitih dejstev, ki so že ustvarila osnovo za bodočo imperialno soudeležbo Italije pri reorganizaciji velikih evropskih in afriških prostorov. Italijanska vojska in italijansko ljudstvo slu v sklopu trojne zveze že izpolnila zelo važne naloge in italijanski delež v borbi je zgodovinske vrednosti. Pri izpolnjevanju teh nalog so Italijani polni vdanosti svoji nalogi, sloje visoko in navdušeno, povsod dokazujejo svoio voljo za borbo.
Podobne komentarje posvečajo govoru zunanjega ministra grofa Ciana tudi »Zwiilf Uhr Blatt«, »Morgen|10st« in »Montag«. »Diplomat-sko-politična korespondenca« piše, da so izjave grofa Ciana dale svetu zopet priložnost jKimisliti na nepreklicne temelje in določene cilje italijanske politike, ki so jasno razblinili otroško igro sovražne propagande.^ katera je zaman skušala popolnoma v napačni luči prikazati Italijo in njeno vlogo z ozirom na njene zaveznike. Li6t je podčrtal predvsem odločne besede grofa Ciana. dn je Italija trdno pripravi jena lioriti se z Angiijo povsod, kjer koli se ji bo ponudila priložnost napasti jo. »Diplo-matsko-politična korespondenca« kaže tudi na tisti del govora, kjer grof Ciano očrtuje politiko Washingtona ter strašne posledice, ki jih je trojna zveza s trdimi udarci povzročila Ameriki, dočim zo Združene države v zvezi z boljševizmom, smrtnim sovražnikom vsake civilizacije upali, da bo ta vojna preprost vojaški pohod. .
Ko je nato glasilo nemškega zunanjega ministrstva očrtalo vlogo Italije v borbi proti boljševizmu, je pre-lo na konstruktivno politiko, ki jo uvaja italijanska vlada na Balkanu, osvol>ojonom grozeče boljševiške nevarnosti. Na koncu list še omenja, kako je italijanski zunanji minister grof Ciano zatrdil solidarnost dveh velikih zavezniških narodov in njunih voditeljev, ki predstavlja popolno zagotovilo za zmago.
Sofija. 1. junija. AS. Govor grola Ciana v senatu so objavili vsi bolgarski listi v zelo obsežnih izvlečkih, kakor jih je javila agencija Štefani in to z velikimi naslovi na prvih straneh. Listi podčrta-vajo v govoru zlasti izvajanja, ki se nanašajo na hotenje Italije, prispevati v še večji meri k borbi proti boljševizmu v skladu z lastnimi silami in borbeno voljo. Z velikim poudarkom 6o objavili tudi izjave grofa Ciana o italijanski politiki na Balkanu in o možnosti razvoja italijanskega prometa proti Egejskemu in Črnemu morju preko prijateljske Bolgarije, 6 katero ima Italija zdaj skupne meje. List »Caria« objavlja govor na irvodnišketn mestu pod naslovom na petih stolpcih »Italijanska politika na Balkanu«. List »Utro« je imel naslov na štirih stolpcih »Ciano o italijanski zunanji politiki. — Italija v 6redini balkanskega polotoka«. Govor italijanskega zunanjega ministra je vzbudil veliko zanimanje in je napravil najbolj ugoden vtis v sofijskih političnih in novinarskih krogih, ki poudarjajo, da 6tvama in dinamična italijanska po-ltika blagodejno vpliva na konsolidacijo balkan-6keg položaja.
Bukarešta, 1. junija. AS. Listi objavljajo z velikim poudarkom dolge izvlečke iz govora Ciana, ki ga je imel ob priliki sestanka senatnega odbora. »Cuventul« je imel na članku naslov »Govor grola Ciana o sedanji fazi svetovne vojne«, list »Viata« naslov »Borba Italije za novi evropski red«, »Atteacia« pa naslov »Sovražniku bomo zo-peretavili še ostrejšo borbeno voljo«.
Boji v Kitajski
Tokio, 1. junija. AS. Japonske sile, ki 60 zasedle prestolnico kitajske province Junan ter Kinhvo in Langhi, važni strateški središči v provinci Cekiang, napredujejo od teh mest dalje v notranjost in zasledujejo umikajočega se sovražnika. Drugi japonski oddelki so zasedli Tangki6-gien, važen kraj na železniški progi med Hangho-vom in Kianghamom.
Bangkok, 1. junija. AS. Izvedele 60 se zanimive podrobnosti o zmagovitem vkorakanju tajskih oddelkov v Ken Kuiig, prestolnico province Šan. V provinci Šan so 6e na japonski 6trani borili izključno le Siamci. Provinca Šan leži v vzhodni Birmi južno od kitajske province Junan ter 6evero-
Zanimiva razprava v Sofiji
Sofija, 1. junija. AS. Pri vojaškem sodišču v Plovdivu se je začela razprava zoper skupino 30 komunistov, ki so z.orožjem napadli koncentracijsko taborišče drugih komunistov, da bi jetnike osbovodili. Pri poskusu je bil neki bolgarski policist ubit. Državni pravdnik zahteva za poglavitne obtožence smrtno kazen, za druge pa manjše kazni.
Madžarski vohuni obsojeni
Budimpešta, 1. jun. AS. Voj. sodišče v Budim-Budimpešti je obsodilo 9 ljudi, skoraj samih Judov, ki so bili obtoženi vohunstva v kor;st neke tuje države. Obtoženci so dobili od 10 do 15 let prisilnega dela.
Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimpreje
poslužiti.	Uprava »Slovenca*
zahodno od Francoske Indokine. S strateškega stališča je v tej provinci teren zelo težak, ker je zelo gorat in brez cest. Sovražnikovi oddelki 60 bili na tem odseku zelo dobro oboroženi.
Tokio, L junija. AS. Li6t »Niči-niči« objavlja popročilo japonskega poveljstva v Birmi, da 60 očiščevalne bitke v Birmi končane. Cangkajškov poskus, prodreti japonske postojanke ob reki Nu v zgornjem teku reke Salveen, 6e je v celoti izjalovil. Kitajska armada, ki je pprišla na pomoč generalu Tulimingti, poveljniku 5. armade v gozdni pokrajini Miytnieni, je popolnoma odrezana od Junana.
Krajevni nemški napadi
Letalski napad na Sebastopol — Nad Rckavsko obalo uničenih 19 letal V povračilo za teroristični napad na Koln je bil bombardiran Canterbury
Hitlerjev glavni stan, t. junija vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem bojišču je bilo uspešno izvedenih nekaj krajevnih nemških napadov. Osumljeni nasprotnikovi napadi so bili odbiti. Letalstvo je z velikim učinkom obdelovalo vojaške cilje v mestu in pristanišču Sebastopol.
V	vodah pri M u r m n 11 s k u so strnio-plavna lctnln z bombami poškodovala dve veliki hojni ladji.
V	Severnf Afriki so bili odbiti angleški protinapadi z visokimi izgubumi zn sovražnika. Včeraj so nemški in italijanski lovci v zračnih bojih sestrelili 24 angleških Mal. V dosedanjih trdih bojih so nemške in italijanske čete znjele nad 20(10 ujetnikov ter uničile ali zaplenile nad 350 tankov, 53 topov 111 številno drugo vojno gradivo.
Včeraj je sovražnik izgubil nad Rokav-s k o o b o I o 19 letal.
V	povračilo za teroristični nnnad na Koln je nemško letalstvo z močnimi skupinami bojnih letal zadnjo noč bombardiralo s tisoči razdiralnih in pa rušilnih bomb škofijski sedež C n n t e r b u r y. Iz nizke višine 111 pri dobri vidljivosti so letalske skupine zapazile velike požare.
Posamezna angleška letala so v noči nn 1. junij izvedla neučinkovite strahovalnc polete v zahod n o nemško |>odročje.
Boj proti angleškim in severnoameriškim ladjam je bil v mesecu maju posebno uspešen. Vojna mornarica in letalstvo sta potopila 170 sovražnih ladij z 924.400 tonami. Poleg tega so bombe s torpedi poškodovale 66 ladij.
Pri teh uapehih so imele posebni delež podmornice, ki so, kakor je bilo že objavljeno v posebnem izrednem vojnem poročilu, potopile 140 ladij s 767.400 tonami.
Pri zadnjih bojih na K e r č u se je posebno odlikoval podčastnik Kintian, ki je v nekem področju navzlic močnemu sovražnemu ognju sam vdrl v neko votlino in omogočil, da je bilo zajetih 9 častnikov in 650 vojakov.
Pri uspehih nemških podmornic pred obalo Združenih držav se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom kapitana \X'interja.
Pri angleškem letalskem napadu na Koln jc tamkajšnja protiletalska obramba, ne ozirajoč se na lastne izgube, junaško in s posebnim pogumom preprečila razširitev požarov.
Berlin, 1. junija. AS. V berlinskih krogih poudarjajo, da je bilo samo ipri zadnjih napadih angleškega lctulstva na nizozemsko, belgijsko in francosko obalo ter pri terorističnem napadu na Pariz in Koln, sestreljenih 78 angleških letal. 17 letal je sestrelila samo protiletalska obramba nemške mornarice.
Berlin, 1. junija: AS. Kakor poroča nemška uradna poročevalska agencija, je nekaj angleških Ijoinbnikov priletelo nad zahodno nemško obalo. Do zdaj sc še ne ve, če so l>ombniki spuščali ka j bomb. Preteklo noč je močna skupina nemških leto! izdatno bombardirala' neko mesto v jugozahodni Ansrliji.
Berlin, 1. junija. AS. Nemški tisk, ki piše o terorističnem angleškem napadu na Koln, pravi, da je moralo angleško letalstvo drago plačati ta 6voj delikt, če že Reuter 6am priznava, da je bilo med napadom 6e6treljenih 44 letal.
Berlin, 1. junija. AS. Včeraj je nemško letal-
Nemško 1 stvo napadlo sovjetska skladišča na obali Lado-škega jezera ter je poškodovalo štiri tovorne vlake in uničilo 40 tovornih avtomobilov severno od Ilinanskega jezera.
Berlin, i. junija. AS. Vojaški krogi poročajo, da so mogočne nemške letalske skupiue izvedle velik novi napad na Sebastopol. Z bombami
različnega kalibra so bili zadeti vojaški cilji v središču mesta in v pristanišču, kjer je nastala velika škoda. Sovjetska lovska letala so |>osku-šala nemški napad odbiti, toda nemški lovci so so jim zoperstavili ter so tri sovražna letala sestrelili.
Lizbona. 1. junija. AS. Angleška uradna poročevalska agencija objavlja, da je bilo v noM od 30. na 31 maj pri |K>lelih na zahodna evropska mesta sestreljenih II angleških letal.
Berlin, 1. junija. AS. Nemški tisk ironično komentira zadnjo iznajdbo sovjetskega vrhovnega poveljstva, ki je v posebnem vojnem poročilu objavila da se je bitka za Markov končala z dosego določenih ciljev. Ta cilj je bil prehiteli veliko nemško ofenzivo proli Rostovu in Kavkazu, ofenzivo, ki naj bi po pravočasnih obvestilih, ki jih je dobilo sovjetsko vrhovno poveljstvo, sledila takoj za ofenzivo na KerČu. Izredno poročilo objavlja poleni številke o sovjetskih izgubah in njim nasproti postavlja številke nemških izgub. »Montagc piše, da so te številke tako smešne, da se sploh ni treba z njimi bavitl. Stalinova taktika, potvarjati dogodke, se najboljše vidi iz Ti-mošenkovega dnevnega povelja na predvečer so-svetjsko ofenzive. Kakor je znano, je v tem dnevnem |K>velju poveduno, da je icilj lega velikega napada uničenje sovražnika in osvoboditev sovjetskega ozemlja izpod oblasti nemške invazije.
Berlin, 1. junija. AS. Za obletnico bitke pri Skageraku je nemška vojna mornarica objavila novo veliko zmag"). Včerajšnje izredno vojno poročilo poroča iz Hitlerjevega glavnega stana, da so nemške podmornice v zahodnem Atlantiku potopile nadaljnjih 22 ladij s 10.000 tonami. Tako so nemške podmornice v maju potopile skupno 140 ladij s 707.400 tonami.
Berlin, 1. junija. AS. List :Montag« piše o strahovalnem napadu na mesto Koln: >Po kratkem oddihu se je Churchillu zdejo prikladno, da obnovi svoje strahovalne napade na nemško civilno prebivalstvo. Ni dvoma, da jo treba novi angleški divjaški zločin spraviti v zvezo s porazom, ki so ga doživeli boljševizem in njegovi zavezniki pri Harkovu. Jasno je. dn bo Stalin po strašnih udarcih, ki jih je tamkaj dobil, spet ponavljal svoje zahteve. Angleški ministrski predsednik mu je hotel že vnaprej ustreči z drugim vzorcem nadomestka »zahodnega bojišča«, o katerem je znano da ga predstavlja letalska ofenziva. Seveda je tudi to pot izbral najlažje in manj nevarne cilje. Torej ne vojaških naprav, marveč središče mesta K61na. Vnaprej določeni cilji so bili zadeli; med drugim tri cerkve in dve bolnišnici. Churchill — pravi dalje berlinski list — prav dobro ve, kaj ga čaka, šo bolje pa. kaj, čaka angleški narod. Nemčija I10 prav gotovo odgovorila s -še mnogo večjim napadom. Medtem pa je angleško letalstvo svoj zločin drago plačalo. 37 letal je bilo namreč uničenih, »Reuter» sam pa priznava, da se je od napada-jočih oddelkov izgubilo 44 letal. Da bi opravičil visoko število izgub. »Reuterc nesramno govori o ogromnih oddelkih, ki so bil v tem napadu. Resnica jo, da je bilo vpč ko polovica letal, ki 60 napadla Koln, sestreljenih.«
Proglas češke vlade
Praga, 1. jun. AS. Vlada češkega protektorala je predsnočnjim po radiu dala razglas, v katerem pravi med drugim, da so nekateri Čehi, plačani po sovražniku, naredili atentat, ki utegne imeti najhujše posledice za bodočnost češkega ljudstva. Danes se lahko trdi, da je atentat, pri katerem je bil žrtev namestnik nemškega pokrovitelja za češkomoravski protekto-rat, treba pripisati delu Bencša in njegovih pajdašev. V deželi je vladal vzoren mir. tako dn je Nemčija prav na dan pred atentatom sporočila, da so bile razširjene možnosti za češko avtonomijo, ker se prebivalstvo kar najbolje vede.
V januarju letos je tudi Hitler potrdil zvestobo češkega ljudstva do velike Nemčije in storjeni 60 bili vsi ukrepi za obramlio češkega ljudstva pred njegovimi sovražniki. Delo Nem-
Združene države čaka trda bodočnost
Ameriški državljani niso navdušeni za vojno
Rim, 1. junija. AS. Major George Fielding El-liot je objavil v ameriški reviji »Look* dolg članek, katerem piše, da morajo Združene države dobiti i bitke, če hočejo zmagati. Te bitke so: bitka za
tri
proizvodnjo, bitka za prevoz in bitka na bojnem polju. Ce bi sovjetska obramba propadla ali popustila, bi se Združene države izredno težko zo-perstavile Osi v Evropi, na vzhodu in v Afriki. Prav tako bi bilo Združenim državam skrajno težko vojaško nastopiti proti Japonski, če bi bila Kitajska premagana. Major Elliot nato poziva svoje narodnjake, naj resno pogledajo v obraz vsem težavam in naj 6e ne puste premagati od optimizma, ki nima realnih osnov. Nato člankar svetuje najtesnejše sodelovanje med Anglijo, Združenimi državami, Rusko in Kitajsko ter predlaga, naj bi bilo vodstvo celotne svetovne vojne osredotočeno v Wasliingtonu pod vodslvom stalnega vojnega 6veta, ki bi mu bil predsednik Roosevelt. Ni potrebno, da bi bili v tem svetu Churchill, Stalin in Cangkajšek, ampak ie dovoli, če pošljejo vanj 6Voje
zaupnike. Pisec zaključuje švoj članek z ugotovitvijo, da bodo združeni narodi izgubili vojno, če ne bodo zmagali nad Osjo in Japonsko leta 19-12.
V isli reviji piše o notranjem položaju v Združenih državah časnikar Vincenc Sheam ler se pritožuje nad hladnostjo in apatičnostjo ameriškega javnega mnenja ler nad nezadostno protiletalsko obrambo. Pravi, da se člani kongresa ponašajo kakor gledališki igralci, ameriški tisk pa je poln optimizma, da ljudje bolj kupujejo časopisje. Tega žalostnega 6tanja je po njegovem mnenju kriva vlada, ki zakriva resnico in dopušča, da se prebivalstvo vdaja optimizmu. O izgubah nihče ne govori in ljudje mislijo, da je vse dobro. Ce pa ameriški državljan zasleduje zemljevide, bo videl, da ni vse dobro. Mnogi mladi ljudje 6lopajo v javne službe, da bi jim ne bilo treba elužit i v armadi. Časnikar zaključilje, da za vojno ni nikakega navdušenja in da so mnogi milijoni Amerikancev prepričani, da bi bila sovjetska zmaga i\ Združene države bolj nevarna kakor zmaga Osi.
čije na Češkem je bilo kronano z najlepšimi uspehi. Veliko Čehov je bilo rešenih, veliko drugim pa se je položaj izboljšal in vsa država je uživala blagor nemškega pokroviteljstva.
Krivde za to, kar se je zgodilo, ne gre pripisovati ljudstvu, zakaj večina njega se d.isti-plinirano stiska okoli svoje vlade. Toda•kdor bi se hotel postaviti na stran Anglije in njenih zaveznikov, je javni sovražnik češkega ljudstva in bodo z njim tudi tako ravnali. I/dajalec ljudstva je kdor podpira take ljudi in ne dela odločno in z vsemi sredstvi zoper njihovo ro-varjenje. Če hoče češko ljudstvo živeti, ne sme odnehati od naglice svojega dela in se ne sme umakniti iz boja, ki ga je s pomočjo Nemčije začelo za rešitev svoje domovine.
To izjavo so podpisali vsi člani proteklo-ratske vlade.
Izredni turški vojni izdatki
Carigrad, 1. jun. AS. Turška narodna skupščina jo izglasovala zakonski predlog, ki dovoljuje 120 milijonov turških lir za izredne vojne izdatke v letu 1942.
Carigrad, 1. junija. AS. Novi turški proračun vsebuje zakonska določba o precejšnjem povišanju davkov. Povečani državni Izdatki bodo kriti s povišanimi davki na živino, zlasti na izvoz živine z ^iovimi znamkami ter pri pristojbinah za gledališča, ki bodo zvišana za 20 odstotkov. Državni davki na alkoholne pijače ter na tobak bodo tudi povišani in sicer za alkoholne pijače za 37 in na tobak za 31 odstotkov. Trošarine na volno, blago in steklo bodo povišane za 50, na svilo pa zn 100 odstotkov. Davki na kožne izdelke bodo podvojeni.
Policija za protiletalsko obrambo
Berlin, 1. junija. AS. Izvedelo se je, da je maršal Giiring, vrhovni poveljnik nemškega letalstva, izročil službo za protiletalsko varnost voditelju SS oddelkov in voditelju nemške policije. Od 1. junija 1942 bo tak korpus posebni del nemške policije z 'tnenom »policija za protiletalsko obrambo«.
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v avdienci pri sv. očetu
V petek dopoldne, 29. maja, jo sv.,Oče Pij XII. v zasebno avdienco sprejel ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Avdien-ra, ki jo je papež naklonil v svoji zasebni delovni sobi, je trajala eno uro. Nato je ljubljanski vladika sv. Očetu predstavil v sosedni mali dvorani 20 slovenskih duhovnikov in bo-goslovcev, ki študirajo v Rimu. Papež je vsakemu j)osebej dal poljubiti ribiški prstan in mu podelil blagoslov, potem ko se je z vsakim razgovarjal in se zanimal za njegovo delo in študije. Končno je dal še vsem skupaj pa-peški blagoslov, nakar se je 7. objemom poslovil od Prevzvišenega in se prijazno smehljajoč 7. ljubeznivo gesto odstranil v svojo zasebno sobo.
I/. Vatikana je Prevzvišeni odpeljal vso skupino v baziliko sv. Petra, kjer so vsi glasno molili prod Najsvetejšim iu pred oltarjem Device Marije.
Občni zbor Ljubljanske borze
V so!>oto popoldne je bil ob znatni udeležili članov občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Občni z!>or je vodil predsednik dr. SIo-kar Ivan, ki je uvodno (»zdravil zlasti navzo-čnega borznega komisarja dr. Drag. Trstenjaka, predsednika Trg. druživa Merkur g. dr. Kr. \Vin-disrherja, podpredsednika združenja trgovcev g. Pavla Fabianija in tajnika Združenja industrij-rev g. Alberta Koserja. Po določitvi formalnosti je ol>čni zbor odobril poslovno poročilo tjorznega sveta, ki obsega v glavnem dobo prvih treh mesecev lanskega leta, ko je borza začetkom vojne še polno delovala. Skupni promet je lani znašal v devizah 116.8 milij. lir, od česar odpade na januar 30.4, februar 26.1, marec pa <«.<> milij. lir zaradi številnih vplačil v nemškem kliringu, da se jo izkoristila možnost nižjega tečaja. Prometa z valutami lani ni bilo, majhen je bil promet z vrednostnimi papirji (delnice in državni papirji). Skupni blagovni promet je znašal lani samo 218 vagonov v vrednosti 1.7 milij. lir, kar pomeni v primeri z letom 10-10 nazadovanje za 1034 vagonov in 3.24 milij. lir. Največ prometa je bilo v lesu, manj v žitu in osUilem blagu.
Tudi poslovanje liorznega razsodišča je lani nazadovalo, vloženih je bilo le 209 tožb za 0.6 milij. lir, t. j. 1301 tožb in 1.13 milij. lir manj kot leta 1910. Sku|>no je lani borzno razsodišče reševalo le 227 tožb, v mnogih primerih pa postopek počiva, ker je vtožena terjatev plačana že pred razpravo, deloma |>a iz razloga, ker so se ob izbruhu vojne stranke dogovorile za počivanje postopka. Nerešenih jo ostalo konec leta le še 11 tožb.
Poročilo borznega sveta je bilo soglasno odobreno, ravno tako tudi j>oročilo finančnega odbora, ki ga je podal g. Gregorc Ivan. Bilanca borzo izkazuje s koncem lanskega lela stavbni sklad v znesku 1.14 milij. lir, kar jo bilo naloženo v denarnih zavodih. Pri brulodonosu 0.24 milij. lir, od česar tvorijo obresti 0.033 miij. lir. je znašal prebitek lanskega poslovnega leta 0.025 milij. lir. Po teh poročilih je bila soglasno daiia tudi razrešnica borznemu svetu.
Pri naslednjih volitvah so bili v borzni svet izvoljeni : gg.Jelačin Ivan. Ceč Karel, inž. Remec Vladimir, inž. Knez Tomo. dr. Pavlin Ciril in Volk Avgust. V finančni odbor: gg. Gregorc Ivan, Soršak Anton. dr. Čeferin Emil, Ljubič Josip in dr. ix>ret!-> Fran. V borzno razsodišče: gg. Agnola Anton. Curk Matko, Cermelj Kristijan, Dovžan Ivan, Grassi Pietro, Javornik Ivan, Klein Julij, inž. Likar Boleslav. dr. Loretto Fran, dr. Lunaček Aleksander, Medic Fran, Naglas Viktor, Pauli Anton, Pučnik Adalbert, Sever Makso, Smrkolj Albin, Soršak Antno, Vok Ignacij, Vovk Miro, inž. Zupančič Fran, inž. Živec Franc.
Delovna služba na Slovaškem
Slovaška vlada je z zakonsko odredbo objavila ustanovitev jKisebne delovne službe, ki je obvezna za vse moške od 18. do 25. leta starosti. Za voditelja te 6lužbe je imenoval predsednik republike dr. Tiso voditelja mladinskih organizacij Hlinkove garde, Mačka. Novo ustanovljena slovaška delovna služba bo lahko pričela takoj delovati, ker njeno vodstvo že razpolaga s 150 izšolanimi jioveljni-ki ptosameznih oddelkov. Službena doba v organizaciji je določena na šest mesecev.
Zapeli so tudi nekaj slovenskih Marijinih pesmi, prav tako tudi na grobu sv. Petra, kjer so v zboru /.molili vero in v molitvi prosili prvaka apostolov, da bi našemu narodu bila ohranjena sv. vera. Ob slovesu so se ustavili še pri oltarju Michelangelove Žalostne Matere božje in (»omolili. Tudi to sklepno pobožiost je zaključila iskrena Marijina pesem.
V Bukarešti bodo stanovanja in javne prostore segrevali s plinom
Glavno ravnateljstvo romunskih državnih železnic je dobilo zadnje dni 6 posebnim zakonom
pooblastilo, da lahko takoj prične 6 jx>laganjem vseh potrebnih naprav za dovajanj? kurilnega plina v Bukarešto. Z njim bodo v Bukarešti kurili |X> vseh stanovanjih ter ga bodo tudi ujsorabljali za segrevanje stanovanj in V6eh javnih prostorov. .Za izvedbo prvega dela predvidenega celotnega načrta je vlada dovolila kredit 1120 milijonov lejev, ki gre skoraj izključno za plačilo v Nemčiji kupljenih dovodnih cevi.
Mesečne prijave zalog gradbenega lesa
Glede na stroge kazenske sankcije, ki so pred-vidone za primer nepravočasne ali nepravilne prijave, se interesenti opozarjajo na sledeče:
1.	Mesečne prijave zalog lesa se morajo brezpogojno predloiiti v predpisanem roku, t. j. do dne 5. vsakega meseca po stanju zadnjega dne predhodnega meseca. Prihodnja mesečna prijava se mora torej vložiti do dne 5. junija t. I. po stanju t dne 31. maja t I.
Kot pravočasno vložene prijave se smatrajo one, ki se do 5. v mesecu vlože pri Združenju in-duslrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, odnosno ki se najkasneje 5. v mesecu predajo na pošti.
2.	Se vedno se dogaja, da vlože interesenti prijavo le v enem ali v dveh izvodih. Opozarjamo, da se morajo prijave brezpogojno vlagati v treh izvodih.
3.	Prijave se morajo vlagati na predpisanih obrazcih za mesečne prijave. Obrazci, ki so bili predjiisani za prvo prijavo zalog po stanju z dne 31. marca t. L, se ne morejo uporabljati za mesečne prijave. Interesenti naj si obrazce pravočasno nabavijo pri Z druženju induslrijcev in obrtnikov, odnosno gozdni poseslniki pri občinah.
4.	Prijave se morajo točno in pravilno sestaviti. Pod naslovom «tvrdka« naj se vedno označi tudi vrsla poslovanja, kakor n. pr. lesna trgovina, žaga, mizarstvo, gozdni posestniki in podobno. Pod naslovom »sedež« naj se vedno označi tudi zadnja poila. Nekateri interesenti izpolnijo samo prvi, drugi zopet samo zadnji razpredelek prijavnega obrazca. Opozarjamo, da se morajo rs« razpredelki obrazca točno izpolnili. V prvem razpredelku je vpisati zaloge posameznih vrst lesa glasom zadnje prijave (torej pri tej mesečni prijavi zaloge po stanju z dne 30. aprila t. 1. V drugem razpredelku je vpisati količine posameznih vrst lesa, prejete v teku me-
seca, v tretjem razpredelku pa količine, oddane v teku istega meseca. V zadnjem razpredelku bo treba označiti zaloge po stanju od zadnjega dne v mesecu.
5.	Mesečne prijave se morajo sestavljati po stanju od zadnjega dne predhodnega meseca ter se mora ta dan na odgovarjajočem mestu v glavi prijave označiti. Mnogi interesenti vlagajo prijave po stanju onega dne, ko prijavo stvarno sestavijo. 0j>o-zarjamo, da to ni pravilno ter se bodo smatrale take prijave kot netočne. Podlago za sestavljanje mesečnih prijav tvorijo zabeležhe v registru prejema in oddaje gradbenega lesa. Zato je važno, da se promet v registru sproti vpisuje ter zabeležbe prometa mesečno zaključujejo.
6.	Ker si nekateri Interesenti še vedno niso na jasnem glede dolžnosti vlaganja mesečnih prijav, ponovno opozarjamo, da morajo vodili register prejema in oddaje gradbenega lesa ter vlagali mesečne prijave: vsi lesni trgovci, vsi proizvajalci gradbenega lesa (žage), vsa stavbna podjetja pooblaščenih inženirjev, graditeljev in tesarskih mojstrov, vsi zakupniki gozdnih sečenj ter vsi gozdni posestniki z več nego 10 ha površine, ki gozd sami izkoriščajo. Navedena podjetja in 06ehe so dolžna vlagati mesečne prijave tudi, če ne zaposlujejo nobenega pomožnega osebja. Ako nimajo nobenega prometa in nobene zaloge, morajo vložiti prijavo « pripombo »negativnoc.
Poleg navedenih so pa dolžna vlagati prijave tudi podjetja, ki proizvajajo predmete, za katere tvori les bistveno surovino, kakor n. pr. mizarji, izdelovalci raznih lesnih predmetov in podobno, vendar le pod pogojem, ako zaposlujejo pomožno osebje, t. j. vsaj g a pomočnka ail vajenca.
[Pokrajinska Zveza Delodajalcev Ljubljanske pokrajine.
Uradni razglasi
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Doklada bivšim jugoslovanskim civilnim nameščencem
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smarajoč za jiotrebno, da se izvede revizija prejemkov bivšega jugoslovanskega osebja po naredbah z dne 5. julija 1941-X1X št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št. 9 in glede na zadevne predpise ministrstva za finance, glavnega državnega računovodstva, po dopisu z dne 31. niarca 1942-XX št. XVII-252.282, odreja:
Člen 1. Priboljški, dovoljeni z naredbami z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št. 9 uradnikom in uslužbencem bivše jugoslovanske državo bivše dravske banovine in drugih javnih oblaslev in poldržavnih ustanov, se nadomeslujejo z začasno vojno doklado v tejle višini:
a) 30% od 1. julija 1941-XIX do 30. noveinbra 1941-XX, b) 43% od 1. decembra 1941-XX do 31. decembra 1942-XXI.
Člen 2. Ta začasna vojna doklada se odmerja po mesečnih kosmatih prejemkih, kakršni so bili dne 30. junija 1941-XIX kot plača, položajna doklada, osebna in rodbinska draginjska doklada ali podobne doklade. V 43%ni dokladi od 1. decembra 1911 je od tega dne dalje všteta prejšuja 30%na doklada.
Vse druge morda pripadajoče doklade, kakor funkcijska doklada, stanovanjska doklada, doklada za obleko itd., ostanejo nespremenjene po višini z dne 30. junija 1941-XIX.
Člen 3. Začasna vojna doklada po tej naredbi se ujiorablja tudi glede doklad, ki jih dobiva du-hovništvo iz proračuna tega Visokega komisariata, ustrezajočih dokladam civilnega osebja iz prvega odstavka prednjega člena 2.
Člen 4. Začasna vojna doklada ni upoštevana za odmero pokojnine in se od nje odbijajo državni odtegljaji za pokojnino ne upoštevanih prejemkov.
Člen 5. Nakazovalni uradi (finančno ravnateljstvo, monopolska uprava itd.) morajo jjoslati Visokemu komisariatu za. Ljubljansko pokrajino sumarni izkaz o upravljanem osebju, iz katerega izkaza morajo hiti po posebnih stolpcih razvidni za vsako zvar'e, položajno skupino, stopnjo itd. število upravljanih nameščencev, mesečni znesek vseh stalnih prejemkov, veljavnih na dan 30. junija 1941-XIX, v dinarjih, njih skupni znesek, ustrezni znesek v lirah, skupni znesek prejemkov, ki so osnova za odmero začasne vojne doklade, v dinarjih in lirah, začasna od 1. julija 1941-XIX in od 1. decembra 1941-XX dovoljena vojna doklada. Posamezni stolpci se morajo sešteti. Ti izkazi se morajo predložiti najkasneje v 60 dneh kar stopi ta naredba v veljavo.
Člen 6. S to naredbo določeni jioviški se smejo uporabiti po sklepu pristojnih organov na osebje občin ter javnopravnih ustanov in zavodov, če niso prejemki urejeni s kolektivno pogodbo.
Prepoveduje se pa določiti temu osebju višje priboljške nego so določeni s to naredbo. Morebitne določbe službenih pragmatik, ki bi nasprotovale tej naredbi, se razveljavljajo.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. maja 1942-XX.
Konec pouka in šolski izpiti
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo:
Člen 1. Na meščanskih, učiteljskih in srednjih šolah se neha redni pouk dne 15. junija, kolikor ni v naslednjih členih 2. in 3. drugače odrejeno.
Člen 2. V prvem, drugem, tretjem, petem, šestem in sedmem razredu I., III. in IV. moške realne gimnazije, I. in II. ženske realne gimnazije in državne klasične gimnazije, kakor tudi v prvem, drugem, tretjem in četrtem razredu državnega učiteljišča se neha pouk 11. julija.
Člen 3. Na meščanskih šolah v Novem mestu in Črnomlju kakor tudi na I. mešani meščanski
šoli v Ljubljani se neha pouk v prvem, drugem in tretjem razredu dne 11. julija.
Člen 4. Popravni izpiti za četrti in osmi gimnazijski razred in peti razred učiteljskih šol bodo v dneh od 9. do 11. julija, zrelostni in diplomski izpiti pa od 13. julija dalje.
Člen 5. Popravni izpiti za četrti razred meščanskih šol bodo v dneh od 1. do 3. julija, za-vršni izpiti pa od 5. julija dalje.
Člen 6. Razredni in privatni izpiti bodo od 16. junija dalje.
Člen 7. Lelna izpričevala se razdelijo na vseh šolah dne 30. junija, izvzemši v členih 2. in 3. omenjene šole, na katprih se razdelijo izpričevala dne 31. julija.
Člen 8. Konec pouka na ljudskih šolah odredi ,v vsakem posameznem primeru posebej Visoki komisnr.
Člen 9. Določbe te naredbe ne veljajo ja realno gimnazijo v Kočevju in za strokovno šole.
Predpisi za začasno zapiranje trgovinskih obratov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo:
Člen 1. Kakršen koli obrat za prodajanje občinstvu, za katerega je po § 60. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. potrehna posebna dovolitev, se sme začasno, za več ko tri dni, zapreti samo s predhodno odobritvijo Visokega komisariata.
Brez posebne odobritve se sme obrat prostovoljno zapreti za tri dni samo ob smrti imetnika obrtne pravice ali v primerih elementarnih nezgod.
Radi morebitne podaljšave tega roka se mora predložili prošnja Visokemu komisariatu.
Odobritev, da se sme- obrat za več ko tri dni zapreti, se mora objaviti na posebnem listu, nabitim na vhodu v obratovalnico, s podatki glede dovolitve.
Člen 2. Začasna zapora lz prvega odstavka prednjega člena se praviloma nc sme dovoliti za več ko tri mesece. V prav posebnih primerih pa se sme ta rok podaljšati za nadaljnje tri mesece.
Ko poteče dovoljeni rok. a se obratovalnica zopet ne odpre, preneha prvotna obrtna pravica in se mora obrtni list vrniti tistemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki ga je izdalo.
Člen 3. Za nove obratovalnice izdani obrtni listi izgube svojo veljavnost, če obrati ne prično obratovati v treh mesecih od dne dovolitve, izvzemši primer podaliSave. ki jo sme dovoliti na prošnjo prizadetih Visoki komisariat iz opravičenih razlogov.
Člen 4. Kršilelii določb te naredbe se kaznujejo po predpisih § 398. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. Odrediti se sme začasni ali trajni odvzem obrtne pravice.
Člen 5. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse nasprotujoče ali z nio ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Opozorilo glede nakaznic za ženine in neveste
S pozivom na okrožnici Visokega komisariata z dne 11. januarja 1942-XX VIII, št. 30/7, in z dne 29. januarja 1942-XX VIII, št. 30/37-42, glede izdajanja osebnih oblačilnih nakaznic za ženine in neveste opozarjamo prizadete, da 6mejo okrajna glavarstva in mestno poglavarstvo v Ljubljani izdajati te nakaznice samo do dneva poroke in da odslej ne bo več v tem pogledu nobenih izjem. Po jx>roki pa si morajo novojx>ročenci priskrbeti pen trebno oblačilo in opremo s svojimi navadnimi oblačilnimi nakaznicami in nimajo več pravice, da bi se jim izdale j>osebne nakaznice. Za novorojenčka pa se smejo izdajati posebne nakaznice še tri mesece p>o rojstvu, a ne pozneje.
Drobne gospodarske
Zamena sekvestrov. Namesto fašista Josipa Matkovicha je postavljen za sekvestra pri Standard Vaccuum Oil Company of Jugoslavija fašist Jakob
Varvaro. Pri Shell Company oi Jugoslavija (An-glojug. petrolejsko d. d.) je namesto ca. Emilija Travagla postavljen za 6ekve6tra fašist Jakob Var-
varo.
Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila Ri-žarna, družba z om. zavezo v Ljubljani, glavnica 480.000 lir, poslovodja Aleksander Truden. — Pri pražarni Žiki je bila izppremenjena družbena pogodba tako, da je poslovanje razširjeno.
Spplošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine (Žegoza) ima občni zbor dne 7. junija ob 10 dopoldne v šolskem prostoru želez-ničarekega glasbenega društva »Sloge« v poslopju železniškega ravnateljstva v Ljubljani. — Iz letnega jx>ročila je jjosnetl, da se je lani število članov zadruge povečalo od 200 na 405, onstran meja 6e nahaja od teh 188 članov. Računski zaključek izkazuje pri bilančni vsoti 260.521 lir in brutodonosu 90.037 lir čistega dobička 14.226 lir.
Banco di Roma v Dalmaziji. Dne 15. maja je bila odprta tretja jx>driižnica Banco di Roma v Dalmaziji (prvi dve sta bili v Spalatu in Cattaru) in sicer v Sebenico.
Bismarckovo sfovo
(Iz spominov princa Biilowa.)
Na jesen 1889 sem šel med počitnicami za štiri ali pet dni v Berlin, odkoder sem odnesel neprijetne vtise.' Pri obedu, ki so se ga udeležili tudi mladi diplomati, so zelo odkrilo govorili o bližnjem odstopu princi Bismarcka. Grof Monte, svetnik poslaništva, čigar oportunizem sem poznal, se je navduševal za Waklerseea, ki je bil po njegovem mnenju še bolj udaren in zvit kot Bis marek.
Naslednji dan sva šla s Holsteinom na 6prehod v Tiergarten; začutil sem, da jo v srcu že sklenil, pustiti princa Bismarcka na cedilu. Dan nato sem obedoval pri Herbertu kamor je bil povabljen tudi Kiderlen; prepričal sem se, da je Kiderlen — že od nekdaj pod Holsteinovim vplivom — ludi med tistimi, ki želijo prinčev padec in trudijo, da bi ga izzvali. Pred odhodom iz Berlina sem se dolgo razgovarjal s šefom kabineta Rotten-burgom. Zaupal sem mu svoje slabo vtise iz Berlina. Odgovoril mi je: »Tudi jaz sem mnenja, da vse skupaj smrdi no hudičih. Princ je središče vseh mogočih intrig, na cesarja se pa ne morem zanesti;
4 Iz >Sj5omlnov< princa Biiltma — Mondadori — Milano.
zdi se mi, da je brez vsake zrelosti in njegov značaj ne vzbuja zaupanja. Nasprotno je pa princ popolnoma iniren.«
Po kratkem bivanju v Berlinu sem se pred desetimi dnevi vrnil v Friedrichsruhe; nisem mu hotel že takoj prvi večer poročati o slabih vtisih iz Berlina, ampak sem prihranil za naslednje jutro, kar mi je ležalo na srcu. Princ je smejoč se dejal: »Franc, prav gotovo ste se najedli preveč divjačine v omaki in ste imeli hude sanje!« Princ me je imenoval po krstnem imenu, kadar je bil dobre volje, divjačina v omaki je bila pa zares neprebavljiva. Da bi jK>dkrej)il svoje besede, je Bismarck pokazal svojemu najbližjemu sodelavcu brzojavko, ki jo je pravkar dobil od Nj. Veličanstva in ki je vsebovala naslednje: »Pri jutranji in večerni molitvi se spominjam na Vas, ekscelenca, in goreče prosim Vsemogočnega, da bi mi Vas še dolgo ohranil, moj dragi princ, kot učitelja, vodnika in krmarja cesarstva.« Čutil sem, da se Rottenburg ni dal preslepiti tem patetičnim dokazom cesarjeve naklonjenosti in sem se zato z velikimi skrbmi vrnil v Bukarešto. Moje bojazni so bile zelo upravičene, kot se je kmalu pokazalo.
V teku drugega leta mojega bivanja v Bukarešti mi je kralj Karol dejal, da bi bil zelo srečen, če bi se večkrat sestal z menoj, da me pa ne želi prepogosto sprejeti v uradni avdijenci, kajti to bi vzbujalo nepotrebno razburjenje in neprijetnosti; rajši bi se sprehajal z menoj poleti po senčnatih gozdnih stezah v Sinaji, kjer je dvor prebil poletje, pozimi pa bi me rad videl na vrtu Cisinegiu v Bukarešti. Prav v Cismegiu mi je sredi februarja 1890 kralj vznemirjen zaupal, da so novice iz Berlina resne; ne od poslanika v tem mestu, ampak od enega izmed svojih sorodnikov je zvedel, da se odnošaji med carjem in princem očividno slabša,jo, da se spor med njima tika predvsem delavskih vprašanj in da cesar pod »vplivom svojega učitelja Hinzpetera in »nekaterih drugih dilelanlov« hoče ili v tej stvari bolj kot se zdi princu prav. Po mnenju kralja Karla je stvar toliko neugodna, v kolikor gre za sjwr v pojjolnoina drugi stvari kakor samo za spor v tehničnih podrobnostih in splošni usmeritvi nemške socialne politike; vsa besedna razpravljanja so se vrtela okrog kanclerjeve vloge, njegovih odnošajev do krone in odnošajev ministrskega predsednika do svojih tovarišev.
2. marca 1890 sem prejel pismo od Filipa Eulenburga, v katerem mi je sporočil, da so postali odnošaji med Nj. Veličanstvom in Bismarckom »nevzdržni«, da kancler ne razume našega novega vladarja in da bi bila ločitev za enega kot za drugega zaželena; da bi bila v vsakem primeru najmanjša napaka, ker bi se verjetno Herbert istočasno z očetom umaknil iu ker je cesar računal z menoj, da bi bil jaz določen za njegovega naslednika. Filipovo pismo je bilo kratko, napisano v naglici in brez vestnosti. Ker se je sel moral čez nekaj ure vrniti, sem bil prisiljen takoj napisati odgovor, jiotem ko sem si zapisal samo nekaj misli, brez osnutka, kakor so besede padale jkkI pero. Imam pa še jx>pravek pisma, ki sem ga malo pozneje narekoval po tem osnutku in ki v celoti dobro obnavlja, kar sem bil pisal. V »Sf>ominih princa d'Eulenburga«, ki jih je izdal profesor Haller. moje pismo ni bilo objavljeno. Začel sem ga omenjajoč zadovoljstvo, da je po zadnjih časopisnih novicah prišlo po dolgem razgovoru do sporazuma med cesarjem in princem. Nadalje sem ugotavljal, da so resnici na ljubo povedano globlji vzroki njunega nesoglasja, ki je sčasoma postalo občeznano, na žalost podobni kronični bolezni, ki se od časa do časa poslabša. Nadaljeval sem:	- •
Težko mi je podajati sodbo na razdaljo o našem, zelo resnem notranjem položaju; vendar trdim, da bi kljub vsem težavam morali storiti vse, da ohranimo kanclerja in Herberta. Če je človek, ki je skozi toliko let zvesto služil cesarju Viljemu I., prisiljen umakniti se, 1k> njegov odstop metal senco na vladanje, ki se začenja z naslojiom našega vzvišenega vladarja, in za katero upam, da bo dolgotrajno. Kancler je star petinsedemdeset let in zakon narave ne dovoljuje upanja, da bi še dolgo živel; zato je toliko ltolj upravičen, da se njegov dolgi obstanek na tako visokem položaju ne konča s kakim sporom s krono. Sicer pa Bisniarck ni Človek, ki bi se dal gladko odriniti. Da bi vsaj postal star ali precej oslabel, česar pa na njem nisem še opazil; tako bo pa odšel s trdnim prepričanjem na vrnitev; vladali brez Bismarka je vladati proti Bismarku, kar pa bo ohromilo in preokrenilo vse naše načrte.	v
(Dalje.)
>
Veličastno slovo od mučenlkou
V nedeljo popoldne so ob udeležbi desettisočere množice izročili zemlji zemeljske ostanke prof. dr. L. Ehrlicha in akademika V. Rojica
Ljubljana, 1. junija.
Ko so v soboto dopoldne prepeljali i« stolnice krsti s truploma pokojnih mučenikov univ. prot. dr. Lamberta Ehrlicha in akademika Viktorja Rojica ter ju položili na mrtvaški oder v glavno kapelo na Žalah, 60 6e Žale takoj spremenile v pravo romarsko pot Ljubljančanov, ki so v tisočih in tisočih, kakor poprej v Akademski dom, sedaj hiteli tudi na Zale, da se še enkrat poklonijo in še enkrat pomolijo za duši obeh mučenikov, na katerih mrtvaških obličjih so bile še jasno vidne rane njunega mučeništva. Hkrati so se množice v soboto poklanjale tudi duši pokojnega Iva Peršuha, ki je do 6obote prav tako ležal na Žalah.
Zbiranje množic na Žalah
Glavna kapelica se je takoj napolnila s cvetjem, toda preprostim, po večini s poljskimi mar-jetami, saj sta bila pokojni dr. Ehrlich in akademik Rojic tako preprosta v življenju in tako tuj jima je bil zunanji lišp. Na izrecno željo vodstva pogrebnih svečanosti in v duhu osebnosti pokojnega dr. Ehrlicha venci niso bili poklanjam ter sta bila pred krsto le dva venca: prvi trnjev s križem, simbol mučeništva, in drugi z napisom: »Zaslužnemu članu profesorskega zbora — ljubljanska univerza.« Zato pa je oba mučenika v glavni kapelici spletal nevidni, toda najlepši venec neštetih tihih molitev in globokega klanjanja pred veliko žrtvijo, ki sta jo oba pokojnika dala za pravično iu sveto stvar.
« V nedeljo, ie mnogo pred četrto popoldne, ko je bil napovedan pogreb, se je zbrala na Žalah in na prostoru pred Žalami velika množica ljudi, vseh stanov in vseh slojev. Nebo je bilo sprva oblačno in je grozilo z nalivom, toda proti četrti uri je posijalo sonce. Kljub grozečemu slabemu vremenu pa ni nikogar, kdor se je nameraval udeležiti zadnje zemske poti obeh mučenikov, zadržalo doma. V naravnost impozantnem številu 60 prihiteli možje in fantje, zlasti dijaštvo, s katerim je vezalo pokojnika toliko globokih in tesnih vezi, pa tudi udeležba ljubljanskih žena in deklet je bila nadvse častna, zlasti dijakinj, služkinj, kakor žena iz vseh drugih slojev. Častno stražo ob krstah v kapelici so Imeli po štirje akademiki in srednješolci.
Ob Štirih je dospel g. generalni vikar Ignacij Nadrah, akademiki pa so v kapeli dviguili obe krsti, ju prenesli na katafalk pred. kapelo ter ju položili drugo poleg druge. Dr. Ehrlich je bil v črni krsti, akademik Rojic pa v beli.
Ob navzočnosti tibo ihtečih sorodnikov, visokih vojaških in oivilnih dostojanstvenikov, mnogih predstavnikov, duhovščine in zlasti velikega števila mladine, je generalni vikar g. Ignacij Nadrah ob asistenci opravil cerkvene molitve pred obema krstama.
Slovesna prisega mladine
Na govorniški oder za krstama je stopil nato ob grobni tišini mlad akademik ter slovesno, resno in odločno izgovarjal besedilo svete prisege mladine vpričo trupel obeh mučenikov. Vsa mladina je pokleknila ter s tremi dvignjenimi prsti desnice ponavljala enako odločno in glasno besedilo prisege, stavek za stavkom, ki so doneli skozi prostor kot trajno in neomajno zagotovilo, da ee hoče mladina boriti vedno za one ideale, ki iih je učil pokojni ljubljeni g. profesor in za katere sta oba dala svoje življenje, vedno hoče mladina ostati zvesta idealom katoliške vere, boriti se zanjo do zadnjega diha, kakor sklenjena vrsta borcev, ki je ne more nihče omajati in ne je prisiliti k umiku iz borbe, kadar gre za ljubezen in zvestobo do katoliške vere in do slovenskega ljudstva. Vedno se bo mladina borila za vse vzvišene božje in človeške Ideale, vedno bo hranila veljavo božje postave v našem rodu. Z vso ostrino duha in požrtvovalnosti hoče mladina braniti in varovati naš rod, da ne zaide, temveč da se mogočno dvigne nad mrtvo kačo.
Pretresljivo so donele besede prisege, ki jo je v tako svečanem, resnem in otožnem trenutku z vso odločnostjo in z jasno, čisto zavestjo polagala naša mladina. Z enakim čustvom spoštovanja do te volje 60 poslušali mladino starejši. Nato je pevski zbor bogoslovcev zapel žalostinko »Blagor mrtvim«, nakar je množica še molila veroizpoved.
Žalni sprevod
Od Zal pa do pokopališča pri Sv. Križu se ]e nato v polni resnobi in dostojanstvenosti razvil mogočen žalni sprevod. Vseh pogrebcev v sprevodu in v žalnem špalirju, ki so se nato tudi uvrstili v sprevod, je bilo nad 10.000. Ze dolgo ni videla Ljubljana tako mogočnega, tako velikega in tako prepričljivega pogreba. Nasprotna propaganda ni ustrašila prav nikogar in je žalostno propadla. Ljubljana je tako izkazala v vsej mogočnosti zadnjo
čast obema žrtvama. Skoraj vsak pogrebec je imel v rokah podobico s sliko dr. Ehrlicha, njegovim kratkim življenjepisom in značilnim odstavkom iz »Modrosti«. Samo teh podobic je bilo razdeljenih nad 8000.
Žalni sprevod eo takoj za križem otvorila dekleta, gojenke uršulinskih zavodov. Vsako dekle je imelo v naročju šopek poljskega cvetja, niarjet. Sledili so nato dijaki, dijakinje z vseh zavodov v Ljubljani, zlasti korporativno dijaki gimnazije sv. Stanislava. Nato redovnice in redovniki: vsi ženski in moški redovi v Ljubljani so bili zastopani po svojih članih v kar največjem številu. Za njimi so šli bogoslovc.i, ki so peli Premrlov psalm »Usmili se«. Sledila je zopet številna duhovščina s stolnim kapitljem, številni prijatelji > in spoštovalci. Pred krsto je šel ob asistenci nato g. generalni vikar Ignacij Nadrah, nato pa so nesli oba venca: Irnje-vega s križem ter venec vseučilišča.
Obe krsti, Črno s truplom dr. Ehrlicha in belo s truplom akademika Rojica je neslo vštric po osem akademikov, na vsaki strani pa so krsti spremljali po štirje bogoslovci.
Takoj za krsto in za žalujočimi sorodniki so šli najprej visoki državni funkcionarji: Eksc. Visoki komisar Emilio Grazioli, armadni general Eksc. Mario Robotti, zvezni tajnik dr. Orlandini, podpre fekt dr. David, ljubljanski kvestor dr. Ravclli, nmogi višji častniki, funkcionarji in odličniki. Sledili 60 med drugimi: bivši ban g. dr. Marko Na-llalen in ljubljanski mestni župan dr. .luro Adlciii, rektor univerze dr. Milko Kos in dekan teološke fakultete dr. Al. Odar s številnim profesorskim zborom univerze, zastopstvo Prosvetne zveze s predsednikom univ. prof. prelatom dr. Lukmanom na čelu, nato dolga vrsta akademikov in akademičark, starešin, zastopstva katoliških karitativnih verskih in drugih organizacij. Močno so bila zaslo-pana uredništva vseh katoliških listov. Nadvse častno 60 se udeležile pogreba svojega velikega dobrotnika služkinje, dalje zastopstvo katoliških misijo-nov, zlasti Družbe Jezusove, lazaristov in salezijan-cev. V sprevodu je šlo izredno veliko število moških in mladine, pa tudi število žena in deklet ni zaostajalo. Resno slovesen, turoben je bil sprevod skozi kapelo sv. Križa in nato skoraj čez vse pokopališče na novi del pokopališča, kjer je pred tedni govoril dr. Ehrlich poslovilni govor akademiku Zupcu.
Nad odprtim grobom
se je v nemi žalosti zgrnila ogromna množica. Ko je nekoliko potihnilo ihtenje množice in sorodnikov, je opravil pogrebne obrede g. generalni vikar Ignacij Nadrah, ki je imel nato ob splošni pozornosti in vidni ganjenosti vse ogromne množice naslednji pretresljiv govor:
Govor gen. vikarja Ign. Nadraha
»Ecce, quomodo moritur iu6tu6 nemo per-cipit corde, et viri iueti telluntur, et nemo con6i-derat.« Tako poje sv Cerkev veliko 6oboto ob Zveličarjevem grobu in zdi se mi, kakor bi dane6 nam V6em, ki 6tojimo ob temu grobu, i6ta 6v. Cerkev, naša duhovna mati, V6e v 6olzah govorila te besede: »Ecce, quomodo miritur... Glej, kako umira pravični in nihče 6i tega ne jemlje k 6rcu, in pravični možje se more in nihče na to ne misli.«
Pravijo, da ti, dragi gospod profesor, ni6i
bil pravičen, in tudi ti ne, dragi mladenič, ki 6i padel ob njegovi 6trani, ni6i bil pravičen, ker 6i bil z njim istih misli, istega prepričanja, istih nazorov. Glejte, polovico Ljubljane in še več — morda dve tretjini... govorita, da je bila Vajina smrt zaslužena kazen ... O da, da, strašno je moglo biti vajino hudodelstvo, da vaju je skrivni odbor, ki 6e ponaša, da 6odi pravično, obsodil na tako 6trašno smrt.
Kakšna je bila vendar Vajina krivda?
Bila sta zavedna katoliška kristjana eden duhovnik, eden katoliški akademik. To je že samo na sebi hudo zlo. Pa Vajina krivda je bila še hujša. Svojo vero 6ta javno 6|K>znavala, šla sta zanjo celo v boj in se neustrašeno jx>stavila nasproti tistim, ki hočejo krščanstvo, in to ne 6amo katoliško, ampak vsak sjTomin na Kristusa, spraviti 6 sveta. To je bilo neodpustljivo hudodelstvo, vredno smrti. . Krščanstvo in komunizem sta dva nespravljiva I sovražnika. Ce zmaga krščanstvo, mora izginiti komunizem; če zmaga komunizem, bo njegova zmaga konec krščanstva. Tega se je profesor Ehrlich živo zavedel, zalo je najx>vedal komunizmu neizprosen boj, ki ga je bojeval z občudovanja vrednim pogumom. To je bilo hudodelstvo: in zato je moral umreti.
Pa to ni bila edina njuna krivda, fmela sta na sebi še hujše 6tvari. Njuna največja krivda je bila krščanska ljubezen.
Ljubila 6ta Boga s celim srcem. Kako iskreno je liubil dr. Ehrlich 6vojcga Boga, kolikrat smo ga videli zatopljenega v molitev, kolikrat je svojim akademikom govoril o Bogu, jih vodil na duhovjie vaje in v cerkev k skupnim molitvenim uram! Bil je vzoren, v resnici svet duhovnik, svetniško je bilo vse njegovo življenje. O akademiku Rojcu je znano, da je imel otroškonežno ljubezen do Boga in Marije.
Ljubila 6ta bližnjega. Profesor Ehrilc je razdal vse med reveže, kar je imel. Posebno 60 mu bili pri 6rcu akademiki. Celo vrsto let je skrbel zanje kakor oče za 6voje otroke. I11 uboge služkinje
Letošnji maj začel
Letos vročinski rekord +31.6" G
Ljubljana, t. junija.
Deželan in meščan sta lahko zadovoljna z vremenom letošnjega majnika, ki jc nam prinesel jto dolgih letih primerno malo moče, toda izredno veliko toplote in sončnosti. Vse je bilo glede dežja čn gorkote v maju tako urejeno, da goji.mo lahko najtrdnejše upanje na prav dobro letino. Ni bilo niti v času ledenih mož nika-kih hujših motnjav in vremenskih katastrof! Zapisan je bil že davno, celo v »Pratiki«, star vremenski izrek: »Zmerna mokrota aprila in maja, kmetu jeseni sta žita polna kašča, a sena staja.« Vsa poročila iz raznih krajev Ljubljanske pokrajine naglašajo prav povoijno letino za sadje jn vse jesenske pridelke! Prihajamo sicer sedaj v vremensko zelo nevaren mesec junij, ki je v naših vremenskih zapiskih označen kot mesec velikih lokalnih neviht s točo. Prav junijske hude nevihte s točo so že dostikrat prekrižale in preobrnile našemu marljivemu poljedelcu, umnemu sadjarju in vinogradniku vse račune in upe, ki jih je delal in gojil v majni-ku na iletino.
Letošnji maj je zelo zanimiv v vsakem vremenskem pogledu. Prv.ič, d« jc začel in končni z dežjem, drugič, da je dosegel v zadnjih 40 letih rekord v pomladanski dnevni temperaturi, in tretjič, da je bil dežja reven, a bogat toplote in sonca.
Na podlagi vremenskih opazovanj od leta 1881. naprej, ko so se začela bolj sistematično voditi — sicer datira jo vremenska jioročila. še za več desetletij nazaj — so vremenski opazovalci izračunali mesečni povprečnik padavin za maj v Ljubljani. Ta jc preračunan na f08 mm.
Letošnji maj ni dosegel tega povprečnika! Letos znaša v maju množina dežja mnogo pod 100. Meteorološki zavod je zaznamenoval le II dni, ko je celotno padlo do 81 mm dežja. Najhujša^ ploha je bila v času od It. na i2. maja ponoči, ko se je nad Ljubljano med hudim pomladanskim grmen jem zlilo 35.6 mm dežja.
Stari vromenarji so že pred meseci zatrjevali, da pride j>o zelo hudi zimi navadno prav lep in topel maj ž dobro letino. Leto 1929. je> imelo eno najhujših zim. ki jc še vsem v spominu. Maj tega leta je bil prav reven na dežju; bilo je v 14 dneh samo 71.4 mm dežja. Sledila je dobra 'letina.
Maj 1. 1931. je zaznamenoval v vremenskih zapiskih 13 deževnih dni in celotno 83.8 mm dežja. Dežja reven je bil tudi maj 1. 1937. Ta-krai je v 12 dneh padlo 80.8 mm dež ja v Ljubljani in bližnji okolici.
Nasprotno p« v gori omenjenem razdobju naletimo na ileta, ko je najlepši in nami na jpri-lj'iubljeneiši mesec maj dosezal pravcate deževne rekorde, ko so bili zelo redki topli in sončni dnevi.
Maj I. 1928. je n. pr. bil močno hladen in deževen. V 24 dneh je padlo 206.2 mm dežja. Leta 1930. je bilo v maju 20 dni s 143.8 mm
bi nam mogle pričati, kakoliko skrbi jim je posvetil, da so dobile svoj lastni dom.
Največji reveži na svetu so pa nesrečni pagani, ki ne poznajo dobrega Očeta v nebesih, ne dobre Matere Marije, niti ne vedo, čemu žive na zemlji. Zanje je storil dr. Ehrlich več kakor kateri koli duhovnik ljubljanske školije.
Ljubila sta svoj narod. In kakor ju je gonila ljubezen do Boga, tako tudi ljubezen do naroda, da sta posvetila vse 6voje moči boju proti komunizmu. vedela sta, da je ni večje nesreče za narod, kakor če zavladata nad njim srp in kladivo. Komunizem je narodna smrt.
To so njegovi zločini. In če nekdaj lepo, slovensko belo Ljubljano vprašam, kakor nekdaj veliki duhovnik Kajfa pipsmarje in farizeje: »Kaj se vam zdi? mi zdaj ne več bela, ampak vsa rudeca Ljubljana odgovarja: »Smrti je vreden.«
O ti nesrečna Ljubljana, ki preganjaš in preklinjaš tiste, ki so k tebi poslani, da ti prinesejo mir! Imaš škofa, ki te ljubi, ki vedno moli zate, pa ga obrekuješ in preklinjaš.
Nekdaj je Kristus zaklical Ju^om: »Veliko dobrih del sem storil pred vami. Zavoljo katerega me hočete kamenjati.« lako bi naš škof lahko stopil pred ljubljansko občinstvo in mu zaklical: »Veliko dobrega sem storil Ljubljani, zavoljo katerega dobrega tlela me preklinjate.«
Ko bi mogel zbrati vse tiste solze, ki so jih v enem letu pretočile v njegovi sobi nesrečne žene in matere in otroci: za cel potok bi jih bilo — in on jih je tolažil in jim jx>niagal, kolikor jim je mogel... O nehvaležna Ljubljana, ti ne poznaš svojega škofa... Vse, tudi najneumnejši laži, najgrša obrekovanja verjameš, če gre proti papežu, škofu, duhovnikom, resnice pa ne maraš |X)slušati. —
Pa mora že tako biti. To je delež katoliške Cerkve: to dediščino je prejela od svojega ustanovitelja Jezusa Kristusa.
»Ako vas svet sovraži,« je rekel, »vedite, da je mene prej ko vas. Ko bi bili vi od 6veta, bi 6vet svoje ljubil. Ker pa niste od 6veta, ampak sem vas jaz od sveta odbrat, zato vas svet sovraži... Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15, 18-20.)
Jezus je pa tudi rekel:
»Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene< zasramovali in preganjali in vse hudo zojier vas lažnivo govorili. Veselite se in radujte zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mat. 5. 11 — 12.)
O da, blagor vama, dragi g. Lambert in ti mladenič Viktor, ki 6i daroval svoje mlado življenje Kristusu, blagor vam: zaslužila sta mučenisko krono.
a
Hitenje množice jc zaključilo zadnje besed« g. generalnega vikarja. Nato so bogoslovci ubrano zapeli Galusovo žalostinko- »Glejte, kako umira pravični« in himno evharističnega kongresa »0 sveti križ«, ki jo je takoj povzela vsa množica ter jo zbor tisočglave množice z zanosom pet to veličastno pesem. Med petjem himne so dekleta pričela metati v še odprta groba cvetje ter z njim zasula obe krsti. Bogoslovci in z njimi vsa množica so zapeli še veličastni himni: »Povsod Boga« in »Ti, o Marija!«.
Dolgo se ni hotela množica ločiti od svežih grobov. Z bridkostjo v srcih, toda brez sleherne želje po kakšnem maščevanju, s krščansko molitvijo na ustnicah in med znamenjem sv. križa so za sorodniki pričeli številni pogrebci metati grude prsti na obe krsti. Vsa žalna slovesnost, ki se je tako globoko vtisnila v srca vseh, ki so se je udeležili, je trajala približno dve uri. Resnobno, dostojanstveno, prav v smislu krščanskega duha in kakršna sta bila oba nepozabna mučenika, se je Ljubljana in z njo vse slovensko ljudstvo, poslovila od obeh pokojnikov. Spomin na velikega in pravičnega moža dr. Lamberta Ehrlicha in na nedolžno življenje somučenika Viktorja Rojica pa bo med nami ostal trajen!
in končal z dežjem
— Povoljni izgledi na dobro letino
dežja. Kakor je letošnji maj dosegel v pogledu dnevne toplote poseben rekord, lako jc kot maj I. 1933. pravcati in pravi rekorder v dežju. V 20 dneh se je takrat nad Ljubljano zlilo — 305.5 mm dežja. Tako jc bil 26. maj dan, ko je bilo mnogo več dežja ko letos ves maj. Bilo je v 24 urah 89.2 mm dež ja. Besnele so strašne nevihte. Vode so se razlivale po poljih in travnikih!
Zadnji, najdeževnejši maj jc bil leta 1939. Deževalo je 25 dni in bilo 274.9 mm dežja. V raznih krajih so nastopile pomladanske povod-n ji. Maj druga leta je vselej presegel za več milimetrov padavinski povprečnik.
Kako pa jc bilo z dnevno temperaturo? Kakšni so bili topli dnevi? Pregled najvišje dnevne temperature za zadnja desetletja kaže, da se je maksimalna dnevna temperatura navadno gibala med +24nC do +27°C. Višjo temperature so bile zelo redke. Letos pa je toplomer 19. maja na začudenje mnogih vreme-narjev dosegel maksimum 4-3l.6"C. — Lani 24. ma ja je bilo največ + 22 6°C, predlanskim 26. maja +26.2T, leta 1939, ko so trajali silni nalivi, je bil 18. maja dosežen toplotni maksimum + 24.2° C. Bili sta dve leti, ko jc bil maj tudi zelo vroč. Leta 1931. je 29. maj dosegel točno +29.1° C, nasledn je leto 1932. pa smo imeli 30. maja toplotni maksimum + 29.9° C.
Vsa leta od 1928 naprej je- bila sicer najnižja jutranja temperatura vedno po več stopinj C nad ničlo, le 2. maja 1935 je padla pod ničlo na — 1.8°C. Takrat je bila huda slana.
Koliko je bilo letos padavin, V 5 mesecih je letos meteorološki zavod zaznamenoval v 77 dneh h 347.3 mm. ko so imeli lanski pomladanski meseci v 45 dneh že 423.1 mm padavin.
I.etos se je maj od nas jioslovil z gromom in dežjem, ki bo pravi blagoslov za vsa polja.
Madžarski propagandni minister na obisku v Bački
Prejšnji teden je potoval po Bački madžarski propagandni minister Antal. Med drugim se je udeležil tudi velikega ljudskega zborovanja v Apa-| tinu ter je na njem tudi govoril. V svojih izvajanjih je poudarjal veliko veselje zaradi priklju-1 čitve teh pokrajin Madžarski.
Ureditev ciganskega vprašanja na Slovaškem
Na sestanku voditeljev Illinkove garde je imel te dni govor tudi slovaški notranji minister Šano Mah. V svojem govoru je med drugim napovedal, da bo slovaška vlada pričela takoj potem, ko bo likvidirala judovsko vprašanje, reševati tudi problem ciganov. Pri tem slovaška vlada računa seveda na izdatno pomoč Illinkove garde, ker bo treba cigansko nadlego popolnoma odstraniti.
Pretresljiva zadnja pot Iva Peršuha
Ljubljana, 1. junija.
Truplo pokojnega Iva Peršuha, tretjo žrtev torkove komunistične morije v Ljubljani in našega zaslužnega prosvetnega organizatorja, so iz bolnišnice prepeljali v kapelico ev. Andreja na Žalah, od koder je bil žalni sprevod v soboto ob petih popoldne. Tudi žalna pot pokojnega Iva Peršuha je bila nadvse pretresljiva in prisrčna ter je pokazala, kako veliko priljubljenost in spoštovanje je dmel marljivi in neutrudni pokojni javni delavec med nami. Kreta pokojnika je bila obdana s cvetjem in številni prijatelji so ves čas prihajali v kapelico, da pokrope truplo in se še enkrat poslove od nepozabnega Iva Peršuha.
V	soboto popoldne se je k pogrebu zbrala velika množica občinstva, zlasti naših prosvetnih delavcev, naših mož in fantov, stanovskih tovarišev in drugih prijateljev. Krsto je ob petih popoldne blagoslovil šempetrski župnik g. Alojzij Koimerlj ob asistenci treh duhovnikov, med katerimi je bil tudi predsednik Vzajemne zavarovalnice prof. Janko Mlakar. Nato so pri krsti, ki je bila prenesena pred glavno kapelo, zapeli stanovski tovariši, uradniki .Vzajemne zavarovalnice žalostinko »Blagor mu«.
V	imenu vseh tovarišev, prijateljev in znancev »e je od pokojnega g. Iva Peršuha poslovil njegov delovni tovariš g. Verkavrh z naslednjimi besedami:
Nemo stojimo sredi pomladi ob Tvojem ranem grobu, dragi naš Ivo. Srce nam stiska tuga Tvoje družinice, ki si jo nadvse ljubil, ki si ji bil skrbni oče. Žalostni se poslavljamo mi vsi — Tvoji so-tovariši od Tebe, ki si nam bil vedno preudaren svetovalec, delaven posrednik in tovariški sodelavec. Na marsikaterem poprišču Te borno pogrešali. Mladi bralci »Naše moči«, naša mladina, kateri si
posvečal ves svOj prosti čas, če morem govoriti o kakem prostem času, bodo zaman pričakovali odgovorov brata Ivota. »Naša moč« bo dolgo žalovala za svojim vnetim urednikom in glavnim sodelavcem. Boreči se za zboljšanje položaja v teh težkih časih, smo 6? obračali na Te kot posredovalca in vedno si sprejel to nehvaležno vlogo. Doma, ko si obhajal praznike, brez beliča v žepu, si kljub temu delil svoje z drugimi, tujimi, ki so iskali pomoči. Sam reven si delil z revnimi, kar si imel. Tvoja dobrota bo težka utež na tehtnici Vsemogočnega, ki naj bo Tebi usmiljen, pravičen plačnik, užaloščeni družini pa tolažnik.
Poslavljamo se od Tebe, dragi tovariš!
V	dolgem pogrebnem sprevodu so šli nato za sorodniki številni stanovski tovariiš pokojnika in številni naši prosvetni ter javni delavci. Med drugimi so šli v sprevodu tudi bivši ban dr. Marko Natlalen, mestni župan dr. Juro Adlcšii, predsednik Prosvetne zveze prelat dr Lukman, zastopniki ra-znih organizacij, uredniki katoliških listov, pri katerih je pokojnik sodeloval, in drugi.
V	kapeli sv. Križa so po cerkvenih obredih in molitvah pevci zapeli še žalostinko »Usliši nas, Gospod«.
Še enkrat se je zgrnila velika množica okoli svežega groba, kamor so položili zemske ostanke nepozabnega Iva Peršuha. Po blagoslovitvi groba so pevci zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Med vročo, iskreno molitvijo so pogrebci položili krsto v grob in med ihtenjem žalujočih sorodnikov zlasti nedoletnih otrok in pokojnikove vdove so padale keipe prsti na krsto s truplom nepozabnega, blagega Iva Peršuha. Vsi pogrebci so odhajali z željo in molitvijo, naj Bog podeli večno plačilo Ivu Peršuhul
7)>JoPjiite novica
Zatemnitev od 22 do 4.30
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. junija 194l-XlX št. 42 in z dne 11. maja 10-12-XX št. S6 in smatrajoč za j>o-trebno, da se določi nov čas za zatemnitev, odreja: Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 22. do 4.30 ure. — Člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42, se ne spremene. — Člen 3. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 1. junija 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Koledar
Torek, 2. junija: Marcelin, mučenec: Erazem, Škof in muženec; Evgen L, papež; Blandina, mučenica; Matur, mučenec.
Sreda, 3. junija: Klotilda, kraljica; Pavla, devica in mučenica; Oliva devica; Zdielava, devica; Cecilij, spoznavalec; Izak, mučenec.
Novi grobovi
+ Na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano jp
mirno v Gospodu zaspal g. Ivan C a m e r n i k , posestnik. Zapušča soprogo, 4 hčerke in 4 sinove. Na i mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je umrl e. Franc Oražem, služitelj Kr, kvesture. Pogreb bo v torek ob "5 popoldne z Zal iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f V Ljubljani je umrla g. Urška Fisar, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo v torek, 2. junija ob pol 4 popoldne z Zal iz kapele sv. Janeza. Naj v miru počival
*	' I i
—	V počastitev spomina padlih slovenskih katoliških mučencev sta gdč. Slavica in Milena Vencajz darovali Vincencijevi konferenci za akademike in srednješolce, kateri jc bil pokojni profesor Lombret Ehrlich ustanovitelj in predsednik, 300 lir. Neimenovani pa je v isti namen potom škofijskega ordinariata poklonil Vincencijevi konferenci za akademike in srednješolce 150 lir. Ljubljanski gg. bogoslovci pa sc v počastitev spomina svojega svetniškega profesorja darovali isti konferenci 400 lir.
—	Izpiti za zidarske, tesarske in vodnjakarske mojstre in dopolnilni izpiti iz železobetona se bedo opravljali pred pristojno izpitno komisijo pri Visokem komisariatu ljubljanske pokrajine v dneh od 5. junija 1942-XX dalje. Pismeni del izpita se prične dne 5. junija ob 8 v prostorih tehnične fakultete univerze v Ljubljani, Aškerčeva ulica -št. 2. Rok za ustni izpit se naznani vsakemu prosilcu posebej pri pismenem izpitu. — Kandidati, hi imajo že vložene prošnje za pripustitev k izpitu in hočejo polagati izpite v tem roku, naj se iavijo navedenega dne izpitni komisiji in naj prinesejo s seboj vse potrebne risalne priprave. — Do pričetka izpita mora biti plačana tudi izpitna taksa. Kandidati, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bodo polagali izpitov v tem roku, bodo mogli polagati izpit v prihodnjem roku, ki ho predvidoma v koletju 1942-XX in bo objavljen posebej.
—	Hladno in deževno vreme konec maja. V soboto so 6e pojavili znaki, ki so dajali upanje, da se bo lepo vreme še nekaj dni držalo in da bo maj končal z lepim vremenom, ko je začel s 6labim vremenom in dežjem. Barometer se je namreč začel dvigati, toda kmalu nato je spet pero zdrknilo nižje na 761.5 m/m. V soboto popoldne okoli 17 je postalo nebo oblačno in padle so prve kapljice. Nato je ponoči nalahno dežilo ter je do nedelje zjutraj padlo 0.5 m/m dežja. Nedelja je bila nato hladna. Temperatura 6e tudi čez dan ni mogla okrepiti na višjo 6topinjo. Le tu in tam je posijalo sonce. Bila je prva nedelja v maju, ki ni bila prijetna za sončenje in kopanje, kakor 60 bile druge majniške nedelje. Ko je bila še pred nekaj dnevi dnevna toplota nad +25 stopinj C, 6e je v nedeljo znižala na -1-20 stopinj C. Proti večeru je začelo znova deže-
ta nad +25 stopinj C, 6e je v nedeljo znižala na +20 stopinj C. Proti večeru je začelo znova deževati med močnim grmenjem. Do ponedeljka zjutraj je padlo 8.4 m/ni dežja. Ponedeljek je bil zaradi
deževja nekoliko hladnejši in je znašala najnižja jutranja tcmiieratura +11.6 C. Od sobote je padla za dobrih 5 stopinj. Zanimivo je bilo valovanje zračnega pritiska v maju. Najnižje stanje je barometer dosegel 14. maja s 6tanjem 753 ni/m. Najvišji pa je bil barometer 5. maja s 77.5 m/ni.
— Nove orientacijske tablice. Po važnih (prometnih križiščih, zlasti tam, kjer se stikajo zvezne ceste, ki vodijo skozi Ljubljano, smo opazili te dni nove orientacijske table, ki bodo znatno olajšale promet zlasti tistim voznikom, ki skozi mesto samo potujejo. Table so v rdeči
in modri barvi, bolj žive in vidne, kakor so bile dosedanje ter tudi bolj široke; nekatere so brez napisov, samo z označbo smeri, druge z napisi. Tako izvemo, da je iz Ljubljane do Novega mesta jx> cesti 72 km, do Postuniie je 57 km, do Zaloga 10 in do Brezovice tudi 10 km. Nove table bodo nedvomno ustregle vsem voznikom.
— Na fižolu in bobu so 6e že jioiavile listne uši. Ker se te škodljivke hitro množe, jih takoj začnimo zatirati. Napadene rastline škropimo s 1—2% tobačnim izvlečkom, kateremu dodamo še jx>1 do \% mazavega mila. Samo enkratno škropljenje ne zaleže dosti, ker se selijo uši z drugih rastlin, prenašajo pa jih tudi mravlje. Škropimo v presledkih od 8—10 dni, če jiotreba še j>ogosteje, najboljše proti večeru, da se škropivo prehitro ne posuši. V zadnjem času zatiramo listne uši s tobačnim prahom. Z njim dobro poprašimo napadene rastline s jiomočjo razpršilnika. Ce tega nimamo, trosimo in razpršimo tobačni prah jx> rastlinah in ušeh kar z roko. Po dežju prašenje j>onovino. Veliko listnih uši pokončajo pikapolonce in šc nekatere druge koristne žuželke. — NB. Tobačni prah in tobačni izvleček dobite pri »Sadjarskem in vrtnarskem društvu«.
Ljubljana
1 Praznik Marije Pomočnice na Rakovnikn.
Predzadnja oziroma zadnja nedelja v mesecu maju je bila na Rakovniku vedno posvečena slovesnemu praznovanju Marije Pomočnice. Iz vseh naših krajev je ljudstvo romalo v velikem številu na to romarsko božjo pot v Ljubljani ter se z molitvnimi zatekalo k Mariji Pomočnici, iproseč jo pomoči v vseh življenjskih in dušnih težavah. Letos je bil praznik Marije Pomočnice ravno na Binkošti, zato je bilo praznovanje namesto prejšnjo nedeljo, preloženo na zadnjo nedeljo. Letos je bilo izredno slovesno praznovanje v cerkvi sami. Cerkev je bila za proslavo nadvse veličastno olepšana s stotinami luči, s cvetjem in zelenjem. Na tisoče vernikov je v cerkvi klečalo pred Marijinim kijiom ter jo prosilo utehe in pomoči. Slovesno sv. mašo ic ob 10 daroval ob veliki asistenci salezijanski inšpektor g. Ivan špan, zl>or gojencev pa je krasno prejieval. Slovesnost je bila prežeta klica: »Marija, Ti dobra mati, pomagaj nam!« V istem smislu jc govoril tudi slavnostni govornik. Popoldne pa so prišle na Rakovnik še nove množice Ljubljančanov, ki so vse zaupale nebeški materi svoje stiske in nadloge. Ljubljana je tako v imenu vsega ljudstva nadvse slovesno proslavila praznik naše najvišje Pomočnice. Prav lepa je bila tudi večerna slovesnost z zaključenimi šmarnicami, medtem ko 6e je ta mesec tudi na Rakovniku že pričelo češčenje Presvetega Srca Jezusovega.	v
I Razstava Moleš-Gorše odprta v Jakopičevem paviljonu.
I Odrezke za maščobe, sladkor in milo za mesec maj bo mestni preskrbovalni urad sprejemal od petka, 5. junija dalje po že objavljenem vrstnem redu, tako da |iridejo v petek nn vrsto trgovci z začetno črko P do S. Trgovce opozarjamo, naj se vestno ravnajo po določenem razporedu, da ne bo nepotrebnega navala. S seboj morajo prinesti po dva izvoda natančnega pregleda oddanih odrezkov na os-minki pole papirja. P r a z ne v r e č e naj na trgovci, zavodi in ustanove, ki dobivajo moko neposredno iz skladišč mestnega preskrbovnlncga urada, vračajo tako, cla liodo prazne vreče dobav meseca aprila in maja vrnili ta mesec, prazne vreče dobav mescca junija naj pa vrnejo julija meseca, seveda vedno po že objavljenem razjKiredu. Mestni preskrbovalni urad prosi vse prizadete, naj se natanko ravnajo po teh navodilih, ker skladišče sicer vreč nc bo prevzelo.
1 Plombiranje evid. tablic na tricikle bo: dne 3. junija za štev. LB 1—100; dne 5. junija za štev. LB 101—200; dne 6. junija za štev. LB 201—300 med 10 in 13 v Beethovnovi ulici štev. 7. Urad za registracijo vozil poziva prizadete lastnike iz Ljubljane. da pripeljejo tricikle pravočasno k izvršbi. Predložiti je prometno knjižico in 1 liro.
1 Bolniki v maju. Ljubljanska splošna bolnišnica je v mesecu maju sprejela 6kupno 1817 bolnikov. Do konca aprila jih je sprejela 7693. do konca maja pa vse letošnje leto 6kupno 9510. V bolnišnico se zateka vedno več bolnikov, kar je razvidno tudi iz naših številk, ko je bilo meseca maja sprejetih v vseli dosedanjih petih mesecih največ bolnikov. Seveda pa te številke še vedno ne dosegajo onih izpred leti, kar je umevno, ker je. delokrog ljubljanske bolnišnice zdaj manjši.
1 Obilica graha na trgu. Že v 6oboto je bilo na živilskem trgu mnogo istrijanskega graha na
prodaj. Prispelo je v Ljubljano dober poldrugi vagon graha. Sledila je nato druga večja pošiljka. V jionedeljek je bila prav tako izredno velika količina graha na prodaj, ki je bil po 5 lir kg. Tudi v ponedeljek so Trnovčanke s Krakovčankami prinesle na trg mnogo lepe glavnate 6olate. Berivka ponehava. Že je dovolj novega domačega korenja in peteršilja na prodaj. Sobotni in nedeljski dež sta blagodejno vplivala na vse trnovske in druge gredice tako, da V6a zelenjava, ližol, grah dobro uspevajo.
Naznanila
GLEDAM8CE. Drama: Torek. 2. Junija ob 17: • Romeo in Julija«. Red Torek. — Sreda. 3. junija ob 17.30: »Vdova RoSlinka«. Red A — Četrtek, ob 17.80: »1'oro'no darilo«. Red Četrtek.
Opera: Torek, J. junija ob 16.30: »Faust«. Red B. — Kreda, 3. junija ob 17: »Hoceacrio«. Opereta. Red Sreda. - Četrtek, 4. junija ob 16..10: »Evgenij Onje-gin«. Irvtn.
RADIO. Torek. !. junija. 7.30 Poročila v iloven-
Sčlni — 7.45 Pesmi in nupevi. V odmoru (8.00): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini - 12.15 Violinski koncert Karla Sanclna (pri klavirju L. M. Sker-jann) — 12.40 Melodije XVIII. stoletja — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. hi-janee — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkestralno glasbo vodi dirigent Petrall — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Polifonična glasba Larenza 1'erosija, vodi avtor. Na' orgle igra Luigi Kenzi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert terceta sester Stritarjevih (pri klavirju Frane Sturm) — Napoved časa. Poročil« v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Pisana glasba — 21 Prenos lj gledališča Viltorio Ema-nuele II di Firenze: VIII. florentinski glasbeni maj: L. v. Beethoven: Egmont: uvod on. 84. 2, IX. simfo-
nija v d duru op. 125 sodelujejo Heinz Marten, Tilla Briem. Marta Rolis in Rudolf Waizke, vodi dirigent Uerbet von Karajan — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno služho imajo lekarne: dr. Pic-coli, Tyršova cesta S, mr. Hočevar, Celovška costa 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
POIVKDOVANJE. Izgubila se je v nedeljo. 31. maja popoldne nh pol 3 v tramvaju Poljane — pivovarna Union ali zvčer od hotela Bellevue. drevored, velesejein. Gosposvetska ccsta. Dalmatinova. Prečna ulj™, Zmajski most. Poljane. Zrinskega eesta in Zar-nikova ulien, zlata ženska zapestnica (verižica). Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi: Zarnikova ulica 16 II. nadstropje. , „ Torbica, ženska črna, z vsohino par ključev Iti okoli lir 40 izgubljena pred šontpotersko cerkvijo, naj se odda v zupuišču.
Iz Novega mesta
Na Telovo bodo brivnice zaprte. Skupno združenje ohrtnikov v Novem mestu sporoča, da bodo na Telovo 4. junija, kakor določa kolektivna pogodba, vse brivnice zaprte.
V nekaj dnevih bodo zajeli škropiti novomeške ulice. Kakor smo že poročali, je mestni občinski svet sklenil, da zaradi pomanjkanja bencina preuredi mestni škropilni avto na pogon z lesnim plinom. Dela za tako preureditev so bila pred dnevi oddana novomeški tvrdki Prezelj za ceno 10.400 lir. Preureditvena dela bodo v nekaj dnevih končana, nakar so bo začelo redno škropljenje novomeških ulic, kar bodo meščini gotovo z veseljem pozdravili.
Na žerjavico je stopil. 6 letni Florijan Tavčar iz Broda v občini šmihel-Stopiče je po nesreči bosonog stopil na kup žerjavice in se močno opekel po obeh nogah. Opekline so bile tako hude, da so ga morali spraviti v kandijsko bolnišnico.
Iz Gorizije
Kmečki delavci v Nemčijo. Te dni je odjroto-vala večja skupina kmečkih delavcev iz naše pokrajine na delo v Nemčija Poleg moških je bilo tudi večje število žensk.
S Spodnjega štajerskega *****
Umrla je v Peklu pri Mariboru 88 letna pre-vžitkarica Katarina Golob. V Studencih pri Mariboru sta umrla 80 letna zasebnira Mari ja Legat in 77 letni upokojenec drž. železnic Avguštin Moder.
Poročil se je v Rogaški Slatini Karel Trafe-nik z Marijo Potočnik.
Kap ga je zadela. 40 letnemu delavcu Štefanu Strnadu v Mariboru je ponoči nenadoma jjostalo slabo. Proti jutru se je njegovo stanje poslabšalo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Zadela ga je kap.
Pri gri so je ponesrečila. 17 letna posestni-kova hčerka Marjeta Škamlec na Kanci je med igro padla na cesti in se tako hudo poškodovala, da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Finančno ministrstvo v Zagrebu je odobrilo proračun mesta Bjelovar, ki predvideva nad 8 milijonov kun izdatkov, dohodkov pa nekaj nad 6 milijonov. Primanjkljaj bo občina pokrila z 70 odstotnimi dokladami na državne davke.
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je sklenilo postaviti v Bjelovaru moderno poslopje za tamoš-nji mlekarski zavod.
Hrvatski umetniki na letošnji umetnostni razstavi Biennalo v Vcncziji. Letošnje umetnostne prireditve Biennale v Veneziji se bodo udeležili tudi hrvatski umetniki. Za raztavo so pripravili svoja najboljša dela vsi večji hrvatski slikarji in kiparji, ki bodo v Veneziji razstavili svoje umetnine pod vodstvom Ivana Meštroviča.
Vprizoritcv hrvatskega komada v Nemčiji.
KULTURNI OBZORNIK
Matašič: V zelenem polju roža
Kot 17. zvezek Slovenčcve knjižnice je izšla izvirna slovenska povest Matije Malešiča, V zelenem polju roža, ki je bila tiskana prvič pred letom dni v »Slovencu« iz pisateljeve literarne zapuščine. Začetek prvega poglavja — dijaška predstava Finžgarjevega »Dovjega lovca« pod kozolcem na vasi — pa je bil v »Slovencu« prvikrat natisnjen že ob priliki Finžgarjcve sedemdesetletnice! Tako ob drugi obletnici smrti — umrl je 25. junija 1940 v Škofji Loki — izhaja sedaj ta posmrtna novela v drugi knjižni izdaji v izredno okusni zunanji opremi Jcle Vilfanove, s portretom in kratko oznako pokojnikovega literarnega dela, kakor jo je napisal Tine Debeljak. To je sedaj četrto knjižno izišlo delo Matije Ma-lešiča, ki si je v našo književnost najmočneje zapisal svoje ime s prvo knjigo »Kruh«, sočno socialno povestjo iz Slovenske krajine, ki jo je tako literarno preje odkril (1926) kakor Miško Kranjec, poznejši njen epik. Pozneje jc izdal pri Mohorjevi družbi še »Izobčence« in »Živo vodo«, socialno povesti iz svojega belokranjskega območja, ki pa nista več dosegli takega uspeha, dasi jima ni odrekati močne in zanimive snovi ter notranje napetosti; kar moti, je večinoma njegov slog, ki je resda svojski, toda premalo epičen in izrazit, preveč gostobeseden, česar se nikdar ni iznebil. Poleg teh knjižnih povcstic pri Mohorjevi družbi, kjer se je razvil, je napisa! še več lepih novelic v Dom in svet, kateremu je bil sotrudnik po vojni.
Povest V zelenem polju roža je nastala v času, ko je bil pisatelj kot upravni uradnik prestavljen iz Slovenije v Banjo luko ter je tam padel v veliko telesno bolezen, od katere se ni nikdar več po-
zdravil. Kako je bil tedaj oslabel, je pisal v podlistkih »Slovenca« ob njegovi smrti ravnatelj Dolenc, ki je Malešiča kot urednik Zorine leposlovja tudi uvedel v literaturo 1. 1907 kot sedemnajstletnega srednješolca, ko je kazal največje nade, pa jih je samo deloma izpolnil, ne v taki meri, kakor bi jih lahko, da se je bolj jiosvečal svoji notranji strasti: pisateljevanju. V tisti bolezni je pred kakimi desetimi leti napisal pričujočo povest z nervozno pisavo, ki je komaj čitljiva, ter je verjetno zaradi tega bilo težko priti do njene prave vrednosti. Uredništvo Mohorjeve družbe jo je kljub temu sprejelo v svoj program, dasi je zahtevalo neke črte, ki jih pisatelj ni več napravil. Kot izvirna slovenska ljudska povest je izšla sedaj v Slo-venčevi knjižnici in prepričan sem, da bo šele v knjižni obliki prišla do prave veljave.
»V zelenem polju roža« je povest iz dijaškega življenja pa tudi tragedija dobrega slovenskega dekleta, ki postane žrtev svojega oboževanca (ne oboževatelja, kakor je tiskarski škrat naredil v uvodu!). Je to neke vrste okvirna povest: v začetku, v sredi (kar bi moralo biti jx>6tavljeno tudi s kur-zivo! Str. 138—143) ter na koncu 6tno v ljubljanski študentovski sobici pri študentovski materi, morda kje v Študentovski ulici (kakor kaže naslovna slika): vsa ostala povest pa je opis preteklosti te študentovske matere, ki zdaj vene, kakor v »zelenem poplju roža« marjetica, če ji kdo iztrga vse lističe in životari samo kot golo 6teblo. V tem je simbol te r>ovesti, ko je gruntarsko dekle Metka zablestelo v vsej svoji vabljivi lepopti prvikrat pri študentovski predstavi Divjega lovca, pa se tedaj vnela za svojega Janeza — Lokačevega študenta, kakor se jih je več v življenju. In tej svoji prvi ljubezni ostane zvesta ter odbije vse svoje čestilce po vrsti: Amerikanca Kolometa, sodnijskega pisarja Vekoslava, orožnika Ivota in celo najzveetej-šega kmečkega fanta Franceta, vse samo zaradi Lokačevega študenta, ki je stopil na pot in ji pre-
trgal listek sreče za listkom, dokler je ni uničil. In on, ki je obetal biti slovenski pesnik, je jx>6fal sicer profesor dr. Lokač, toda v tujini je dobil tujo ženo, 6 katero ne govori v svojem jeziku. Toliko lakih usod beleži naša študentovska zgodovina! Tu je prepričljivo, čeprav morda v malo preveč stilizirani obliki, prikazana zvesta ljubezen, ki postane žrtev po karieri hrej>enečega fanta; zato žrtvuje idealnega dekleta. Je v tej povesti nekaj Remčeve Magde, ki |x>v6od išče enega, toda v nasprotnem smislu: Metka ne pade pred nikomur, razen pred svojim oboževancem, ter se obrani vseh v mislih nanj in v pokori za svoj greh.
Zamisel povesti je gotovo zanimiva, tudi spretno izvedena ter celo močna v gotovih prizorih, tako da v knjižni obliki pomeiii gotovo dobro izvirno ljudsko povest; moti bolj Malešičev slog, ki je še premalo dognan. To je zopet dokaz, cla je imel Malešič svežo invenci.jo, živ načrt in dober prijem,. živ pisateljski živec, toda premalo oblikovnega smisla, premalo posluha za pravo, kleno besedo. V tem vidim glavno umetniško slabost njegovega pisateljevanja, ki se kaže tudi v tej jiovesti, dočim je razplet motiva, napetost in zanimivost snovi tudi tu privlačna in vredna branja. Življenjsko pa je ta povest potrjena z mnogimi našimi študentovskimi usodami ter je tiha tragedija- lepe in dobre Metke živa in prepričujoča. Že kot izvirna slovenska povest je prav, da .je izšla v Slovenčevi knjižnici; z njo pa je postavljen tudi lep spomenik pokojnemu glavarju Matiju Malešiču, tako notranje zdravemu sinu Bele krajine, vrstniku naših petdesctlctni-kov, in nadarjenemu pisatelju.
Ta zvezek pa nudi pozornost še posebej z izredno okusno in lepo zunanjo opremo Jele Vilfanove. ki ie opremila že nekaj drugih zvezkov (Marianna Sirca, B. Nemcove pravljice, Kampenski gospod župnik). Prepričani smo, da se s tako

Senečičev komad »Spis br. 516c so prejšnjo solilo vprizorili v mestnem gledališču v Stettinu. Pri predstavi je bil navzoč tudi hrvatski poslanik v Berlinu dr. Budak.
Ustanavljanje novih grffb-katoliških župnij na Hrvatskem. V zadnjem času so na Hrvatskem ustanovili novi grkokatoliški župniji v Osiieku in Le-pavini, 6edež grkokatoliške župnije v Belgradu eo pa prenesli iz Belgrada v Zemun. Poleg grkokato-liškega samostana v Lepavini so obnovili tudi samostan v Marči.
Ta teden je na Hrvatskem posvečen materi in otroku. Po V3eh mestih in krajih bodo razna predavanja in ostale prireditve, ki imajo vse samo en cilj: povečati socialno in zdravstveno skrbstvo nad materami in otroci. To nalogo namerava ministrstvo za ljudsko zdravje doseči med drugim tudi z ustanavljanjem novih defjih domov. V najkrajšem času bodo na Hrvatskem od-rli 56 takih ustanov. Po zadnjih podatkih se na rvatskem vsako leto narodi 190.000 otrok.
Pevsko društvo »Trebevi?« pojde koncerti-rat v inozemstvo. Hrvatsko pevsko društvo »Tre-bevič« v Sarajevu se pripravlja na daljšo koncertno turnejo po inozemstvu.
Dober šolski uspeh na nadškofijski gimnaziji v Travniku. Uspehi, Ki so jih pokazali učenci pri zadnjih izpitih na nadškofijski gimnaziji v Travniku, je zelo dober. Nad 80 odstotkov vsega dija-jaštva je končalo razrede z zelo dobrim uspehom.
Izmenjava vseučiliške mladine med Hrvatsko in Romunijo. Novi kulturni sporazum, sklenjen med Hrvatsko in Romunijo, predvideva tudi zamenjavo vseučiliške mladine z zagrebške in bu-kareške univerze.
Iz Srbije
Pomočnik srbskega prosvetnega ministra o novi srbski književnosti. Pomočnik srbskega prosvetnega ministra Velmar Jankovič je na-isal za belgrajsko »Obnovo« daljši članek, v aterem govori o obnovi srbske književnosti. V članku med drugim pravi, da so prejšnji književni trg suvereno obvladali razni škodljivi tuji vplivi, katerim so vneto služili tudi glavni založniki knjig. Nn tu način so se na široko odpirale poti razdiralni akciji, kateri je podlegla Srbija, ki je po trditvi Velmar Jankoviča postala mednarodna kulturna kolonija. Po njegovem mnenju je za obnovitev srbskega kulturnega udejstvovanja brezpogojno potrebna odstranitev vseh teli vplivov, ker je novo kulturno življenje v Srbiji treba postaviti na zdravo narodno podlago.
Na iniciativo predsednika srbske vlade je bila v belgrajski snborni cerkvi slovesna za-dušnica za vse padle srbske prostovoljce. Zn-dušnici so prisostvovali vsi člani srbske vlade, zastopniki vseli kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov in številno občinstvo
Narodno gledališče v Belgradu izdaja svoj časopis »Srbska srena«. ki se bavj z vsemi gledališkimi vprašanji. Časopis urejuje ravnatelj belgrajske drame Borivoj Jevtič, skrbski književnik.
E
3	1. J =			sr e=	
		i- '-* Ji=	_fr	t —	
67		> . « 'Jv			1 dJMkUy
»Pa to ni prav!« je ugovarjal Mišek. »Vidva sta bila poklicana na to mesto samo zato, da bi izsledila tatove las. Da bi pa zasledovala še kake druge zločince, pa brez dvoma ne bi bilo prav!«
AV,
f-trV V ■ Il
»Ej, fantič, ali veš, kaj gobezdaš?« je Hokus nahrulil ubogega Miška in ga vrgel iz pisarne. »Pri nama ne boš več služil!«
opremo dviga tudi estetski čut občinstva, kar tudi lii brez estetsko vzgojnega pomena. — td. ♦
Lučka, št. 9—10. S to številko je zaključen letnik 1941-42 tega verskega lista za mladino, ki izhaja v obliki nekdanjega Anglejčka ter v njegovi tradiciji. Naslovno stran je pomenljivo narisal Maksim Gaspari, uredil ga je pa p. Krizo-stom Sekovanič O. F. M List za naše najmanjše je prinesel v tem letu veliko lepih pesmic, predvsem versko navdahnjenih, kajti Lučka je predvsem glasilo Marijinih vrtcev. Poudarke je dajal člankom za napredek v kreposti, ki so nekaki uvodniki v vsako številko, ozirajoči se na tisto-mesečni največji praznik. Pisal jih je večinoma katehet Janez Pivek. Za zabavo in poduk pa je prinesel mnogo povestic, zgodbic in življenjepisov, med katerimi so šle skozi ves letnik Zgodbe naše ljube Matere, Zgodba o ministrantu Tončku ter Lenkino maščevanje. Vsi članki so bili lepo ilustrirani, posebno Lenkino maščevanje in Zofka in ribice, ki so vse neke vrste slikanice List se je spominjal umrlih otrok, članov Marijinih vrtcev ter jim prinašal lepe osmrtnice s sličico. Tudi veseli kotiček in uganke je nametaval svojim majhnim bralcem in jih tako vnemal za versko življenje. Cena letno 5 lir.
3
Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«;. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno
Rimsko pl smo:
Umetnostne razstave v Rimu
Presenetljiva je umetniška delavnost italijanskih upodabljajočih umetnikov tudi sredi vojske. Sedaj hkrati je v Rimu več umetniških razstav, ki se vse morejo veseliti izredno bogatega obiska.
Na prvem mestu zasluži pozornost »Razstava faSističnega sindikata za lepo umetnost«, ki je že deseta te vrste v Rimu. Letos razstavlja v Narodni galeriji za moderno umetnost, torej v najbolj reprezentativnih prostorih, kar jih je v ta namen v Rimu. Razstava je bila odprta od 15. apr. do 20. maja. Ker so vsi italijanski upodabljajoči umetniki včlanjeni v fašističnem sindikatu, razen najmlajših, ki še nimajo strtnkine legitimacije, je bila to v resnici splošna italijanska umetniška razstava, na katero je 334 slikarjev in kiparjev poslalo 903 dela, od katerih pa je žirija pripustila k razstavi le 167 slik, 44 skulptur in 59 risb, skupno 270 del. Izbira je toraj bila dosti stroga, razen tega pa je bil še stavljen važen pogoj, da ne more biti razstavljeno nobeno delo, ki je že prej kdaj bilo na kaki razstavi v Rimu. Razstavni prostori so obsegali sedem dvoran in tri galerije, razen tega sta pa bili v posebnih prostorih še dve retrospektivni razstavi dveh znanih italijanskih slikarjev: Domenica Quartrociocchija (1874—1941) in Alessandra Bataglia (1870—1940). Obema so tovariši napisali v »Kazalu po razstavi« globoko občutena nekrologa s kritično označbo njunega umetniškega ustvarjanja.
Na splošno je pri vodstvu razstave prevladovalo naziranje, da je posebno mlajši slikarski generaciji treba dati možnost, da se uveljavi in
Cokaže, kaj zna. To se je videlo iz nagrad, ki so ile razdeljene (naklonjene od Mussolinija, ministrstva za korporacije in akademije sv. Luka), pa tudi od odkupa posameznih del od strani javnih
korporacij in državnih ustanov. V vseh primerih mladi slikarji in kiparji, ki naj bi s tem dobili po-
80 bili posebne pozornosti in odlikovanja deležni
bude za nadaljno umetniško ustvarjanje. Zanimivo je, da je med mladim umetniškim naraščajem tudi veliko ženskih umetnic, ki posebno v kiparstvu zelo uspešno tekmujejo z moškimi tovariši.
Kar se tiče razstavljenih del, so prišla v po-štev le tista, ki jih je žirija soglasno odobrila. Zastopane so prav vse šole in smeri. Tako je mogla razstava pokazati res velikansko razgibanost in tudi izvirnost sodobne italijanske upodabljajoče umetnosti, o kateri je mogoče reči, da nadaljuje in vzdržuje sloves klasične italijanske umetnosti, ki bo po vsem sodeč še tudi v bodočnosti znala ohraniti svoje vodilno mesto v umetnostnem svetu. Tudi lajik v tovrstnih vprašanjih more videti resnost in stvarnost umetniškega stremljenja sodobne italijanske umetniške generacije, ki se šola na velikih klasičnih vzorih svoje na umetnosti tako bogate domovine, ki pa vendar ume dati tudi svojemu hotenju svojski umetniški izraz. Motiv, ki ga slikarji in risarji obdelujejo, je pred vsem pokrajina, slikovitost italijanskih mest in vasi ter tihožitje. Kiparji pa pred vsem študirajo človeško telo »in modelirajo glave. Zgodovinskih in socialnih motivov skoraj ni opaziti in tudi verskih ne. Zanimivo je tudi, da so južnjaki in severnjaki pred vsem slikarji in risarji, Rimljani pa se nasprotno veliko udejstvu-jejo v kiparstvu. Razstava je doživela zelo velik obisk.
V	Rimski galeriji (Gallcria di Roma) pa trenutno razstavlja Skupina tujih umetnikov, natančneje trije Nemci in trije Romuni. Vsi žive v Italiji, nekateri že dolgo časa, tako da jim je postala druga domovina. Od Romunov je najpomembnejši Dimitrije Berea, ki živi od 1937 v Rimu, kjer je tudi profesor na slikarski akademiji. Je izredno močan impresionist, ki ima na sebi nekaj orientalskega. Priredil je že več razstav po svetu — nekaj časa je živel tudi v Parizu in je tudi tukaj razstavil nekaj jako posrečenih pariških motivov. Iz Italije ima več motivov iz Rima, Benetk, Siene in Caprija ter nekaj portretov v zelo svežih, močnih barvah. — Drugi romunski slikar Evgen Dra-gucescu je še mlad umetnik iz Jassyja, ki je gojenec romunske slikarske akademije v Rimu. Kjub 6vojim 27 letom je priredil že štiri razstave svojih del v Bukarešti. Tudi na tej razstavi ima nekaj prav dobrih risb, večina v olju. Potem je še ki-parica Constanza Buzdugan, ki zadnjih pet let dela v Rimu. Njeni kipi so večina v marmorju in se ji močno pozna rimska šola.
Od Nemcev je najmočnejši Peter Bergmann, po rodu iz Diisseldorfa, ki pa se zadnje čase mudi v Italiji. Razstavil je zbirko izredno učinkovitih prizorov iz tirolskega in bavarskega kmečkega življenja, ki primejo gledalca po sočnosti barv, sončni atmosferi in plastičnosti. Zadnja leta je svoje delo obogatil z lepimi študijami iz rimske kampanje. — Drugi nemški slikar Ernst Stadel-mann je Bavarec po rodu, živi pa že 12 let v Gornji Italiji. Razstavil je vrsto tihožitij in pokrajinskih slik od Gardskega jezera. — Po svoji slikarski tehniki pa je najbolj zanimiv Hans Stau-de. Njegova slika je resna, stroga, že skoraj podobna freski, ki ne išče učinka v barvitosti, ampak le v izrazu. Posebno dobri so njegovi portreti.
V	Galeriji sv. Marka na via del Babuino, kjer so nepretrgano celo leto slikarske razstave, je 20. maja odprl svojo bogato izložbo akvarelov in risb — nad sto je vseh skupaj — eden od sta-
rejše italijanske slikarske generacije, Onorato Car-landi, ki pa je do zadnjega znal ostati mlad in svež v svojem umetniškem ustvarjanju. Carlandi je pesnik rimske kampanje, ki jo s čistimi in ljubečimi čustvi opeva v svojih slikah, v katerih znova dokazuje, da je najlepša umetnost vedno porojena iz ljubezni.
Iz kakšnega duha ustvarja Carlandi, razvi-dimo iz njegovih besedi, ki jih je govoril svojim učencem ob priložnosti neke slikarske razstave v maju 1897. leta. «Vsako jutro, ko se zbudim, zahvalim dobrega Boga z radostnim veseljem, da sem slikar. To storim, preden sc zopet povrnem v vsakodnevno življenje polno bridkosti in stisk. Med vsemi stvarmi namreč, ki nam pomagajo pre-, našati težave in neumnosti življenja, je brez dvoma ljubezen do umetnosti najboljše sredstvo. Ko je naša roka oborožena s čopičem in svinčnikom in so naše oči oprte v krasoto narave, kaj nas po-
tem drugo brigal Pesem Vsemogočnemu, ki jo poje vsako stvarstvo, opaja našo dušo in poraja v umetniku zavest, da je velika radost živeti. Zato je naša umetnost svečcniAka služba, ker del dobrote, ki smo je mi bili deležni, moremo dajati v last vsemu človeitvu. Brez težave more to doseči vsakdo izmed nas, ker opazovanje narave nas dela boljše in mir, ki kakor molitev odseva iz naših del, zanašamo tudi v »voj življenjski krog, ki ga ljubimo brez razlike. Zato bodimo veseli poklica, ki ga imamo in usode, ki smo je deležni. Sleherni dan se moremo nekoliko izpopolniti. Toda paziti moramo na sebe in se varovati nečimer-nosti, ki more pokvariti vse naie delo. Biti moramo pri svojem delu iskreni; da pa moremo biti iskreni, moramo biti ravnega in preprostega srca Vse kar delamo, delajmo iz notranje potrebe svoje duše, zato, ker nam srce tako veleva — in ne da bi ugajali javnemu mnenju.«
Takšni nazori so vodili umetnika pri njegovem umetniškem ustvarjanju. Ta njegova življenjska filozofija ga je držala po koncu na njegovi dolgi, mnogih preizkušenj polni življenjski poti In tako je ustvaril umetnine, ki bodo po svoji preprosti resničnosti in ljubezni do narave daleč preživela njegova leta.
Spor!
Dve nedelji pred koncem državnega nogometnega prvenstva:
Po zmagi nad Ambrosiano je Roma spet na vrhu
Točke: Roma 38, Torino 37, Venezia 36, Genova in Lazio 33, Juventus 31, Triestina 29, Bologna 28, Milano 26, Liguria 25, Ambrosiana 24, Fiorentina in Atalanta 23, Livorno 22. Napoli 21, Modena 19.
V B razredu tkžavnega nogometnega
_'li včeraj naslednje
Udinese — Vicenza 3:1, Fiume: Fiumana
Izidi včerajšnjega državnega nogometnega pr- j garJ yoJJ z 4] točkami venstva kažejo, da so moštva začela s spurtom. To I velja zlasti o prestolniški Romi, katero je enajsto-rica Torina pred tednom potisnila z vrha na drugo mesto. Včeraj je imela Roma v gosteh Ambrosiano in jo odpravila z visokim izidom 6:0. Zgovorni dokaz za to, da je Roma v odločilni formi in da ima vse pogoje za končno osvojitev državnega prvenstva.
V prid Romi govori tudi izid napete nogometne borbe v Benetkah. Tam sta se kosala domača Venezia in Torino. Domača enajstorica je presenetila g06te z udarno igro in jih potisnila s prvega mesta z zmago v razmerju 3:1, kar pomeni za Torino izgubo dveh točk. Stanje v razpredelnici je po včerajšnjih izidih naslednje: Roma vodi z 38 točkami, Torino jih ima 37, Venezia pa 36. Igrali bodo samo še dve nedelji in je težko verjetno, da bi bilo še mogoče rdeče-rumene potisniti s prvega mesta. Tem prej, ker imajo v Massettiju sijajnega vratarja.
Ponovno 6ta nas včeraj presenetila tudi oba kluba z dna razpredelnice, ki sta prav tako predla v finish, toda prepozno. Napoli, ki je igral v Bo-logni, je premagal moštvo istega imena z 2:1 (!), Modena pa je bila na delu v Torinu in prisilila enajstorico Juventusa na remis (1:1). Dobro se je držala tudi Triestina, ki je odpravila Fiorentino z 2:0.
Podrobni izidi včerajšnje nedelje, ki je bila po vrsti 28., so bili naslednji:
Bologna — Napoli : Bologna 2:1.
Torino — Juventus : Modena 1:1.
Genova — Genova : Livorno 3:1.
Roma — Roma : Ambrosiana 6:0.
Mdano — Lazio : Milano 5:2.
Bergamo — Atalanta : Liguria 1:1.
Trieste — Triestina : Fiorentina 2:0.
Venezia — Venezia : Torino 3:1.
prven-Udine:
stva so dosegli včeraj naslednje izide:
- - —	prato
4:1, Lucca: Bari — Lucchese 2:0, Novara: Novara
—	Sovona 1:1, Siena: Siena — Alessandria 1:0, Brescia: Brescia — Pro Patria 2:1, Lodi: Fanlulla
—	Peecara 1:0, Pisa: Pisa — Padova 1:1, Reggio Emilia: Spezia — Reggiana 2:0.
Vrstni red moštev v drugem razredu: Bari 41 točk, Padova 37, Vicenza in Pescara 36, Brescia 35, Novara 33, Spezia 30, Alessandria in Pisa 29, Udinese 28, Savona 27, Pro Patria in Faniulla 26, Siena 25, Reggiana 21, Fiumana 19, Prato 17, Lucchese 9.
*
Nar. svetnik Manganiello, predsednik italijanskega CONI-a, je bil pred odhodom iz Zagreba sprejet pri Poglavniku dr. Paveliču. Predstavnik italijanskih olimpjskih organizacij mu je podaril pri tej priliki krasno darilo — bronasti kip atleta. Poglavnik 6e je zahvalil za počastitev in izjavil, da smatra to darilo kot simbol medsebojnega poživljanja medsebojnih odnošajev med fašistično in ustaško mladino, ki obe strmita za tem, da bi 6e okrepile mladostne sile obeh narodov.
Italijanski kolesarski prvaki so priredili včeraj krožno dirko v Rologni na 235.500 m. Radi precejšnjih višinskih dirk je bilo včerajšnje kolo kolesarskih dirk hudo naporno. Zmagal je Leoni v času 6 ur 35 minut, kar pomeni povprečno hitrost 35 km na uro.
V telovadbi na orodju in sicer v mešanem deseteroboju, so priredili včeraj Nemci svoje državno prvenstvo poedinrev. Prireditev, katere se je udeležilo 84 tekmovalcev, je bila v Breslavi. Prvenstvo si je osvojil Helmut Banz.
Zagrebški Gradjanski je žel na gostovanju v Sofiji spet prav dober uspeh. Nogometno predstavništvo Sofije je odpravila poletna enajstorica Gradjanskcga s 6:1.



Veljavnost šibe so poznali že starš Grki
Med vidnimi simboli dobre vzgoje sta najbolj znana knjiga in šiba. Dandanes daio ljudje več na dobro besedo, na zgled, ki vzpodbuja k posnemanju, pa na vzgojne knjige, ki so prodrle do naj-odaljenejših hribovskih koč. Knjiga izpodriva šibo, odnos med starši in otroci ni več lako strog iu postaja vedno bolj tovariški. V šolah skoraj no vidite več sitnih učiteljev s palicami, v družinah pa so še marsikje ohranili navado, da podkrepijo dobrohotne opomino z nekaj udarci s šibo ali palico. Ljudje pač še niso pozabili na stari pregovor, ki pravi, da »šiba novo mašo poje«.
Veljavnost šib je prastara, res že prastara. Ljudje je niso uporabljali za kaznovanje, pač pa tudi za stopnjevanje telesne odpornosti. Stari Grki, ki so raznim naravnim pojavom pripisovali čudežno moč, so poznali celo kult bičanja. Verovali so, da je šibanje potrebno, da bi bili mladeniči odpornejši in bolj zdravi. Bili so tudi časi, ko je bilo bičanje v zvezi z verskimi obredi.
Na praznik boginje rodovitnosti Ardemide Or-tije so se zbrali mladeniči okrog oltarja in možato prenašali udarce s šibami in palicami. To je bilo neke vrste tekmovanje v prenašanju bolečin. I'o goli koži so jih tepli in za hudo sramoto so smatrali, če je mladenič pokazal, da ga boli. Dobra navada je bila, da so bili mladi moški tako utrjeni, da so molče prenašali najhujše udarce, ki so trajali po več ur. Tako so si vzgojili odpo-
Italijanski piloti se pripravljajo na poizvedovalni polet z letalom na neki vojni edinici.
Narobe svet? Ne, samo prizor iz finske srnine!
ren rod. Zgodilo se je tudi, da so mladeniči prenašali trpljenje do onemoglosti, matere pa, ki so prisostvovalo nenavadnim tekmam, se niso bale za življenje sinov, pač pa so želele, da bi pokazali čim več odpornosti.
Pri šibanju pa no gre le za to, da se mladina utrjuje v prenašanju bolečin. Ne gre le za vzgojo k možatosti, pač pa tudi za zdravstveno udejstvo-vanje. O tem se lahko prepričate v finskih kmečkih parnih kopelih, katerim pravijo »saune«. Na Finskem je namreč navada, da ima vsaka domačija leseno stavbo, v kateri se ljudje utrjujejo 7. znojenjem v hudi vročini, pa z mrzlimi kopnimi in masažo. Važno vlogo v saunah igra tudi šibanje z brezovimi metlicami.
Staro pravilo pravi, da zmaguje le tisti, ki je navajen boriti se, da je utrjen, kdor je vajen vročine in mraza, da je odporen, kdor ne toči solza za vsako bolečino. Stari finski rodovi so že stoletja sem prepričani, da je utrjevanje v saunah pravi strup za mnogotere bolezni. V lesenih saunah imajo skromne peči, katere zakurijo s smol-natim lesom, zatem pa jih polivajo z vodo. To daje hudo vročino, ki je nasičena s paro; v tej pari se znojijo, z znojem pa izločajo mnogotere škodljive snovi iz telesa. V saunah so male lesene terase, ki se vzpenjajo proti stropu, kjer je najbolj vroče.
Po znojenju se oblivajo z mrzlo vodo, kar pospešuje pretakanje krvi in splošno telesno pre-snavljanje. Na policah imajo tudi brezove metlice, katere so natrgali spomladi. Namočijo jih v vodi in položijo na vročo peč, da se omehčajo, zatem pa se šibajo. Fincem ne gre pri tem za prenašanje bolečin, pač pa za učinkovito masažo kože. Ljudje, ki so obiskali saune, pripovedujejo, da je bičanje z brezovimi metlicami naravnost zdravilno in da ne povzroča posebnih bolečin. Koža postane rdeča kakor rak. zatem pa se podajo spel na vročo klop v parno ozračje.
Utrjevanje v saunah vsekakor ne spada v področje praznoverja. Finski znanstveniki zatrjujejo, da je postopek v saunah neprimerno več vreden od znojenja v modernih parnih kopelih. Fincem namreč ne gre le za to, da se pošteno preznojijo in očistijo; po znojenju se utrjujejo z mrzlimi polivi, radi pa skočijo tudi v bližnje jezero in plavajo, pozimi pa se valjajo po snegu. Takšno udejstvovanje, združeno z bičanjem in masažo, napravi ljudi prožnejše in odpornejše. Prav posebno so prepričani, da je utrjevanje v saunah najboljše sredstvo za preprečevanje prehlada.
Če pomislimo na bičanje grških mladeničev in na nego telesne zmogljivosti v finskih kmečkih parnih kopelih, dobimo vtis, da je škoda, da najdemo v moderni higieni tako malo nasvetov za utrjevanje, pri katerem prideta do izraza tudi mraz in vročina, prav posebno pa šiba, ki ni le zdravilo za trmo, pač pa tudi za nevšečno moderno bolezen, ki ji pravimo — mehkužnostl
Posluša', Gospod Jezus!
Skoraj bi bil — 26. maja, nekaj minut čez osmo — zajokal ob mrtvem truplu tvojega duhovnika in svojega učitelja, kot so storili prene-kateri. Pa nisem. Le njegovo truplo in truplo njegovega tovariša, v smrti sem pogledal, ponavljal z ustnicami prošnjo: »Daj jima večni pokoj.. .«, jima-želel tega tudi v srcu, mislil pa na besede, ki sem jih slišal prejšnji večer in premišljeval tisto jutro:
Smrt mučenca ne prenese tožbe! Naprej po poti Očetove volje! -
Naprej po poti Očetove volje! Tako Bi delal ti, Jezus, božji Sin. Ob smrti mučenca Janeza Krstnika nisi jokal, kot ob Lazarjevem grobu, nisi storil čudeža kot ob Naimu — vršil si naprej Očetovo voljo.
Poskusil sem tudi jaz. Nema sva šla s tovarišem na fakulteto, nem sem med drugimi obsedel v klopi in čakal profesorja.
»Ne veste ne ure ne dneva,« je za začetek profesor ponovil tvoje besede in govoril o smrti, ki je bila na vrsti kot prva poslednjih reči. Govoril je o smrti. Lahko bi ob njegovih besedah mislil na Smrt profesorja Ehrlicha. Pa sem slišal tako malo besed o smrti! Pač, slišal sem jih, dojel jih nisem. Mislil sem na življenje, na življenje tvojega duhovnika doktorja Lamberla Ehrlicha.
Koliko pa jaz prav za prav poznam njegovega življenja? Sedem let bo poleti, kar sem ga videl na Oljki. Spominjam se ga iz cerkve, od oltarja, spominjam se ga kot tvojega duhovnika. — Saj ti, Gospod Jezus, veš vse, veš tudi za vse njegovo življenje, za vse moje spomine. Pa ti jih bom
kljub temu pripovedoval. Tebi moji spomini niso ovira, tebe moje pripovedovanje nič ne zamudi, ti nas poslušaš in gledaš vs» hkrati ter slišiš vsakega in vidiš vse.
In bo šest let, kar nas je ustavil blizu Voj-vodskega stola, na poti k Gospe Sveti in nam kazal Krnski grad. Koliko bi ti ob teh imenih rad povedal, Gospod, pa — no, jaz sem tisti dan smel profesorju Ehrlichu ministrirati pri oltarju ob grobu sv. Modesta. In tudi od tam se ga spominjam kot tvojega duhovnika.
In bo pet let, kar nam je rajni v Kočevju govoril o razrezanem plašču sv. Martina. Prav za prav nam ni govoril o tem; to je bila le primera, ki sem si jo kaj dobro zapomnil. .
In bo jeseni pet let, kar sem prišel na slovensko univerzo in — po čudnih ovinkih v izbo med Ehrlichove fante. Velikokrat nam je govoril, nam dajal puneta, kot bi danes rekel, in iz vseh tistih dni se ga spominjam kot tvojega duhovnika.
In je dobra štiri leta, kar sem postal njegov slušatelj. Govoril nam je, kot se spominjam, o prazgodovinskih praskalcih, vijugastih in progastih okraskih, pigmejcih in črncih ter nam našteval nič koljko njihovih bogov, a govoril nam je zmeraj kot tvoj duhovnik — nam, ki naj bi tudi postali tvoji duhovniki. Poganske mite nam je pripovedoval. da bi se mi vsi navdušili za tvojo resnico. O zablodah v mnogoboštvo in materiali-zem je govoril, da bi se odlrgali od zemlje in se navezali nate. Edini. Otroško vdanost primitivnih narodov do Najvišjega Bitja nam je slikal, da bi bili vsi hvaležni otroci tebi, Najvišji. O duhovni
revščini po svetu je tožil, da bi pri tebi prosili delavcev za misijonska polja.
Govoril nam je torej kot tvoj duhovnik. Tudi kot znanstvenik nam je govoril, da je znanstveno zavračal posvetne, prazne govorice in pobijal nasprotne trditve »vede, po krivici tako imenovane, katere so se nekateri držali in so glede vere zabredli« (1 Tim 20. 21).
In kako nam je govoril o tebi, Gospod Jezus. Vidim ga, kot bi bilo danes. Ni imel obstanka. Od odra je hodil k tabli pa do klopi, se v prvi klopi ustavil in šel spet nazaj do mize pa pripovedoval, pripovedoval s takšnim ognjem, s tako živahnostjo, da smo ga v kretnjah nehote posnemali ali mu vsaj prikimali; s toliko ljubeznijo do tebe, da smo ga občudovali. In če smo se kdaj naveličali poslušati o mitih in klanih, se pri apologetiki zlepa nismo naveličali. Kot prerok je bral iz Zgodb stare zaveze; kot da je bil s teboj, nam je govoril o tebi in tvojih učencih.
Pa — saj je bil s teboj! Saj je bil vendarle tvoj duhovnik. In o duhovniku pravi Strossmayer, da je ali sonce, ki sveti, ali rosa. ki poživlja, ali ogenj, ki greje, ali sol, ki varuje pred gnilobo, ali pa je tema, suša, skvarjen kvas, sprijena sol. In Ehrlich nam je bil sonce: svetil nam je v tvoje resnice; bil nam je rosa: preganjal je s pogumno besedo malodušnost; bil nam je ogenj: hotel nas je vse pridobiti le zate; bil je nam in drugim sol. ki varuje pred gnilobo. Bil nam je vse to, ker je bil s teboj, ker si bil z njim... Bil je duhovnik! Bil je tvoj učenec. In o svojih učencih si rekel že davno pred Strossmayeijem, da morajo biti sol zemlje in luč sveta. In tistim, ki so s teboj, si po Cerkvi ti sam moč, ki varuje pred gnilobo, luč, ki odganja tema
Ehrlich je bil tvoj duhovnik, duhovnik, ki ljudem govori o svojem Bogu, Očetu vseh, in Bogu o svojih ljudeh, njegovih otrocih; duhovnik, ki ljudi rešuje in jih dviga k Bogu, kakor si delal ti, Jezus; duhovnik, ki sebi odmre in zaživi v tebi, ki je ljudem priča zate, ki v njem ljudje gledajo tebe; duhovnik, ki tebe oblikuje na oltarju, v sebi, v dušah; duhovnik, ki mu je življenje molitev, delo, boj, žrtev, duhovnik, ki še mu Častni naslovi in denar in dobrine tega sveta valjajo ob nogah; duhovnik, ki je stražar tudi v viharju, ki dela za vero, pravico, ljubezen; duhovnik, ki mu je beseda dobrohotna, prijazna, a vedno odločna, vedno v skladu s tvojim naukom; duhovnik, ki gre le za tvojim glasom; duhovnik, ki ne žaluje s hčerami jeruzalemskimi zaradi telesnega gorja, ampak pomaga in dela pokoro; duhovnik, ki mu roka ne prijemlje za meč m se mu ne stiska v pest, ampak se steza bližnjemu v pomoč in k Bogu v molitvi; duhovnik, ki ne trguje v svoj dobiček, ampak gara v tvojo čast in rešitev duš; duhovnik, ki poskusi pri strehi, če so ga odgnali pri vratih; duhovnik, ki si mu ti temelj in cilj, ki kleše vase tvoje poteze, ki je tvoja podoba, ki je drugi ti, Jezus; ki hodi s teboj od Pilata do Heroda in nosi c teboj križ ni Kal-varijo.
Tvoj namestnik, Petrov naslednik, izpričuje (20. junija 1941), da je skladnost e tvojo podobo, »podobo božjega Sina, Kralja bolečin, najvzviše-nejša in najvarnejša pot v nobpsa«. — I11 tvoj mučenec, jezuit Pro, je dejal: »Ko se prične naše srce hraniti iz križa, ni več nevarnosti, da bi zgrešilo pot.« In tvoj duhovnik dr. Ehrlich: kaj se ni hranil iz križa?! In zato ni bilo nevarnosti, da bi zgrešil pot. Nosil je križ, hodil za teboj, klesal vase tvoje
V


175.
»Odlagati ne smemo. Po maši začnemo,« je rekel Serajnik. »Kar koli ima kdo skriti in zavarovati, naj znosi na Gradišče. Danes mora biti vse v redu, jutri bo dovolj opravka z ženitvijo.« Ta dan jc bil sicer praznik, toda v sili je dovoljeno delati. Od blizu in daleč so kmetje vse znosili na Gradišče ali pa k taboru pri Sv. Jakobu.
176.
Tudi živino, kolikor je še ni bilo na planini, so gnali pastirji na gore. Marsikatera babica je zakopala na vrtu ali na njfvi svoj skrivni denarni zaklad, da ga reši pred grabežljivimi Turki. Vsaka hiša v Svetnah je spravila bodisi hrano ali obleko ali drugo hišno orodje na Gradišče.
177.
Tudi Almira in njena mati sta zaupali svoje dragocenosti varstvu bližnjih sosedov. Zakaj levtako je moglo dekle odvrniti vsak sum od sebe in svojega očeta. Almira si je pač mislila: »Vse dragocenosti rada žrtvujem turškim rokam, samo da se uresniči moj sen. Saj se mi vse desetkratno poplača.«
Nekaj rabljenih in novih tricikljev
naprodaj po zelo nizki ceni. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Flgovec, levo dvorišče) tel. 29-27.
2 951
t Vsemogočni ic poklical danes ob V46 ziutrai. večkrat pre-videnega s tolažili sv. vere, našega nadvse skrbnega soproga, očeta, svaka, strica, tasta in starega očeta, gospoda
IVANA CAMERNiKA
posestnika na Poljanah pri St. Vidu nad Liubliano.
Poliane pri Št. Vidu. Cerklje pri Kranju, Kranj. Ljubljana. dne t. iuniia 1942.
Žalujoči: Ro;alija. soproga. - Terezija, Franc, Frančiška, /nan. Marija. Henrik. Josip in Kristina, sinovi in hčerke. -Angela roj. Janša, Olqa roj. Znidaršil. sinahi. Slavka, Ladka, lvko, Mihaela in Joško, vnuka in vnukinje.
Talma, igralec in dvorjan, ki je izdal Napoleona
Berite
-Slovenca*
in oglašujte v njem!
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Oražem Franc
služitelj Kraljeve koesture
31. maja 1942. po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v torek, dne 2. junija 1942, ob treh popoldne z Zal, kapelice svetega Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. maia 1942.
Žalujoči: Anqcla roi. Pance, soproga. Franci in Mirko, sinova. Jože in Ivana, brat in sestra - ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Za sožalja, Izražena ob bridki Izgubi naše dobre matere, babice, sestre, tete ln tašče, gospo
Marije Vodopivec roj. Velušček
učiteljice
ne vsem Iskreno zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo gg. zdravnikom za zdravniško nego vsem darovalcem vencev ln cvetja. Učiteljskemu zboru z g. J. Levičarjem na čelu, šolski dcel in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Župniku draveljskemu g. Mirku Bartolu in katehetu g. Alojziju Kambiču dolgujemo zahvalo za svečano sv. mašo zadušnico z rekvljemom, darovano dne 24. maja 1942.
Ljubljana, dne 30. maja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
Ali je res nezgoda iz leta 1940. tako zelo podobna oni iz leta 1815? Kolikokrat slišimo tako govoriti in kolikokrat dobimo za odgovor: »Kaj hočemo, zgodovina se ponavlja!« Toda zgodovina se ne ponavlja kar tako, kakor potekajo ure na plošči s številnim. Imamo pač nekakšno zajioredje zgodovinskih dejstev, kakršno je tudi med ljudmi zmeraj podobno razmerje med otroki in starši, ln kakor obstaja to zaporedje med ljudmi, je 6tično tudi v zgodovini, bodi zakonito, nezakonito, naravno ali jionarejeno. Dogodek povzroči in sproži drug dogodek, ki mu je malce stičen in ki sam zase sproži zopet novega, ki je prvemu še bolj podoben, kot more biti otrok podoben 6tareniu očetu bolj kot svojemu očetu. Sploh pa, kadar koli premišljujemo o kaki znani teoriji, o povezanosti zgodovinskih dogodkov, imamo skoraj vtis, kakor bi listali po družinskem albumu slik. Seveda je podobnost predvsem zunanja, kakor je pri osebah, ki pri njih sUSni obraž še ne pomeni iste usode.
Ne samo. da trdijo ljudje, da sta dve časovni dobi podobni druga drugi, ampak »i hočejo v tej ali oni osebi iz Napoleonove dobe najti pralik za kako sodobno osebo. Vprav včeraj — tako piše dopisnik G. di San Lazzaro v »Gazzetti del Popolo« — sem čital v nekem velikem dnevniku članek o slavnem igralcu (Iragedu) z imenom Talma. Talma naj bi bil po tem članku eden tistih, ki 60 živeli v samem pričakovanju najbolj odločilnih dogodkov tiste dobe. Ne smemo zamenjati, kot se človeku večkrat primeri, takega človeka, ki živi v pričakovanju, z »anglofilom« = prijateljem Angležev: anglofil se je že odločil, čeprav na žalostno plat, nasprotno pa si misli človek pričakovanja, da je bolje »drži ga, ko lovi ga« po premisleku vseh okoliščin. Ali bodo zmagale vojske Osi? Tak človek bo dejal, da ni dvoma o tem. Ali bodo pa zma-
LJUBLJANSKI
Predstave ob delavnikih od 16 in 18.15, ob ne-deltah in nraznlfcih ob 1P.3B. 14.30. 'r 1>.?t
Pustolovski doživljali brodolorrcev med morskimi roparji in na osamelem otoku v sredini krvoločnih divjih zveri
VZHODNO JAVE
Charles Bickford, Elisabeth Young KINO SCOO* - TEL. Z7-30
Pretresljiva ljubezenska drsma PIA TOLOMEJSKA
Carlo Tamberlani — Hermana Paolieri — Nino Crinian — Lauro Gazzolo! KINU M VTIČA - TEL. 22-41
Film kavalirstva, viteštva, napetih pustolovščin in Ijubavnlh spletk CAP1TAN FRACASSA
V gl. vlogah: Elsa de Giorei, Clara Calamai. O. Valenti in drugi KINU UNIO« - IEL. 22.21
poteze, vse pa posvetil z ljubeznijo, ki ne vpraša zakaj in ne koliko. — Kaj sem morebiti rekel preveč, Gospod Jezus?! Mislim, da ne. Veš pa ti...
Veš pa ti, ki sediš na Očetovi desnici in boš od ondod prišel sodit žiye in mrtve...
Veš ti, naš Gospod Jezus, ki si o pastirju dejal, da ovce poslušajo njegov gla*, da jih kliče po imenu, da gre pred njimi in da gredo ovce za njim, ker poznajo njegov glas (prim. Jan 10, 3. 4); veš pa ti, najboljši pastir, ki si dejal, da dobri pastir da svoje življenje za ovce (Jan 10, 11) in ne zbeži kot najemnik, ki ga za ovce ni skrb (Jan 10, 13).
Za binkoštni torek ob devetih je rajnki profesor tretjeletnikom napovedal predavanje o mu-čeništvu. V Alojzijevišče ga predavat ni bilo. Pa ti, Gospod Jezus, si dopustil, da je na binkoštni torek že dobro uro prej, kot je napovedal, začel predavati o mučeništvu, ne sicer v temni alojzijeviški sobi samo nekaterim bogoslovcem, ampak zunaj na ulici, da je postala na predavanje, tvojega duhovnika o mučeništvu pozorna vsa Ljubljana, saj ni predaval z besedo, predaval je z zgledom.
Malo prej ti je bil še orodje, ki si po njem obnavljat na nekrvav način svojo krvavo daritev na križu. Kakšne misli si mu zbujal v tistih trenutkih, Gospod Jezus? In kaj te je poprosil takrat, ko si se mu v svetem obhajilu vsega dal? Ali se ti ni tudi on prepustil vsega, se ni podvrgel čisto vsega le tvoji volji in oblasti in si ti to sprejel? In si dopustil ti, Gospodar življenja, da so se mu stekle ure in minute...
Dal si mu Kruha, ki so iz njega mučenci dobivali moč, da so šli pred leve, dal si mu Vina, ki opaja svetnike, da prezirajo svet in hrepene le po tebi. Trudil se je, da bi bil tebi podoben v življenju, dopustil si. da ti je podal V6aj nekoliko podoben tudi v 6mrti. Večni Bog. — In pustil
si, da je jekleni trn predrl glavo tvojemu duhovniku... Talar slovenskega duhovnika je oškropila mučeniška kri... Dr. Lambert Ehrlich je mrtev...
Mrtev? »Če padem, zmagam, če u m r j e ni, živim,« nam je v skriptih za apologetiko izrazil mnenje prvih treh krščanskih stoletij. Kaj ni bilo tako tudi njegovo mnenje? Saj mora biti takega mnenja vsak tvoj duhovnik, vsak katoličan: v padcu zate, Jezus, je moja zmaga, iz smrti zate, Gospod, mi klije večno življenje. — Še se spominjam, Gospod, s kakšnim prepričanjem nam je rajni pred dvema letoma pri apologetiki govoril o tvojem vstajenju od mrtvih.1 Kaj ne bo tudi zanj krsta le zibel, ki bo iz nje vstal za večno življenje? 1 Kaj ne bo njegovo telo izpod koščka slovenske zemlje, ki je po rajnkega besedah kot »plašč 6V. Martina« in ki ga bomo podenj shranili, spet vstalo, ker »tuis enim f.idelibus, Domine, vita mutatur, non totlitur: et, dissoluta terrestris hujus domo, aeterna in coelis habitatio coniparatur«. In nas, »quos contristat certa moriendi condicio« tolaži »futurae imniortalitatis proinissio«. — —
Kaj pa mi, Gospod Jezus? Ali naj 6e maščujemo? Maščujemo za smrt tvojega duhovnika nad tvojimi in svojimi sovražniki? — Ko bi rajnki mogel še govoriti, bi nam gotovo ponovil tvoje besede: »Delajte dobro t£m, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5, 44. 45). In dodal bi najbrž še besede iz Raz 13, 9. 10: »Kdor ima ušesa, naj sliši! Če kdo z mečem mori, mora biti z mečem umorjen Tukaj je potrpljenje in vera svetih,« pa prebral še razlago prevajalcev: »Kristjani se sili ne smejo ustavljati s silo. marveč naj v zaupanju na božjo pomoč polrpijo ter vztrajajo.«
1 In v tebi vendar, Gospod, »nobis spee beatae resurrectionis effulsit«!
Ker ti, moj Bog, govoriš: »Moje je maščevanje in jaz bom povrnil ob svojem času« (Dt 32, 35).
Da, Gospod Jezus, ti se maščuj! Tako se maščuj, kot se znaš maščevati le ti, ki si iz srditega preganjalca Cerkve naredil velikega apostola — Pavla.
Dolgovezen sem. Gospod Jezus Pa poslušaj me samo še malo! Po zgledu Flegarjeve Katrice iz »Podkrnoškega gospoda« te prosim: Rajnkemu svojemu duhovniku dr Ehrlichu daj večno zveličanje '— prosim te tavžentkrat. Vzemi jih iz vic, če so še tam, in jim daj, da bodo gledali tebe, Gospod Jezus, ki so po tebi tolikokrat hrepeneli. — Lej, saj so že na zemlji dosti trpeli in umrli zate in bili so tako 'dober duhovnik, ah, Gospod Jezus, bi bilo bolje za nas, če bi še živeli... Pa ti veš vse bolje, ti znaš urediti vse imenitneje, saj si vsemogočen. Zato vse le tebi prepustim... Tebe prosim za večni pokoj naših rajnih, tebe prosim za vse, ki so se v Izbi zbirali, pa za ljudi pod Camparo6so in pod Oljko pa okrog groba sv. Modesta in za našo ljubo lepo deželico. Tebe, Gospod Jezus, prosim za vse učence rajnkega, da bi bili sveti duhovniki, duhovniki po tvojem Srcu, da bi vsa slovenska srca tebi pridobili. In ko bodo ta srca tvoja, Jezus, jih ne daj več nazaj, ker so pri tebi najbolj varno spravljena, saj si nam ti močni stolp pred sovražnikom.
Tega te prosim, Gospod Jezus, in pa poguma, da bi z očetom p. Proja govori': »Res ni vzroka, da bi jokali.« Prosim le odločnosti, da bomo po Očetovi volji neustrašeno delali zate. Prosim te, da nam po svojem Duhu navdihneš duha muče-ništva, kot je želel rajnki na binkoštno nedeljo... Kaj zato, če nas pri delu zate doleti smrti Saj smrt zate, Gospod, je rojstvo, padec zate je vendarle zmagal In če nas pade veliko, če pademo vsi? Proti tebi ne more uspeti nihče, ker Mi-ha-el — Kdo kakor ti I
Ree, kdo kakor ti, Jezus, naš Gospod in naš Bog!
gale armade nasprotnikov? Zmeraj upa, da bo tako.
Tak človek večnega pričakovanja na to in ono plat je bil Talma, ki 6e je pojavil na gledališkem odru v dobi francoske revolucije. V nemškem Er-furtu mu je Napoleon, ki ga je imel jako rad, dal priliko, da je pri neki slovesnosti v navzočnosti samih visokih glav nastopil z recitacijo. V trenutku, ko v Voltaireovem »Edipu« spregovori neka oseba: »Prijateljstvo z velikim človekom je milost, ki jo podarijo bogovi,« se je ru»ki car Aleksander, kateri se je čez nekaj let pridružil koaliciji, sklonil k Napoleonu, uiu prisrčno 6tisnil roko in ga skoraj objel.
Čez nekaj let, 2. aprila 1814, je »Francoska komedija« priredila svečano predstavo v čast Aleksandru, ki je bil privedel svoje čete v Pariz, medtem je Napoleon čakal na otoku Elbi, kdaj bo Francija obveščena o njegovem odstopu. Hlapčevska duša igralca Talme ga pa ni mogla pričakati. Ne le, da je sprejel vlogo Ahila v »Ifigeniji«, marveč je na koncu predstave dejal celo dobesedno: »Sprejmite, o vladarji, najglobljo zahvalo, ki jo morejo sprejeti zmagovalci: blagoslov premagancev!«
Talma je pozabil človeka, ki mu je bil dolžan zahvalo za vse 6voje časti in blagostanje, in čeprav je bil od nekdaj jakobinec, je čez nekaj tednov igral — »Hamleta« vpričo Ludvika XVIII. Ta burbonski kralj, ki ga je prevzela taka dobra volja Taline, ni skoparil z zahvalo. Ves iz sebe Je Talma pokleknil in globoko sklonil glavo k proti-nastim nogam novega pokrovitelja.
Dne 6. marca 1815 se je Napoleon spet pojavil v Franciji in je bil čez 14 dni nato v Tuilerijah. Talma ga je pričakoval na pragu, ves nor od navdušenja in je izlahka prepričal Napoleona o svoji neomajni zvestobi. Navdušenje nad zavezniki, pokle-kanje pred Ludvikom: to so bile le zvijače, da bi si pridobil čas in razpršil sumničenja glede na svojo osebo. Napoleonu pa predvsem to ni bilo všeč, da so med njegovo odsotnostjo odstranili orla in ga že nadomestili z lilijo Burbonov. Talma je brž obljubil« da bodo odstranili tudi lilijo in v sto dneh te vlaone dogodivščine so igralke »Francoske komedije« okrasile novi grb, kar pa očividno ni nič zaleglo spričo usode.
In Talma, Napoleonov prijatelj, je spet pokle-kal pred Burbonom.
AR bi iz vsega tega mogli zanesljivo sklepati, da je bil Talma (in tovariši pri »Francoski komediji«) res človek, ki je samo pričakoval boljših časov?
Ali ni bolj verjetno, da je bilo vse to njegovo hlapčevanje na dvoru samo hinavščina? Ko je bil Napoleon na Sv. Heleni ga brez dvoma ne bi bil mogel več prenašati.
Nakaznice za mleko v Budimpešti
Zaradi pravilne razdelitve mleka med potrebne potrošnike je uvedla prehranjevalna uprava v Budimpešti nakaznice za mleko. Od sedaj dobe mleko v madžarski prestolnici lahko samo dojenčki, otroci do 14. leta, starejši ljudje, bolniki in noseče žene. Po gostilnah in kavarnah je jjrodaja tako mleka kakor tudi vseh jedi, pripravljenih iz mleka, strogo prepovedana.
Pri vedeževalki
»Prva vaša kupčija današnjega dne bo uspešna.« »Ho, ravno prav! Prišel sem vam namreč tudi ponudit napravo za zbiranje prahu.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenlR