BANČNI VESTNIK Strokovno in stanovsko glasilo društva bančnega uradništva Slovenije Izhaja mesečno enkrat. Člani dobivajo list brezplačno, naročnina za nečlane znaša za celo leto 30 dinarjev, za pol leta 15 dinarjev, posamezna številka 3 dinarje. - Dopisi in naročnina na „Društvo bančnega uradništva Slovenije" v Ljubljani. - Glavni in odgovorni urednik: Evgen Lovšin, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 5. Štev. 2. V Ljubljani, 1. septembra 1921. Leto I. Manom Kralja Petra Velikega Osvoboditelja * 1844 11921 STROKOVNI DEL SVETOSLAV PREMROU: Čitanje in presoja bilanc. (Nadaljevanje.) Razliko pojmovanja teh računskih teorij pojasnimo najlažje s praktičnim primerom. Vzemimo, da trgovec Fran Sever ustanovi novo trgovsko tvrdko ter vloži v podjetje kot edini aktivum K 100.000"— gotovine. Po personifikacijski teoriji stoji takoj nasproti Franu Severju kot lastniku tvrdkempravitelj blagajne kot personifikacija premoženjske sestavine: blagajna. Knjigovodja si po tej teoriji tolmači knjižbeni zadatek: «Dati: Račun blagajne Imeti: Račun glavnice Fran Sever za polog Frana Severja v gotovini K 100.000'—» tako-le: Breme privatne imovine Frana Severja preide kot oddano breme na upravitelja blagajne in ima Sever terjatev napram temu, zato: razbremenitev (Imeti) Računa glavnice Sever; upravitelj blagajne pa je prevzel breme tvrdkine imovine v upravljanje, zato: obremenitev (Dati) Računa blagajne. Vsak račun je personifi-ciran v upravitelju-predstavitelju in knjigovodja preizkusi samo mehanične funkcije Dati: Imeti. Po poslovni teoriji pa ima Fran Sever kot dejanski lastnik tvrdke nasproti sebi namišljenega lastnika: pro-tokolirano tvrdko Fran Sever. Knjigovodja si tolmači gorenji knjižni zadatek tako-le: Breme privatne imovine Frana Severja v iznosu K 100.000'— preide v last protokolirane tvrdke Fran Sever, za katero znači iznos K 100.000"— poslovno imetje (glavnico), sestoječo na eni strani iz aktiva: prevzeto breme aktivne postavke blagajna K 100.000'—, na drugi strani pa iz pasiva: dolg tvrdke Fran Sever za K 100.000■— kot bre-menoprejemnik napram Franu Severju — pravemu lastniku podjetja — kot bremenodajalcu, zato pri aktivu: Obremenitev računa blagajne (Dati), pri pasivu: Razbremenitev računa glavnice (Imeti). Materialistična dvoračunskovrstna teorija pa ne pozna prenosa lastnine na namišljene osebe, ker sploh ne operira z osebami. Privatna imovina se sploh ne preobrazuje v poslovno imovino, ker je podjetje in lastnik podjetja en sam pojem. Knjigovodja zasleduje pri presojanju zgoraj podanega knjižbenega zadatka samo vprašanja: Kak aktivum, odnosno kak pasivum je nastal s tem, da je položil Fran Sever v podjetje iznos po K 100.000'—? S pologom sta nastali v skupni imovini Frana Severja dve sestavini, in sicer aktivna sestavina Blagajna v'znesku K 100.000"—, na drugi strani pasivna sestavina Cisto premoženje, odnosno glavnica K 100.000"—. Seveda si mora knjižbeni zadatek tolmačiti obširneje glede redakcije: • Dati: Račun blagajne za polog Frana Severja, t. j. postanek aktiva blagajne K 100.000'—. Imeti: Račun glavnice za postanek čiste imovine vsled pologa Frana Sever j a v gotovini K 100.000'—. Podjetje in podjetnik sta zlita v enoto; privatna imovina postane ob položitvi v podjetje takoj prava poslovna imovina, ki se v svoji celoti in v svojih preobrazbah vsled rednih poslovnih razmer presoja samo po gospodarskih funkcijah in po nastajajočih pravnih odnošajih lastnika podjetja napram tretjim osebam. Kar velja za posamezno tvrdko, velja tudi za trgovska združenja, ker ostane temeljno pojmovanje vedno isto. Ako se n. pr. ustanovi delniška družba z glavnico enega milijona kron, ki se da vplačati bodisi v gotovini, bodisi z aporti v nepremičninah (zemljišča, zgradbe), strojih itd., potem znaša čista imovina delniške družbe, podana v bilančni obliki: Imovine Bilanca I Dolgovine Imovina K 1,000.000 Delniška glavnica ali vloga K 1,000.000 Vloga delničarjev, delniška glavnica, ni vpisana v pasivih vsled tega, ker jo podjetje dolguje delničarjem, ker so delničarji in delniška družba istovetni, marveč vsled tega, ker je z vplačilom delniške glavnice nastal v gospodarsko-pravnem oziru za podjetje pasivum, ki je krit v aktivih s posameznimi sestavinami imovine, iz katerih je obstojalo vplačilo (gotovina, aporti). Glavnica je v bilanci potemtakem dvakrat izražena, enkrat kot imetek v imovinah na levi strani (aktiva), enkrat pa kot vloga na desni strani (pasiva). Vloga je stalna točka, os, okoli katere se suče ves tok podjetja, stalni utež v tehtnici (bilanca, ital.: bilancia = tehtnica, odtod bilancio). Vsled rednega poslovanja je poslovno imetje ali glavnica (kapital) podvržena napram vlogi bodisi pomnožitvi (dobiček) ali pa zmanjšanju (izguba). Ako se je imetje delniške družbe v določeni dobi pomnožilo za K 100.000"—, se bo to izrazilo v Imovine Bilanca II Dolgovine Imovina K 1,100.000 Delniška glavnica ali vloga < Dobiček K 1,000.000 „ 100000 K 1,100.000 K 1,100.000 Imovine Bilanca III Imovina K 900.000 Delniška Zguba „ 100.000 glavnica K 1,000.000 K 1,000.000 K 1,000.000 Ker je delniška glavnica v podjetju stalna, neizpre-menljiva točka, utež tehtnice premoženja podjetja, ki se ne more zmanjševati v pravno-gospodarskem oziru, moramo izgubo vpisati na levo stran bilance, da nam je mogoče bilancirati končne vsote. Premoženje smo pa rekli prej, da se deli v bistvene sestavne dele: imovino (aktiva), dolgovino in obveznosti (pasiva). Pri odštevanju dolgovin od imovin, dobimo čisto premoženje delniške družbe, ki sestoja iz delniške glavnice in iz narastlega čistega dobička. Pravilna bilanca nam tedaj pokaže 1. aktiva, ) , . ..... . .. o no-;,™ i t J- Premoženje ah imovino podjetja, C. paMVd, J 3. čisto imovino, t. j. vlogo "(delniško glavnico) z dobičkom ali izgubo. Imovina podjetja = čista imovina ali Aktiva-Pasiva =. vloga (glavnica) + dobiček. Ako znašajo aktiva naše zgoraj navedene delniške družbe...........K 1,840.000 — pasiva te družbe........K 740.000'— znaša tedaj čista imovina.....K 1,100.000'— in ker znašajo vloge delničarjev (delniška glavnica) . .......K 1,000.000'— izraža presežek nad glavnico: dobiček K 100.000'— V bilančni obliki bi se to podalo sledeče: Imovine Bilanca IV » Dolgovine Imovina presega tedaj vlogo, delniško glavnico, stalni utež, za K 100.000'—, kateri znesek moramo vpisati na desni strani bilance, da izravnamo, bilanciramo končne vsote. Ako je pa podjetje v isti dobi imelo izgube K 100.000 in se je čista imovina za ta znesek zmanjšala, se to izraža v I. Imovina K 1,840.000 II. Dolgovina K 740.000 III. Delniška glavnica „ 1,000.000 IV. Dobiček „ 100.000 K 1,840.000 K 1,840.000 Dolgovine Dasiravno ostane čista imovina, ki je bila vložena v podjetje, kot stalna obračunska točka, vendar ne ostane neizpremenjena v svoji osnovi in obliki. Podvržena je prelikovanju in preobrazovanju v obliki in vrednosti posameznih svojih sestavin, ki jih povzroča potek poslovnih dogodkov, nastajajočih iz rednega obratovanja in poslovanja. Tako se more n. pr. pretvoriti imovinska sestavina Denar v sestavino Blago, Blago „ „ Terjatve, „ Terjatve „ „ Menice, „ „ Menice „ „ Denar itd. Nadalje se vsled poslovnih dogodkov izpreminja tudi vrednost posameznih imovinskih sestavin in ž njimi poslovne imovine same. Tako zamore n. pr. nastati iz blaga v vrednosti K 1000 terjatev v vrednosti K 1500, terjatve „ K 1500 menica „ K 1300, menice „ K 1300 denar „ K 1400, denarja „ K 1400 terjatev „ K 1600. Te vsakokratne izpremembe označujemo kot dobiček, ako povzročujejo narastek posamezne imovinske sestavine in posredno tudi celotne poslovne imovine, kot izgubo pa, ako povzročujejo upadek posamezne imovinske sestavine, posredno tudi celotne poslovne imo- vine. Pri dvoračunskovrstni teoriji pa prihajajo v po-štev, kakor smo že prej poudarjali zgolj gospodarski momenti, ne pa obračunsko, odnosno dolgovno razmerje. Vsled tega ločimo imovino podjetja: 1. v pozitivne imovinske sestavine, pozitivno imovino, dejansko ali juristično obstoječo lastnino, aktiva; 2. v negativne imovinske sestavine, negativno imovino, dolgovine in obveznosti, pasiva; 3. v čisto imovino, čisto premoženje, t. j. v razliko med lastnino in dolgovinami; 4. v čisto dolgovino, prezadolžitev, ako negativne imovinske sestavine presegajo pozitivne. V tem slučaju govorimo o pasivni bilanci. Pozitivne imovinske sestavine, ki tvorijo dejansko ali pravno lastnino, zamorejo obsegati: gotovino, menice, efekte, blago, opravo, stroje, orodje, vprego in vozila, nepremičnine (hiše, tvornice, zemljišča), knjižne terjatve itd. Negativne imovinske sestavine pa sestavljajo raznovrstne obveznosti, kakor menični in akceptni dolgovi, zemljiškoknjižno zavarovani dolgovi (hipoteke), knjižni dolgovi itd. Ce premotrimo poslovne dogodke, vidimo da v svojem dvostranskem učinkovanju zamorejo vplivati bodisi, da se na eni strani pomnožuje ali na novo ustvari posamezna imovinska sestavina, dočim se zmanjšuje na drugi strani druga premoženjska sestavina, ali se sploh ne zmanjšuje na drugi strani druga sestavina, marveč narašča celotna poslovna imovina, in to vsled nastalega dobička. Ali pa se zmanjšuje na eni strani določena imovinska sestavina, dočim se druga na drugi strani pomnožuje, ali se sploh na drugi strani ne pomnožuje druga sestavina, marveč upada skupna poslovna imovina vsled nastale izgube. Z ozirom na gospodarsko učinkovanje se dajo vsled tega izpremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki, reducirati v sledeče vrste: 1 .Pomnožuje se dejanska ali pravna imovinska sestavina, druga se zmanjšuje v isti vrednostni višini, dočim ostane neprizadeta skupna vrednost poslovne imovine. N. pr.: Nakup blaga proti gotovini. Pozitivna imovinska sestavina Blago nastane ali se pomnoži za K 1000' ; pozitivna sestavina Denar (Blagajna) se zmanjša za K 1000—. Skupna imovina je neprizadeta. Nakup blaga na kesnejši plačilni rok. Pozitivna imovinska sestavina Blago nastane ali se pomnoži za K 1000—; negativna sestavina Knjižni dolgovi nastane ali se pomnoži za K 1000'—. 2. Pomnožuje se imovinska sestavina, dočim se druga ne zmanjšuje, pač pa narašča čisto premoženje za enako vrednost, za katero se je pomnožila imovinska sestavina. N. pr.: Vplačilo delniške glavnice K 1,000.000—. Ustvarja se pozitivna imovinska sestavina Denar (Blagajna) vsled vplačila delnic v gotovini; druga pozitivna sestavina ne upada, tudj se-ne tvori negativna sestavina imovine, pač pa nastane začetna čista imovina v vrednosti K 1,000.000—. Povišanje delniške glavnice za K 2,000.000—. Pomnoži se pozitivna imovinska sestavina Blagajna, negativna se nobena ne zmanišuje, pač pa naraste čisto premoženje za navedeni znesek. Vnovčevanje obresti in provizorij. Pozitivna imovinska sestavina Blagajna se pomnoži za K 1000'—, druga negativna sestavina ne upada, pač pa se pomnoži čista imovina za K 1000'—. 3. Zmanjšuje se imovinska sestavina, druga sestavina se ne pomnožuje, pač pa upada čisto premoženje za isto vrednost. N. pr.: Izplačilo tovornine K 1500-—. Pozitivna sestavina Blagajna se zmanjša za 1500 K, druga pozitivna imovinska sestavina se ne pomnoži, tudi ne nastane kaka negativna imovinska sestavina, pač pa se zmanjša za K 1500-— čisto premoženje. Izplačilo plač inmezd osebja K 15.000-—. Zmanjša se pozitivna imovinska sestavina Blagajna, ne poveča se druga pozitivna sestavina, tudi ne nastaja kaka negativna imovinska sestavina, pač pa se zmanjša čisto premoženje za K 15.000--^. Enak učinek imajo vsi hišni in poslovni stroški. Delno odplačilo delniške glavnice v znesku K 1,000.000-—. Zmanjša se pozitivna imovinska sestavina Blagajna vsled vračila dela delniške glavnice v gotovini za znesek K 1,000.000"—; nasprotno ne naraste nobena pozitivna imovinska sestavina, tudi ne nastane nobena pozitivna sestavina, pač pa se zmanjša čista imovina za isti znesek. 4. Zmanišuje se imovinska sestavina, druga narašča samo za delni znesek, za razliko med narastkom in upadkom teh dveh sestavin pa upada čisto premoženje. N. pr.: Prodaja blaga proti gotovini za K 10.000-— z istočasno izgubo K 2000—. Pozitivna imovinska sestavina Blago se zmanjša za K 12.000*—, pozitivna imovinska sestavina Blagajna se pomnoži za K 10.000—, čista imovina pa upade za K 2000-—. ' Poravnava knjižne terjatve K 10.000— s plačilom v gotovini K 9800— in istočasnim odbitkom skonte v znesku K 200-—. Pozitivna imovinska sestavina Knjižne terjatve se zmanjša za K 10.000—, pozitivna sestavina Blagajna se pomnoži za K 9800"—, čista imovina pa upade za K 200-—. 5. Narašča imovinska sestavina, druga pa se zmanjša le za delni znesek, za razliko med narastkom in upad-kom teh dveh sestavin pa narašča čista imovina. N. pr.: Prodaja blaga proti gotovini v znesku K 10.000"— z istočasnim dobičkom K 2000'—. Zmanjša se imovinska sestavina Blago za K 10.000'—, pomnoži se imovinska sestavina Blagajna za 12.000 K, imovina se pa pomnoži za razliko (dobiček) kron 2000—. S tem je podano obilježje preiskovanj gospodarskega učinkovanja poslovnih dogodkov na skupno poslovno premoženje kot celoto in na strukturo njegovih sestavnih delov. Naloga knjigovodje je samo, da otvori račune (konte) za posamezne pozitivne in negativne sestavne dele imovine ter za razliko med temi, za čisto premoženje kot celote, ki se vsled posameznih narastkov ali upadkov, dobičkov ali izgub izpreminja, narašča ali upada. V svrho pregleda in olajšave se pa te izpre-membe ne provajajo naravnost na računu čiste imovine (glavnice), marveč na posamezne podrejene glavnične konte, tzv. pomožne konte (n. pr. račun plač in mezd, račun obresti itd.). Knjigovodstvo vodi tedaj sproti dve vrsti obračuna: izpremembe dejanskih, obstoječih imovinskih sestavnih vrednot (konkretne ali substancialne vrednosti, odtod snbstancialni računi, obstojni računi, Bestandkonten), na drugi strani obračun ekonomičnih uspehov (račun izgub in dobičkov, ekonomični konti, Erfolgskonten), z različnimi naslovi kot računu glavnice (čiste imovine) podrejeni računi, s katerim se ob bilanci izravnavajo, da podajo končni gospodarski efekt določene poslovne dobe, bodisi z narastkom čiste imovine (čisti dobiček) ali upadkom čiste imovine (čista izguba). Radi tega dvostranskega obračunavanja učinkov posameznih poslovnih dogodkov na sestavo imovine in na čisto imovino kot celoto se imenuje ta teorija «teorija dvoračunske vrste». < Gotovi računi pa zaznamujejo poslovne dogodke, ki izpreminjajo strukturo imovinskih sestavin, istočasno pa tudi pozitiven ali negativen ekonomični uspeh (dobiček ali izgubo). Teoretično bi morali po dvoračunsko-vrstni teoriji voditi samo čiste obstojne račune (n. pr. blagajna), glede sestavnih delov imovine, in konte čiste imovine, konte glavnice, konte uspehov, na katerih bi se zabeleževali samo ekonomični uspehi. Praktično je to težko izvedljivo, odnosno spojeno z velikimi težko-čami, ki ovirajo knjigovodstveno delo. Ako bi hoteli n. pr. pri prodaji blaga, ki nas je stalo 1000 K in ga prodamo za K 1200—, sproti pri vknjiževanju deliti iz-premembo sestavine, t. j. razbremeniti račun blaga za izhajajočo nakupno vrednost K 1000'—, hkrati dobiček zabeležiti na račun čiste imovine neposredno (ali posredno na račun izgube in dobička, ali pa na poseben račun izgube in dobička na blagu) in tako postopali pri vseh enakih računih, bi sicer dobili vknjiževanje, ki bi nam omogočilo takojšnjo sestavo bilance — kakor se je že poskušalo —obenem pa bi si nakopali dela, ki bi ne bilo v pravem razmerju z doseženim efektom glede preglednosti. Posamezne izpremembe, povzročene na računu blaga, ne glede na to, ali povzročajo dobiček ali izgubo, narastek ali upadek čistega premoženja, knjižimo vsled tega na računu blaga samem, ki je vsled tega tekom leta toliko obstojni konto, kolikor konto uspeha. Tak konto, ki strogo teoretično ne spada v vrsto prej navedenih kontov obračunavanja sestavin imovine in imovine v celoti same, pač pa tvorijo začasno del obeh vrst, imenujemo mešane konte (ge-mischte Konten, Bestand-Erfolgskonten), ki so lahko lastni čistim obstojnim kontom premoženjskih sestavin, ali pa kontom čistega premoženja in temu podrejenim kontom uspehov. Oni zbirajo poedine uspehe in neuspehe tekom poslovne dobe, brez ločitve od formalne ali oblikovne spremembe imovinskih sestavin, ki se potem v celoti ob bilančni dobi, ko se ugotovi dejansko vrednost obstoječega dela dotične imovinske sestavine, prevede na račun izgube in dobička ali na tozadevne njegove podrejene konte. Poleg računa blaga je treba prištevati k mešanim kontom še račune oprave in orodja, vprege in vozil, hiše in zemljišča, dvomljivih terjatev (dubioz), strojev itd., ker zabeležujejo ne samo vrednosti dotičnih imovinskih sestavin, marveč tudi redne odpise vsled obrabe in nastalih izgub. (Dalje prihodnjič.) Cand. prof. FRAN JO SlC: Eksotični konti. (Dalje.) Zadnjič sem govoril o kontu dubioso in kontu del-kredere. Rekel sem, da se zaključuje konto delkredere z računom bilance in z računom dobička in zgube. Postavka na debetni strani tega konta pomeni pasivno premoženje in kreditna postavka pa preliminirano zgu-bo. Naloga tega računa ni samo sprejemati ob bilanci preliminirane zgube, temveč tudi regulirati tako zgubo v poteku večjih bilančnih dob. Po bilanci postavimo navadno na nov račun vse one postavke, ki tvorijo del našega aktivnega ali pasivnega premoženja. Tako prenesemo tudi v kontu delkredere debetno postavko na nov račun, ker pomeni pasivno premoženje. Zanimivo je videti, kako izgleda konto delkredere po preteku več bilančnih dob. Oglejmo si praktični slučaj. 1918. = dubioznih K 60.000---» 70.200-— » 42.000-— » 12.200 — » 8.400-— » 10.200-— » 6.100-— » 2.300---400*— 6 %. od teh dubioznih postavk je ob vsaki semestralni bilanci preliminirati za zgubo. Konto delkredere bi izgledal sledeče: N. pr.: 30. junija 1918. 31. decembra 1918. 30. junija 1919. 31. decembra 1919. 30. junija 1920. 31. decembra 1920. 30. junija 1921. 31. decembra 1921. 30. junija 1922. 31. decembra 1922. Debet Konto delkredere. Kredit 1918 junij 30 3600'— 1918 junij 30 3600- dec. 31 4212'— julij dec. 1 31 3600 612- — 4812'— 4212- — 1919 junij 30 30 2500'— 1712' — 1919 jan. I 4212 — 4212■— 4212- — | dec. 31 31 732'-1768 • — julij 1 2500- — 2500 — 2500- _ 1920 junij 30 30 * 504 •-228- — 1920 jan. 1 732 — 732- — 732 — dec. 31 612 — julij dec. 1 31 504 108 — 612" — 612 — 1921 junij 30 30 366"-246' - 1921 jan. 1 612 — 612 — 612 — dec. » 31 31 138 ■ — 228' — julij 1 366 — 366 • — 366 - 1922 junij » 30 30 24 — 114 — 1922 jan. 1 138 138 — 138-- dec. 31 24' — julij 1 24-- 24 — 24 — Konto sospeso: Konto sospeso je eden najvažnejših računov. Beseda sospeso prihaja iz italijanščine in pomeni nekaj nestanovitnega, nekaj nestabilnega, nekaj, kar je od danes na jutri. Konto sospeso je skoro neizogiben račun za vsako podjetje. V praksi se ga mnogo zamenja z računom transito, ali pa se ga hoče (v novejšem času) ignorirati, kot da bi sploh ne bil važen. Konto sospeso je oče vseh evidenčnih računov, ali strokovno izraženo, kolektiven račun vseh partikularnih računov, kakor dispozicije, akreditivi, nakazila i. dr. Oglejmo si najprej sospeso pri trgovcu. Ako prejme trgovec ali tovarnar nekaj gotovine na račun, mora ta slučaj vknjižiti. Debitorija prizna in blagajno obremeni. Včasih dobi tak znesek nakazan po banki ali poštnem čekovnem uradu. Ker pa banka ali poštni čekovni urad ne pozna konsumenta, spakedra nehote njegovo ime ali pa ga napiše nečitljivo. Tu mora trgovec čakati konsumentovega pisma. V blagajno vknjiži sicer na stran debet prejeti znesek, — protipo-stavko pa postavi na rač^un sospeso za toliko časa, dokler ne dobi pisma od konsumenta, ki je denar na- kazal. Po prejemu dopisa debitorja, obremeni račun sospeso in prizna debitorja. Velikokrat prejme trgovec fakturo, katero mora poravnati, dasi je poslano blago še na potu. V takih slučajih prizna kreditorja, ki je blago poslal, obremeni pa sospeso za toliko časa, dokler ne prejme blaga. Enako se konto sospeso uporablja pri bankah. N. pr.: banka prejme nalog, naj nakaže v breme klijenta gotov znesek v drug kraj. N. pr.: Ljubljanska banka, centrala, naj nakaže v Maribor kron x. Banka v Ljubljani takoj obremeni svojega klijenta, piše mariborski banki naj izvrši nakazilo; prizna pa konto sospeso za toliko časa, dokler ne sprejme iz Maribora sporočila, da je bil nalog izvršen. Takoj po prejemu tega pisma prizna ljubljanska banka mariborsko banko in obremeni račun sospeso. Konto sospeso je račun, ki ga smemo uporabljati le med poslovno dobo. Ob bilanci mora biti zaključen in ne sme praviloma izkazovati salda. Ta račun ne sme izkazovati salda, prvič, ker je interimni račun, uporabljen le za viseče postavke med poslovno dobo, in drugič, ker so na njem vknjižene postavke raznega značaja, t. j. take, ki tvorijo*del aktivnega ali pasivnega premoženja, ter take, ki so samo informativnega pomena. Z drugimi izrazi so to postavke, katerih protipostavke spadajo ob bilanci na račun bilance ali pa, katerih protipostavke spadajo ob bilanci na račun zgube in dobička. V računu sospeso so postavke raznega značaja med seboj pomešane in bi njih sortiranje dalo premnogo posla. Navadno se zaključuje sospeso z računom bilance (tudi pri nekaterih bankah), kar je knjigovodsko napačno. Sospesni saldo bi moral biti zaključen deloma z računom bilance in deloma z računom zgube in dobička. Računa sospeso se ne more zaključiti ob bilanci vedno brez salda. V 90 % slučajih izkazuje ta račun saldo. V takih sliičajih se moramo poslužiti drugega računa, in to je konto transito. Račun sospeso zaključujemo ob bilanci (ako izkazuje saldo) vedno le z računom transito. Saldo, t. j. preostale skupne postavke na kontu sospeso smatramo za prehodne, zato jih prenesemo na račun prehodnih postavk in to je transito. Konto transito: Račun transito je račun prehodnih postavk, t. j. nekak most, ki veže eno poslovno dobo z drugo. V praksi se mnogo zamenjuje z računom sospeso. Kakor ni konto dubioso upravičen sprejemati preliminiranih zgub, in se zato poslužujemo konta delkredere, — tako ni upravičen konto sospeso sprejemati, oziroma obdržati, ob bilanci prehodnih postavk, in se moramo poslužiti konta transito. Na računu sospeso so vknjižene postavke različnega značaja; torej bi se moral ta račun zaključevati z računom bilance ter z računom dobička in zgube. Ker pa v obširnem knjigovodstvu ne moremo zbirati postavk, zaključujemo sospeso z računom transito; račun transito pa vedno z računom bilance. Na računu transito pa nam ni potreba izkati postavk, katerih protipostavke spadajo na račun bilance ali zgube in dobička, temveč smatramo vse na tem računu vknjižene postavke za del našega aktivnega ali pasivnega premoženja. N.pr.: Sledeči slučaji naj se vknjižijo tik pred zaključkom poslovne dobe: I. Našemu uradniku izplačamo K 50.000"—, naj izvrši gotov nakup. II. Za tiskovine izročimo K 8000"—, katere pa slučajno še niso natisnjene. _R. blagajne_ _R. Sospeso_ I. 50.000-— I. 50.000-— II. 8.000-— II. 8.000 — Ob bilanci. _R. blagajne_ - _R. Sospeso_ _R. Translto_ K 58.000'— smatramo za del aktivnega premoženja, torej kot bi denarja še ne izdali. Ker oba iz blagajne dvignjena zneska nista definitivna, oziroma dovršena, knjigovodska slučaja, pomenjata na računu transito, kot vrnjeno dobrino; torej (aritmetično) kot bi gotovine še ne izdali. Ako bi pa oba zneska ostala na kontu sospeso, bi morali postaviti protipostavko prvega zneska (K 50.000"—) na račun bilance, ker bomo za ta denar prejeli blago; protipostavko drugega zneska (K 8000"—) pa na račun dobička in izgube, ker bi pravzaprav spadala med poslovno dobo na račun poslovnih stroškov ali zgube. Pozneje bomo spoznali, da se morajo vsi sub-alterni računi konta sospeso (kakor akreditivi, dispozicije, nakazila, čeki i. dr.) združiti v računu sospeso, in jih na podlagi njega (ali pa preko njega) zaključiti z računom transito. Kot naslednje račune bi moral obravnavati vse pod-račune, konta sospeso. Ker pa bo te težko razumeti, dokler niso razjasnjeni računi mio, nostro, suo, vostro, loro, prekinem s sospeznimi računi in hočem najprej orisati račune nostro — vostro. (Dalje prihodnjič.) EV GEN LOVŠIN, dipl. com. Devizni tečaji na zagrebški in beograjski borzi I. 1921. (Glej tabelo na prihodnji strani.) Devizni tečaji na zagrebški in beograjski borzi leta 1921. so sestavljeni za preteklih osem mesecev letošnjega leta tako, da smo vzeli v času prve dekade vsakega meseca (z izjemo avgusta) po en tečaj, ki odgovarja srednjemu tečaju med ponudbo in povpraševanjem tistega dne. V prvi koloni se nahaja notica Zagreba, v drugi pa Beograda za devize Berlin, Dunaj, Milan, Prago, Newyork, London in švicarske trge. Ker je promet v devizah na beograjski borzi slabši kakor na zagrebški, nam je zaradi tega v nekoliko slučajih manjkal beograjski tečaj, preračunali smo si ga sami iz zagrebškega tečaja. Menimo, da je to in obratno dopust- no zaradi tega, ker je danes zagrebška notica samo po imenu notica krone, de facto pa notica četrt dinarja, torej enega dela celote. "Pri računanju odstotkov smo vzeli za bazo zlato pariteto dinarja napram tujemu denarju, navzlic temu, da za današnjo kronsko-dinarsko novčanico še ni določeno nobeno novčno merilo. Pri Berlinu in Dunaju pomenijo odstotna števila zvišanje dinarske vrednosti napram obem devizam. Pri pariteti 81 zlatih mark = 100 zlatih dinarjev postavimo kot odstotno število 100. Cim nižja je zagrebška, oziroma beograjska notica, to se pravi, čim manj četrtink dinarja (kron), oziroma celih dinarjev je treba za 100 mark (direktno notiranje na obeh borzah), tem večje postaja odstotno število, ki je doseglo, kakor je iz tabele razvidno, 8. julija svoj maksimum 243 %, kar pomeni, da je bil takrat dinar napram marki še enkrat in 43 stotink več vreden. Enako je razumeti kolono Dunaj. Število 100 pomeni torej v odstotni koloni zlato pariteto. Manjša števila od 100, kakor jih nahajamo v kolonah Milan, Newyork, London in švicarski trgi pomenijo padec dinarske vrednosti napram tem devizam po zlati pariteti. Tako nam znači 74"6 % v koloni Milan, da je bil dinar dne 4. januarja t. 1. vreden samo 74"6 % lire. Zgubil je torej po zlati pariteti 25"4 %, Odstotna števila smo računali na sledeči način: Pariteta: 81 zlatih mark = 100 zlatih dinarjev. Tečaj: 100 mark = 54 dinarjev. 1 zlat dinar = mark, 100 1 ,»• 100 , 1 dinar = -mark, 54 81 100 . . . x. - :- = odstotno število. 100 54 Pregled razvoja deviz v Zagrebu in na Dunaju ni popoln, ker nismo vzeli povprečnega tečaja vsega meseca in na podlagi tega izračunali odstotnega števila. Tako postopanje bi nas privedlo k indeksnim številkam deviz, o katerih pa bo treba, predno jih vpeljemo, še nekaterih pojasnil. Zadnja kolona pod imenom «povprečni zlati tečaj» pomeni odstotno vrednost današnjega dinarja napram zlatemu dinarju. Tako je .bilo 4. januarja enako 16"2 % zlatega dinarja enemu papirnatemu dinarju. Denar je torej zgubil napram zlatu 83"8 %. Zlati povprečni tečaj dinarja je izračunan s pomočjo polnovrednih, zlatih deviz Newyorka, Londona in švicarskih trgov in predstavlja njihov povprečni tečaj (za 4. januar 13"5 + + 18"5 + 16-6 = 48"6 : 3 = 16"2). Končno je na desni strani tabele priključena kolona Uvoz — Izvoz. Odstotna števila pomenijo, koliko so udeležene posamezne države na našem celokupnem uvozu in koliko na izvozu v prvem četrtletju letošnjega leta. V prvi povprečni koloni pa pomenijo številke vrednost uvoza in izvoza v milijonih dinarjev. Povprečni zlati tečaj Švicarski trgi London New-York Praga Milan Dunaj - Berlin H-1 8 os to OS to PO tO tO cn tO M 8 to cn to 00 Pariteta M* 0) OS tO Ifc. C. O i—. 00 Cn »u. s* cc k* O, to to to ki vi 00 •J Oi to Oi o» os Ig K> K to ki os Zagreb 4». M O o __O O..... Os O O m o OS 05 o OS 00 to Cn o o cn o e t-* os o o OS 03 cn K* Beograd • 0) s to to v, A vj Cn Os SI ca h^ Cn o M tO O o kt oo to •I it* o< »v Si ta »O ki si tO O to Kk tO Zagreb tO M* O o"" o cn to o o o It* CO o o "" os -J cn -J o o t-l os ** o • C" cn o e Cn tO vi Beograd »—H čn OS K H>» 00 ila. O O Cn 00 o s M H*. 00 tO tO ki 00 os -v] o, Ms, iS t« o o« to Si Cn tO O to to Os Zagreb te o e OS i— CO Cn o e ss o <» os cn o o . os cn o cn i-i o o cn tO Beograd N—« ! 0) o> to K Cft O H •<1 O o Cn Os ki m. o< t« ki 5° to OS cn Os Q> to tO oo to ki to tO O »0 So Cn Zagreb Cn m* o o o Oi CO k- N) O o ca 05 ti o o 00 cn e o »-i Cn tO o o cn oš o s^ to Beograd < B* O s os GC O* Oi oo M So cn to tO ki SP to O, —J v> C5 O VI to >» to si tO CO »o c> to Zagreb co o © o os to o o h-i 00 00 o os os 00 o O 00 Cn VI cn e o cn 00 cn m o cn OS Beograd < o> *— Cs Jo IK to o cn tu o 00 C7< -Ki tO vt tO ki to Os o« os to Vi 00 VI to to si tO CO to ki Zagreb vj n o o lfa> o o 05 O -J o © H-l OS to -j O o os Ks- to o e o a>* tO to e o t—. VI Cn e o cn os O ■ cn Cx Beograd < n* tfi CJ> tO Cn os Oi o« os Sji CO ki o« tU K to Cs Kk. cn S CO O CO to Cs »i to tO M o e to o s« Zagreb 00 O O o OS o o 05 O o M. o* o o os OD tč o o o> o o Ml as o< O o o cn CO cn O -j Beograd < u to to to oo s* cm os M. Os ki VI Os tO O »o c> to cn CO vi Cn ta ko S cn ki »J M to ki Zagreb so 0) o o O -J C5 o o Os to e o rft. o o Cn t-i 00 o 00 00 to o o f- CO 00 O Cn l-i h-i O Beograd < 1 ci k* tO ti Ci __o e os H-i to I-i 00 o o M oo ti t—l OS tO ** o 5 05 OS CO VI 00 o o to oo to ce tO OS o -J o o to CO 00 to 03 -j O ss cn < S < XI ta ^o C° < O o o. N M < 3 "o' 5 o N 1 OS tO OJ o o os o* OS 7o \Z ■ S apjap ai^so 9SA os cn vi o o tO o tis I—i VI 00 h-1 o o to oo Cn oo l-i tO ac o o to os to o H* 00 -v] CO o o i-i , o os to rt> < n sr < o o o. » sr n. 5' Bs .-i ca' <. tT < o N Zlati povprečni tečaj dinarja kaže sledeči razvoj: 16-2, 16-1, 15'9, 16-1, 16-5, 16*8, 15*6, 13*6. Navzlic temu padcu v zadnjih treh mesecih kaže dinar napram berlinski devizi. v istem razdobju višjo vrednost. Če primerjamo odstotna števila prvih treh mesecev s trgov- sko bilanco — razmerjem njed uvozom in izvozom —, najdemo, da je naša država napram Nemčiji v veliki meri aktivna. Izvozili smo blaga v Nemčijo za 106*9 milijonov dinarjev, uvozili pa iz Nemčije za 37'6 milijonov. Ker se je tečaj dinarja napram marki izdatno Tečaji efektov na zagrebški borzi. Vrsta Nominalna vrednost Vplačani kapital iS 1920 192 1 •O T— > — 30. XI. 10. XII. 24. I. 25. II. 24. 111. 25. IV. 25. v. 24. VI. 25. VII. Državni papirji: Regalne obveznine........... — — ■ — — — — — 95 93 90 — 90 Delnice: A. Denarni zavodi: Banka za Primorje............ 200 20,000.000 — 1000 1025 — — 925 927 — 775 825 Banka za trgovino, obrt in industrijo . . . 200 65,000.000 24 410 365 376 375 410 410 355 240 240 Centralna banka za Bosno in Hercegovino . 400 20,000.000 — 130 — 130 135 120 — 575 440 — Eskomptna banka............ 400 200,000.000 68 1550 1555 1540 1460 1410 1490 645 645 660 j Vjeresijski zavod............ 400 30,000.000 30 610 605 605 590 540 540 540 — 500 Poljedelska banka............ BO 20,000.000 5 110 110 112 102 101 104 95 93 96 Hipotekama banka............ 200 15,000.000 13 375 330 — 322 317 323 340 530 695 ! Kreditna banka............. 400 32,000.000 40 1000 1000 870 820 820 825 720 765 750 Trgovinska banka............ 200 75,000.000 16 270 264 270 271 273 260 251 275 271 Zagorska banka............. 100 8,000.000 9 130 130 127 138 132 140 130 116 131 Jadranska banka............. 400 30,000.000 — 1880 1950 1800 1800 2000 2025 1975 1850 1850 Jugaslovenska banka........... 400 200,000.000 30 622 625 598 575 570 600 433 575 540 Ljubljanska kreditna banka........ 400 50,000.000 50 940 975 905 905 915 960 900 800 810 Slavenska banka............ 400 100,000 000 28 665 660 645 642 630 640 600 582 545 Obrtna banka.............. 400 20,000 000 36 175 168 181 647 660 665 565 537 560 Prva hrv. štedionica........... 2000 120,000 000 450 9025 8940 9200 9175 11250 9650 4775 4972 5130 Riječka pučka banka........... 100 35,000.(j00 — 470 513 502 415 422 450 390 415 420 Slov. eskomptna banka.......... 400 20,000.000 32 680 — 640 645 645 — 590 575 — Srpska banka .............. 300 90,000.000 25 870 885 735 742 740 770 705 705 707 Zamatlijska banka............ 200 12,000.000 12 280 275 270 — 260 275 265 260 260 Katolička banka............. 100 10,000 000 10 185 185 180 172 170 160 160 170 160 B. Industrijska in druga podjetja: Dubrovačka plovidba.......... 500 15,467.000 — 6150 5975 6100 6100 6100 5800 4600 4800 4200 Goranin................ 200 6,000.000 28 800 815 770 715 695 650 560 550 — Štamparski zavod............ 25 6,000 00') 4 58 55 60 50 54 71 64 60 82 „Isis"................. 200 20,000.000 12 388 385 355 340 332 305 260 265 260 Jadr. hotelsko društvo.......... 200 20,000.000 — 290 270 265 290 239 232 — — — Narodna šumska industrija........ 200 24,000.000 40 820 790 790 800 780 752 600 620 625 NaŠička industrija drvom......... 200 16,000 000 30 725 755 830 817 540 550 530 530 555 Gutman................ 200 40,000 000 40 1800 1660 1525 1360 1457 1417 —. 1150 1152 Slavonija................ 200 20,i 00.000 40 1150 1175 1400 1185 1195 1225 880 770 770 „Union"................ 400 12,000.000 120 2300 2300 2000 2025 1900 1925 1975 — — Zag. šumska industrija.......... 200 10,000.000 24 430 — 435 — 410 417 380 405 395 Strojne tovarne............. 400 10,000.000 28 900 — — 960 940 855 790 — 860 Eksploatacija drva............ 200 10,000 000 40 — 1350 1562 1500 1362 . — 1700 1825 — D. d. za zemaljske proizvode....... 200 8,000.000 — — 415 445 461 452 445 450 300 — Trboveljska premogokopna d. d...... 200 48,000 000 762 752 Založnice, zadolžnice itd. 4 • 0 zadolžnice mesta Zagreb....... 98 98 95 — 95 V, — — 90'/, 95 4 '/» % založnice Hipotek, banke..... 99-2 100 — 98 50 98 — 98 98 97 4 ,/1 % kom zadolžnice banke...... 95 95 945 95 — — 94 5 — 94 4 /, °/0 založnice Praštedione....... — — 99 100 101 — — 99 zboljšal v drugem četrtletju t. 1., moremo sklepati, da se je tudi v tej dobi mnogo izvažalo v Nemčijo. Avstrijska deviza kaže stalno padanje napram dinarju, vendar tiči vzrok padca avstrijske krone v njej sami in ponesrečeni kreditni akciji e-ntente, ne pa v trgovski bilanci, ki kaže minimalen saldo nam v korist. Izrazit je padec dinarja napram liri. Ker padejo plačilne obveznosti v poznejšo dobo kakor pa sklepi in izvršitve kupčij, je jasno, da je v veliki meri pasivna trgovska bilanca naše države napram Italiji poleg prekinjenih pogajanj vplivala na skoro katastrofalen padec dinarja. Iz uvozne in izvozne trgovine dolgujemo Italiji za prve tri mesece 282'3 milijone dinarjev, dobimo pa od nje samo 98'58 milijonov. Temu primerno se gibljejo tudi odstotna števila^od 74 na 65'7, 57'1, 54 in 53-1. Tudi napram Pragi smo v izdatni meri pasivni. Dolgujemo 164'4, dobimo pa 20'3 milijonov dinarjev, temu primerno pada odstotna število od 236 na 225, 216, 213, 206 in 202 odstotkov. Pri Berlinu, Dunaju, Milanu in Pragi je razvidna kupovna moč dinarja, pri Newyorku, Londonu in švicarskih trgih pa razmerje papirnatega dinarja napram zlatemu dinarskemu novcu. Stanje emisijskih bank Evrope.* (V milijonih frankih, preračunano al pari denarju vsake dežele.) Datum Metalna podlaga Nov-čanice v tečaju --------------- ------ Glavne postavke zlato srebro kratkoročni kapitali depot menični porte-feuilie predujmi na premičnine Francija — Francoska banka ; 1914. 23. junija . . . 4.104 640 5.912 943 1.541 739 1921. 30. junija . . . 5.520 274 37.422 2.770 2.902 2.224 1921. 11. avgust. . . 5.522 276 37.225 2.642 2507 2.194 Nemčija — Državna banka 1914. 23. junija . . . 1.696 418 2.364 1.180 939 14 1921. 30. julija . . 1.376 18 96.939 19.380 101.397 13 Grčija — Nacionalna banka 1914. 31. julija . . . 31 — 229 239 46 38 1921. 15. junija . . . 57 — 1.744 1.366 136 174 Italija — Italijanska banka 1914. 31. julija . . . 1.105 89 1.730 245 586 115 1921. 20. junija . . . 831 75 13.620 1.797 3.201 2.228 Romunija — Nacionalna banka 1914. 18. julija . . . 154 1 414 14 237 47 1921. 18. junija . . . 494 0-3 11.087 2.028 3.364 159 Švica — Nacionalna banka 1914. 23. julija . . . 180 19 268 51 94 14 1921. 31. julija . . . 544 111 927 79 309 35 Združene države — Banques des Reserve Federale 1914. 31. decembra . 1.208 101 80 1.319 55 1921. 13. maja . . . 11.894 851 13.837 8.327 9.621 1921. 7. julija . . . 12.542 857 13.360 9 163 8.396 Trgovska bilanca kraljevine SHS. Uvoz 1919 Izvoz Kg 154,308.921 din. 2.973,955.567 Kom. 81.097 „ 8,111700 skupno din. 2.982,067.267 Kg 263,846 987 Kom. 144.246 din. 530,495.140 „ 156,319.900 skupno din. 686,815.040 Kg 427,300.974 din. 3.457,767.197 Kom. 794.041 „ 29,186.180 m' 15.198 „ 1,042.773 1920 Kg 716,813.042 din. 1.078,299.319 Kom. 252 697 , 45,048.876 m' 379.689 , 197,257.860 skupno din. 3.487,996.150 skupno din. 1.320,606.055 1921 za januar, februar, marc Kg 145,720.041 din. 999,236.995 Kom. 425.057 „ 12,616.088 m* 17.166 2,209.675 skupno din. 1.014,062.758 Kg 352,836.625 din. 502,050.335 Kom. 104.318 „ 64,978.565 9.171 2,382.055 skupno din. 569,410.955 * Vzeto iz «L' Economiste europeen». za april, maj, junij Kg 454,391.279 din. 489,857.169 Kom. 68.683 „ 97,816.938 ms 10.784 „ 2,966.921 skupno din. 590,641.028 zvoza je bilo v prvem polletu 1921 v vrednosti 1.160,051.983 din' * Statistični odsek Generalne direkcije carin bo mogel dati podatke o uvozu šele v teku 2 —3 mesecev. STANOVSKI DEL Na delo. Stavka bančnega uradništva na Češkem je končana. Obžalujemo poraz čeških kolegov, čutimo z njimi v teh težkih dneh in to tem bolj, ker smo že sami okusili grenkobo poraza. Prepričani smo, da je vodstvo pretehtalo vse even-tualnosti, predno je stavilo tako lepo socijalno zamišljene predloge upravam bank in da je moralo računati tudi z eventualnim porazom. Tragedija bančnega uradništva na Češkem mora biti naši mladi organizaciji v svarilo, da bomo pri naših akcijah bolj oprezni. Trdno moramo skleniti svoje vrste v očigled poraza čeških kolegov. Neobhodno potrebno je, da si vsak oddelek poedinega zavoda izvoli zaupnika, ki naj bi bil podrejen glavnemu zaupniku zavoda. S tem bi bil ustvarjen nekak zaupniški odbor za vsako banko, katerega naloga bi bila v prvi vrsti, da prepriča člane, če hočemo imeti močno organizacijo na zunaj kakor na znotraj, o potrebi društvene discipline. Če bodo tovariši razumevali neobhodno potrebno društveno disciplino, smo prepričani, da je za bodoče vsak nesolidaren nastop popolnoma izključen. Zaupniški odbor, oziroma zaupniki bodo skrbeli, da se obvešča člane pravočasno o vsem, kar bo odbor sklenil, da se tovariše in tovarišice zainteresira za bodoča predavanja, skrbi, da se medsebojno bolje spoznavajo in v to svrho pridno posečajo klubov lokal, v katerem bodo našli poleg kolegov še bogato strokovno knjižnico, iz katere bodo mogli črpati marsikaj poučnega in dobrega. Glavni zaupniki zavodov naj bi se udeleževali od-borovih sej, na katerih se bo njih želje kot zaupnikov svojih tovarišev vedno vpoštevalo. Le tedaj če bo vsak posameznik pomagal po svoji moči pri izvrševanju našega programa, je zasiguran društvu procvit v stanovskem in gmotnem oziru in v veliko večji meri na strokovnem polju. Ne nalagajte vsega bremena odboru samemu. Prosimo tedaj uradništvo poedinih bank, da se zedi-nijo glede zaupnikov in nam javijo čimprej njihova imena. Jesenska sezona se bliža in z njo novo društveno življenje. Odločna volja nas vseh je, do hočemo izvršiti ves naš program, pokazati hočemo vsem, da je društvo bančnega uradništva Slovenije zmožno in vredno življenja. V tem znamenju torej, tovariši, na delo! Tajniško poročilo. Odbor je poslal Slovenski kakor tudi Zadružni gospodarski banki v Ljubljani (ker te dve nista sindici-rani) dopis, v katerem naznanja ustanovitev novega društva kot zastopnika bančnih uradnikov pri zagovoru in posredovanju v stanovskih zadevah. Slovenska banka v Ljubljani je rešila našo vlogo v tem zmislu, da priznava naše društvo kot edino kompetentno zastopati bančne uradnike v Ljubljani. Slične izjave pa pogrešamo še od Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Slovenski banki je društvo poslalo vlogo, da določi za njen zavod za mesec avgust uradne ure od 8. do 14. Slovenska banka je temu ugodila, tako da ima tudi njeno uradništvo šesturni nepretrgani delavnik. II. občni zbor se je vršil dne 28. julija v veliki dvorani Mestnega doma. Predsednik Pečar je otvoril zborovanje, pozdravil številno navzoče tovariše in konsta-tiral sklepčnost. V svojem pozdravnem nagovoru je pobijal «Uradnikove» napade in očitke s stvarnimi argumenti. Tajnik Mijo Hafner je prečital nato tajniško in blagajniško poročilo, ki jih je občni zbor odobril. Predsednik preide nato k drugi točki dnevnega reda: članarina. Predlog tovariša Hafnerja, da naj bi znašala članarina za praktikante in poduradnike me- sečno 20 K in za vse ostale uradnike ne glede na čin 30 K, se po kratki debati sprejme. Tovariš Lovšin poroča navzočim o. doseženem uspehu pri premikajočih draginjskih dokladah in sedemurnem delavniku ter očrta na kratko vsebino prve številke «Bančnega vestnika«. Poročilo tovariša Lovšina vzamejo navzoči z odobravanjem na znanje. Predsednik Pečar se zahvali Stavbinski družbi, d. d., za klopi, ki jih namerava omenjena družba brezplačno postaviti v naš klubni lokal. Preide na važno vprašanje stanovanjske najemnine. Prečita Uradni list št. 77, člen 5. in 6. «Uredbe o stanovanjih in najemih zgradb» ter konstatira, da si hišni posestniki sami niso glede citiranih dveh členov na jasnem in povišujejo vsled tega bančnim uradnikom predvojno najemnino na šestkratni iznos, namesto da bi smatrali bančne uradnike socialno enake stalnim nameščencem ter povišali stanovansko najemnino po členu 5. zgornje naredbe le na trikratni iznos. Predlaga vsled tega resolucijo, ki naj še odpošlje na poverje-ništvo za socialno skrbstvo, sledeče vsebine: Uradni list št. 77 z dne 6. julija 1921. določa pod vzglavjem ,Uredba o stanovanjih in najemih zgradb' progresivno zvišanje stanovanskih najemnin. Člen 4. zgoraj citirane uredbe določa kot podlago splošno zvišanje na štirikratni iznos čiste najemnine od dne 1. julija 1914., člen 5. pa le trikratno zvišanje najemnine od 1. julija 1914. za stalno nameščene, ki žive pretežno od svojih plač. Člen 6. iste uredbe daje hišnim posestnikom pravico, zvišati najemnino od 1. julija 1914. na šestkratni iznos za one, katerih letni dohodki znašajo od 60.000 do 100.000 K. Uradništvo bank se prišteva k stalno nameščenim, ki ne žive pretežno, temveč izključno od svojih službenih prejemkov ne glede na to, da smatra uradništvo bank določbo člena 6. nesocialno, ker hoče osebe z letnimi dohodki od 60.000 do 100.000 kronami prištevati k bolje situiranim (kar odgovarja predvojnim dohodkom od 2000 do 3000 K) in je mnenja, da veljajo zanj le določbe člena 5. in nobenega drugega. Ker se pojavljajo mnogoštevilni slučaji, da uporabljajo hišni gospodarji pri odmeri novih stanarin za uradništvo določbe člena 6., zato konstatira dne 28. julija 1921. na zborovanju ,Društva bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani' v Mestnem domu zbrano uradništvo, da so določbe, členov 4., 5. in 6. uredbe z dne 6. julija 1921. nerazumljive in v svojih določbah si nasprotujoče, ter prosi p. n. poverjeništvo za socialno skrbstvo za blagohotno tolmačenje člena 6. zgoraj citirane uredbe s posebnim ozirom na določbo člena 5. iste uredbe. Navzoče uradništvo sprejme soglasno predlagano resolucijo, na kar zaključi predsednik ob %23. uri zborovanje. Društvo je poslalo dne 29. julija na občnem zboru sprejeto resolucijo poverjeništvu za socialno skrbstvo in obvestilo istočasno sindikat bank s posebnim dopisom o storjenem koraku, proseč ga, da posreduje pri po-verjeništvu za socialno skrbstvo, da se reši ta resolucija v prilog bančnega uradništva. Na V. odborovi seji, ki se je vršila dne 17. avgusta 1921., je vzel odbor na znanje poročilo, da so društvena pravila od vlade sprejeta. Vzel se je v pretres dopis Saveza bankovnih, trgovačkih in industrijskih činovnika v Beogradu in se je sklenilo, istemu popolnoma jasno odgovoriti in navesti vzroke naše odcepitve od Društva zasebnih nameščencev Slovenije in namen našega društva. Društvo naroči knjigo: Ivan Lapajne, Jugoslovanski posojilničar in zadrugar, ki jo priporoča tudi svojim članom. Stane 60 K. Organizacija sarajevskih bančnih uradnikov nam je poslala en izvod svojega glasila «Bankovni činovnik«. Sklene se naročiti ta list in zaprositi za vse letos izdane številke. — Dopis tovariša Gogale, uradnika Ljubljanske kreditne banke, glede bolniškega zavarovanja, vzame odbor, po poročilu tovariša Lovšina, da je v zmislu dopisa že interveniral na pristojnem mestu, na znanje in naroči tajniku, da da tovarišu Gogali pismen odgovor. — Predlog tovariša Hafnerja, da bi se za društvene legitimacije članov s sliko izposlovala pri kr. policijskem ravnateljstvu potna veljavnost, se po kratki debati odkloni z razlogom, da društvo ne more prevzeti odgovornosti za svoje "člane, ker ne ve za njihovo politično pripadnost. Odbor poveri tovarišu Rajku Ogrinu, uradniku Slovenske eskomptne banke, nalogo da sestavi listo za veselični odsek in isto pošlje odboru v odobrenje. Istodobno sklene odbor uvesti tečaje za francoščino, angleščino, ruščino in italijanščino in stopi tozadevno čimprej v stik z učitelji. Nadalje sklene odbor uvesti s 1. oktobrom t. 1. tečaj za praktikante, da se jih primerno pripravi za predstoječe bančne izpite. Za gospodarja društvenega lokala določi odbor tovariša Bezjaka, uradnika Jadranske banke. Sklene se nadalje, zahtevati od vseh večjih tiskarn v Ljubljani oferte za naš list. Na tej odborovi seji odloži gospod podpredsednik Dernič svoje podpredsedniško mesto, ker je službeno prestavljen v Sarajevo. Predsednik se mu zahvali v imenu društva za njegovo požrtvovalno delo v odboru in mu želi obilo sreče na njegovem novem mestu. Na mesto odstopivšega tovariša se kooptira v odbor Zupančič Fran jo iz Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Naslednja tabela kaže, koliko bančnih uradnikov je na novo pristopilo k našemu društvu: Zavod Število nastavljenih uradnikov Število org. v našem društvu 19. julija 1921 Število org. v našem društvu 19. avgusta 1921 Prirastek % Jadranska banka ........... 138 68 81 12 58-69% Ljubljanska kreditna banka...... 87 39 65 26 74-71 % Kreditni zavod za trgovino in industrijo 41 2 6 4 1463% Slovenska eskomptna banka...... 29 21 21 — 72-41 »/o Menjalnica eskomptne banke..... 10 1 1 — 10-—Vo Splošna prometna banka....... 24 4 5 1 20-83»/. Zadružna Gospodarska........ 22 2 5 3 22-73% Češka industrijalna .......... 15 5 9 4 60--»/. Slovenska banka ........... 12 11 11 — 91 •67% Kranjska deželna banka........ 10 9 10 1 100--% Obrtna banka............ 7 4 4 — 57-14% Jugoslovenska banka......... 4 — — — -■-% 399 166 218 51 54-64% V L j u b 1 j a n i, 19. avgusta 1921. Mijo Hafner, t. č. tajnik. Stavka uradništva denarnih zavodov Češkoslovaške republike. Nadaljevanje članka je v tej številki vsled pomanjkanja prostora odpadlo. Priobčimo prihodnjič. Društvene vesti. Društvene legitimacije se izdajajo vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure zvečer v društvenih prostorih v podzemeljskem lokalu Jadranske banke, Šelenburgova ulica. Člani se naprošajo, da prinesejo slike na mehkem kartonu. Legitimacija stane 3 dinarje. Tovariše izven Ljubljane, ki so priglasili svoj pristop k društvu, prosimo, da agitirajo pri svojih kolegih za pristop k našem društvu in da nam čimpreje javijo imena pristopivših tovarišev. Nadaljna navodila pismeno. Članarino naj eden od tovarišev pobere in nam jo v skupni vsoti pošlje. Članarina znaša za praktikante K 20 —, za vse ostale uradnike pa K 30 — na mesec. ©©©©©©©©©©©©aooaaaaaooooaacsoaooofsooa 3<3<3<3<33 Modna in športna trgovina za dame in gospode P. Magdič, Ljubljana | nasproti glavne pošte ©©©©©©©©©e©e©©©©©©03<300<3©©©©©©<3i3®<3<3<3©©©©©© Jadrali Beograd. Wien, Opatija, Trst, Zadar, New -York Frank SSakser, State Bank. Prevzema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema in izvršuje vse bančne posle najtočneje in naj- kulantneje. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in v inozemstvu. VS:--=-žf g g I M P I II I ti t g I p p, i1 I I I i g' bed P53 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Telefonske številke 261 in 413. Naslov brzojavom: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000. Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Ptuj, Brežice, Borovlje. SffiOBUflMfl!!JAUAUAUAW^ mm® s s PAVEL KOSENINA Eksport živine Kolodvorska ulica 6 LJUBLJANA Sv. Jakoba nabrežje 41 FRANC BAR, LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje Telefon št. 407 V Sloveniji največja zaloga pisalnih strojev, barvnih trakov, ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin. Mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn. Manufakturna in modna tvrdka MOil & BIZJAK Ljubljana Dvorni trg št. 3 priporoča svojo bogato zalogo najfinejšega modnega blaga za promenadne, športne, žaket- in smoking-obleke, površnike i. t. d. Angleško sukno! Solidne cene! Lastni modni atelje! j Ustanovljena 1.1884. od mestne občine Zagreba. Zahtevajte prospekte! Zavarovalni oddelki: požar, vlom, nezgode, življenje, transport. ružnii za v Ljubljani, Stari trg 11. Telefon 336. Knjigoveznica H. T. D v Ljubljani v poslopju Jugoslovanske tiskarne, H. nadstr., izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela v večjih množinah. Črtanje in vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig po naročilu. p" 0 ■i g Ta Zadružna gospodarska banka d. d. Dunajska cesta št. 38 I. nadstropje (Začasno v prostorih Zadružne zveze) H S v Ljubljani Telefon št. 21 Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. — Interesna skupnost z: Vseopčo Zanatlijsko banko d.d-v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.000. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. H H I «9 mi T Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani Prešernova ulica štev. 50 (v lastni hiši). Brzojavni naslov: ---Telefon = Kredit Ljubljana. J' št. 40, 457 in 548. ®---0 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti , vsake vrste, eskompt in inkaso menic, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. A