' Y Y ^ U Ni 6 R 'J Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja i$kra Številka 39 - XVIII - 13. oktober 1979 16,5 pen- mef' De inko a 78 vrič, ičič, 11 Šarf zgo- roga otar t- > s r„ r I- V sredo, 10. oktobra 1979 je bila v Poslovni stavbi Iskre seja Zbora inter-ne banke Iskre, bolje rečeno ustanov-Ni občni zbor naše interne banke. Na zboru so konstituirali Zbor interne banke in izvolili Poslovni odbor. Na delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra. Delegati so na ustanovnem občnem zboru izvolili za svojega predsednika na predlog KOS, ki ga je podal predsednik Janez Kern, Jožeta Babška iz DO Avtomatike in za nje- jfm zboru je bil imenovan tudi vršilec govega namestnika Borisa Korošca iz dolžnosti individualnega poslovodnega Široke potrošnje. °rgana banke. Na občnem zboru interne banke iskre se je zbralo triintrideset dele-8atov od sedem in štirideset članov tega zbora. Sejo je začel predsednik delavskega sveta Iskre Otmar Zom in Poudaril pomen ustanovitve domače banke za Iskro. Zbor je pozdravil tudi vršilec dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipanič. ' Član kolegijskega poslovodnega organa Anton Bukinis pa je Poudaril prednosti, ki jih bo imela •skra z lastno banko. „To pomeni, Predvsem močnejši in skupen nastop Pred internimi bankami, zmanjšanje kreditne odvisnosti in efektnejši nastop ob terjatvah, zmanjšanje odtujevanja naših sredstev in hkrati poudaril Pomen finančne discipline pri poslovanju te ustanove. Zbor interne banke Iskre sestavlja 47 delegatov iz delovnih organizacij in Sledile so volitve v poslovni odbor ISKRA BANKE, v katerega so bili izvoljeni člani in njihovi namestniki: predsednik odbora Andrej Cegnar, za člane pa Štefan Perčič, Breda Miklavčič, Jože Šurc, Zdenko Kranjc, Alibegovič Fadil, Janez Kure, Vida Težak, Pavla Demšar, Ivan Menart, Miklavž Turk, Jože Marc, Josip Pavlič, Bojan Lovrič, Janez Kobal, Stane Klemenčič, Marija Lovšin, Anica Rutar, Jože Velušček, Vesna Oberč in Rudi Rozman. Koordinacijski odbor sindikata je Slovesen trenutek: konstituiranje samoupravnih organov ISKRA BANKE. SESTANEK SEKRETARJEV DO SOZD ISKRA Skupno financiranje naložb ill!ll!llll!IIHIIII!llll!flillllllllillllllllllllllllillf!ll!llil||||l!!ll||||||!||Blilll!8!lll!'illll!Si!illllll||f||||||liii!iSim|i:lHiti|i: 10. oktober-dan kovinarjev | Jugoslavije ^ Kovinarji iz vse Jugoslavije so pred dvema letoma z radostjo in ponosom izrazili svojo željo, da sprejmejo 10. oktober za dan kovinarjev Jugoslavije. To vsekakor ni bilo naključje, saj je | ravno ta dan stopil v vrste kovinarjev naš dragi tovariš Tito in začel svojo življenjsko pot kot kovinarski delavec v ključavničarski delavnici v Sisku. Težka in naporna je bila njegova življenjska pot, pot, na kateri se je kalil in dozorel v največjega revolucionarja, hajvečjega sina naših narodov, iskrenega borca za delovne ljudi in njihove pravice. Njegovo življenje in delo je tesno povezano z najpomembnejšim zgodovinskim obdobjem jugoslovanskega delavskega razreda ter narodov in narodnosti Jugoslavije. S Titovo osebnostjo je usodno povezan ves naš razvoj, vse kar smo zgradili in dosegli v naši družbi. Z njim je povezano tudi letošnje zvezno tekmovanje kovinarjev, ki je potekalo v Sarajevu od 8. oktobra, zaključilo pa se je prav na praznik kovinarjev — 10. oktobra. To ni bilo le golo tekmovanje, to je bil preizkus tiste človekove aktivnosti, ki je osnova in predpogoj za življenje in razvoj vsake družbe — produktivno in ustvarjalno delo. Zvezno tekmovanje v Sarajevu je naravnost odprlo možnosti, kjer so se proizvajalci spo-znali s sodobno organizacijo dela, s tehnologijo in dosežki na | ^^asameznih področjih. Odprlo je možnostLmedsebojnega spoznavanja in sodelovanja med organizacijami združenega dela posameznih oban, republik in avtonomnih pokajin. Na tem tekmovanju pa nso izmenjali le proizvodnih izkišenj, temveč so posvetili velik) skrb medse- bojnemu izmenjavanju mnenj, izkušenj in spoznavanj na področju samoupravljanja. V našem glasilu smo obširno poročali o republiškem tekmovanju, ki je bilo tokrat v Celju. Iz SOZD Iskra je tekmovalo 28 kovinarjev, najbolje pa sta se uvrstila orodjar Marko Škrinjar in brusilec Dušan Mozetič, oba iz novogoriške Avtoelektrike, ki sta tudi zastopala „barve" Iskre v Sarejevu. O njunem nastopu bomo poročali v prihodnji številki našega glasila. Zvezno tekmovanje v Sarajevu je bilo izredno pomembno za našo samoupravno socialistično družbo, saj daje delu in s tem delovnemu človeku tisto mesto v družbi, ki mu po njegovi zgodovinski vlogi in interesu tudi pripada. Prav zato teži naš samoupravni sistem k popolni in vsestranski afirmaciji osebnosti delavca — samouprav-Ijalca, k uveljavitvi vseh njegovih vrednot in njegove delovne ustvarjalnosti. S ponosom smo ugotovili, da se mladi proizvajalci še naprej, z enako vnemo kot drugi delovni ljudje Jugoslavije vključujejo v prizadevanja, da bi čimprej izpolnili pričakovanje ZK in sindikatov za nadaljnjo preobrazbo naše samoupravne družbe, za urejanje novih odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka ter nagrajevanja po delu. Dan kovinarjev ne smemo praznovati le 10. oktobra, skozi vse leto moramo z delom in gospodarjenjem dokazovati svojo privrženost ideji samoupravnega socializma in se boriti za zmago načel, ki smo jih zapisali v naše dokumente. Na ta način bomo vsi skupaj najlepše uresničili želje prvega kovinarja Jugoslavije, tovariša Tita. Marko Rakušček na zadnji seji predlagal za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa ISKRA BANKE Antona Bu-kinisa, ki je bil na volitvah na ustanovnem občnem zboru soglasno sprejet. Na seji so delegati izrazili mnenje, da bo treba za nemoteno delo in čimprejšnji začetek poslovanja naše domače banke sprejeti še vse potrebne samoupravne akte in nemudoma formirati delovno skupnost, ki bo vodila operativno delo ISKRA BANKE. Iskrina banka je nedvomno velika pridobitev za vso SOZD Iskra, za nemoteno poslovanje in večjo ekonomiko gospodarjenja. Kakor so rekli delegati na ustanovnem občnem zboru, bo veljalo za vso Iskro, da bo naša domača banka uspešna le tedaj, če jo bomo vsi Iskraši uspešno podprli in se zavzeli za največjo možno finančno disciplino v vsaki TOZD posebej, kakor tudi v celotni SOZD. FY V četrtek, 4. oktobra je bil sestanek sekretarjev delovnih organizacij SOZD Iskra, na katerem so najprej obravnavali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD Iskra. Ugotovili so, da naj bi razpravo o tem aktu zaključili do 15. oktobra in če ne bo bistvenih pripomb, bi predlog omenjenega sporazuma lahko sprejel delavski svet SOZD Iskra. Hkrati so bdi sekretarji tudi obveščeni o ustanovnem zboru Iskrine interne banke, ki je bil v sredo, 10. oktobra. V nadaljevanju seje je član poslovodnega kolegija SOZD Iskra Pavle Gantar informiral sekretarje DO o razgovorih s predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelava kovin s predstavniki druž-beno-političnih organizacij o uresničevanju zakona o združenem delu v SOZD. Naslednja informacija se je nanašala na delo glede samoupravnih sporazumov s področja delitve po delu v SOZD Iskra, ob koncu pa so še obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med SOZD Iskra in SOZD Elkom. D. Ž. SS § S-s rit S V - ^VS; J: N""v I SPREHOD PO MEDNARODNI RAZSTAVI Med zelo številnimi obiskovalci letošnjega mednarodnega sejma sodobne elektro nike sta bila tudi član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. V popoldanskih urah 5. oktobra so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 26. mednarodno razstavo ..Sodobna elektronika ’79“. Prireditev je bila v vseh pogledih rekordna. Poleg 108 jugoslovanskih razstavljalcev je na ..Elektroniki1* ’79“ sodelovalo še 437 tujih razstavljalcev iz dvajsetih držav. Nadvse zanimiv je podatek, da je bila med razstavljale! letos na prvem mestu Zvezna republika Nemčija s kar 139 firmami in inštituti s področja elektronike in njej sorodnih panog. Na drugem mestu je Jugoslavija z, kot že rečeno, 108 razstavljala, povsem pa so se nam približale Združene države Amerike s 10^ razstavljala. Gospodarsko razstavišče s površino okoli 18.000 kv. m je bilo razprodano že od začetka letošnjega leta, saj bi drugače sprejelo še več razstavljalcev in so morali prošnje nekaterih prijav-Ijencev zavrniti. Ta problem bodo na Gospodarskem razstavišču delno rešili že prihodnje leto, ko bo z dokončanjem zgradbe za nove razstavne prostore za halo B Gospodarsko razstavišče pridobilo nadaljnjih 4.000 kv. m V Iskrini poslovni stavbi so v torek, 2. 10. 1979 podpisali kooperacijsko, pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri proizvodnji televizijskih sprejemnikov med poljsko firmo UNITRA-DOM in SOZD Iskra, pravzaprav delovno organizacijo Industrijo široke potrošnje — TOZD TV Pržan. Že zdaj je znašala šestletna vrednost sodelovanja med Unitro in Iskro nad 43 milijonov dolarjev. Doslej je Iskra z Unitro sodelovala pri proizvodnji radio aparatov in elementov za elektroniko. Pogodbo sta podpisala generalni direktor UNITRA—DOM Bilip Jerzy in v.d. predsednika poslovodnega kolegija Iskre Anton Stipanič. površin. V tem novem poslopju bodo na razpolago tudi prostori za spremljajoče dejavnosti, kot na primer za organiziranje simpozijev, za predavanja in konference, za poslovne razgovore in za razstave in različna posvetovanja. Več kot 62 tisoč obiskovalcev te, po številu razstavljalcev najbolj obsežne sejemske prireditve v Sloveniji, si je lahko ogledalo predvsem sestavne dele elektronskih naprav in materiale zanje, izdelke zabavne elektronike, profesionalno elektroniko, telekomunikacije, opremo in naprave za proizvodnjo elektronskih naprav, sestavnih delov in opremo za laboratorije, merilno tehniko in opremo, radijsko in televizijsko difuzijo, avtomatizacijo, elektronske računalnike in periferne naprave, vire električne energije, ter vakuumsko tehniko. Na številnih stojnicah smo se srečali tudi s strokovno literaturo pa kablovsko opremo za studie, zastopana pa je bila tudi dejavnost nudenja prenosa novih tehnologij ter projekti-va za različne avtomatizacijske procese, za formiranje telekomunikacijskih omrežij in podobno. Sejem elektronike pa ni bil pomemben samo zaradi razstavljenih izdelkov in znanja, pač pa tudi zaradi spremljajočega strokovnega programa. Hektrotehniška zveza Slovenije je organizirala tri strokovne simpozije in seminar ter tako omogočila strokovnjakom iz vse Jugoslavije, da se seznanijo z novostmi z razhčnih področij. Na vseh treh spremljajočih programih je bilo predloženih skoraj 200 strokovnih referatov. Vsa zasedanja je skupno obiskalo več kot 300 uglednih strokovnjakov iz domovine in tujine. Od ponedeljka do petka so se zvrstili trinajsti jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah VUTEL 79, peti jugoslovanski seminar o uporabi mikroprocesorjev v merilni tehniki ISEMEC 79, petnajsti jugoslovanski simpozij o sestavnih delih in materialih SD 79 in jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu EP 79. Tako med razstavljale! kot med udeleženci strokovnega seminarja in simpozijev, je imela Iskra vidno vlogo, najsi bo to zaradi oblikovno lepe in vsebinsko dovršene stojnice, ali pa zaradi številnih referatov, ki so jih imeli naši vodilni strokovni delavci. Lado Drobež ,\v.\v. v.v/.v.s^nv.v .v v.;.;.;.;.;.;*. \v.‘. v.*.*. v.*. v. v. v. Vsebinsko poglabljanje samoupravljanja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SOZD ISKRA Družbenopolitične organizacije so, izhajajoč iz spoznanja, da je družbenoekonomski položaj delavcev temeljni odnos, preko katerega delavec uresničuje svoj položaj v združenem delu, posvetile posebno pozornost uvajanju dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra. Kot osnovo pri svoji aktivnosti so si družbenopolitične organizacije zastavile naslednje cilje: L uveljaviti sistem samoupravnega planiranja kot osnovnega instrumenta za uvajanje dohodkovnih odnosov v SOZD; 2. organizirati TOZD v vseh delih delovnih procesov, ki se ukvarjajo s prometno dejavnostjo; 3. organizirati TOZD v vseh delih delovnih skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje po 403. členu ZZD; 4. dosledno uveljaviti načela svobodne menjave dela tako znotraj SOZD kot v delovanju navzven; 5. čimprej pripraviti samoupravni sporazum o osnovah in merilih za urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra in 6. čimprej pripraviti samoupravne splošne akte s področja skupnih osnov in meril za delitev dohodka, čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Z vidika zagotavljanja dolgoročne socialne varnosti delavcev in zagotavljanja ustreznega socialnega in delovnega položaja delavca v SOZD Iskra si je sindikat zastavil skrb, da bodo v srednjeročnih planih posebej opredeljena: a) vlaganja v prioritetne programe razvoja SOZD Iskra, b) vlaganja, v razvojno inovacijsko dejavnost kot del vlaganj v reprodukcijski proces, c) vlaganja v dolgoročne kadrovske potrebe SOZD Iskra, upoštevajoč razvoj znanstveno-raziskovalnih institucij in potrebo po prehodu na proizvodnjo .zahtevnejSh proizvodov, d) vlaganja v objekte družbenega standarda delavcev in e) vlaganja v ustvarjanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer. Razprave, ki potekajo v SOZD Iskra v tem letu, so pokazale, da smo v samoupravni organiziranosti dosegli dobre rezultate, da pa še vedno nismo zadovoljivo uresničili družbenoekonomske vsebine te organiziranosti. Napori, ki so potekali v smeri ustreznega samoupravnega organiziranja prometne dejavnosti, so ustvarili osnovo za hitrejše razvijanje dohodkovnih odnosov. Prve rezultate že beležimo v poskusih prehajanja dosedanjih pogodbenih (rabatnih) razmerij na resnično ugotavljanje skupnega prihodka. Vendar kljub temu rezultatu še vedno ne moremo biti popolnoma zadovoljni in zato iskanja novih rešitev intenzivno potekajo. Tudi ustvarjanje prihodka in dohodka pri skupnih vlaganjih še ne daje zadovoljivih rezultatov. Zato so se družbenopolitične organizacije zavzele, da čimprej sprejmemo samoupravni sporazum o skupni investicijski dejavnosti v SOZD Iskra, ki je pravkar v obravnavi. Pričakujemo, da bomo z izvajanjem tega sporazuma storili precejšen napredek v uvajanju dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra. Kljub vsem težavam pri uvajanju dohodkovnih odnosov znotraj SOZD Iskra so se v razpravah pojavljale tudi ugotovitve, da delavci še vedno najmanj vplivajo na pogoje pridobivanja in razporejanja dohodka svojih TOZD v družbeni reprodukciji kot celoti. Položaj TOZD je najbolj kritičen v primarni delitvi, saj delavci še vedno malo vplivajo na svoje obveznosti do bank, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Posledica takega stanja je upadanje akumulativne sposobnosti TOZD, kar v veliki meri ovira tudi interna prizadevanja za uvajanje dohodkovnih odnosov, saj se razprave velikokrat preusmerijo v diskusije „češ, saj se pogovarjamo o malenkostih, o glavnih ko kaj malo ukrenemo6' Na splošno lahko ugotovimo, da so v urejanju družbenoekonomskih odnosov v SOZD Iskra storjeni osnovni koraki, vendar čaka družbenopolitične organizacije, samoupravne organe, predvsem pa strokovne službe, ki predlagajo rešitve, še pomembno in dolgotrajno delo. Glavna prizadevanja bodo še nadalje morala potekati v smeri, da se večja pozornost posveti pridobivanju dohodka, ker je sedaj preveč usmerjena samo v pogoje delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Sindikat pa si bo moral še posebej prizadevati, da se v samoupravnih splošnih aktih-opredeli tudi materialna in socialna varnost delavcev v primerih izgub v TOZD, kjer je po dosedanjih dobrih izkušnjah, ki jih imamo v SOZD Iskra, potrebno opredeliti obseg in način zagotavljanja materialne in socialne varnosti predvsem med TOZD, ki so dohodkovno povezani. DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V SOZD ISKRA V globalni oceni SOZD Iskra seveda ni mogoče natančneje opredeliti delovanje vseh samoupravnih organov v SOZD Iskra predvsem zaradi njihove številčnosti in heterogenosti njihovega dela. Zato se bomo v oceni omejili na delovanje samoupravnih organov na nivoju SOZD Iskra, ostale organe samoupravljanja pa bomo obdelali le v splošni oceni. nih organov in le Lgemoma se pojavlja problem, da so posamezne delegacije brez pooblastil za glasovanje o problemih, ki so na dnevnem redu. Tudi sodelovanje družbenopolitičnih organizacij z DS poteka zelo uspešno, saj DS redno obravnava predloge družbenopolitičnih organizacij in do njih zavzema stališče ali pa prosi družbenopohtične organizacije za stališča do posameznih vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev. Manj uspešno delujejo odbori DS, ki so sestavljeni iz delegatov DO. Ti odbori, ki morajo pred sejami DS strokovno obdelovati posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti, še vedno niso zaživeli v polni strokovni vlogi. Delegati v teh odborih se še vedno obnašajo bolj kot pasivni predstavniki delovnih organizacij in manj kot strokovni delegati, ki naj do gradiva strokovnih služb zavzemajo tudi določena stališča in jih predlagajo DS. Poseben problem predstavlja tudi udeležba na sejah odborov DS, saj so člani teh odborov predvsem strokovni delavci delovnih organizacij, ki so službeno zelo zasedeni. Če upoštevamo vse navedeno, lahko ugotovimo, da odbori DS še vedno ne delujejo ustrezno ter bo potrebno ob pomoči družbenopolitičnih organizacij najti nove metode njihovega dela. Delo samoupravnih organov v DO m TOZD Izhajajoč iz političnih ocen TOZD in EK) lahko ocenimo, da poteka delo samoupravnih organov v teh sredinah uspešno. Ugotavljamo, da smo z načrtno kadrovsko politiko v sindikatu uspeh skoraj v vseh sredinah zagotoviti tako sestavo samoupravnih organov, ki omogoča njihovo uspešno delo. Splošno lahko ugotovimo: — da delegati v samoupravnih organih prihajajo na seje dovolj pripravljeni in praviloma s stališči svoje delegatske baze, — da se strokovne službe in poslovodni organi resneje pripravljajo na seje samoupravnih organov in tudi delujejo v smeri utrjevanja ugleda samoupravnih organov in sistema samoupravljanja nasploh; — da se družbenopolitične organizacije bolj usmerjeno vključujejo v delo samoupravnih organov in predvsem sodelujejo v fazah nastajanja predlogov in obravnav problemov ter manj posegajo v delo samoupravnih organov z avtoriteto organov. Kot pomanjkljivosti, ki se najbolj splošno pojavljajo v delovanju samoupravnih organov v TOZD in DO, bi lahko šteli: — da še vedno ni dovolj dodelan informacijski sistem, predvsem z vidika načina splošnega informiranja delavcev, obsega informacij in načina prikazovanja posameznih podatkov. Posebne pomanjkljivosti je zaznati v informacijah, ki prihajajo zunaj TOZD in DO — da še vedno ni povsod dosledno razmejen način sprejemanja posameznih odločitev. Zato se običajno v takih primerih izvaja zahtevnejša pot odločanja, kar terja dodatne napore in tudi povzroča časovne zakasnitve v odločitvah (n. pr. namesto zbora delavcev — referendum, namesto DS — zbor delavcev itd.). Delavski svet SOZD Iskra pogojih pridobivanja dohodka pa lahko ka Razstavljeni izdelki iz programa zvez. Posebno pozornost so obiskovalci posvetili računalništvu. Irrafinfi iicnocnn na Sodobni elektroniki 79 Tradicionalna dvorana B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tradicionalen Iskrin kotiček na najpomembnejši sejemski prireditvi za naš kolektiv v Sloveniji in Jugoslaviji — na sejmu ..Sodobna elektronika". Kq so nam predstavile Iskrine delovne organizacije, s čem nas bodo spet presenetili oblikovalci iz Marketinga Iskre Commerce? Vedno smo bili ugodno presenečeni, pa naj bo to nad razstavljenimi eksponatr ali nad domiseljno-stjo in prizadevnostjo naših oblikovalcev. Tudi tokrat. Že prvi pogled na našo res reprezentativno stojnico je verjetno vsakogar iz Iskre navdal s ponosom. Je že tako. Na Gospodarskem razstavišču smo med Sejmom elektronike vedno prvi. In tako mora tudi ostati. Rednemu obiskovalcu Iskrinih sejemskih prireditev je verjetno težje ocenjevati našo prisotnost na tako elitni prireditvi, kot je bila tokratna, že 26. Sodobna elektronika. Prav zato smo zaprosili za mnenje o Iskrini stojnici mnoge naše poslovne partnerje in priložnostne obiskovalce. Nikogar ni bilo, ki ne bi pohvalil našega „štanta", naj si bo to zaradi arhitekture ali pa zaradi razstavljenih izdelkov. Še celo tradicionalno kritično naostreni Iskraši so morali priznati, da imamo lepo stojnico. Prvič pa smo slišali tudi nedeljena priznanja na račun naših oblikovalcev iz Marketinga Iskre Commerce. To pa je že kar majhen čudež. Pa ne zato, da bi se delavke in delavci iz Marketinga kaj bolj potrudili. Ne, takšni so vedno. Saj imamo že nekaj let zapored, povsod, doma in v tujini, zgledne stojnice. Letošnja na Sejmu elektronike je najverjetneje požela toliko odobravanja prav zato, ker so Marketing in proizvodne organizacije skušale složno in celovito prikazati Iskro. Med idejami in željami Marketinga in ponudbo in željami Iskrinih proizvodnih organizacij letos res ni bilo večjega razkoraka. Nek Iskraš je naš nastop na sejmu ocenil celo za prelomnico. Morda ima prav. Letošnja stojnica ni bila več tako, kot v minuhh letih, seštevek petih ali šestih želja, prikaz dela petih ali šestih delovnih organizacij. Morda je ..Sodobna elektronika ’ 79“ za nas prelomna tudi zato, ker je večina Iskrašev spoznala nujnost celovitega nastopanja na takšnih prireditvah, kajti za nekatere posameznike so bili sejmi, (za peščico so še vedno) le zgolj nujno zlo, neka obveznost. Gospo-darski pomen udeležbe na sejemskih prireditvah so zavračali. Koncept letošnjega Iskrinega štanta se je razlikoval od prejšnjih v tem, da smo na stojnici ločili obiskovalca od eksponatov. Na dosedanjih sejmih so bili razstavljeni izdelki na istem ali višjem nivoju kot obiskovalec, letos pa je vzklila ideja, da bi naredili galerijo, s katere je lahko obiskovalec dobil celoten pregled in je šele nato selektivno izbiral med izdelki oziroma programi, ki so ga bolj zanimali. Še v nečem se je razlikovala naša stojnica od prejšnjih: namreč po tem, daje bil prostor za poslovne razgovore strogo ločen od razstavnih prostorov. S tem so snovalci stojnice omogočili našim prestavnikom in poslovnim partnerjem bolj nemotene pogovore, kar je vsekakor spet ena od uspešnic tega našega nastopa. Koncept letošnje uspele udeležbe na Elektroniki se je dejansko začel porajati že takoj po lanskoletnem sejmu. Na letošnjem smo želeli in to nam je v celoti uspelo, kar zdaj že lahko rečemo, celovito prikazati naše proizvodne možnosti na področju vseh kompleksnih sistemov, torej ne samo računalniških sistemov, temveč tudi sistemov za prenos informacij, Delavski svet SOZD Iskra deluje kot skupni organ upravljanja združenih delovnih organizacij. Večino svojih odločitev sprejema v soglasju s sklepi referendumov, zborov delavcev in DS TOZD, avtonomno sklepa le o zadevah, za katere je pooblaščen v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra. Tak način dela zahteva veliko samoupravno disciplino vseh podpisnikov, posebno v rokih sprejemanja odločitev v TOZD in DO. Lahko ugotovimo, da je v dosedanji praksi DS Iskre deloval uspešno kljub zapletenosti samoupravnih po- Prikazati smo želeli našo usmeritev v profesionalizacijo,s posebnim poudarkom na računalništvu,opremi in sistemih. sistemov za ceste, železnice in P°j dobno. Seveda ne smemo mimo pf°' ^ grama IEZE, ki je pomembnejši del okviru tega procesa! Idejo in zasnovi VJVVllU LV£a m ---- za celotno Iskrino stojnico je dal l6 vodja prostorskega .oblikovanj3 .. j^aje # t Marketingu Milan Zornik. „Vsi hva^i Iskrino stojnico, vsi mi čestitajo, mi je kar nerodno. Stojnica je p takšna, kot bi morala biti vedno, ^ pa je, da je njena zasnova nekolik drugačna in to je ljudem verjet3 všeč,“ se je med našimi čestitka31 branil Milan Zornik. .. ,.Prvič res menim, da smo stojn^ Vq namensko dobro organizirali, možnoj' ^ < za takšno organizacijo pa smo im6 J zato, ker se je večina Iskrinih sj: stro], jdtui “om Vq zato, Ker se je vecma isKnnm - prQs ustvarjalcev in sodelavcev vedla 3 j UOL VttJJUlVV V Jlll 1 xxvz t /1. U0m sciplinirano in skušala sprejeti .“0L;boa Fan 'One oben ,'tiacj Preti Preti lavn Tudi telefonija je vzbujala zanimali1' I1*1* sejmu elektronike - še kakovostn^||^| še preglednejši, s tem ne mislim, reprezentativen, ampak dosti bolj n • globljem Iskra bi morala dobiti na sejmih svojo stalno, bolj perspej tivno fizionomijo." prof >< NAl Informatika ’79 na Bledu Medtem ko je bila Ljubljana V$č >0 p|, bolj v znamenju Elektronike, j6 Ptda,a tekal na Bledu 14. jugoslovan cov6; simpozij o obravnavanju podatkov gcij, INFORMATIKA '19. Organiza3 r»k simpozija je bilo Slovensko drug ! c Informatika v sodelovanju z Ina-flSd tom Jožef Stefan in Fakulteto za elVri' trotehniko, pokroviteljstvo Pa. ,J prevzela Gorenje—Velenje in Bekv ,iajer, tehna, TOZD Digital iz Ljubljane. ' ^ Poudarek seminarja je bil na M nju izvirnih domačih rešitev'v račUitfj]riil'a niški industriji in znanosti. DosedmiL' razvoj je namreč že pokazal, koliko 160da kaj lahko ponudimo gospodarstvi' nai0l temeljnim in delovnim organizaciji 6ro~ in negospodarskim dejavnostim ' %na( (Nadaljevanje na 3. stri' gg Računalniki: delitev dela tfo^ ^&roračunalniško zasnovan teleinformacijski sistem DIPS -11/300/Nik. letos I ^Informatika 79 na Bledu 0, d ; pač o,reS ;oliko rjetn1 tkan1 Djnio ,žnof it s.° (Nadaljevanje z 2. strani) . ^ajevnim skupnostim in občinam. S tesnejšo povezavo vseh domačih ?hokovnjakov in ob spremljanju tujih {Rušenj in znanstvenih dosežkov pa b°mo lahko pripravili še boljšo osno-v° za hitrejši razvoj, oz. napredek imel1 ^ega gospodarstva. lll „ V tednu od 1. do 6. oktobra se je v la dil jjr°storih hotela Park zvrstilo 268 leofl' f0rnačih referatov, medtem ko jih lili Ž6jb°do 67 prispevali znanstveniki iz t-iffjt atUgih držav, ujedi'j bdio; mcep ektro stopi *„a >vaflj{) ost P judet ' I posameznih podatkov. Del sistema, ki je v objektu upravljanja, ima naslednje naloge: — prek svojih ,,čutil“ spremlja ves čas dogajanje v objektu in po potrebi, če ima za to dovoljenje iz centra, tudi ukrepa — kopiči zbrane podatke in jih, nekatere spontano, druge pa na zahtevo iz centra, pošilja v center vodenja — sprejema od centra ukaze za izvršitev raznih ukrepov (npr. vklop, izklop daljnovoda). Drugi del sistema se nahaja v centru, njegove funkcije pa so: — zbiranje podatkov iz končne postaje — zvočni in optični prikaz teh podatkov na sinoptični plošči — posredovanje vseh zbranih podatkov centralnemu računalniku, če ta obstaja. Š. D. V torek, 2. oktobra 1979 je Iskra sklicala na Gospodarskem razstavišču tiskovno konferenco, ob razstavi „Elektronika ’79“. Zanimanja je bilo veliko, saj je bila sejna soba do zadnjega kotička zasedena z novinarji in zastopniki Iskre. Na vprašanja, sta večinoma odgovarjala v.d. predsednika poslovodnega kolegija SOZD Iskra Anton Stipanič in direktor TOZD Računalniki iz DO El Niš Miodrag Dunič. Anton Stipanič je najprej povedal, da trije glavni proizvajalci računalniške opreme v Jugoslaviji Iskra, El Niš in Rudi Čajevec že dalj časa sodelujejo pri načrtovanju in proizvodnji računalnikov, elementov za računalnike in računalniške opreme. Samoupravni sporazum med temi tremi proizvajalci računalnikov je omogočil, da bolje izkoriščajo strokovne kadre, opremo in proizvodne zmogljivosti v vseh treh tovarnah. Anton Stipanič je povedal, da bo Iskra dosegla petletni plan in ga celo nekoliko presegla. Čeprav se SOZD Iskra bori z nekaterimi težavami zaradi uvoznih restrikcij, bo vseeno z dodatnimi napori izpolnila načrte. Pripravila bo vse potrebno, da bo proizvodnja na področju računalništva tekla nemoteno. Isto velja tudi za ostale dejavnosti. Dotaknil se je tudi ostalih potencialnih proizvajalcev računalnikov ih računalniške opreme v Jugoslaviji, ki jih je dvajset in so prav tako zainteresirani za sodelovanje. Predvsem bi na ta način združili znanje, pri katerem je zaradi pomanjkanja tovrstnih Na tiskovni konferenci Iskre na ..Elektroniki ’79“. kadrov še največja zadrega. Anton Stipanič je svoje informacije zaključil z misUjo, daje v Jugoslaviji s pametno delitvijo dela in specializacijo za vse proizvajalce dovolj dela in žal premalo znanja. grad,, z univerzo v Ljubljani, inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane in drugimi. Plod vseh teh jprizadevanj bo enoten in jugoslovanski formativni sistem, za katerega imamo znanje in sredstva, 4a ga proizvedemo. Besedo je povzel direktor TOZD Računalniki v SOZD El Niš Miodrag Dunič. Povedal je, da so se Iskra, Rudi Čajavec in El Niš poleg načelnih dogovorov o sodelovanju že dogovorili o čisto konkretni delitvi dela, tako na primer pri proizvodnji katodnih cevi. „Zavedamo se, da so potrebe in možnosti proizvodnje presegle možnosti uvoza opreme, vendar bomo načrte izvršili. Naša skupna želja je načrtna delitev dela in predvsem specializacija, tako v proizvodnji naprav, kakor tudi komponent. Tako bomo maksimalno angažirali vse naše znanje in z izmenjavo dognanj dosegli porabne rezultate." Eden od novinarjev je vprašal, kolikšen je procent v celotni Iskrini proizvodnji na področju računalništva. Odgovoril mu je Anton Stipanič, da je težko reči, točno številko, ker je na tem področju posredno in neposredno angažiranega mnogo znanja, ljudi in denarja. Povedal je številko: koncem naslednjega srednjeročnega obdobja bo znašala vrednost računalniške proizvodnje okrog 5 milijard — to je leta 1985. V to delo bo treba vključiti tudi vse ostale strokovne inštitucije, tako kakor zdaj že delajo Iskra in El Niš, ki plodno sodelujejo na področju računalništva z Mihajlo Pupinom, Elektro-fakulteto Niš, Elektrofakulteto Beo- II ;d j ! Jugoslavija v malem idnjeWecf demonstraciio na Informatiki na iBIedu. J- Na Informatiki smo med domačimi udeleženci zasledili tudi Iskra-^tomatiko, oz. njeno TOZD (v organiziranju) Sistemi za energetiko, ali posedanji sektor za računalništvo 840 “j, sicer z referatom in demonstracijo pikroračunalniško. zasnovanega tele-nformacij skega sistema p-n/300/NIK za daljinski, ali 'kalni nadzor in vodenje oddaljenih 'djektov. Prikazani DIPS-11/300/NIK je ,'Pa „točka-točka“ (možne so tudi konfiguracije). En konec siste- Pred dnevi je bil na Jezerskem, lahko bi rekli že tradicionalni vsakoletni vsakoletni seminar za serviserje Isrkinih električnih ročnih orodij. Podobno kot minula leta, so tudi na letošnjem seznanili mehanike iz Isrkinih in pogodbenih servisov z novostmi iz proizvodnega programa kranjske tovarne ERO. Seminar, ki sta ga družno organizirala kranjska tovarna in Iskra Commerce, točneje njena servisna temeljna organizacija, se je udeležilo 52 slušateljev iz domala vseh Servisov, ki popravljajo naša električna ročna orodja. minarja so imeli tudi test o obeh temah. Pokazal je veliko prizadevnost udeležencev seminarja, hkrati pa tudi to, da so dobro seznanjeni z napravami, ki jih izdeluje kranjski ERO, tuja pa jim tudi nista varstvo pri delu in prva pomoč. ?a se nahaja v objektu upravljanja ' isnsformatorska Seminar je Jezerskem je izredno uspel, ponovno pa je dokazal, da so takšna srečanja najverjetneje edina pravilna oblika dopolnilnega šolanja. Ih postaja), drugi pa v centru vodenja. Med bema koncema mora obstajati infor-jj^cijska pot, ki zagotavlja hkratni ‘retok informacij v obe smeri. Ta Pietok poteka na več prioritetnih avneh, ki so odvisni od pomembnosti Organizatorji so seminar razdelili na dva dela — prvi je bil strogo teore-tično-praktični. Na njem je tekla beseda o novih napravah tovarne ERO, v okviru drugega dela pa so mehaniki poslu poslušali predavanje o varstvu pri delu in prvi pomoči. Ob koncu se- Seminar je vodil pomočnik direktorja prodaje TOZD ERO Jože Jošt, predavatelji pa so bili razvojniki in kontrolorji kranjskega kolektiva, medtem ko je o varstvu pri delu in o prvi pomoči predaval vodja službe za varstvo pri delu v Iskri Commerce Mitja Fortič. Ob zaključku seminarja smo raz-prosili nekaj udeležencev za oceno tega srečanja. Tole so nam povedali. Ivica Vrabec — Elektro servis Križevci „Seminar lahko samo pohvalim, zlasti zato, ker smo si na njem nabrali veliko tehničnega znanja. Z Jezerskega odhajamo res zadovoljni." Vlado Poje — Iskrin servis Zagreb: „Organizacija seminarja in predavanja so bila izredna, zadovoljni pa smo bili tudi z namestitvijo v hotelu." Durica Poparic — pogodbeni servis Odžaci: „Vse je bilo v redu. Imel bi le eno pripombo. V dopisu, v katerem so nas povabili na seminar, je pisalo, da bo Iskra, razen potnih plačala vse stroške. Ko pa smo prišli na Jezersko, smo ugotovili, da bomo morali plačati tudi prenočišče. To gotovo ni pravilno, kajti fantje iz vaših, Iskrinih servisov, so imeli plačano vse. Imel sem vtis, kot daje Iskra nekomu mati, drugemu pa mačeha, čeprav vsi zastopamo isto firmo. Seveda pa o samem seminarju nimam niti najmanjše pripombe in nam je vsem zelo koristil." Vladimir Šuškavčevič — Iskrin servis Titograd: „Rakšna srečanja so izredno koristna in nanje prihajam že več let. Mislim, da drugače sploh ne bi mogel slediti novim izdelkom in novi tehnologiji. Ta seminarje zanimiv tudi zato, ker se na njem zberemo serviserji električnih ročnih orodij iz vse Jugoslavije in je torej ta seminar dejansko Jugoslavija v malem." Srečko Žnidar — Pogodbeni servis Elektrosignal Celje: „Seminar nam je omogočil predvsem to, da ne bomo presenečeni, če bo kakšna stranka prinesla na popravilo Iskrin stroj, mi v delavnici, pa ga sploh še videli nismo." Na novinarsko vprašanje, koliko lastnega znanja vložimo v Iskrino proizvodnjo računalništva in kdaj bomo ujeli razvoj na tem področju v svetu, je odgovoril Aleksander Mihev iz Kranja, da je vprašanje, katero in kakšno znanje je naše in tuje, težko odgovoriti. Vsekakor pa Iskra in ostali proizvajalci računalnikov v Jugoslaviji intenzivno razvijajo in pripravljajo celo vrsto za nas primernih aplikacij, ki so plod našega razvojnega dela in našega znanja. Se zanimivo novinarsko vprašanje, ali bomo znali računalništvo tudi uporabljati. Odgovor je dokaj jasen, saj je vsak izdelek za široko potrošnjo, v katerem je vgrajena mikroelektronika, še enostavnejši in je uporaba še zanesljivejša kakor pri klasičnih izvedbah elektronike. Seveda pa bodo morale tudi šole narediti svoje, z eno besedo bi temu lahko rekli: vzgojiti generacijo za računalniški vek. V pogovor o naših zmogljivostih in znanju se je vključil predsednik poslovodnega kolegija Iskre IEZE Gojmir Blenkuš in povedal, da imamo znanje in možnosti tudi za proizvodnjo komponent za računalniško proizvodnjo. »Usposobili smo strokovno ekipo, ki to proizvodnjo načrtuje in že proizvaja nekatera mikro-vezja. Delamo mikrovezja za potrebe Iskre in nekatera vezja za posebne namene. Želimo naj bi uporabo mikrovezij razširili tudi v drugih delovnih organizacijah. Tovarna mikroelektronika bo najkasneje do začetka leta 1982 v celoti neodvisna od licenčnega partnerja načrtovala in proizvajala vso proizvodnjo mikroelektronike. FY Iskrini izdelki na Elektronike iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiBBBBBBg sejmu Drob JANoga elektronskega raču-Nainištva fj w8*Cra je sprejela v svojem srednjeročnem p.rtu elektronsko računalništvo kot he °r|tetno panogo in ji posveča v razvoj-. smislu največ j o pozornost. Tako je tej panogi na razstavnem prostoru |.I -j p--*-■ ' ■ y ' . .m • »*«r $0.re dodeljen največji prostor. Razstavljeni V# $0 " n°v' zasl°ni s tasta turo (terminali), ki v p*°d domačega razvoja »n izdelave; je -Va-e'ektronska razstavljena tudi telekomunikacijska oprema in sicer: — elektronska telefonska garnitura z ETG centralo in tremi telefonskimi aparati; — telefonski aparati ETA 40 EODI 04 s tasta turo; — telefonski aparat nove konstrukcije ETA 80 in — garnitura ISICOM. PANOGA TELEKOMUNIKACIJ vatflCLc 18-2o računalnika Iskra rabi. Oba sta med seboj nove,- ----------- ----------------' flroV 'Ea .. na in praktično prikazujeta komuni- • Ml?str i med seboj. V enega bodo Iskrini * l med seboj. V enega bc nJaki vstavUali podatke, na drugem JrUŠpl ^0d° že vidni rezultati obdelave; [flStit] iZv ^r ač u n a I n i k Iskra d ata 1680 rnikro-el4l*kri P0P°*n0ma razvit in izdelan v ^ elita/1' na razstavnem prostoru povezan z pa S1 Cunalnikom Iskra data C 13-20; JleJct^Ug.~~ Mikroračunalnik Iskra data 1680 ie. /si9 P°datke prek štirih zaslonov (termi- V4 ^Vjovsem nova je izvedba mikroraČunal-aČllMnika 'skra^SMJ680 laboratorijske vrste; i -^1: :i____:„ 7flin rnntralne nri icedalf/ ~ prikazan je nov dizajn centralne pro-vvn It6Srie enote, delovnega mesta za zajemanje e°datkov mikroračunalnika 16R0 in termi- larstv«: "aiov; ' racip ~ mimo tega so prikazani aplikativni . ' Pr°0rami za poslovno rabo, in sicer za fi- i™ .tlačno knjigovostvo, fakturiranje, za StralU' 6rikaz 2a|og naročil, kupcev dobaviteljev, j/ti. V sklopu elektronskega rčunalništva je Za panogo je posebej značilna družina iz nove generacije elektronskih telefonskih central v popolni elektronski izvedbi. Vse centrale je izdelal Iskrin razvoj in pomenijo najnovejšo pridobitev v tej panogi z vrhunsko kakovostjo. Razstavljene so: — elektronska telefonska centrala EPABX 16 v delovanju. Na centralo je priključena ena poštna linija in pet telefonskih aparatov; — elektronska telefonska centrala EPABX 32, montirana na — elektronska telefonska centrala EPABX Sl 2000 z osnovnimi stojalom za 100 priključkov. Tudi ta centrala deluje. Nanjo je priključena ene poštna linija in pet telefonskih aparatov. Iskra jo prikazuje na sejmu prvič; — interfonska centrala INCOM z inter-fonskimi aparati. To je nova izvedba; — elektronska telefonska garnitura ETG, to je centrala in šest aparatov razmeščenih na razstavnem prostoru. Predviden je pri- ključek poštne linije in hišne linije Gospodarskega razstavišča. Izvedba na razstavnem prostoru ima še kasetofon in zvočnik. Vsi telefonski aparati so opremljeni s tastatu-rami. Družino telefonskih aparatov začenja vrsta ETA 40 EODI 04 s pomnilnikom, ki ponavlja samo zadnjo klicno številko. — Telefonski aparat ETA 40 EODI 04/10 — aparat s pomnilnikom za deset številk; — razstavljeni so tudi še telefonski aparati ETA 40 D, ETA 60, ETA 80 in ETA 60 v prozorni izvedbi; — nova je izvedba novčičnega aparata s tastaturo in displejem. Aparat je priključen na poštno linijo; — telefonska garnitura ISICOM s tastaturo in — NF monitor 32-številčni v novi izvedbi inštrumentov in pa elektronske opreme za raziskovalne laboratorije. Od tega kompleta so zlasti pomembni: — osciloskopi MA 4041, — MA 4046 in — MA 4047; — za merjenje pH vrednosti sta pomembna pH meter MA 5721 in — MA 5705. — Prikazani so tudi regulacijski transformatorji v dveh izvedbah, — stabilizirana usmernika, — elektronski števec in 1 — kondenzatorska ter uporovna dekada. PANOGA ELEKTROOPTIKE PANOGA ELEKTRIČNIH MERILNIH INŠTRUMENTOV Iz obširnega proizvodnega programa je tovarna Vega izbrala svoj najnovejši dosežek, in sicer: — mikročitalnik vrste PRIMAR, namenjen za avtomatsko obdelavo podatkov pri računalništvu. Mikročitalnik je prirejen za COM-sistem, ki ima izhod iz računalnika na mikrofilmu. Popolnoma nova izvedba. Poglavitni eksponati so univerzalni inštrumenti družine unimer. Med nje sodijo: — unimer 31 •— unimer 33 in — unimer 35. Posamezni inštrumenti se razlikujejo po merilnih območjih, notranji upornosti in seveda po namenu uporabe. PANOGA ELEKTRIČNIH ŠTEVCEV IN STIKALNIH UR Prikazani so: — digitalni panelni inštrument, — digitalni merilnik ohmske upornosti, — avtomatski merilnik temperature in — ozkoprofilni inštrument za vgradnjo. PANOGA ELEKTRONSKIH MERILNIH INŠTRUMENTOV Panoga predstavlja vrsto elektronskih Zaradi boljše preglednosti so eksponati te panoge montirani na panelih. To so povsem novi merilniki, razviti in izdelani v kranjski tovarni Iskra: — enofazni dvotarifni števec v izolacijskem ohišju razreda točnosti 2 z obremenitvami 1 0 — 60 amperov, primeren za merjenje električne energije v območju obremenitev od 10 vatov do 13,2 kilovata; — trifazni dvotarifni števec v izolacijskem ohišju razreda točnosti 2,3 x 220/380 voltov, 10 — 60 amperov, za merjenje električne energije v območju obremenitev od 30 vatov.do 39,6 kilovata; — trifazni dvotarifni števec delovne energije z dajalnikom impulzov v razredu točnosti 1; Iz vrste druge skupine so prikazani: — trifazni dvotarifni števec delovne energije s kazalnikom maksimuma, v razredu točnosti 1; — trifazni dvotarifni števec jalove energije umerjen za razred točnosti 2; — časovno krmilni mehanizem s kremenčevim regulatorjem hoda, za preklop tarife in krmiljenja 15-minutne periode kazalnika maksimuma; Nadalje — kumalativni elektronski kazalnik maksimuma za registracijo maksimuma za dve tarifi; Elektronski števci so zastopani s: — panelnim elektronskim števcem delovne in jalove energije in — elektronskim števcem za merjenje energije v dveh smereh; — samostojni merilnik je etalonski merilnik pogreška za kontrolo vseh vrst indukcijskih ter elektronskih števcev razreda točnosti od 0,2 do 3 razreda točnosti — primeren za laboratorije in terensko službo; Vrsto MTK sprejemnikov zastopata: — MTK sprejemnik TS 2 za krmiljenje tarife in porabnikov in — TS 1 za krmiljenje merilnih grup. PANOGA URNIH MEHANIZMOV Na Elektroniki prikazuje tovarna iz Lipnice le del proizvodnega programa, od tega: — dve vrsti relejnih ur, in sicer: — relejno uro HA-80 400 MO „B" in — relejno uro HA-80 300 BE, primerno za šole, tovarne, inštutute, bolnišnice itd.; — posebna je hotelska ura H-10 in — dve vrsti kremenčevih ur, in sicer HB-3 MO in — HB-2 OR; — iz nove proizvodnje sta tudi A in B mehanizma vrste HA-6 in še — pozivno signalni stroj. Informatika in družba Mednarodni seminar Informatika in družba, ki je bil pred kratkim v povezavi z razstavo nove telekomunikacijske opreme v palačah Defence v Parizu, je z vso veličastno obetavnostjo, pa tudi z nemalo opozoril osvetlil vse bolj učinkovito spajanje računalnika s telekomunikacijo. Nekateri so to šaljivo, a zelo nazorno naslikali z izrazom „poroka računalnika s telefonom in televizoijem”. Sarp predsednik francoske republike Giscard d‘Estaing pa je izjavil: ..Informatika ne sme biti revolucija, ki izbruhne, kadar se njej zljubi, ampak revolucija, ki nas bo doletela pripravljene ... Počlovečiti moramo stroje, ne pa robotizirati ljudi.*1 Francija je poleg ZDA in Japonske najbolj napredovala na področju nove panoge, to je telematike, tako da je razmah že vznemiril nekatere politične kroge, zlasti sindikate in levičarske stranke, saj bi preveliko gospodovanje tehnike lahko povzročilo nadaljnje večanje brezposelnosti Tako je na primer francoska vlada že zavrla povečanje kabelske televizije, ker se je zbala, da ne bo več zmožna nadzorovati pretoka informacij, po drugi strani pa so še poštni uslužbenci stopili v stavko. Kako telematika dejansko prodira v vse pore družbenega in družim skega življenja, dokazuje tudi podatek, da v Franciji vsako leto naroči bujenje po telefonu 2,5 milijona ljudi, predvsem na samem področju Pariza, kar ozka grla še bolj maši. Medtem ko so to delo opravljale doslej poštne uslužbenke, so od februarja letos namesto telefonistk vključili aparate. Poslej poteka bujenje in naročilo avtomatično. Računalnik v istem hipu lahko opravi bujenje pri devetdesetih strankah. Če se naročnik ob prvem zvonjenju ne prebudi, se zvonjenje čez deset minut ponovi. Kot dokazuje že ta primer prihranek, hkrati pa negativne posledice v zvezi z osebjem, tako se dobiček in izguba prepletata tudi ob uvedbi elektronskega imenika namesto imenika v obliki knjige. Za te publikacije so v Franciji letno porabih okrog 30.000 ton papirja. Zdaj bo s tiskarskimi uslugami vred to odpadlo, vendar bo nekaj proizvodnih vej prizadetih. Novi elektronski imeniki pa seveda ne bodo vsebovali samo telefonskih številk, ampak tudi druge podatke in informacije. Tudi v raznih drugih razvitih industrijskih deželah se vse bolj uveljavlja tako imenovani sistem „video-tek“. Po načelu dvostranske komunikacije je možno rezervirati vstopnice in vozovnice, naročati blago in se dogovarjati. V ZDA imajo zdaj že okrog pol milijona domačih družinskih terminalov. V Franciji, ki načrtuje za leto 1985 najmanj 30.000 računalnikov in preko 300.000 zaposlenih v tej dejavnosti, napovedujejo zato tudi silen vzporeden razmak telematike. Vlada je že odmerila za tako imenovani „plan za informatizacijo družbe** skoraj 2,5 milijarde frankov. Strokovnjaki pa menijo, da bo ta nova tehnična oprema prispevala tudi vsebinsko k preobrazbi družbe. V Franciji očitno težijo tudi k temu, da bi gospodarsko poslovanje in odločanje čim bolj elektronizirali. Marsikje že uporabljajo elektronske poslovne konference. Marsikje že uporabljajo elektronske poslovne konference. Direktor nekega podjetja najame za svojo telekonferenco s svojimi partnerji po deželi — tudi na daljavo 700 kilometrov — poseben studio, ki ga stane neprimerno manj, kot bi bili potni stroški vseh udeležencev konference. Drugi primer je telekopiranje na daljavo. Iz enega kraja v drugi je na ta način možno v nekaj minutah poslati pismo ali prenesti poštno posneti dokument. Tak aparat stane komaj 10 tisoč frankov in se zelo hitro izplača. Močno se je v Franciji že razmahnil tudi sistem „Transpac“, ki povezuje posamezne zasebne naročnike z bankami, gostinsko-hotelskimi objekti, dirkališči, športnimi stadioni in podobno. Francoske banke imajo s pomočjo tega sistema dnevno na voljo okrog 300.000 raznih, za marsikoga zanimivih podatkov ter dnevni stik s 430 bankami iz petnajstih držav. Turistične agencije so po drugi strani že začele čutiti upadanje svoje vloge, ker se po podobnih zvezah mnogi privatni interesenti že sami dogovarjajo glede potovanj, počitnic, gostinskih rezervacij in cen. Seveda pa ta tehnika lahko vedno bolj vdira v zasebno življenje ljudi. Če se osebni sovražniki nekoga spravijo nadenj, ga lahko miselno in živčno povsem uničijo s svojimi elektronskimi klici. Toda ne gre samo za osebne zadeve ljudi. Verjetno sama tehnologija nima v sebi nič pohtično nazadnjaškega, toda ne brez razloga, so se s pomisleki do nove stihije v telematiki oglasili že številni humanistični misleci, levičarski politiki in neposredni sindikalni zaščitniki delavcev. Tudi z ekonomskega vidika bo poslej pritisk tehnološke pomoči vse bolj uničujoč, so nekateri zagrozili in napovedah še večjo moč super — nacionalnih monopolitičnih družb. Seveda so vse to predvsem pripombe, ki veljajo za Francijo in druge podobne dežele liberalnega kapitalističnega gospodarstva. Toda s tehnologijo tudi mi ne bi smeli kasniti, sicer bo tehnološka premoč drugih tepla tudi nas. Našo Iskro zato tudi v tej luči čakajo v Jugoslaviji še kako važne in aktualne naloge. Hkrati pa je na nas, na našem delavskem samoupravljanju in organih združenega dela, da ta korak človeštva naprej res izkoristimo kot korak naprej, ne pa nazaj, kar zadeva skrb za človeka, za delavca in za družbo kot celoto. Male Veliki novi dosežki v telekomunikacijah NA RAZSTAVI V ŠVICI JE IZ JUGOSLAVIJE SODELOVALA SAMO ISKRA ŽENEVA, 2. oktobra — Tretja razstava telekomunikacij, ki se je pred kratkim končala v Ženevi, je dosegla nesluten uspeh. Več kot 600 raz-stavljalcev iz okoli 40 držav je na 70.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora pripravilo najpomembnejšo razstavo, ki jo je kdaj videla Ženeva. Prireditev je obiskalo nad 165.000 ljudi, 60 odstotkov več kot zadnjo tovrstno razstavo leta 1975. .J Razstava je pritegnila svetovno elito s področja telekomunikacij, v Ženevi so se srečah znanstveniki, proizvajalci in porabniki, da bi se sezna-nili z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi dosežki s področja telekomunikacij. V okviru razstave so pri-pravih tudi svetovni forum telekomunikacij, ki se ga je udeležilo 2000 mednarodnih strokovnjakov. Na šte- možnosti nekoliko zamuja za vodilnimi svetovnimi proizvajalci. In vendar se je pokazalo, da so smernice razvoja, ki jih je začrtala »Iskra**, pravilne, tako da lahko mimo nadaljuje začeto pot. Države v razvoju in vzhodnoevropske države so na razstavi predstavljale zvečine poštne uprave, organizirane^ nastopa proizvajalcev pa ni bilo. , Član ZIS Stojan Andov, ki se je1,9 čelu jugoslovanske delegacije mudilv Ženevi, kjer so si prizadevali zagoto; viti možnosti za večji jugoslovans*1 izvoz in odpravo zunanjetrgovinske^ primanjkljaja, je dopisniku povedali da je začuden spričo premajhnega zanimanja jugoslovanskih podjetih “ uporabnikov telekomunikacij ^ takšno izjemno razstavo, še zlasf* zato, ker so nekateri udeleženci ^ Ženeve takoj odpotovali v Ljubija1}0 na 13. simpozij o telekomunikacija*1. vilnih predavanjih, simpozijih, film- PO VZETO IZ DELA' llllIlllllillllHIIIIlilliHillllllllltlllllllllllltllllllililllltlliillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllfllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll^ skih predstavah in demonstracijah se je bilo mogoče podrobno seznaniti s trenutnim stanjem in s proizvodi prihodnosti, med katerimi so na prvem mestu digitalni telekomunikacijski sistem in optična vlakna. Razstava je izpričala izreden tehnološki napredek na področju telekomunikacij, kakršnega si še pred nekaj leti nismo mogh niti predstavljati. Seveda so posamezne države in proizvajalci dosegli različne rezultate, kar zadeva uvedbo nove proizvodnje in načrte za prihodnost. Čutiti pa je, da je tehnološki razvoj tako hiter, da nekatere zamisli zastarajo, še preden jih uresničijo v proizvodnji. To je bila izredna priložnost za proizvajalce in uporabnike telekomunikacijskih naprav, zlasti za PTT, da so si ogledali najnovejše dosežke in na podlagi razstavljenih predmetov zasnovah načrte za kar najbolj smotrno uporabo dosežkov nove tehnologije. Medtem ko so v paviljonih številnih držav enotno nastopih industrija, državni organi, uprave ptt in uporabniki, je bila Jugoslavija v presenečenje organizatorjev, drugih udeležencev in obiskovalcev skorajda odsotna. Na srečo je na razstavi kot samostojen razstavljalec sodelovala „Iskra“, kar je temu uglednemu podjetju omogočilo, da je spoznalo, kakšno je jugoslovansko mesto 'pri telekomunikacijah v mednarodnih razsežnostih. Dejstvo, da je „Iskra“ sodelovala na tako po-: membni razstavi, in veliko zanimanje razstavljalcev in obiskovalcev za njen paviljon pričata o stopnji jugoslovanskega razvoja, ki se lahko kosa z najbolj razvitimi državami. Na dan otvoritve se je skupina pod vodstvom bivšega predsednika švicarske konfederacije NVillija Ritscharda, predsednika mesta Ženeve Rogerja Dafflona in generalnega sekretarja mednarodne unije za telekomunikacije Milija dalj časa pomudila pred paviljonom „Iskre“ in pokazala veliko zanimanje za Jugoslavijo in njene dosežke. Na razstavi so priznah, da je kakovost izdelkov »Iskre, ki je v svetovni telekomunikacijski proizvodnji udeležena z enim odstotkom, dosegla svetovno raven, ugotovili pa so, da zaradi premajhnih finančnih in kadrovskih Majhno podjetje — veliko znanja i Krmin ah italijansko Cormons je manjše naselje, kakih trinajst kilometrov proč od Gorice v smeri Vidma in leži prav na robu goriških brd, torej še v Furlanski ravnini. In v tem mestecu je tovarna MIPOT, majhna sicer po obsegu in številu zaposlenih, vendar zelo visoko produktivna, zlasti kar zadeva znanje, ki je danes morda največja proizvodna sila. Pa še nekaj je značilno za to tovarno — v njej so pretežno zaposleni zamejski Slovenci, od Tržačanov, preko Goričanov do Beneških Slovencev. Mb-0: Direktor MIPOT (MIPOT je okrajšava za miniaturne potenciometre, zelo pomembne elektronske sestavne dele) je Tržačan Karel Milič, sicer pa inženir fizike. To je mlad, zagnan človek, ki je končal študije fizike v Ljubljani ''pri znanih profesorjih in akademikih Kuhlju, Kuščarju in Moljku, pa po končanih študijah ni mogel dobiti ustrezne službe v Trstu, tudi zavoljo jugoslovanske diplome. Po enoletnem bivanju v rodnem Trstu se je odpravil v Milano ter se zaposlil tam v znanem podjetju SAES, hkrati pa se vpisal na bolonjsko univerzo, da bi na njih opravil diferencialne izpite za priznanje ljubljanske inženirske diplome. Vendar ni mogel hkrati slu- žiti dvema gospodarjema — službi ^ tovarni in univerzi. „In to je bila moja sreča,“ pr?" Milič, »kajti v podjetju SAES me flis° vprašali, kje sem diplomiral, temve° samo to, kaj znam. In ker sem.P*c pokazal določeno znanje, nri je bil? pot v tem podjetju odprta naprej’ kajti tu sem prišel v najožji stik med tehniko in podjetništvom, ali po vas6 r med znanstvenoraziskovalnim delca1 j^va« izobrazbena raven ni majhna, sicer P3 u je takšna tudi potrebna za našo proi2' I *■ vodnjo. hk Zgodovina naše tovarne je še raz; !||fl meroma mlada: nekako pred petim1 (Nadaljevanje na 5. strani) Pogled na tovarno. PANOGA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Tovarna Iskra v Šempetru pri Gorici ne prikazuje svojega proizvodnega programa iz vrste avtomobilskih agregatov, ker le-tl ne sodijo v elektronsko zvrst. Razstavlja pa elektronske merilne Inštrumente In naprave za servisni In laboratorijski preizkus posameznih izdelkov iz avtoelektrične panoge. Med njimi: stroboskop MA 3900 in — dve stroboskopski svetilki, in sicer MA 3901 in 3902 za Indikacijo vrtljajev; — ftlA 3902 za indikacijo vrtljajev; — Indikator trenutka vžiga MA 3890; — preizkuševalni k rotorjev MA 4810; — prelzkuševalnlk stikov In izolacije MA 4610, nadalje — prelzkuševalnlk alternatorjev MA 4620 ter — prelzkuševalnlk regulatorjev MA 4621. brom In 32 kanali; — sistem za daljinsko upravljanje TM-15, nadalje — digitalni telefon In — diktafon naprava s sekretarskim kompletom. PANOGA USMERJENIH ZVEZ Ta panoga, ki Jo zastopa tozd istega Imena v Iskri, razstavlja dve radiorelejni napravi, in sicer: - RRS2-FM400; - RRS4-FM7200. PANOGA RADIJSKIH ZVEZ PANOGA TELEFONSKIH IN TELE GRAFSKIH SISTEMOV Iz družine modelov so razstavljene tri vrste teh pomembnih aparatur, namenjenih predvsem za posredovanje med terminali in elektronskim računalnikom. To so: - GH 1161, - GH 2052 In - GH 2054; — panoga zajema tudi preklopno merno opremo Dynatech. Vsi modemi In prek topno merna oprema so montirani v stojalu; — telegrafska naprava vrste VTG-S; — VF telegrafska naprava vrste VTG s podstojalom, ki je opremljeno s 6 telegrafskimi kanali; — osnovna skupina VF multlpleks VSEP; — PGM multlpleks MD 13 z enim ste- Obsega deljen proizvodni program tovarne Iskre v Horjulu. Razstavljeni eksponati pa so: — sprejemno dodajna postaja RT-10-12T, ki je mobilna Izvedba z osnovnimi priborom; — prenosna UKV SSB sprejemno oddajna postaja vrste RT-1-T4; — prenosna UKV SSB sprejemno oddajna postaja vrste RT-20-TC 6; — prenosna UKV SSB sprejemno oddajna postaja vrste R UP-20; — prenosna UKV FM sprejemno oddajna postaja vrste RT 1 F 6/8 in — mobilna UKV sprejemno . oddajna postaja vrste TRAPIC. Panoga radijskih zvez je tudi v tovarni Iskra TEN v Stegnah. Tovarna razstavlja na Elektroniki naslednje sprejemno oddajne postaje: — UKV FM mobilno postajo vrste UKM-8, primerno posebej za taxl službo; — UKV FM mobilno postajo vrste UKM-18 in — prenosno UKT FM sprejemno oddajno postajo vrste UKP z na 0,7 metrih valovne dolžine. Tretja proizvodnja programa radijskih zvez je v Iskrini tovarni IRET v Trstu, Tovarna je v septembru razstavljala eksponate v zahodnonemškem VVIesbadnu. Vse eksponate je prenesla iz Wiesbadna tudi na sejem Sodobna elektronika. Mimo standardnega programa so pomembne naslednje novosti: — 4-metrska ročna sprejemno oddajna postaja vrste COMMANDO; — 4-metrska mobilna sprejemno oddajna postaja TRAFFIC; — polvojaška 2-matrska sprejemno oddajna postaja PRC 449; — FM sprejemno oddajna postaja 439 s 400 kanali; — FM sprejemno oddajna postaja za vojaško rabo 638 s 1.820 kanali. V sklopu celotnega programa so prikazani tudi novi modeli selektivnega poziva in identifikacije. ESP-100 z javljalniki vrste F 712 in drugimi javljalniki različnih vrst; protivlomna zaščita vsebuje v celoti 21 eksponatov to so: enota za krmiljenje, ultrazvočni sprejemnik, tablo za signalizacijo, varnostno stikalo, nožna tračnica, oddajnik ISS, sprejemi k ISE, dva oddajana kanala, javljalnika šuma, vibracijski Javljalnik itd. Področje elementov za avtomatizacijo Je zastopano izredno šibko. Razstavljeni so le pomočnl releji In digitalni časovni releji. Iz vrste zaščitnih naprav so razstavljeni: — digitalni frekvenčni rele, — regulator napetosti In — zaščita voda 10 kilovoltov. »2 so -|i ,C ib •imate i i i i ; I I i sla i* bilo K rA i' ki nfl ilki P8 363 i« j tele-30 in to r®5 t smo rajale® ročn« 1 neb' dobjb i tud' at do smo® osebej-jem 0 elove- i spo; 3 ujel' termi1 A 80, . ATA iničn' izezaO' ujem0 iyod' er n®" hitro klosti, ; dnost, j nam ji do-novo jz Boc RAČUNALNIK in ČLOVEK Z RAČUNALNIŠTVOM K HITREJŠEMU NAPREDKU Na letošnji razstavi ..Sodobna elektronika" v Ljubljani je Iskra namenila največ razstavnega prostora dosežkom Tovarne računalnikov. Računalniška proizvodnja je ena izmed prednostnih razvojnih usmeritev Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v Kranju. • i, ;i ii Od otvoritve Tovarne računalnikov je minilo dobre tri četrt leta. V tem kratkem času je tovarna oskrbela 33 industrijskih in drugih delovnih organizacij, univerz, znanstvenih institutov, bank ter drugih ustanov, s 50 računalniki in računalniškimi sistemi Iskradata 1680 in C18 skupaj s prenosom računalniškega znanja v vrednosti 350 milijonov dinarjev. Že v prvi polovici letošnjega leta je za 30 % presegla načrt proizvodnje in plasmaja. Kot sopodpisnica družbenega dogovora o srednjeročnem načrtu razvoja SR Slovenije je Iskra poleg drugih prevzela tudi obveznost, da bo organizirala proizvodnjo poslovnih računalniških sistemov. S tem, da je postala proizvajalec računalniških sistemov pa Iskra ni le uresničila svoje napovedi, marveč jo tudi že presega, saj njena dejavnost ni omejena le na proizvodnjo računalnikov in izdelavo aplikacijskih programov. Svojim odjemalcem nudi veliko več — računalniške sisteme „na ključ". Tovarna računalnikov se nenehno usposablja ža izboljševanje obstoječih in razvoj novih tipov računalnikov ter izdelavo kompletne sistemske pro-9 ramske opreme; v sodelovanju z uporabniki in znanstvenimi ustanovami pa razvija aplikacijske programe. Strojno in programsko opremo tovarna Računalnikov izdeluje po naročilu in jo instalira pri uporabniku, mu nudi pomoč pri zagonu in uvaja v uporabo računalniške sisteme. Poleg tega izdeluje in izvaja računalniške programske pakete, prilagojene specifičnim potrebam posameznih panog, skrbi za tehnično vzdrževanje računalnikov in opreme ter usposablja nove računalniške kadre. Prek svojih specializiranih področnih enot v' Beogradu, Ljubljani, Skopju in Zagrebu skrbi za stalno pomoč z uporabnikom. Posebna pozornost je pri tem posvečena organiziranosti servisne dejavnosti. Tako organizirana in široko zasnovana dejavnost, osredotočena k enemu samemu cilju — vsestranski in stalni skrbi za potrebe uporabnikov Iskrinih računalniških sistemov, je seveda mnogo več kot samo montaža računalnikov in aplikacijskih programov. Zaupanje in naklonjenost, s katero so številni uporabniki sprejeli naše računalniške sisteme, kaže, da je domači trg vse bolj odprt in dostopen ne le za domače naprave in opremo, temveč tudi za domače znanje, brez katerega si ni mogoče zamišljati prodora računalništva v vsa področja človekovaega dela in življenja. novosti tovarne računalnikov 1. Povezava dveh elektronskih računalnikov Iskradata C 18 — 20 Med seboj povezana računalnika, ki sta bila.prikazana na razstavi, prikazujeta medsebojno komunikacijo. V enega bodo naši strokovnjaki vstavljali podatke, na drugem bodo vidni rezultati obdelave. Za takšne načine povezovanja velikih računalniških centrov so naši strokovnjaki pripravili programsko opremo, ki omogoča tako imenovano distrubuirano obdelavo podatkov. Pri takšni povezavi dveh računalnikov je na razpolago več možnosti: — prvi računalnik posega v datoteko drugega — terminal, ki je priključen na prvi računalnik lahko posega v datoteko drugega računalnika — obstaja tudi možnost, da se terminal iz prvega sistema poveže s terminalom v drugem računalniškem sistemu. Računalniški sistem Iskradata C 18 ima v standardni izvedbi priključenih na centralno enoto 16 (24) terminalov — delovnih mest. Prek teh terminalov je možno vnašati in dobivati različne podatke iz datoteke centralne enote hkrati; tekoče brez čakanja. 2. Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta Zaradi naglega prodora uporabe računalnikov se zelo hitro povečuje število delavcev, ki so v celodnevnem kontaku z računalnikom. V svetu mnogokrat zanemarjajo, ali sploh ne upoštevajo odnosa človek — stroj. V Iskri se ergonomi in oblikovalci trudijo za humanizacijo delovnega mesta pri terminalu. Imamo precejšnje izkušnje naših delavcev, operaterjev v klasičnih računalniških centrih in na podobnih delovnih mestih, ki opravljajo isto delo nekaj desetletij. Lastne in podobne izkušnje v svetu smo uporabili pri ergonomskem oblikovanju delovnega mesta. Tipično računalniško delovno mesto srečujemo vse bolj pogosto v uradih, skladišču, v banki, v šoli itd. Za osnovo smo v Iskri uporabili elektronsko opremo iz lastne proizvodnje in nekatere elemente sodobno oblikovanega pisarniškega pohištva tovarne Stol Kamnik. Pri določanju dimenzij smo upoštevali tudi izvozne zahteve in se prilagodili različnim velikostim prebivalstva posameznih kontinentov. Letošnja predstavitev ergonomskih rešitev pri oblikovanju računalniških delovnih mest na ..Sodobni elektroniki" je prvi korak pri Uvajanju te pomembne dejavnosti na področje računalništva. ih iri Vsak računalniški sistem mora biti zasnovan tako, da ustreza organizacijskim zahtevam uporabnika in, da ga ljudje, ki z njim delajo, sprejmejo za svojega. Prvi zahtevi Tovarna računalnikov zadosti s kvalitetno programsko opremo, ki mora izpolnjevati realne zahteve uporabnika. Za izpolnitev druge zahteve pa je potrebno ustrezno ergonomsko oblikovanje aparaturne opreme, ki mora človeku omogočati Čim lažjo uporabo sistema. ih iri * Ja Poleg izpolnitve navedenih pogojev niora proizvajalec računalniške opreme izgotoviti celotno in trajno Podporo (support) in pomoč uporabnikom. Ta se začenja z analitično študijo potreb in obsega zahtev uporabnika in vsebuje med drugim tudi šolanje računalniških delavcev ter trajno vzdrževanje aparaturne in programske opreme. Na letošnji razstavi ..Sodobna el6k-, tronika" je Tovarna računalnikov nameti-oma dala prednost prikazu novih programskih rešitev, skupaj s prikazom aparaturne opreme, oblikovane v skladu z ergonomskimi reši-tvamij slednje so bile zasnovane po antropoloških raziskavah za področje srednjeevropskih držav. 3. Sodobnejši način zajemanja podatkov Nova kompletna aparaturna in programska oprema za zajemanje podatkov je izvedena z računalniškim sistemom iskradata 1680. S to opremo se zajemanje podatkov ne izvaja več na star elektromehanski način z luknjanimi karticami, temveč se zajemanje in verificiranje podatkov opravlja prek terminala z elektronskim zaslonom in tastaturo na gibki disk (disketa, floppy disk), ki je cenejši od običajnih diskovnih enot. Na ta način se poveča zanesljivost zajemanja podatkov, saj ta oprema sodi po elektronskih in ergonomskih konceptih med najnovejše dosežke računalniške industrije. Sistem je konstruiran tako, da omogoča štirim operaterjem hkratno vnašanje, verifikacijo, kopiranje in prenos podatkov. Poleg fizičnega prenosa disket omogoča nova naprava tudi direktno priključitev na računalnik Iskradata C 18 prek navadne telefonske linije, prilagojene izvedbe pa tudi priključitev na večje sisteme drugih proizvajalcev. Celoten sistem opreme za zajemanje podatkov, razen enote z disketami, je bil razvit in vnešen v proizvodnjo brez uporabe tujega znanja. 4. Prostostoječi modularni terminal s tastaturo Tudi ta terminal (prikazovalnik) s tastaturo smo v Iskri razvili in proizvedli brez tujega znanja. To je enota, ki jo v računalniških sistemih največkrat uporabljamo. Izvedbo tega terminala je Iskra razstavila v obliki ergonomsko oblikovanega delovnega mesta, drugo izvedenko, ki jo uporabnik pogosto potrebuje pa predstavlja prikazovalnik s tastaturo. Posebej želimo poudariti, da je nova aparatura plod domačega razvojnega delat Uporabljena so bila integrirana vezja, ki temeljijo na Iskrini mikroelektronski tehnologiji. Uvožene so le specialne katodne cevi in nekatere elektronske komponente, ki jih v Jugoslaviji še ne proizvajamo, vendar jih bomo postopno osvojili. Ne smemo pozabiti omeniti še to, da je bil prostostoječi terminal razvit in osvojen v sodelovanju strokovnjakov tovarne Računalnikov in tovarne TEA. Prikazovalnik ima vgrajeno tastaturo in programsko opremo s koplet- no jugoslovansko abecedo, vključno s slovenskimi šumniki ter č in d. BODOČA USMERITEV RAČUNALNIŠKE PROIZVODNJE V ISKRI Z novostmi tovarne Računalnikov na letošnji razstavi ..Sodobna elektronika" je bila delno prikazana tudi naša bodoča usmeritev računalniške proizvodnje. Posebno pozornost bomo tudi v bodoče namenjali razvoju programske opreme, nenehnemu izboljševanju celovite podpore uporabnikom kot tudi razvoju in proizvodnji aparaturne opreme, usklajene z zahtevami ergonomije. Pri razvoju in proizvodnji aparaturne opreme bomo še naprej intenzivno delali z lastnim znanjem in domačimi rešitvami. Podobno kot smo proizvodno osvojili centralno enoto računalnika Iskradata 1680 in prej predstavljeni prikazovalnik, bomo postopno osvajali tudi ostale periferne enote. S primernimi sistemi in napravami bomo pričeli osvajati tudi tuja tržišča. V proizvodnji pa bomo tako, kot dosedaj, v veliki meri uporabljali obstoječo, domačo tehnologijo in znanje. S tem prispevkom smo skušali na kratko prikazati novejše dosežke Iskrine Tovarne računalnikov, ki dokazujejo, da je Več kot desetletna Iskrina razvojna usmerjenost pravilna. Akumulirano znanje so naši strokovnjaki učinkovito in zelo hitro (v dveh letih) aplicirali na tako dinamičnem področju kot je računalništvo. Z zadnjimi dosežki smo v Iskri dokazali, da znamo sami brez tuje pomoči izdelati lastno računalniško opremo, prilagojeno domačemu pisarniškemu pohištvu in oblikovano po vseh ergonomskih vidikih. S tem pa smo prav gotovo napravili zelo pomemben korak in prehiteli ostale domače proizvajalce računalniške opreme. Pričakujemo, da bomo področje računalništva v Iskri lahko še naprej tako prodorno in uspešno razvijali. Alojz Boc Prihodnjič: Oblikovanje delovnega mesta pri slikovnem terminalu. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Pomagala Črnogorskemu Primorju V črnogorskem Primorju, ki ga je letos prizadejal močan potres, so pred meseci organizirali izredno zvezno mladinsko delovno akcijo »Bratstvo — Jedinstvo", na kateri so sodelovale specializirane mladinske brigade iz vseh republik in pokrajin naše domovine. Med desetimi brigadami, ki so sodelovale v drugi izmeni v Kotarju, je bila tudi brigada »Simon Gregoričič", k so jo sestavljali v glavnem mladi iz štirih severnoprimorskih občin — Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina in Idrije. To je bila specializirana brigada, saj je bilo med 48 brigadirji kar 37 delavcev raznih poklicev od zidarjev, mizarjev elektroinštalaterjev, kovinarjev, avtomehanikov itd. Med temi bri-{pdirji je bila tudi Milena Jovanovič, iz novogoriške Iskre - Avtoelektrike zaposlena na liniji pokrova v TOZD — Tovarni malih zaganjalnikov, sicer pa sekretar mladih v tej TOZD. Milena Jovanovič. Že pred časom sva z Mileno načrtovala tale razgovor, vendar je bilo vedno tako, da se zaradi takih ali drugačnih vzrokov nisva mogla dobiti in se pogovoriti. Končno nama je le uspelo in v moji beležnici so ostali Milenini odgovori, namenjeni bralcem našega glasila. »Kaj te je vodilo, da si se udeležila te akcije? “ »Do sedaj sem bila že na dveh delovnih akcijah, prvič sem sodelovala na akciji PaJič 77, lansko leto pa sem bila z Iskrino brigado na Dugem otoku. Na obe akciji so mi ostali prijetni spomini, zato se ni bilo težko odločiti tudi letos. Vendar ni vzrok le to. Hotela sem po svojih močeh kar najbolj pomagati prebivalcem črnogorskega Primorja pri odpravi posledic katastrofalnega potresa. V Čmo goro sem odšla z navdušenjem, prepričana, da bom dala vse od sebe za pomoč prebivalcem, ki so ostali brez strehe nad glavo. Vendar ni bilo tako. Že prve dni je moje navdušenje splahnilo, saj sem imela občutek, da so nas prevarali. Zakaj tako? Kaj ste pa delali? »Delali smo vse tisto, kar sploh ni imelo nič skupnega s potresom. Kot specializirana brigada smo prišli na akcijo zato, da bi gradili. Rekli so nam, naj s seboj prinesemo orodje, ki pa ga sploh nismo rabili. Dali so nam krampe in lopate, kopali smo jarke za vodovod, ki ga bodo napeljali šele drugo leto. Celo zemljo ob kotorskem pokopališču smo čistili. Koliko ima to zvezo s potresom, pa vsi vemo. Pri vsem tem pa je bilo najbolj žalostno to, da smo gledali ljudi po šotorih in prikolicah, a jim nismo mogli prav nič pomagati, čeprav smo bili za to poklicani. Razumljivo torej, da nas je vse to jezilo, v brigadi je padla morala in marsikdo je že razmišljal, da bi se vrnil domov". »Kaj ste počeli v brigadirskem naselju? “ »Tu sem imela zelo veliko dela. Bila sem namestnik komandanta, obenem pa še referent za kulturo. Med brigadirji je buvečina takih, ki so bili prvič na akciji, le-te pa je treba nenehno uvajati in jih seznanjati s kulturnim življenjem v brigadi. Sicer pa smo bili tudi v naselju nezadovoljni. Vojaški red in disciplina vsekakor ne sodita na mladinsko delovno akcijo, čeprav brez discipline in reda ne gre, ni pa dobro s tem preti- Igre brez meja -prijateljstva Igre brez meja so za letošnje leto zaključene. Vsi se še živo spominjamo velikih uspehov tekmovalcev iz raznih mest Jugoslavije, ki so nas prav letos iz oddaje v oddajo prijetno presenečali. To so igre prijateljstva. z enim samim ciljem medsebojnega spoznavanja mladih Evrope ne glede na meje in politiko držav udeleženk. Zmotno nekateri mislijo, da so to igre izključno športnega značaja, saj je marsikdo vzel to dobesedno in seveda pričakoval od jugoslovanskih tekmovalcev vedno prvo mesto. V predzadnjem evrovizijskem tekmovanju „lgre brez meja" je nastopala ekipa mladih iz Nove Gorice. Ekipa je štela devet tekmovalcev in štiri tekmovalke. V. izbor v ekipo se je uvrstil tudi MILKO ŠPACAPAN, zaposlen v novogoriški Avtoelektriki v TOZD Inštitut, sicer pa velik prijatelj športa in rekreacije. Mnogi v Avtoelektriki so me iz dneva v dan spraševali, zakaj se z Milkom ne pomenim in razgovor objavim v našem glasilu. No, danes sem željo mnogih izpolnil, saj mi je Milko povedal mnogo zanimivega. Kako si pravzaprav prišel v ekipo? Že v mesecu marcu je poslala teles nekulturna skupnost novogoriške občine razpis v vse delovne organizacije. Razpis je bil dokaj zanimiv, pa sem mislil, zakaj se ne bi prijavil. Na prvem izbirnem testiranju nas je bilo preko 50. Na drugem nas je bilo le še 20, izmed teh se je formirala naša ekipa, ki je nastopila na Portugalskem. Torej so bile priprave zelo dolge? Da, že isti teden smo začeli s pripravami, ki so bile predvsem individualne, saj smo . vedeli le-to, da bo tema tekmovanja bikoborba. Mesec dni pred nastopom pa smo trenirali vsak dan, zato izkoriščam to priliko za zahvalo vodstvu moje TOZD, ki mi je omogočilo 18-dnevno odsotnost z dela. Peti september, dan določen za pravo tekmovanje se je kaj hitro približeval, dnevi so bili zame in za ostale tekmovalce izredno kratki, saj je bilo časa za priprave iz dneva v dan manj ..Nekaj dni pred evrovizijskim nastopom srribTz Zagreba odleteli v Zurich, kjer smo se pridružili švicarski ekipi in skupaj nadaljevali let v Lizbono. Že med poletom smo navezali prijateljske stike s švicarsko ekipo tako, da je čas v letalu kaj hitro minil. ravati. Prav tako je bil dan velik poudarek interesnim dejavnostim, ki so seveda zelo pomembne za oblikovanje brigadirjeve osebnosti. Vendar je bil ta poudarek večji, kot poudarek delu na deloviščih. Tudi hrana je bila enolična, pretežno smo jedli le pasulj in stare konzerve, ki so nam velikokrat bolj škodovale, kot koristile. Kljub temu razočaranju, pa je vladalo v brigadi izredno vzdušje, iz naših mladih src se je prelival optimizem in vera v bodočnost, da bodo tudi prizadeti prebivalci Črne gore čez nekaj časa dobili obnovljene domove in s tem streho nad glavo. Med seboj smo se dobro razumeli, posebno prijateljstvo pa smo navezali z brigado »Edvard Kardelj" iz SSUP«. .Beograd. Kljub vsemu so minili trije tedni, čas za odhod proti domu. Našo republiko smo uspešno zastopali, saj smo dobili 10 udarniških značk in 10 priznanj. Sama pa sem bila edina predstavnica žensk, ki so mi podelili najvišje brigadirsko priznanje — udarnik". Marko Rakušček mostovi Milko Špacapan. Ob pristanku v Lizboni smo bili deležni izredno prijaznega sprejema domačinov, Id so nas še istega dne popeljali na ogled bikoborbe na star portugalski način. Povedati moram tudi, da se ta bikoborba precej razlikuje od španske, saj bika lovijo le z golimi rokami in ga ne ubijejo kot v Španiji. Ob tej predstavi smo pravzaprav spoznali smisel naših iger, ki so potekale na to temo. Drugi dan je minil v obisku mesta Lizbone in kopanju v Atlantiku. Zvečer pa smo že merili kostume. Dan pred evrovizijskim prenosom smo imeli generalno vajo, kljub temu pa še vedno nismo vedeli, kdo bo nastopal v posamezni točki. To smo izvedeli le nekaj ur pred glavnim nastopom.." In kako je potekalo tekmovanje? Tega ne bom pripovedoval, saj je bilo verjetno le malo tistih, ki nas niso spremljali preko malih zaslonov. Povedati pa moram, da zavisi uvrstitev ekipe predvsem od srečnih naključij, ki pa so za TV glelce čestokrat nevidna. Kaj ti je ostalo najbolj v spominu? Zelo lepih spominov je več, vsekakor pa moram postaviti na prvo mesto izredno prijateljske stike z vsemi tekmovalci, izmed njih pa so še najbolj izstopali simpatični domačini — Portugalci, ki so nas praktično sprejeli za svoje. Igre kot igre se kmalu pozabijo, nepozabno pa je stkano prijateljstvo z mladimi iz Evrope. Marko Rakušček RA ISKRA-ŠTEVILKA 39 A STRAN / UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ Kaj pričakujejo od nove tovarne Pred dobrima dvema mesecema so se delavci v TOZD Uporovni elementi odločili na referendumu za novo samoupravno organizacijo. Velika tovarna s 1100 zaposlenimi in štirimi vejami dejavnosti se je tako razdelila na 3 TOZD: Upori, Potenciometri in hibridna vezja in Industrijska elektronika v Kostanjevici. Odločitev je zorela več let in skladno z Zakonom o združenem delu so dobili gospodarsko zaokrožene 3 enote, ki bodo samostojno odločale, gospodarile in proizvajale. In kaj mislijo o tem delavci? gleda v dogajanje, gospodarjenje in proizvodnjo ostalih dejavnosti. Mislim, da smo naredili samo nujen korak, da živimo in delamo v našo korist v skladu z Zakonom o združenem delu. Sicer pa smo se že toliko dogovarjali, usklajevali in sporazumevali, da je bil skrajni čas, da odločno naredimo resen korak do reorganizacije. Tako smo izglasovali 3 TOZD, v katerih ima vsak član kolektiva možnost uveljavitve svojih samoupravnih pravic od „blizu“, zares neposredno. Odločitev pa je bila vsestransko pretehtana tako od strani družbenopolitičnih organizacij, kakor s strani samoupravnih organov, gospodarskih strokovnjakov in vsega kolektiva na zborih delovnih ljudi in v sindikalnih skupinah. Poskrbeli smo tudi za dobro obveščenih in tako smo res lahko sodelovali vsi pri tej resni odločitvi, važni za našo tovarno in Šentjernej. Seveda je še nekaj tehničnih in organizacijskih praktičnih vprašanj, tako za strokovne sodelavce v skupnih službah in znotraj TOZD. Mislim pa, da z dobro voljo kolektivov in sodelavcev ne bi smelo biti problemov. STANKA VINTAR, delavka v TOZD Potenciometri in hibridna vezja: Mislim, da posebno revolucionarnih zunanjih sprememb po reorganizaciji ne bo. Marsikaj pa se bo premaknilo na področju samoupravljanja, ker bomo v naši TOZD lažje sledili vsemu dogajanju, bolje bomo lahko odločali o vsem kar naredimo in zaslužimo. Pregled bomo imeli nad vsem dogajanjem in ga bomo usmerjali tako, kot bo nam prav. Laže bomo uskladili svoja hotenja’ v manjši enoti. Najvažnejše pa je, da bomo stimulirani za svojo TOZD, ki je otipljivo pred nami in v kateri služimo svoj kruh. Pregled bomo imeli tudi nad dejavnostmi izven TOZD, za katere združujemo sredstva v SIS in drugih družbenopolitičnih skupnostih. i . 1 STANE BOŽIC, strojni mehanik in 'sekretar 00 Zveze komunistov v TOZD Upori: Če smo hoteh zares samoupravljati, je bilo, to že skoro nemogoče v tako veliki TOZD. Premalo je imel vsak član kolektiva vpo- ANTONIJA SELAN, delavka v TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica. V naši, zdaj samostojni TOZD bomo imeli boljši pregled nad gospodarjenjem in razporejanjem denarja, ki ga v naši delovni skupnosti zaslužimo. Sicer ni to za nas čisto novo, saj smo bili že dalj časa samostojna delovna in obračunska enota in smo gospodarili dokaj samostojno z vsem, kar smo „pridelali.“ V kratkem bomo gradih novo tovarno, saj zdaj gostujemo v kostanje-viškem gradu. Mislim, da se bomo pri novogradnji morali nasloniti na ostale TOZD v delovni organizaciji. Sicer pa smo za vse večje investicije tudi doslej združevah sredstva. Upam, da bo tudi poslej tako. FY Pavel Jevševar, ki skrbi za varstvo pri delu v mokronoški Iskri. dobrih delovnih pogojev je v mehanizaciji in avtomatizaciji. Vse to pa seveda zahteva velika sredstva, za katera doslej, ni in ni bilo možnosti. No, ko smo dobih elaborat novogradnje, smo vanj „vgradili“ maksimum varnosti in predvsem humane pogoje dela. Precej strojev smo že dobili Ker novogradnja še teče, smo jih začasno namestili v nadkriti del dvorišča in v nekdanji prosvetni dom. Za šalo pravimo temu_provizoriju kar tozd Sokolski dom. Ze v teh zasilnih prostorih smo stroje namestili po vseh predpisih, urejeno in varno. Tako bomo že na samem začetku dobili občutek, kako mora biti. Proizvodnja bo stekla na novi strojni opremi vsak čas,-Tako se bomo že pred vselitvijo v novo tovarno privadili delu, vzdrževanju in ostalim problemom, ki nastanejo ob novi opremi in novih tehnoloških postopkih. Ta strojna oprema jo gotovo velika pridobitev. Z veliko mero avtomatizacije, bo efekt dela z malo muje zelo velik. Tako bo na avtomatih za navijanje zvitkov storilnost do šestkrat večja kakor doslej. Pozneje bomo z nekaj načrtovanimi prijemi dosegU, da bo ena delavka lahko nadzirala 2 do 4 stroje. Tudi delovni pogoji bodo mnogo boljši. Zelo smo si prizadevali, da bi ob strojih v največji meri dosegli to, da bi delavec stroj nadziral, na pa mu stregel. Tehnologi vlagamo veliko dela v prizadevanja za dodatne dodajalne, odvzemalne naprave, v primerna transportna sredstva, v racionalizacijo transportnih poti in prelaganj. Čimveč naj naredijo stroji in iznajdljivost, da bi tako olajšali in poenostaviU delo v posameznih fazah in v vsem delovnem procesu. Delo ,.varnostnika" je lepo, čeprav tudi zelo odgovorno tako v kolektivu, kakor tudi navzven proti inšpekcijskim organom. Zelo lepo se tudi dopolnjujeta nalogi tehnologa in varnostnega tehnika. Človek ostane vedno operativec, stoji na trdih realnih tleh in si sredi vsega dogajanja in snovanja v TOZD. p. Kotar TOZD POLPREVODNIKI Prijetno so letovali TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI MOKRONOG Prizadevajo si za humano in varno delo Mokronoška Iskra se že vse od ustanovitve otepa z neprimernimi prostori. Z leti je postalo ob večanju proizvodnje tudi zelo tesno. Prav zaradi tega so se tudi lotili gradnje novih proizvodnih prostorov in vlaganj v sodobnejšo proizvodno opremo. Prav zdaj so sredi eksperimentalnega dela. Dobili so že vrsto strojev in jih namestili v improvizirane prostore, Iger bo začasno tekla proizvodnja do preselitve v drugem letu. In kakšni so pogoji dela, varnost in okolja? O ton smo se pogovarjali z varnostnim tehnikom Pavlom Jevšeijemf Pri nas je služba varstva pri de'u urejena tako, da imamo v Skupnih skužbah dva varnostna inženirja za vso delovno organizacijo. Delo si delita v glavnem tako, da eden bolj skrbi za ljubljanske TOZD, drugi pa za dolenjske tovarne v Žužemberku, Mokronogu in Šentjerneju. Vsaka TOZD pa ima pooblaščeno osebo za varstvo pri delu in to delo pri nas v Mokronogu opravljam jaz. Poleg svojega dela seveda, sicer sem tehnolog. Obe funkciji se lepo dopolnjujeta, če kaj, potem gre dobro skupaj varstVo pri delu in tehnologija. Delovne pogoje imamo zelo slabe. Predvsem nas mori prostorska stiska, tako da je že gibanje med, stroji utesnjeno. Nekaj tehnoloških postopkov je zahtevnih in tam je povečana nevarnost za zdravje. Tako naprimer čiščenje stročnic in ostalih aluminijevih izdelkov, kjer se uporabljajo nevarne kisline. Vse delavce, ki delajo na teh delovnih mestih vsako leto pošljemo na preventivni zdravniški pregled. Žal pa je v teh prostorih še vlažno in je tako tudi večja možnost prehlada. Vse to se bo uredilo v novi tovarni, kjer bodo vse te nevšečnosti odpadle z novo tehnologijo in primernimi prostori. Podoben položaj je tudi na delovnih mestih, kjer se predformira folija. Nova tehnologija oziroma novi stroji nam bodo omogočili bolj humane delovne pogoje, obenem pa bo tudi storilnost večja. Vsa skrivnost Nekaj let nazaj je kolektivu TOZD Polprevodniki iz Trbovelj zelo manjkalo možnostih dosegljivo letovanje. Iskrine zmogljivosti so majhne,' za prikolice in še kaj drugega pa je manjkalo denarja. Lani pa so podpisali Samoupravni sporazum o letovanju s samoupravno počitniško skupnostjo V Trbovljah. Ta je z združenimi sredstvi delno - obnovila počitniški dom na Velem Lošinju in tako so trboveljski Iskraši dobili 10 sob s 30 do 35 ležišči za vso sezono. ^ ISKRA — glasilo delovnega kolekti-'^ va SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. —V. d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Želje-znov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektfika) — Izhaja tedensko — Rokopisov 1 ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa Vsekakor je to lepa pridobitev za ta kolektiv, zlasti ker dela v težkih razmerah (veliko kemije v proizvodnji in tudi vsi živijo v Trbovljah, ki slovijo po dimu, slabem zraku in smogu. Zanimanja za letovanja je bilo veliko in dom na Velem Lošinju je bil odprt od srede junija do srede septembra. Tudi cena penziona je bila dosegljiva — po 160 din dnevno. Tako se je v tem lepem, mirnem, kot nalašč za počitek ustvarjenem kraju zvrstilo čez poletje 130 delavcev iz Polprevodnikov in njihovih družinskih članov. Vsak od teh je preživel na Lošinju po 10 dni. Tudi zabave ni manjkalo za tiste, ki niso prav preveč zahtevni. V bližnjem hotelu Punta je mogoče zvečer zaplesati v baru, ali v disco Klubu, zahtevnejši pa so hodili tu in tam na zabave drugam. Veli Lošinj je kot nalašč za dopustnike, ki želijo veliko miru, čistega zraka in morja. Pravo družinsko letovišče. Mladim, vsaj nekaterim se je zdelo malce premimo in prijemal se jih je dolgčas, a kaj, ko ni mogoče nikoli ustreči vsem. V posezoni so počitniški dom Za dobro počutje so skrbeli (od leve): Violeta,Ivi, Peter, Štefka in Slavica. porabili tudi za preventivno pktevanje delavcev, ki že dlje delajo rid’,ie^jih delovnih mestih, sindikat jitii je Omogočil 10 lepih dni oddiha lit hlim na morju. 1 \ Za zaključek sezone je sihdikat organiziral v Počitnišketii dbmU čez vikend delovno srečanje za iSahč'delavskega sveta in izvršilnega odbora sindikata. Združili so koristno s prijetnim, saj so se lahko mimo in brez naglice pogovorih o marsičem, kar ne pride doma na vrsto zaradi obilice dela. KF r "X S kamero po TOZD TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG: Nova tovarna vztrajno raste. Delovodja m gradbišču nam je povedal, da v glavnem sledijo rokom, le voda jih je zaradi močvirnega terena in deževja zadržala za skoraj 14 dni. Prizidek proizvodnih prostorov (aneks) bo za časa gotov, zatika pa se pri dobavi betona, ker betonarna ne pošilja zadosti materiala. Delavci SGP Grosuplje, ki dela izvajajo, menijo, da bo objekt pod streho sredi decembra. TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ: V ponedeljek, 8. 10. je imela .sejo Komisija za delitev premoženja. Razprava je bila sicer izčrpna, vendar posebnih^ problemov ni. Sedanje TOZD Upori, TOZD Potenciometri in hibridi ter TOZD Industrijska elektronika so imele namreč že nekaj let kot delovne enote lasten obračun in je zato po večini jasno, katera sredstva in katere obveznosti komu pripadajo. TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ: v ponedeljek, 8. Yuf je to TOZD obiskala kitajska študijska delegacija v okviru tehničnega meddržavnega sodelovanja Jugoslavija - Kitajska. Skupino je vodila Zhang Benying, člani delegacije pa so bili inženirji: Zhu Kiechang, Wu Xihanx, Hang Chengshi, Yin Qihua in prevajalec Wnag Shuliang. Delegacija se je zadržala v daljšem pogovoru o proizvodnji in poslovanju ter si ogledala proizvodnjo. v----------------------------------------------— ~ _y -------------:--------------------------------n----F----------- Seja OS DO V sejni dvorani poslovne hiše v Škofji Loki je bila 26.9. 79 12. redna seja delavskega sveta. Prisotni so bili: Albin Pahor, Vinko Nastran, Matevž Pogačnik, Rafko Eržen, Janez Bogataj, Franc Mihelič, Boško Jovičevič, Slavka Stupar, Boris Vučič, Ivo Žvokelj, Franc Volek, Janez Jesenovec, Cvetka Svetik, Zdravka Brus, Tone Friškovec, Marina Kolenc in vabljeni: Simon Primožič, Maijan Može, Janko Dobre, Jože Vidic, Tone Mohorič, Franc Anžič in Božo Iglič. Sejo je otvdril predsednik DS Albin Pahor, nakar je prepustil besedo Jožetu Vidicu, ki je poročal o poslovanju DO ŠIPO v prvih šestih mesecih. (Podrobnejši pregled poslovanja v Prvem polletju smo že podali v 34. številki Iskre.) DS je sprejel poročilo in se zavzel za čim doslednejše izvajanje planskih nalog, plana izvoza in za predlog, da se podpre akcijski program sindikata Pri izvajanju nalog posameznih TOZD. V imenu sindikata je nato spregovoril predsednik KOS DO Marjan Može: »Ugotavlja se, da je bilo poslovanje SOZD Iskra, kot tudi DO v prvem polletju dokaj ugodno in to predvsem v ustvarjenem osebnem dohodku in akumulaciji. Kljub ugodnim rezultatom pa je potrebno posebno skrb posvetiti predvsem prekomernemu zaposlovanju, izgubam delovnega časa, doseganju planskih nalog, investicijam in izvozno uvozni problematiki. Predsedstvo sindikata podpira vse ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje gospodarjenja, predvsem pa še na izvozno uvozno dejavnost SOZD Iskra do konca leta. V zvezi s tem je zadolžilo vse OOS, da se temeljito vključijo v izpeljavo predlaganih ukrepov, ter, da s svojim mobilizacijskim delovanjem zagotovijo, da bodo ukrepi dosledno izpeljani. Glede na to, da nikakor ne moremo biti zadovoljni z doseganjem proizvodnega plana, morajo vse OOS v naši DO nemudoma sklicati IOS ter skupno z DPO in samoupravnimi orga- ^ seje. DS DO Široka potrošnja. Skladno z določili statuta delavski svet Iskra — industrija širokopotrošnih izdelkov Široka potrošnja, n.sol.o. Škofja Loka TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sprejemniki, n.sub.o. Sežana razpisuje naslednja dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za obdobje štirih let 1. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola pravne stroke ali visoka šola za organizacijo dela in štiri leta delovnih izkušenj — višja šola pravne stroke, višja šola organizacije dela ali višja upravna šola ter šest let delovnih izkušenj. 2. VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola ekonomske ali komercialne stroke ali visoka šola za organizacijo dela in štiri leta delovnih izkušenj, — višja šola ekonomske ali komercialne stroke ali višja šola za organizacijo dela in šest let delovnih izkušenj. 3. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO INDIVIDUALNIH IN SERIJSKIH OJA-ČEVALNIH NAPRAV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola elektro stroke šibki tok ali visoka šola za organizacijo dela—proizvodna smer in 4 leta delovnih izkušenj, — višja šola elektro stroke — šibki tok ali višja šola za organizacijo dela — proizvodna smer in 6 let delovnih izkušenj. 4. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO MEHANSKIH DELOV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola strojne stroke tehnološke smeri, visoka šola kemijske stroke tehnološke smeri ali visoka šola za organizacijo dela proizvodna smer in 4 leta delovnih izkušenj, — višja šola strojne stroke tehnološke smeri, višja šola kemijske stroke tehnološke smeri ali višja šola za organizacijo dela proizvodne smeri in 6 let delovnih izkušenj. 5. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO RADIJSKIH SPREJEMNIKOV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola elektro stroke šibki tok ali visoka šola za organizacijo dela — proizvodna rmer in 4 leta delovnih izkušenj — višja šola elektro stroke — šibki tok ali višja šola za organizacijo dela — proizvodna smer in 6 let delovnih izkušenuj. 6. VODJA ENOTE ZA PROIZVODNJO TRANSFORMATORJEV IN TELEVIZIJSKIH STABILIZATORJEV Pogoji: Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahtevajo še — visoka šola elektro stroke jaki tok ali visoka šola za organizacijo dela proizvodne smeri in 4 leta delovnih izkušenj višja šola elektro stroke jaki tok ali višja šola za organizacijo dela proizvodna jfiner in 6 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti moralno-politično neoporečnost. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: ISKRA TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82, v 15 dneh od dneva objave v Primorskih novicah. Priporočena oddaja na pošti se smatra kot direktna oddaja v TOZD. ni obravnavati stanje, v katerem se nahajamo. Pri tem pa predsedstvo ugotavlja da ni potrebno sprejemati posebnih programov sanacije stanja, vendar pa se mora vztrajati na doseganju planskih nalog. Pomembno pri tem je, da se sprejmejo ustrezni dogovori in ukrepi ter, da se zaostri odgovornost vseh služb in poslovnih organov za striktno izvajanje gospodarskih planov, s posebnim poudarkom na izvozu naših proizvodov. Samo tako si lahko zagotovimo zadostno akumulacijo, z realizacijo izvoza pa normalno dobavo repro materiala. Nadalje je predsedstvo ugotovilo, da je tudi naša DO med tistimi, ki prekomerno zaposluje. Zato je nujno potrebno, da DS TOZD postavijo to vprašanje v ospredje, da sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bi omogočili boljše koriščenje razpoložljivega fonda ur, dvig produktivnosti in odpravo vzrokov fluktuacije delavcev. Zaposlovanje je lahko sprejemljivo samo pri uvajanju novih proizvodov. Nadalje ugotavlja predsedstvo KOS DO, da je za negativna gibanja v tem smislu krivo tudi neuresničevanje investicijskih programov v naši DO in predlaga, da se takoj pristopi k razpravi ter k sprejemu »Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD Iskra. »Skupno z DP dejavniki se mora pospešiti obravnava tega sporazuma, pri čemer se naj pošljejo pripombe do 15. 10. 79, sporazum pa bi moral biti sprejet najkasneje do 15. 11.79. Predsedstvo KOS DO ugotavlja, da je politika nagrajevanja po delu v Iskri postala marsikje zastarela in ni v skladu s stališči ROS, kar v posameznih sredinah deluje zaviralno pri doseganju boljših rezultatov. Vzporedno s tem pa ugotavljamo, da je nemogoče uspostavljati dohodkovne odnose brez enotnih meril. Temu problemu se moramo posvetiti z vso resnostjo. Vse OOS, DPO in samoupravni organi morajo organizirati javne razprave sporazumov iz tega področja. Predlogi sporazumov, predvsem pa »Sporazum o enotnih merilih za razdeljevanje osebnega dohodka v SOZD Iskra", je bil dostavljen vsem OOS v TOZD in DSSS. Iz javnih razprav je potrebno zbrati vse dopolnilne predloge in pripombe. Predsedstvo KOS SOZD bo v kratkem organiziralo problemsko konferenco iz tega področja na kateri naj bi prišlo do usklajenega predloga za dokončen sprejem sporazumov. Pred nami je obravnava rezultatov poslovanja za obdobje devetih mesecev. Akcija mora potekati še bolj poglobljeno, kritično se morajo oceniti slabosti poslovanja in to predvsem v smislu vseh naštetih akcij in ukrepov, katerih cilj je zajezitev inflacije. To pa dejansko zahteva več prizadevanj za ekonomično in racionalno poslovanje ter doseganje rezultatov na osnovi povečane produktivnosti dela." V razpravo se je nato vključil glavni direktor DO ŠIPO Simon Primožič, ki je spregovoril o izvajanju planskih nalog in problemih, ki so to izvajanje zavirali. Omenil je tudi prehitro zaposlovanje, ki je ne glede na to, da se je v letošnjem letu proizvodnja v primerjavi z lanskim letorn precej povečala, neopravičljivo. Dovolj je še neizkoriščenih notranjih rezerv. Predvsem bi morali težiti k temu, da se delavcu na njegovem delovnem mestu čim bolj olajša delo in se mu tako omogoči doseganje višje produktivnosti, ki bi seveda pripeljala do boljšega poslovanja njegove temeljne organizacije in s tem tudi do boljših osebnih dohodkov zaposlenih. Simon Primožič se je nato zadržal na problematiki izvoza. Dejal je, da ima DO ŠIPO izredno veliko možnosti izvoza, ki gledano kompleksno prinaša veliko več ugodnosti kot je to na prvi pogled vidno. To je še posebej pomembno poudariti ker se pri posameznih TOZD kaže pomanjkimje pripravljenosti za takšno poslovanje, kJ začasno prinaša manjši zaslužek. Potrebno se je namreč zavedati, da je z izvozom povezanih še precej pomembnih dejavnikov, ki lahko na koncu pripeljejo samo do zaključka, da se nam izvoz izplača. Brez izvoza ni uvoza, se pravi ni zadovoljivih količin repromateriala, to pa seveda pripelje prej ali slej do izpada proizvodnje. In ne samo to, ob proizvajanju za izvoz se uvaja večja odgovornost in večja disciplina dela, kar dolgoročno gledano prav tako prinaša precej koristi, saj to pomeni stalno izboljševanje kakovosti izdelkov in tudi hitrejše uvajanje novih izdelkov v proiz-' vodnjo. Boris Čerin TOZD ELEKTROMOTORJI V devetih mesecih dobro gospodarili Pogovorili smo se s Tonetom Rakovcem, direktorjem TOZD Elektromotorji iz Železnikov o poslovanju v prvih devetih mesecih, o doseganju plana v letošnjem letu, o izvozu in o planu za naslednje leto. Kakšni so poslovni rezultati v prvih devetih mesecih? Naš plan je za letošnje leto predvideval 27 % količinsko in vrednostno povečanje proizvodnje, rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih pa kažejo, da smo ta plan uresničili količinsko 100 %, vrednostno pa 96,8 %. Manjši izpad smo imeli edino v proizvodnji varnostnih siren (85 % plana) in pri sesalnih enotah, kjer smo dosegli plaj 93 %. Nekaj izpada je bilo še na gospodinjskih aparatih, kar pa vrednostno ne predstavlja večjega deleža. Kakšna so vaša predvidevanja za letošnje leto v celoti? Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu dosegli zastavljeni plan in to tako količinsko kot tudi vrednostno, seveda če ne bo večjih težav z repromaterialom, predvsem tistim iz uvoza. Kako pa poteka izvoz? V tem letu beležimo dokajšnjo povečanje izvoza, ah natančneje izvozih bomo za 50 % več kot lani. V prihodnjem letu pa načrtujemo še nadaljnje povečanje za 34,6 % tako, da bi se od predvidenih 7,8 milijonov dolarjev v letošnjem letu dvignil naš izvoz na 10,5 milijonov dolarjev v letu 1980. Kakšen načrt si boste zastavili za naslednje leto? Osnutek načrta, ki je trenutno narejen, predvideva 25 % količinsko in vrednostno povečanje, kar pa bo najbrž prevelik zalogaj za nas, saj ne predvidevamo niti povečanja števila zaposlenih, niti nobenih večjih investicij, ki bi bile zaključene v letu 1980. Povečanje predvidevamo predvsem na asinhronskih motorjih (indeks 186) in na sesalnikih (indeks 153). V letu 1980 bomo začeli delati nov asinhronski motor za potrebe Brauna, s katerim imamo že dolgoletno kooperacijo in prav zaradi tega tudi predvidevamo tolikšno povečanje proizvodnje asinhronskih elektromotorjev. Še posebej nameravamo v prihodnjem letu posvetiti pozornost proizvodnji izvenserijskih elektromotorjev, ki smo jih doslej puščali preveč ob strani. To so strogo namenski motorji, katere smo doslej delali predvsem za domači trg, v prihodnje pa nameravamo te motorje tudi izvažati. Seveda se zavedamo, da bo za izvedbo teh načrtov potrebna zelo velika angažiranost in to predvsem v razvoju in na tehnologiji, saj so si vsi ti elektromotorji med seboj razhčni. Na koncu naj še povem, da bo tako zastavljeno povečanje proizvodnje in izvoza možno le s stalnim izboljševanjem kvalitete, saj se nam struktura programa neprestano spreminja iz manj zahtevnih, v bolj zahtevne izdelke, to pa pomeni, da bo potrebno večje vlaganje, tako v kadre, kot v opremljenost naših tehničnih oddel-k°v< Boris Čerin Tudi v TV Pržan soi 29. 9. organizirali akcijo NNNP. Udeležile so se je enote narodne in civilne zaščite, ki so pokazale, da so dobro, tako teoretično kot praktično pripravljene. Udeležba je bila 100 % pa tudi zastavljene naloge so izvedli resno. Končna ocena — vaja, oz. akcija je v popolnosti uspela. ISKRA INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA, Stegne 23 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA RAZISKOVALCA ZA ELEKTRONSKE NAPRAVE v tehnično razvojnem sektorju 2. ANALITIKA II. v plansko organizacijski službi 3. STRUGARJA v obratu vzdrževanja — TOZD Ljubljana 4. ELEKTRIKARJA v obratu vzdrževanja — TOZD Ljubljana 5. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — dva izvajalca za TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični 6. ELEKTRIKARJA za TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični Pogoji za zasedbo del so: Pod 1. Visoka šola — elektro smeri in pet let delovnih izkušenj. Poskusno delo je tri mesece. Aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Pod 2. Višja šola — ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je tri mesece. Pod 3. Srednja šola (3-letna) — kovinostrugar in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. Pod 4. Srednja šola (3-letna) — elektro stroke in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. pod 5. Srednja šola (3-letna) — strojni ključavničar in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. Pod 6. Srednja šola (3-letna) elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj. Delo je enoizmensko za naloge pod številkami 1., 2., 3., 6., 7., pod 4., 5. pa je delo v dveh izmenah. Če želite postati naš-a sodelavec-ka, pošljite vlogo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov v splošno kadrovski sektor. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15-ih dneh po prejemu sklepa. ISKRA - ŠTEVItKA 39 8i -1 STRAN 9 Avtomatika med razstavljale! Na 2.. mednarodni razstavi „So-dobna elektronika 79“ je bila med 545 domačimi in tujimi razstavljala deležna precej pozornosti tudi Iskra, oz. njen prodor na področju mikroelektronike. Pri tem pa ne gre zanemarjati ostalih Iskrinih proizvajalcev sestavnih delov, elektronskih naprav in sistemov. V to skupino sodi tudi Iskra Avtomatika, ki je razstavljala del proizvod-njega programa iz Tovarne električnih aparatov, Tovarne dektrospojnih vezij, Tovarne avtomatskih in varilnih naprav in TOZD Inženiringi. Razstavljeni eksponati in prisotnost Avtomatike, oz. njenih temeljnih organizacij na razstavi So rezultat stalnega uvajanja sodobne tehnologije v industriji in elektroniki, aktivnega sodelovanja in samoupravnega povezovanja s poslovnimi partnerji, predvsem pa plod lastnih tehničnih rešitev. Ce se pri obhodu razstavnega prostora, namenjenega Avtomatiki ustavimo najprej pri elementih iz TOZD TELA, je to tržno zelo iskan program elektronskih časovnih relejev družine TELAMATK, miniaturnih relejev TR 15 — TR 17 ter stikalnih relejev. Iz novejšega programa pa so pokazali digitalni frekventni rele TFF 60 in regulator napetosti TU 2000. Uporabnost prvega sodi na področje elektroenergetike (za avtomatizacijo elek- Digitalna merilna instrumenta NP-30 in NP-31. tram, zaščito turbin in generatorjev, razbremenitev elektroenergetskega sistema ob padcu frekvence itd.). Medtem ko je slednji namenjen za regulacijo sekundarne napetosti transformatorske moči, z odcepi, ki se preklapljajo pod obremenitvijo. Novomeška Ela je iz standardnega proizvodnega programa razstavljala elektrospojne elemente. Da pa sledi zahtevam sodobne proizvodne tehnologije dokazuje prikazani sistem ES 902, ali z drugimi besedami pretehtan, obsežen in prilagodljiv mehanski Sistem, ki omogoča enotno gradnjo različnih delov, kot strojev. Precejšnjega zanimanja so bili deležni tudi konektoiji za posebne zahteve industrijske elektronike. v elektronski izvedbi - sistemi SIMATIC (odporna proti kratkim stikom, enostavna kontrola, velika zanesljivost delovanja), - kontinuirana regulacija dotoka materiala na sistemu preddozatoijev je izvedena s tiristorsko regulacijo tpa TCD in enosmernimi motorji, — komandni pult s komandnimi signalnimi elementi, instrumenti za registracijo temperature, preklopniki za nastavitev željene mase tehtanja ter Programska in krmilna avtomatika. številčnim prikazom skupne zbirne mase za posamezne tehtnice in mase za posamezne komponente. Nemajhnega zanimanja s strani obiskovalcev je bil deležen tudi digitalni merilni instrument NP-30 -in NP-31. Skupaj se uporabljata z različnimi inkrementnimi merilnimi dajalnik! za merjenje dolžin in kotov pri pozicioniranju na orodnih strojih in na strojih v kovinsko, lesno in papirno predelovalni industriji ter drugod. Skupaj z zstreznimi merilnimi dajalnik! ju lahko uporabljajo tudi v kontrolnih in merilnih napravah v industriji ter v laboratorijih. Instrument omogoča hitro, zanesljivo in zvezno merjenje. Rezultat tega je povečana produktivnost strojev, natančnejša obdelava in manj izmeta. Če smo dosedaj govorili največ o elementih in napravah, ki so jih predstavile omenjene TOZD, to ne velja za TOZD Inženiringi, ki je na sejmu razstavljala: — klic v sili, sistem Iskra DTSA, — sistem za krmijenje mestnega prometa, — sistem za kontrolo gibanja in prisotnost oseb. Digitalni integrirani telekomunikacijski sistem DTSA uvrščamo med izredno močne sisteme, pri katerih krog aplikacij brez večjih tehničnih predelav hitro prestopi okvir prvotne zamisli. Sistem ne samo da pokriva vse današnje zahteve po prenosu različnih informacij vzdolž prometnih poti, temveč ima še dovolj rezerve za bodoče razširitve. Dejstvo je, da skoraj vsi obstoječi prenosni sistemi ne omogočajo istočasno tudi učinkovitega daljinskega upravljanja, ki je še „K1icvsili - del sistema DTSA. posebno v novejšem času pogoj za varen, hiter in tekoč pretok prometa. Množina različnih informacij na posameznih cestnih odsekih zahteva nek centralno-nadzomi sistem, ki s kompleksom spremenljivih prometnih znakov, vključno z že postavljenimi stalnimi prometnimi znaki ter izvori podatkov iz posameznega cestnega odseka, predstavljajo velik prispevek v izboljšanju varnosti in povečanju potovalne hitrosti. In eden redkih sistemov, ki združujejo tako „klic v sili" kot tudi »daljinsko upravljanje" je digitalni integrirani telekomunikacijski sistem DTSA, ki bo prvič praktično preizkušen na cestah Bolgarije. Razvoj kompleksnih sistemov za nadzor in vodenje prometa je posledica vedno večje pozornosti, ki jo je potrebno posvetiti varnosti v prometu; optimizirati je potrebno čas čakanja in prevoza vozil preko križišč, upoštevati prioritete za javni mestni promet, kolesarje, pešce ter prostorske in druge probleme. Osnovno vlogo v sistemu, ki so ga razvili v TOZD Inženiringi predstavlja mikjoračunalniška kontrolna enota (MKE), ki pokriva širok spektor konfiguracij kot: enostavno kontrolo avtonomnega križišča s fiksnimi programi, koordinirana kontrola več križišč koordinacija in nadzor s pomočjo centralnega računalnika, Id lahko zajema večja koordinacija in nadzor s pomočjo centralnega računaknika, ti lahko zajema večja področja (npr. mesta) in povezuje med seboj manjša področja. Omenjene lastnosti torej zagotavljajo vsestransko uporabnost sistema za krmiljenje mestnega prometa. Sistem za kontrolo pristopa in gibanja oseb z magnetno kodiranimi izkaznicami - priskon-1 povezuje digitalni prenosni sistem s sekvenčno izbiro podatkov. Na centralno enoto je moč priključiti do sto perifernih enot. tovarnam, centralnim, trezorjem, skladiščem ipd. V ta namen ima vsak upravičeni uporabnik tovarnam, centralnam, trezorjem, skladiščem ipd. V ta namen ima vsak upravičeni uporabnik magnetno kodirano izkaznico, s katero lahko odpira zavarovana vrata. Oseba mora odtipkati le njej znano trištevilčno številko, ti je ne-v idno zapisano tudi na magnetni izkaznici. Prehod je mogoč, le če se odtipkano število ujema s številom v izkaznici. §. D. Sistem za kontrolo gibanja oseb. Sodobna proizvodnja in tehnologija v industriji gradbenih materialov — asfaltne baze, betonarne zahtevajo od merjenja, krmiljenja, reguliranja ter zbiranja in obdelave podatkov visok nivo avtomatizacije. In prav s takšno kompletno pnevmatsko, krmilno in programsko opremo se je na sejmu predstavila TOZD SVN. Oprema omogoča s serijskimi pod-sestavi in kompletnimi pripravami kot so tri vgrajene elektronske avtomatske večkomponentne tehtnice tipa VDT 21 D z merilnimi dozami za tehtanje in doziranje mineralov, polnila in bitumna, in drugimi, reševanje kompletnih nalog" s področja avtomatizacije tehnološtih procesov. Ostale karakteristike pa so: — programska krmilna avtomatika DELOVNA ORGANIZACIJA BATERIJE ZMAJ Vso skrb samoupravni preobrazbi ,Lahko rečem, da smo v Zmaju nekje na polovici samoupravne preobrazbe, Za nami so že pomembne vsebinske odločitve, saj smo sprejeli samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v TOZD, razdelili smo tudi premoženje, sedaj pa smo v obdobju, ko moramo sprejeti več samoupravnih sporazumov in drugih aktov, s katerimi bomo zadostili zakonu o združenem delu," poudarja v.d. direktorja delovne organizacije Zmaj Franci Smolič. »Poleg tega bomo v teh preostalih zadnjih mesecih letošnjega leta namenili v Zmaju vso pozornost tudi načrtovanju, zlasti načrtovanju osnov za pripravo prihodnjega srednjeročnega plana in pa seveda plana za delo v prihodnjem letu. V teh dveh planih bomo namenili vso pozornost povečanju izvoza, zmanjšanju uvoza, zmanjševanju zaposlovanja, razvojno-raziskovalnemu delu ter med drugim iskanju notranjih rezerv, tesnejši povezavi z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci baterij in pa, seveda, sodelovanju z Iskrinimi organizacijami. Menim, da bomo uspešno uresničili zakon o združenem delu in tudi uspešno poslovali, porok za to pa so vsi delavci v Zmaju, ter seveda, prizadevanja strokovnih služb in posameznikov ter poslovodnega organa in družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata." V našem glasilu smo že obširno V.d.direktorja Franc Smolič. poročali, da se je delovna organizacija Zmaj s 1. januarjem tega leta reorganizirala v dve temeljni organizaciji, eno v Ljubljani in drugo v Šentvidu pri Stični ter delovno skupnost skup- nih služb. Prav ta mesec bodo delavci Zmaja na referendumu sprejemali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacij o, 'prihodnji mesec pa bodo konstituirali delavski svet. Po sprejemu tega samoupravnega sporazuma bodo razpisah volitve v delavski svet delovne organizacije, V teh dneh se bo začel tudi postopek oblikovanja DSSS. Najprej bo treba sprejeti ocene pogojev za njeno oblikovanje ter sklep o organiziranju delovne skupnosti in sicer na zboru delavcev delovne skupnosti. Po sprejemu tega sklepa bo treba v Zmaju pristopiti tudi k sprejemu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornih med delavci ljubljanske in šentviške temeljne organizacije ter delovno skupnostjo, hkrati pa tudi sprejeti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti in pa statut delovne skupnosti ter izvoliti delavski svet DSSS. V Zmaju predvidevajo, da bodo prej omenjeni samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih sprejeli nekje koncem novembra, samoupravni sporazum o združevanju in statut delovne skupnosti sredi decembra, volitve v delavski svet pa naj bi bile v začetku prihodnjega leta. Nadaljnja samoupravna preobrazba v Zmaju bo nekako takale: po izvolitvi DS delovne organizacije sredi novembra se bo začel postopek za sprejem statuta delovne organizacije, seveda pa bodo medtem pripravljali tudi druge splošne akte, kot na primer Samoupravni sporazum o ustvarjanju, ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije, kot tudi številne samoupravne splošne akte. Dr ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Z vso resnostjo Gotovo ni prepozno, če v tej številki našega glasila opozorimo na izredno uspešno akcijo, ti so jo v okviru dneva NNNP organizirali v temeljni organizaciji Servis v Iskri Commerce. Akcijo so izvajali v dveh delih. Najprej so želeli preveriti, v kolikem času lahko skličejo vse enote civilne in narodne zaščite, drugi del akcije pa je želel pokazati, v kolikšnem času po namišljenem potresu bodo delavci varno zapustili prostore, rešili morebitne ranjence, izklopili porabnike električne energije in zavarovali objekt. Akcija se je začela točno ob treh zjutraj, ko so se zbrali za LO in DS s kuriiji in vodji organizacijskih enot Servisa Vič, Luize Pesjakove in SORD. Že pol ure zatem so krenili~na pot kurirji s pozivi enotam civilne in narodne zaščite. Na zborno mesto so prvi prispeli že po dvajsetih minutah, kar je vsekakor rekorden čas. Deset minut pred peto je nato krenila prva ekipa narodne zaščite v skladišče rezervnih delov, točno ob petih ekipa narodne zaščite v servis v ulici Luize Pesjakove v Savskem naselju, četrt ure zatem pa ekipa narodne zaščite v viškem servisu. Ob pol šestih je začela delati tudi ekipa rdečega križa. Drugi del akcije je potekal med rednim delovnim časom, vse tri lokacije servisa pa je »prizadel" namišljeni potres. V Viškem servisu je sirena »naznanila" potres točno ob 10,20. j Vsi delavci so izredno hitro in brez panike zapustili delovne prostore, ekipe za reševanje so takoj priskočile na pomoč, gasilska enota je zaključila delo v dvajsetih minutah. Celotna akcija, skupaj z reševanjem ranjencev in imovine je bila končana v triindvajsetih minutah. Takrat so delno porušeni objekt tudi zavarovali. Med poznejšim preučevanjem, kako je akcija potekala, so ugotovili, da vse le ni šlo tako kot bi moralo, kajti nekateri so pozabili izključiti porabnike električne energije, nekaj nerodnosti je bilo tudi pri nošenju ranjencev. V celoti gledano je akcija resnično zelo dobro uspela, te manjše nepravilnosti pa so bile le plod prizadevnosti in hitrosti delavcev našega servisnega kolektiva. Še z nečim so se izkazali v TOZD Servis Iskra Commerce. Že dva dni pred akcijo so izdali posebno izdajo tako imenovanega Poročevalca NNNP. V njem so obvestili vse zaposlene z namenom te akcije in tudi z njenimi grobimi obrisi, naslednje štiri številke Poročevalca pa so izdali neposredno med akcijo in takoj po zaključku. L D. Elektronika — da »Nikogar v Iskri še nisem srečal, ti bi me vprašal, zakaj smo imeli na »Elektroniki" tako veliko stojnico in zakaj je bil naš nastop na tej, za Iskro najpomembnejši sejemski prireditvi, tako drag, »Ugotavlja zdaj po zaključku 26. mednarodnega sejma »Sodobna elektronika ’79“ direktor Marketinga v Iskri Commerce Ivo Banič. »Slišal pa sem precej pripomb drugih konkurenčnih organizacij, ti so razstavljala na Gospodarskem razstavišču, in to pripomb zlasti zato, ker so imeli manjše, manj urejene stojnice, kot je bila naša. No, pozneje smo družno ugotovili, da je pač Sejem elektronike tako zelo pomemben, da bi morah res vsi imeti lepe in dobro urejene stojnice. Konkurenca si pač takšne stojnice ni mogla privoščiti, to pa ne zaradi denarja, pač pa zaradi drugih vzrokov. To, da smo imeli tako reprezentativno stojnico in da smo na tak način eksponirali celotno Iskro, je torej le še ena potrditev, da smo našo sejemsko usmeritvijo na pravi poti." Naša sejemska prisotnost na Gospodarskem razstavišču je bila v času Sodobne elektronike torej vsekakor zgledna. Po drugi strani pa smo pred nedavnim na mednarodnem jesenskem zagrebškem velesejmu dokazali, da odnos nekaterih v Iskri do sejemskih prireditev še zdaleč ni pravilen. V Zagrebu nismo predstavili skoraj ničesar novega, pač pa le tisto, kar morajo tamkajšnji obiskovalci gledati že leta, morda celo desetletje. Res pa je tudi to, da je bila stojnica ugledna, lepa, morda celo najlepša na zagrebškem velesejmu, vsebinsko pa do skrajnosti prazna. O tem je direktor Banič povedal . naslednje: »Stojnico načrtujemo mi v Marketingu, njeno vsebino pa vsaka delovna organizacija sama zase. Prav zato naš, Iskrin sejemski nastop ne more biti enovit in tudi težko izpove neko skupno idejo. Zagrebški sejem, s tem mislim na naš nastop, bi zato lahko primerjal z razglašenim zborom. , Zagreb — ne Naša stojnica na Gospodarskem razstavišču med »Elektroniko ’79“ pa je bila povsem nekaj drugega. Dokazala je zlasti to, da je Iskrinim proizvodnim organizacijam mnogo do tega, da bi kar najbolj ugledno predstavile Iskro. Zaradi takšnega odnosa je bilo tudi nam v Marketingu mnogo laže postaviti tak »štant". lD IIUIIlllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH NAŠI ŠPORTNIKI V CSSR V dneh od 21. do 25. so športniki Iskre, iz delovnih organizacij Elektromehanike, Avtoelektrike in Široke potrošnje imeli prijeten izlet v ČSSR, pri čemer so si ogledali Brno, Prago in znameniti grad Konopište ter se v Blanskem s športniki tovarne Metra srečali v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in kegljanju. Športno srečanje je bilo na ustreznih športnih objektih v Blanskem kjer je naše športnike sprejel in pozdravil predsednik sindikalne organizacije tovarne Metra Alois Grimm. Za toplo dobrodošlico se je v imenu naših športnikov zahvalil predsednik komisije za šport in rekreacijo pri sindikatu SOZD Iskra Vili Tekavec. Gostitelji so pripravili tekmovanji ženskih in moških vrst v odbojki in kegljanju, medtem ko sta se v namiznem tenisu in streljanju pomerili le moški vrsti. Kot je bilo pričakovati, v odbojki naši vrsti nista mogli računati na kaj več, kot poraz, saj so domačini v tej športni zvrsti pravi mojstri. Tako ženska, kot tudi moška vrsta Iskre sta utrpeli poraz s 0:3. Iskrina ekipa v namiznem tenisu je premagala domačo vrsto z rezultatom 3:2. V štiričlanski ekipi Iskre, ki je srečanju v streljanju z malokalibrsko puško izgubila za osem krogov, je bil najboljši posameznik Iskraš Jože Lombar. __ _> Dobro so se odrezale naše kegjj^vke, ki so za 32 kegljev prekosile 5 ekipo domačinov, medtem ko so kegljači Iskre premagali domače za 8 kegljev. S teh športnih srečanj, ki so minila v znamenju prijateljstvi so se Iskrini športniki vrnili bogatejši :a tri pokale, ki sta si jih priborili kegljšli in namiznoteniška ekipa. L c -VT- ŠTEVILKA 39-ISKRA 10. STRAN Počastitev spomina na Mihajla Pupina V ponedeljek, 1. oktobra so v razstavnem prostoru SOZD Iskra na Trgu revolucije v Ljubljani odprli razstavo v počastitev 125-letnice rojstva Mihajla Pupina. Razstavo je pripravila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije v soddovanju z Narodno tehniko Vojvodina, medtem ko so izvedbo razstave omogočili Odbor za obeležitev 125-letnice rojstva Mihajla Pupina pri RKSZDLS, Raziskovalna skupnost Slovenije in SOZD Iskra. Zbrane ugledne goste, med njimi je bil tudi L. Burtz, direktor konzul-tativnega komiteja za telefonijo in telegrafijo pri Mednarodni uniji za fplpknmnnikarije v Ženevi, ki je specializirana agencija Združenih narodov,,je nagovoril rektor Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani prof. dr. Slavko Hod žar, kije dejal: Dovolite mi, da ob odpiranju razstave v počastitev 125-letnice rojstva Mihajla Pupina spregovorim o njegovem življenju in delu ter dodam nekaj lastnih misli. Mihajlo Pupin se je rodil leta 1854 v banatski ,^si Idvor. Šolal se je v osnovnih šolah v jdvoru in Perlezu ter na meščanski šoli in realki v Pančevu. Zanimivo je, da ga je na realki učil fizike in matematike Slovenec Simon Kos. Zaradi udeležbe v borbi skrbske mladine z nemškimi in madžarskimi oblastmi je odšel na šolanje v Prago, kjer je dovršil 6. in 7. razred gimnazije. Zaradi neugodnega pangermanskega vzdušja v Pragi in udeležbe v spopadih med češko in nemško mladino se je leta 1874, star dvajset let, izselil v ZDA. Tu se je preživljal kot fizični delavec, obenem pa je obiskoval večerne izobraževalne tečaje. Tako je leta 1879 opravil sprejemni izpit in bil sprejet na univerzo Columbia v Nevv Yorku. Po štirih letih je prejel diplomo 1. stopnje ..Bachelor of arts". Zatem je nadaljeval visokošolski študij dve leti v Cambridge-u in štiri leta v Berlinu. Študiral je matematiko in fiziko ter leta 1889 doktoriral iz fizikalne kemije pod mentorstvom fizika Helmholza na univerzi v Berlinu. Istega leta se je zaposlil kot predavatelj matematične fizike na oddelku za elektrotehniko univerze Columbia v Nevv Yorku. To je bil tudi začetek njegovega pedagoškega dela in znanstvenega vzpona. Kot profesor teoretske elektrotehnike se je usmeril na preučevanje elektromagnet-skih fenomenov. Inspiracija za prvo iznajdbo je brez dvoma povezana s študijem akustičnih resonatorjev pri njegovem učitelju fiziku Helmholzu. Analogni študij električne resonance ga je privedel do iznajdbe električnega resonančnega kroga in njegove vsestranske uporabe v elektrotehniki, na primer v radijskih zvezah. Opazne rezultate je dosegel pri preučevanju rentgenskih sevanj. Odkril je sekundarne rentgenske žarke. Z uporabo floure-scenčnega zaslona je skrajšal čas snemanja rentgenograma od ene ure na nekaj sekund. To pa je bilo izredno pomembno glede na zaščito obsevanih oseb. Ta postopek je še danes v splošni rabi. Svetovni sloves si je pridobil s svojimi izsledki na področju telekomunikacij. Iznajdba njegove tuljave in ustrezna vključitev teh tuljav najprej v nadzemne vode, pozneje pa v kable, podzemne in podmorske, tako imenovana „pupinizacija" kablov, je omogočila telegrafski in telefonski prenos na velike daljave. To veliko in dolgotrajno delo je izredno pomembno tako s teoretskega kot s praktičnega stališča. In še bi lahko naštevali. Naj omenimo le, da je Pupin v razdobju od 1894 do 1924 prijavil 24 patentov z raznih področij elektrotehnike, največ s področja telekomunikacij. Pripomnimo še, da mnogih svojih iznajdb ni patentiral, mnogi patenti pa še do danes niso izlcoriščeni. Sled njegovega strokovnega dela, njegovih odkritij še danes lahko opazimo v proizvodih tudi domačih gospodarskih organizacij, na primer v Iskrini proizvodnji. Pupin je napisal več knjig. Med najbolj znane uvrščamo njegovo avtobiografijo „Od pastirja do izumitelja", prevedeno tudi v slovenščino. S svojimi znanstvenimi deli, patenti in drugimi objavljenimi deli se je pridobil izreden ugled in je bil strokovni svetovalec pri vrsti pomembnih tehniških projektov in gradenj na področju telekomunikacij. Polnih 40 let je bil predavatelj in profesor na univerzi Columbia v Nevv Yorku. Njegovo delo so priznale mnoge univerze in druge institucije. Med drugim je bil pred1-sednik ameriškega elektrotehniškega združenja, predsednik akademije znanosti v mestu Nevv Yorku, promoviran za častnega doktorja na več univerzah, leta 1929 tudi na Univerzi v Beogradu in na Univerzi v Zagrebu, član več akademij znanosti, tudi Srbske akademije znanosti. Prejel je mnogo znanstvena priznanja, nagrade in odlikovanja. Mihajlo Pupin pa ni bil le strokovnjak, udejstvoval se je tudi družbeno. Njegovi tesni stiki z domovino, njegovi stiki z uglednimi osebnostmi kulturnega političnega in znanstvenega življenja v ZDA so brez dvoma prispevali v borbi za pravičnejše meje Jugoslavije in posebej Slovenije po prvi svetovni vojni. Njegova vsaj delna zasluga je, da je ..Blejski kot" skupno s Triglavom pripadel Jugoslaviji. Blejska občina se mu je oddolžila s tem, da ga je izvolila za svojega častnega občana. Določeno vlogo pa je Pupin odigral tudi glede na današnjo jugoslovansko-madžarsko mejo v Prekmurju. Mihajlo Pupin, veliki znanstvenik in iznajditelj, humanist in rodoljub, je umrl leta 1925 v Nevv Yorku, kjer je pokopan. Ta skop opis življenja in dela Mihajla Pupina veliko lepše predstavlja razstava, ki jo dane? odpiramo. Zajema po vrsti štiri sklope: 1. njegove izume in patente, 2. njegovo življenje, 3. njegove vzornike in učence. Mihajlo Pupin v svojem laboratoriju. 4. njegova dela in zapise o njem ter informacijo o priznanjih. Namen razstave je brez dvoma približanje lika Mihajla Pupina obiskovalcem. Menim pa, da razstava lahko vzbudi dodatna razmišljanja če jo ovrednotimo' z očmi današnjega trenutke. Trda je bila začetna pot nadarjenega in upornega Mihajla Pupina. Težko je bilo prodreti v tujem svetu med vodilne strokovnjake in ustvarjalce, doma pa med obema vojnama ni bilo pogojev za vrhunsko strokovno delo. In vprašamo se, kakšno je stanje danes. Ni dvoma, da imajo današnje generacije vse možnosti šolanja in ustvarjanje doma. Imamo mrežo šol, prek srednjih, višjih do visokih, imamo vrsto znanstvenih akademij, univerz, raziskovalnih inštitutov in gospodarskih organizacij, priznanih po svoji kakovosti doma in na tujem. Toda vprašajmo se, ali res izkoriščamo v zadostni meri svoj strokovni potencial, svoje lastno znanje? Ali ne posegamo večkrat nenačrtno po tujem znanju, ko to ni več potrebno? Ali imamo zadosten lastni strokovni ponos? Ali ne bi mogli na področju šolstva, raziskav in ustvarjanja storiti mnogo več? Pa se vprašajmo še z druge strani. Ali dovolj zavzeto študiramo oziroma pristopamo k samoupravnemu planiranju, k usmerjenem izobraževanju, k svobodni menjavi dela? Solidni rezultati na teh bistvenih področjih našega delovanja bodo vsekakor olajšali odgovore na zastavljena vprašanja. Takšne misli me navdajajo ob odpiranju razstave v počastitev 125-letnice rojstva Mihajla Pupina. Sodelovanje likovnikov Konec preteklega tedna je bila v Telekomunikacijah na Laborah odprta razstava zanimivih in kvahtetnih likovnih del članov DOLIK z Jesenic. Razstava je nadaljevanje sodelovanja med likovniki DOLIK in ISKRA. Sodelovanje omogoča medsebojno spoznavanje likovnikov in njihovih del ter približevanje umetniških stvaritev neposrednim proizvajalcem. O pomenu sodelovanja je ob otvoritvi razstave povedal dr. Avguštin: „Veseli nas, da sta se zopet v likovni izmenjavi srečah dve skupini, ki sodita med najaktivnejše in najuspešnejše na Gorenjskem in ki sta sposobni, da v naš likovni prostor prineseta še več delovnih spodbud in uspehov, ki bodo koristni tudi za druge11. Likovno društvo DOLIK, ki je svoje ime povzelo iz besed DO-mači LIK-ovniki, je v več kot tri desetletja delovanja prezentiralo umetniško ustvarjanje delovnega človeka skoraj po vsej Jugoslaviji in na sosednjem Tržaškem in Koroškem. O njihovi aktivnosti je dr. Avguštin povedal: „Tako je DOLIK hote ah nehote postal pravi vzorec kvahtetnega delovanja amaterske likovne organizacije na Slovenskem, Ukovne skupine, ki se ne zapira sama vase, temveč nenehno deluje tudi v obUki najrazhčnejših likovnih prireditev — razstav, kolonij, kulturnih večerov itd., išče poglobljen stik ne samo s svojimi člani, temveč tudi s širšo javnostjo in bogati naš likovni prostor z vedno bolj dognanimi likovnimi dosežki11. Člani kolektiva ISKRA in obiskovalci smo veseli umetniškega užitka, ki so nam ga omogočili likovniki DOLIK in se jim bomo člani društva likovnikov ISKRA oddolžili z razstavo v novembru na Jesenicah. Naj mi bo dovoljeno, da se zahvalimo Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije. ki je v sodelovanju z Narodno tehniko Vojvodino pripravila to lepo in nad vse koristno razstavo. Zahvalo smo dolžni tudi članom odbora za obeležitev 125-letnice rojstva Mihajla Pupina pri Republiški konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Raziskovalni skupnosti Slovenije in še posebej Sestavljeni organizaciji združenega dela ISKRI, torej vsem, ki so omogočili izvedbo te razstave." Iz Iskrine stolpnice se bo razstava kasneje preselila še v druge delovne kolektive in šole po Sloveniji. D. Ž. PREBRALI SMO ZA VAS Kot šesti zvezek svoje zbirke Knjižnice OF je založba Partizanska knjiga v Ljubljani pred kratkim izdala memoarsko-zgodovinsko delo Jožeta Javorška pod naslovom „Radio Osvobodilna fronta11. Javorškovo delo se od podobnih zgodovinskih in pričevanjskih zapisov razlikuje v tem, da je pisano izredno osebno (čeprav med besedilom navaja vrsto dokumentov in pričevanj), na nekaterih mestih celo polemično, kar vsekakor izstopa iz tradicionalnega okvira in načina pisanja monografij o posameznih dogodkih, dejstvih in izsekih iz našega narodnoosvobodilnega boja. In prav zato smo njegovo delo označili za memoarsko-zgodovinsko delo. ker na živahno, nazorno in v dognanem stilu popisuje dejavnost radia Osvobodilne fronte, kar je bilo vsekakor tudi edinstven pojav med vojno, saj ni bila naloga radia samo agitacijsko propagandna, temveč je radio skušal delovati in vplivati tudi kot poseben informacijski medij, kulturnocin pohtično na svoje poslušalce. Vendar Radia Osvobodilne fronte nikakor ne smemo enačiti s proslavljenim Kričačem ah radijskim sektorjem OF, ki je bil že leta 1941 samostojna enota, ločena od drugih organizacij osvobodilnega gibanja in ločen tudi od ostalih sektorjev. Kajti njegovi člani niso smeh delovati v nobeni drugi delovni skupini OF, da bi bile možnosti za njihovo razkritje čim manjše. Niti med seboj se niso vsi poznali in sestajali, če ni tega zahtevalo delo samo, kot na primer pri tehnikih, ki so delali v isti delavnici, skupini pri oddajni postaji itd. Radio OF pa je bil, nasprotno, javna ustanova, kjer so se zbirali ne samo uradni in poluradni poročevalci, ampak tudi precejšnja večina tedanje slovenske kulturne družbe v Beli Krajini. Radio OF je bil zvezan z začetkom slovenske državnosti, zato je bila njegova javnost (in popularnost) nujna in zaželena. O izredni pomembnosti Radia OF nam priča najbolje knjiga sama, ki nam pripoveduje tako o težavah kot uspehih Radia OF, o njegovih programih, ki niso zajemali samo sprotnih novic, obvestil in propagandnih akcij, temveč so obsegah tudi reportaže, slušne igre, intervjuje z naj-hrabrejšimi borci pred mikrofonom, kulturne in glasbene oddaje, v katerih je bilo slišati tudi svetovno klasično muziko v izvedbi eminentnih slovenskih pianistov, violinistov in skladateljev — vse to pač najzgovorneje priča o originalni ustvarjalnosti in zagnanosti ustvarjalcev programa Radia OF kot tudi tehničnih sodelavcev, ki so kot vest našega gibanja in človeka iz Bele Kranije obveščali bližnje in daljnje o našem boju in veličini naših ljudi. Pa še nečesa ne smemo pozabiti pri tem. Radio OF je imel tudi posebne oddaje v italijanščini in nemščini, tako za tiste pripadnike itahjanske in nemške narodnosti, ki so se pridružili našemu gibanju in se borili v svojih posebnih enotah proti fašizmu in nacizmu kot sploh vse tiste, ki so mislili, da bodo ostali gospodarji in okupatorji na naših tleh, pa so tu *■ •pustili svoje kosti, ah pa se z begom rešili pred dokončnim polomom. Za konec še zapišimo, da je avtor opremil svoje delo z vrsto dokumentarnih fotografij, dodal pa seznam vseh sodelavcev Radia OF, navedel ustrezno Uteraturo o tej tematiki in v opombah seveda nanizal vse potrebne in uporabljene vire. D. Ž. ČASOPISNE NOVICE Po izjavi Bože Radunoviča, namestnika zveznega tajnika za finance, je grupacija proizvajalcev televizorjev sestavila odgovor, s katerim seznanja javnost s svojim stališčem glede poostrenih pogojev za najem potrošniških posojil. Grupacija očita, da je jugoslovansko tržišče samo minulo leto prejelo iz tujine v soglasju z zveznim tajnikom za finance 80 tisoč televizorjev, a že letos v prvem polletju smo jih uvozili 30 tisoč. Grupacija meni, da je to v očitnem nasprotju z varčevanjem in stabilizacijskimi ukrepi. Z restrikcijo odobravanja potrošniških kreditov se grupacija seveda ne strinja in je posredovala svoje mnenje Gospodarski zbornici Jugoslavije. Pripominja še to, da za uspešno in stabilno poslovanje proizvodnje ne koristi spreminjanje uredb vsakih šest mesecev. Ni proizvodnje v svetu, ki bi bila kos stalnemu spreminjanju. Odgovor je podpisal poslovni tajnik grupacije Zdravko Milojevič. S Beograjska Borba je objavila zelo vzpodbuden članek o Iskri. oz. uvajanju inozemske tehnologije v proizvodnjo telekomunikacij in računalništva. Po zaslugi tehnologije elektronskih telefonskih central je naša država dobila mrežo 50 super modernih telefonskih central. x , Podobno meni tudi o našem sodelovanju z ameriško družbo CDC. Po zaslugi Iskre bo izrinjena s tržišča vsemogočna družba IBM, ki v tej panogi drži v rokah pol sveta. Zasluga Iskre je tudi, da je izbrala največje proizvajalce v tej panogi, ki si bodo delili tako hardvvare in softvvare. Tako bo odprla pot jugoslovanski elektroniki pri izgradnji računalniških sistemov na temelju lastne proizvodnje. • V republiki Srbiji bodo predložili načrt zakona, po katerem bodo vse delovne organizacije, ki koristijo industrijske odpadke, ali pa jim ostajajo pri proizvodnji, dolžne obravnavati njihovo vrednost v gospodarskem načrtu s tem, da jih pravočasno nabavijo, ali pa v celoti prodajo ustreznim podjetjem za predelavo. V republiki menijo, da bodo na ta način samo naslednje leto lahko ponovno uporabili 540 tisoč ton železnih odpadkov, 100 tisoč ton papirja, 45 tisoč ton neželeznih kovin, 30 tisoč ton pločevine. 30 tisoč ton tekstila in 75 tisoč ton stekla. • Podjetje za PTT promet v Skopju načrtuje do leta 1986 novih 80 tisoč telefonskih priključkov. Vse centrale v Skopju je do sedaj montirala Iskra - piše Večer iz Skopja. • Ob 60. švicarskem sejmu v Lausahnu so sedli jugoslovanski in švicarski gospodarstveniki za okroglo mizo in se pomenili o dosedanjem izvozu — uvozu med obema državama. Švicarji so pokazali pri tem izredno zanimanje za povečanje medsebojne izmenjave in pripravljenost, da vlože v našo proizvodnjo novo tehnologijo, kapital in del opreme. O pogojih za poslovanje naših podjetij s partnerji v tujini je za okroglo mizo podal pojasnilo zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. e V članku Kooperantske igre okrog televizorjev v beograjskem Komunistu meni Elektronska industrija v Nišu, da bo letošnje leto končala z izgubo, če bo sprejela nove povišane cene za polizdelke od svojih kooperantov. Med naštetimi kooperanti je navedena tudi Iskra—Feriti, ki zahteva za svojo proizvodnjo 25 odstotkov višje cene. ' * Beograjski Privredni pregled je objavil obširno vest o imenovanju Antona Stipa-niča za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra. Pri tem omenja tudi njegove dosedanje zadolžitve za opravljanje del in nalog. Ob koncu omenja Privredni pregled, da je bil dosedanji predsednik imenovan za podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. • Beograjski Komunist se loteva patentov, oz. usod nekaterih strokovnjakov, ki so prijavili patente. Kot prvo omenja Andreša Kovača iz Subotice, ki je prijavil patent, s katerim naj bi se pri bencinskem motorju zmanjšala poraba goriva in znižal odstotek strupenih plinov iz izpušnih cevi. Toda patent „vibril" je padel na izpitu. Crveno zastavo je veljal preizkus 220 tisoč dinarjev. Kot drugi primer navaja patent inž. Tihomira Živanoviča iz Beograda, ki je iznašel način za hitro in ceneno uvajanje avtomatskega mednarodnega telefonskega prometa. Že več kot leto dni ta iznajditelj prepričuje merodajne v skupnosti jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona, naj atestirajo njegovo iznajdbo, ki se je izredno izkazala pri vozliščnih centralah v Svilajncu in Despotovcu, kjer so v 20 dneh ob strošku samo 300 tisoč dinarjev uvedli mednarodni avtomatski telefonski promet. Ob koncu zaključuje Komunist, da je „vibril" padel na izpitu, patent Živanoviča pa nikakor ne najde svojega preizkuševalca. • Beograjska Politika se je lotila razgovora z Dragutinom Boškovičem, direktorjem zveznega zavoda za patente, oz. o novem načrtu zakona o zaščiti iznajditeljev. Dragutin Boškovič meni. da prinaša novi zakon precejšnje novosti. Iznajditelje kategorizira v dve skupini, prvo, kjer so iznajditelji ustvarili vse s svojimi lastnimi sredstvi in drugo, kjer je iznajdba nastala v okviru združenega dela. V drugi skupini je ukinjen monopol in dovoljeno koriščenje patenta, vendar le v okviru samoupravnega sporazuma s kolektivom, nosilcem patenta na temelju dohodkovnih odnosov. Nedavna konferenca za tisk, ki jo je vodil Anton Stipanič, v.d. predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskre, v upravnih prostorih Gospodarskega razstavišča, bo zanesljivo še predmet številnih komentarjev v jugoslovanskem tisku. Za zdaj objavljamo le dva izvlečka. V prvem je beograjski Privredni pregled objavil srž konference in sicer sodelovanje Iskre, El in Rudi Čajavca na področju proizvodnje računalniške opreme. Pri tem meni, da sodelovanje daje že zavidljive rezultate. Drug celostranski članek je napisal novinar ljubljanskega Dnevnika Sandi Sitar. V njem enostransko obdeluje ta problem. Koristi podatke, ki so bili prezentirani na konferenci in izpušča tiste, ki zanj niso primerni, vse s ciljem dokazovanja, da stopa naša računalniška industrija po razvojnih stranpoteh. Na precej ironičen način navaja tudi, da je predstavnik tretjega partnerja Rudi Čajevec (prva dva sta Iskra in El Niš) med konferenco za tisk takrat sedel z drugim proizvajalcem računalnikov v Sloveniji. O odmevih v drugih časnikih bomo še poročali. Krali VELIČASTNA PRIREDITEV - III. SREČANJE BRATSTVA ZINVOJ V Novem Travniku v Bosni in Hercegovini je bilo v dneh od 21. do 23. septembra HI. bratsko srečanje športnikov, delavcev ZINVOJ-Zajednice industrije naoružanja i vojne opreme JugoslavijeTeg^tretjega srečanja so se prvič »irieležili tudi športniki naše delovne organizacije Elektrozveze, članice ZINVOJ. Tako sem spet imel priložnost potovati v bratsko republiko Bosno in Hercegovino, kjer se je po vojni začel in razvnel izredno hiter in vsestranski razvoj in napredek, III. bratsko srečanje ZINVOJ v Novem Travniku je bila prav govoto velika in pomembna manifestacija, zato, čeprav z zamudo o njej obširneje poročamo o tem danes. X________________________________________________________________________y Novem Travniku o srečanju bratstva, pravilih za tekmovanja in pač vse, kar ob takih priložnostih koristi. Skratka, glede informiranosti samo ocena— odlično! Veličasten otvoritveni ceremonija! Po prihodu vseh ekip v Novi Travnik in po dopoldanski tiskovni konferenci, je bila za 16. uro predvidena slavnostna otvoritev srečanja na novo-travniškem športnem štadionu. Poseben prispevek je k slavnostnemu vzdušju dalo izredno lepo vreme. Udeleženci srečanja so se ob pol industrija zaščitne opreme, močno se ---------------r---------, - , Novi Travnik je razvilo gozdarstvo pa trgovina, 16. zbrali pred Gasilskim domom, Najprej nekaj o Novem Travniku, promet, komunalna dejavnost, šol- nato pa v sprevodu odkorakali po mestu gostitelju letošnjega IH. sre- stvo, skratka novotravniška občina se ulicah Borisa Kidriča, maršala Tita in Udeleženci Ill.srečanja bratstva ZINVOJ. Čanja bratstva ZINVOJ. Prijetno, mlado mesto je to. Nastajati je začelo 1. 1949, ko je dozorela odločitev o izgradnji današnjega pomembnega Kombinata »Bratstvo1*, le trinajst kilometrov od zgodovinskega vezirske-ga mesteca Travnik, v dolini med planinami Vranica, Kalin in Vilenica. Današnji Novi Travnik so začeli graditi pripadniki JLA, v času njegove izgradnje pa so se tu zvrstile tisočere iri tisočere marljive roke graditeljev nič manj kot petindvajsetih narodnosti. Danes Novi Travnik šteje že nekaj nad 10 tisoč prebivalcev, medtem ko jih živi na področju celotne občine Novi Travnik blizu 25 tisoč. Imenujejo ga tudi Jugoslavija v malem, povsem opravičeno, saj tu lahko med prebivalci našteješ kar osemnajst narodnosti. je v tem kratkem obdobju iz ene izmed najbolj nerazvitih v BIH izredno naglo razvila tako, da o nekdanji nerazvitosti danes ni več sledu. Lahko se pohvali z vsemi objekti družbenega Standarda, letno pa zgradijo od 100 do 150 novih stanovanj, ne računajoč pri tem zasebnih gradenj, ki tudi zelo hitro in številno rastq'o leto za letom. Odlična organizacija Poleg giganta kovinsko predelovalne industrije »Bratstvo** so se v komaj tridesetletnem Novem Travniku razvile še druge industrije, kot V svojem pisanju nimam posebno rad prilastkov in stopnjevanja, a vendar si tu ne morem kaj, da ne bi ocenil organizacije III. srečanja bratstva članic ZINVOJ z najvišjo oceno. Resnično je treba posebej poudariti, da so organizatorji ob nad 1.200 športnikih iz skupno 27 delovnih organizacij, ki so včlanjene v ZINVOJ iz vse Jugoslavije srečanje vzorno pripravili in tudi izpeljali, za kar jim gre vsa pohvala. Začelo se je že pri samem sprejemu posamezne ekipe. Za vsako izmed pri- Bratstva—enotnosti na štadion, kjer je ob častni tribuni igrala vojaška godba. Okrašeno mesto, dobršen del prebivalcev na pločnikih vzdolž ulic, po katerih je šla povorka športnikov, skratka — vse je bilo izredno slavnostno in domačini res niso skoparili z aplavzi nad 1.200 športnicam in športnikom iz vse države. Potem so se za govorniškim odrom zvrstili govorniki, predsednik občinske skupščine Novi Travnik, za njim predstavnik organizatorja Kombinata »Bratstvo** in slednjič general-polkov-nik Petar Babič, ki je v svojem govoru posebej poudaril pomen srečanja bratstva za razvoj tovarištva, bratstva in enotnosti ter množične športne dejavnosti v organizacijah združenega dela, članicah ZINVOJ. Ob koncu je odprl III. srečanje bratstva in takoj na to so se na vseh športnih igriščih že začela posamezna tekmovanja. Ekipa Iskre - Elektrozveze v sprevodu po ulicah Novega Travnika. V večini športnih zvrsti je bila konkurenca zelo huda in priznati je treba, da so se morali športniki Iskre, na hitro zbobnani nekaj dni pred odhodom v Novi Travnik, predvsem pa za takšno konkurenco preslabo pripravljeni, krepko potruditi, da bi se kar najbolje uvrstdi. Ponekod jim je to uspelo, ponekod pa je bil njihov nastop odraz trenutne pripravljenosti, ali zmogljivosti. Toda, kljub vsemu lahko rečemo, da so se kar dobro odrezali, saj so v generalni uvrstitvi med skupno 27 ekipami zasedli 17. mesto, pri tem pa moramo poudariti, kot že rečeno , da pa so tekmovali slab še pripravljeni. V posamezni športni panogi pa je bila uvrstitev ekip Iskre naslednja: namizni tenis 7., kegljanje 9., streljanje 17., odbojka 12., kros 16.-17.,: . v šahu pa je ekipa Iskre zasedla 1 S.mesto. Tako mirno lahko zatrdimo, da sodelovanje športnikov Iskre na III. srečanju bratstva v Novem Travniku ni bil slab,"prav slabo bi pa bilo, če se ga ne bi udeležili, saj so srečanju p° vseh organizacijah združenega dela v državi, ki so včlanjene v ZINVOJ posvetili veliko pozornost in pomen. V nedeljo, 23. septembra, potem ko so bila nekako do 12. končana Še zadnja finalna srečanja v posameznih disciplinah, je sledila slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev diplom in pokalov najboljšim. Naši športniki so se s tega srečanja vračali zadovoljni in veseli, predvsem pa bogatejši za nove izkušnje, nova poznanstva in spoznanje, da so sodelovali na bogati športni manifestaciji, sicer prvič, nikakor pa ne bi smeh to pot nastopiti tudi zadnjič. Naslednje srečanje bratstva ZINVOJ bo organizirala Pobjeda iz Goražda. -J.C.- LEP USPEH ISKRINIH PLAVALCEV Kadar je pred izidom nove številke našega glasila preveč gradiva, mora razumljivo nekaj odpasti, oz. počakati za prihodnjič. In kaj je tedaj laže odložiti, kot članek športne vsebine. To se je žal zgodilo tudi s temle zapisom, a čeprav gre za zapis o občinskem plavalnem prvenstvu občine Radovljica, ki je bilo pod konec poletne sezone na radovljiškem kopališču, ga z zamudo objavljamo danes. Z njim bi namreč radi povedali o lepem uspehu plavalk in plavalcev tovarne merilnih instrumentov v Otočah in v TOZD Mehanizmi v Lipnici, kjer je kot kaže poleg smučanja plavanja zelo priljubljena športno rekreativna panoga- Na letošnjem občinskem prvenstvu Radovljice je močno Iskrino zastopstvo sodelovalo med skupno 43 plavalkami in 138 plavalci iz 44 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovali so razdeljeni v po pet starostnih razredov v naslednjih plavalnih disciplinah: na 50 m prsno, 50 m kravl, 50 m hrbtno in v štafeti 4 x 50 m prosto. Tekmovanje je potekalo v hladnem, deževnem vremenu, vendar v bazenu, čigar vodo so prav tiste dni prvič segreli na 25°C. V posamezni disciplini so Iskraši dosegli naslednje uvrstitve: ZENSKE: 50 m prsno (do 25 let): 1. Mojca Matjašič 0:49,08; od 25 do 35 let: 1. Meta Demšar 0:48,51, 2. Rezika Mlakar 0:51,16, 3. Margit Benedi' čič (Mehanizmi) 0:57, 50 m kravl (do 25 let): 1. Mojca Matjašič 0:41,84, 2. Barbara Prešeren 0:43,40, od 25 do 35 let: 2. zika Mlakar 0:45,50; 50 m hrbtno (do 25 let): 1. Barbara Prešeren 0:48,39; štafeta 4x50 m prosto: 1. Iskra Otoče 3:12,20; MOŠKI: 50 m prsno (25 do 30 let): 2. Viktor Ravnikar 0:39,70; od 35 do 45 let: 1. Miha Žvan 0:42,85; nad 45 let: 3. Miro Rant 0:52,20; 50 m kravl (do 25 let): 2. Ciril Gabršček 0:28,47; od 25 do 30 let: 2. Slavko Arh 0:31,00; 50 m kravl (od 30 do 35 let): 2. Jože Berce 0:32,30, 3. Janez Petrač (oba Mehanizmi) 0:34,50; od 35 do 45 let: 1. Miha Žvan 0:33,13; nad 45 let: 2. Damijan Hafner (Mehanizmi) 0:50,00, 3-Miro Rant 0:52,21: 50 m hrbtno (do 25 let): 2. Andrej Lapuh 0:42,70; od 25 do 35 let: 1. Viktor Ravnikar 0:38,58, 2. Slavko Arh 0:39,20; štafeta 4x50 m prosto: 2. Iskra Otoče 2:06,94; ekipno ženske: 1. Iskra Otoče 96 točk; ekipno moški: 2. Iskra Otoče 178 točk; skupna ekipna uvrstitev: 2. Iskra Otoče 274 točk. -JC- Nad 1.200 športnikov v sedmih športnih zvrsteh Športna tekmovanja v okviru III. srečanja so obsegala naslednje discipline: mah nogomet, odbojko, kegljanje, streljanje, namizni tenis in šah ter kros na 2.000 m dolgi progi po glavnih ulicah Novega Travnika. Pravila so dopuščala pri namiznem tenisu, kegljanju in streljanju kombinirane ekipe, medtem ko so se v odbojki med seboj pomerile tudi ženske ekipe. Med številnimi močnimi ekipami iz naših republik, je bilo prav za prav še najbolj skromno zastopstvo iz Slovenije. Našo republiko je na srečanju zastopala drobna skupina športnikov iz OZD »Kamnik** iz Kamnika ter tridesetčlanska ekipa Iskre—DO Elektrozveze. Posebnost naše ekipe je bila v tem, da so jo sestavljali samo športniki, ki so nastopih v vseh disciplinah. Ekipa Iskre- Elektrozveze v krosu. IZLET „100 ŽENSK ELEKTROMEHANIKE" NA PAŠKI KOZJAK Kot že štirikrat doslej, tako je tudi letos organizirala planinska sekcija Elektro-mehanike tradicionalni pohod pod imenom „100 žensk Elektromehanike". Izbran je bil za cilj manj znani Paški Kozjak 1109 m, ki sodi v južno verigo Karavank. Vremenska napoved za tisto soboto je bila za naše planinke malo obetavna; na kratko povedano: ..dopoldne padavine, popoldne delno izboljšanje..." Kljub temu se je zjutraj zbrala kar številna ženska druščina. No ja, tudi nekaj moških „osa-melcev" je bilo zraven, saj drugače, izgleda, sploh ne gre. Avtobus je odpeljal iz Kranja čez Trojane, skozi Velenje do Pake, kjer smo izstopili. Že po nekaj minutah hoje, so ..zgoraj" začeli uresničevati vremensko napoved. Vlil se je dež, kolona z dežniki, in pelerinami pa se je po dobr uri hoje znašla v koči na Paškem Kozjaku. Tu smo se odpočili, okrepčali in posušili. Da ne bi ostalo le pri obisku koče, je večina planink stopila še na Špik 1109 m, ki je najvišja točka Paškega Kozjaka. Za uradni del pohoda pa sta poskrbela vodiča Igor in Edo, ki sta žigosala pohodne izkaznice in izdajala nove tistim, udeleženkam, ki so bile prvič. Ob napovedani uri smo kljub močnemu dežju zapustili kočo in jo urezali prot' Dobrni. Pričakovati je bilo slabo voljo gleda na vreme, učinek pa je bil nasproten. Ženske so med potjo začele na moje in morda še čigavo začudenje — peti. Pele so namreč same „ta sončne" pesmi tako, da je dež ponehal, še preden smo prišli v Dobrno. Na misel mi je nehote prišel pregovor, ki pravi: „Kar hudič ne more, ženska zmore." ^ marsičem je to res! V zdravilišču Dobrna se je praktično končal pohod „100 žensk Elektromehanike", čeprav pod težkimi pogoji. Vsako leto pa tudi ne more deževati, zato pa nasvidenje na šestem pohodu in — SREČNO! Edvard Eržetič IZLET NA ROMBON PD Iskra skupaj s sekcijo Elektro-mehanika organizira iziet na Rombon dne 14. 10. 1979. Odhod iz Ljubljane je ob 6.00 uri izpred gostilne Jelen v Vižmarjih, iz Kranja pa izpred hotela Creina ob 6,30 uri. Prevoz je z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema Breda Jančar, telefon 2C)r341, interna 341. Izlet vodi Milivoj Žmitek. Planinsko društvo Iskra obvešča vse člane in ostale, da lahko poravnajo članarino za leto 1980 pri Planinskem društvu Iskra, Ilirska 27, Ljubljana. Prav tako sporočamo, da se lahko včlanite v Smučarsko sekcijo. javljenih ekip sta bila določena po dva vodišča, ki sta poskrbela za to, da bi se gostje v Novem Travniku hitro in dobro znašli. Težavo s premajhnimi prenočitvenimi zmogljivostmi so reših s prenočišči pri zasebnikih, ki so se izkazali kot gostoljubni, prijazni, povsem domači. Tudi razdalje med posameznimi športnimi objekti. Iger so se tekmovanja odvijala, niso bile prevelike, razen morda za vodje ekip, ki so jih morah v teh treh dneh po večkrat premeriti, da so ob določenem času »zbobnah** svoje športnike na prava »delovna mesta**. Prireditelji srečanja so odlično poskrbeh tudi za informiranost. Pri-pravih so posebno tiskovno konferenco in dovolj izčrpni brošuri o Udeleženke petega pohoda „100 žensk Elektromehanike" na Paškem Kozjaku. Vabilo k sodelovanju Planinska sekcija štipendistov Iskre vabi k sodelovanju nove člane. Sekcija deluje v okviru Planinskega društva Iskra. Doslej smo organizirali krajše popoldanske izlete (Ratitovec, Kamniško sedlo) in več zahtevnejših izletov. Povzpeli smo se na Triglav, Škrlatico, Razor, turno smo smučali na Komni in podobno. Mentor naše sekcije je znani alpinist in gorski vodnik Tone Sazo-nov-Tonač, ki vodi izlete v gorr, jn predava teme Tz Planinske |