THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za w« In naroči — z« {pravico in resnico — od boj« do zmage! GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. R DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI NAJSTAREJiSl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, Ste v. (No.) 147. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 31. JULIJA — SATURDAY, JULY 31, 1926 LETNIK XXXV. Apel na soprogo Callesa.-Vihar na mooU mnogo mrtvili. KATOLIŠKE ŽENE V MEHIKI SE OBRAČAJO S PROŠNJO NA SOPROGO PREDSEDNIKA CALLESA. — CERKVE ' ŠE VEDNO POLNE VERNIKOV. — VOJAŠTVO PRIPRAVLJENO. Mexico City, Mehika. — Katoliško ženstvo v Mehiki je poslalo na soprogo mehiškega predsednika, Senoro Natalijo Calles, pismo, v katerem jo prosi, ker je tudi ona katoličanka, naj z dobro besedo izposlu-je pri svojem soprogu, da preneha s preganjanjem katoličanov. Med drugim se glasi v pismu: "Mi tebe izvolimo kot za-ščitnico naših pravic, prosimo, da izposluješ pri predsedniku, tvojemu soprogu, da naredbo proti katoličanom ublaži. Žena si in mati, zaupamo v tebe, da boš našo prošnjo uslišala." V sredo so glasovali socijali-sti in delavska stranka, ki ima večino v kongresu, da bodo o-stali na strani predsednika Cal-lesa in ga podpirali v forsiranju nove naredbe, po kateri se preganja katoličane. Cerkve so še vedno prenapolnjene; zadnje dni hočejo verniki kar največ mogoče prebiti po cerkvah, kamor se zateka vsak katoličan, ki išče tolažbe. Poročilo pravi, da je vlada izdala ukaz na vodstvo, zveznih čet, da morajo ostati v svojih barakah in biti za vsak slučaj Pripravljene. -o- delavski voditelji nasprotujejo lloyd george-u. London, Anglija. — Angleška delavska stranka se je v zadnji splošni stavki veliko naučila, kar ji bo še pozneje koristilo. Naučila se je tudi, da ni vsakemu za verjeti, ki prav veliko govori. To znanje ji bo baš sedaj prav prišlo, ko se bo vršila letna konferenca stranke. Holborn se imenuje neka skupina v stranki, ki izjavlja, da bo njen boj na konferenci neizprosen proti bivšemu premieru Lloyd George-u, voditelju angleških liberalcev. Na-sprotstvo proti Lloyd George-u je največ nastalo radi gibanja za spojitev liberalcev z delavsko stranko. Na čelu temu združenju bi bil Lloyd George. Poročilo pravi, da so do tega nasprotstva privedli v prvi vrsti delavski voditelji, ki se bojijo Lloydove kontrole nad njimi, ako bi prišel res na vodilno mesto, bil bi njihov "boss." -o- pretep med orožniki in vaščani; 11 mrtvih. Belgrad, Jugoslavija. — V neki vasi v Srbiji je prišlo do pretepa med vaščani in orožniki; osem kmetov in trije orožniki je bilo ubitih, 40 oseb pa ranjenih. Orožniki, ki so albanske narodnosti in zelo sirovo postopajo z domačini, so iskali v vasi nekega bolgarskega komitaša, ki se je baje skrival pri kmetih. Pri preiskavi so nastopali orožniki preveč oblastno, kar je izzvalo med kmeti ogorčenje in Je prišlo do pretepa, ki se je razvil v pravcato bitko. -o-- Naročite še danes knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," ki se dobe za $1.00 s poštnino vred knjigarne "Amer. Slovenca." PODROBNOSTI 0 KATASTROFALNEM ORKANU. Prevzv. škofu dr. A. B. Jegliču. Ob njegovem prihodu v Collinwood (Cleveland) 16. julija 1926 zvečer. Vzhodno obal je obiskal orkan, škoda je velikanska. — Italijanski tovorni parnik rešen. — Dominikanska republika zelo prizadeta. — 54 trupel našli. Jacksonville, Fla.— V začetku tega tedna je divjal nad o-brežjem v Floridi orkan, ki je prihrumel iz zapadne Indije. Veliko je napravil škode; mnogo je še manjših parnikov pogrešanih. Njih usoda ni znana. Ker pa je bilo morje silno razburkano, se sodi, da je večina potopljenih; ni upanja, da bi se bilo moštvo rešilo. Kolikor je znano, je neurje zahtevalo le dve človeški žrtvi ob obali Floride, škoda je pa cenjena na več milijonov dolai'-jev. Samo v Palm Beach je škode nad $1,000,000. Prizadeti so farmarji, večina pridelkov je uničenih; prizadeti so lastniki parnikov in ribiči, pa tudi kom-naniie, ki oskrbuielo brzojavno ift telefonsko napravo imajo veliko škode. V veliki nevarnosti je bil italijanski tovorni parnik Ansaldo San G. S. Pošiljal je signale za pomoč. Prepuščen je bil na milost razburkanega morja. Na krovu je bilo 24 mož posadke. Prestali so nekaj groznih ur. Bili so rešeni, parnik je zelo poškodovan, Nassau, Bahama otoki, je zelo prizadeto. Škoda je cenjena na $5,000,000. Hoteli ob o-brežju so razdejani; osem oseb je prišlo ob življenje. Obrežna patrulja v Fort Lauderdale, Fla., je odšla z rešilnimi čolni iskat pogrešani parnik Seminole, na katerem je 19 oseb, med temi tudi milijonar H. C. Phills. Iz Santo Domingo, Dominikanska republika, poročajo, da je otok silno trpel pred orkanom. Škoda je cenjena na 3 milijone dolarjev; veliko ljudi je brez strehe. 3 skune so se potopile v bližini Saona otoka; veliko število potnikov je prišlo ob življenje. 54 trupel je bilo najdenih. Napočil praznik, čas sprejema Pozdravljat škofa vse hiti; Večerno solnce pa objema Ves Collinwood in ga zlati. Pozdravljen bodi, naš vladika! — Iz tisoč ust in prs ori, — Slovenije cele vzor, odlika! Srce navdušenja gori. Kot svoje dni je naš Spasitelj Z učenci hodil z kraja v kraj. Tako si prišel k nam buditelj, Nas blagoslovit kot nekdaj. Tam za vasjo, tam za vodami, Kjer zbrali smo se iz dobrav; V večerni zarji za gorami Izročali smo Ti pozdrav. Izbrali vso milobo petja, Ozaljšali smo naš oltar, Nabrali rožic smo in cvetja In Ti prinesli šopek v dar. Čeprav je skromno to darilo, Kot skromen je slovenski sin, Tem lepše je pa besedilo, Ki v srcu vzbuja rož spomin . . . Se duša vnema za spomine, Ko danes prišel si med nas; Pozdrav prinesel z domovine V ljubezni starček sivolas. Slovenija nam roke podaja V veri skupno tu sedaj, Nas vera druži, veže, spaja — Nam bo svetinja vekomaj! Ne bo Slovenija še zginela, Živela vedno Slave vez, Dokler bo tacih mož imela, Kot si Ti škof, slovenski knez! In koder je slovenska zemlja, Povsod Ti kliče narod vnet. Naj Bog Te čuva, naj Te spremlja, Naj Bog Te živi mnogo let! —Ernest Terpin. KRIŽEM SVETA. »ffi^HH^fr^ ^ •$< 4, tf, ^ jf ^ ^ jffc jf, ^ POINCAREJEV NAČRT ZA REŠITEV KRIZE. francozi obsojajo pro-tiameriške demonstra-cije. Chicago, 111. — Tukajšnji francoski konzul Charles de Fontnovelle, je po naročilu svoje vlade izjavil, da so bile zadnje demonstracije proti Ameri-kancem le delo nekaterih; v splošnem se vsako proti-ameri-ško gibanje v Franciji obsoja. Tudi večina listov v Franciji obžaluje, da je prišlo do tega in se zgraža nad zapeljivci ljudstva. drzen rop; plen $65,000. Salisbury, Mass. — Roparji so vdrli v poštni voz na postaji Salisbury Point in odnesli denarja v znesku $65,000. Za tatovi ni sledu. Premier Poincare zahteva, da se vsi njegovi načrti sprejmejo. — Novim davkom nasprotujejo tudi radikali. Pariz, Francija. — Poincare, francoski premier, že takoj v začetku reševanja težke naloge, rešiti deželo finančnega poloma, preživlja težke čase. Od vseh strani mu nasprotujejo, ne samo komunisti in socijalisti, njegovi največji nasprotniki, temveč tudi radikali. Poincare je pa mož, ki pravi — tako kakor jaz hočem ali pa nič. Dal je razumeti, ako niso njegovi načrti za rešitev'krize' sprejemljivi, je bolje, da se ga odstavi in se mu da nezaupnico. Poincare namerava davčni vijak še bolj priviti, pa tudi zvišati pristojbino na železnicah za 15 odst., tako na osebni kakor blagovni promet. To pa je izzvalo velik odpor, ki bo naj-brže zopet privedel do nove kabinetne krize, katerih je že dežela navajena. Glede razpravljanja o ratificiranju dolgovnega pakta z Anglijo in Ameriko, pravi Poincare, da je še dovolj časa do jeseni. -o- ROJSTNI DAN MUSSOLINIJA Rim, Italija. — V četrtek je obhajal italijanski diktator Benito Mussolini svoj 43. rojstni dan. Mussolini je najmlajši, pa tudi najsilnejši izmed vseh vladarjev v Evropi. Njegov rojstni dan pa ni bil dan radosti, temveč žalosti, kajti njegova hčerka, Edda, je nevarno zbolela. Bolezen si je nakopala, ko se je nahajala v malem mestu Forli, kjer je bila na počitnicah. -o- PANAMA ZAVEZNICA STRI-CA SAMA. Panama. —• S tem, da se je podpisala med Zed. državami in Panamo trgovinska pogodba, se je ..mala republika zavezala pomagati Stricu Samu braniti prekop, ako bi razmere tako zahtevale. Tudi bo vsak even-tuelni sovražnik Amerike obenem sovražnik Paname. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" NOVA VOJNA V MAROKO SE ZAČENJA. Francija in Španija zopet pripravljeni, da udarita na u- porne Rifijance--Bojne la- dije prispele v bližino Te-iuana. Gibraltar. — Že nekaj časa sem je bilo opažati novo uporniško gibanje v Maroku. Pod novim vodstvom nameravajo zopet Rifijanci obnoviti boj za svobodo. To gibanje pa seveda ni ostalo prikrito Špancem in ne Francozom. Pripravili so se, in bojne ladije, ki so počivale v Čeuta, so odplule proti Rio Martin, v bližini Tetuana, kamor so prispele v petek. Ne bo dolgo, ko bomo slišali vest, da se je klanje že pričelo. Francosko - špansko ofenzivo bo vodil poveljnik v Cepta, general Herenguer. -o- SVETILKA POVZROČILA OGENJ; GOSPODARSKO POSLOPJE UNIČENO. Rockford, 111. — Frank Ro-senstiel, farmar, je spravljal seno v temi, pri delu mu je svetila laterna, ki pa se prekucne, seno se vname; naenkrat je bilo vse v plamenu. Rosenstiel si je komaj rešil svoje življenje. Gospodarsko poslopje in seno je uničeno. -O-r- DEČEK SE JE ZADUŠIL V ŽITU. I Springfield, 111. — Earl Watson iz McCartey, star 12 let, je padel v veliko posodo, ki je bila napolnjena z žitom. Ker ni bilo nikogar blizu, se je deček v žitu zadušil. Nesreča že je zgodila v Roy žitnici. Širite "amer. slovenca" London, Anglija. — Federacija angleških premogarjev, se obrača na ameriške strokovne unije za pomoč. V kratkem pride v Ameriko delegacija, ki bo potovala po celi Ameriki, člani bbdo gostje ameriške delavske federacije. — Nassau, Bahamas. — Po najnovejših vesteh posnemamo, da je tukaj prišlo vsled vremenske katastrofe do 200 oseb ob življenje, nad $8,000,-000 je cenjena škoda. Okrog 150 malih člonov še pogrešajo. — Washington, D. C. — Dolgo se je odlašalo s trgovinsko pogodbo med Zed. državami in Panamo, konečno je pa vendar le prišlo do tega, da se je podpisala. — Berlin, Nemčija. — Nemčija je veliko na boljšem, odkar vlada premogarska kriza v Angliji. Vsak mesec zapusti nemška pristanišča do 35 tovornih ladij, naloženih s premogom. — Kingston, Jamaica. — Prvotno se je poročalo, da so se. tukaj uprli jetniki splošne jet-nišnice. Upor se je zadušil, ne da bi se prelivala kri, kar pa ne odgovarja resnici. Policija je bila primorana poslužiti se orožja, kajti jetniki so napadli paznike. Večje število je bilo ranjenih, predno se je vzpostavil red. — Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Bolgarija, v katerem se zanikuje, da bi iskal bolgarski kralj Boris neveste, na potovanju se le nahaja za razvedrilo. Krožile so že vesti, da se je poročil in zopet, da se je zaročil, ki pa so bile le izmišljene. — Pariz, Francija. — Ameriški poslanik v Parizu Myron T tj JfcMKB aSIMpMMBMWBMiiB iicinM ; sredo vkrcati na parnik Majestic, da bi se vrnil v Ameriko. Ker pa tega ne dopuščajo sedanje razmere, ki vladajo -/Franciji, se je premislil in ostane še nekaj časa, da se stališče izboljša, kar upa, da se bo, pod vodstvom Poincareja. — Murphysboro, 111. — William Lawrence, voznik truka, je padel tako nesrečno pod vozilo, da mu je kolo zdrobilo prsni koš. Bil je na mestu mrtev. — Pressley Hunt, star 25 let, se je vozil z avtom, ki se je pa prekucnil. Zadobil je tako hude poškodbe, da je istim podlegel. — Milwaukee, Wis. — To sezono bo v državi Wisconsin osemdeset razstav, na katerih bo razstavljeno delo industrije. — Cairo, 111.—Ernest White-house, star 20 let, je stal v čolnu in zajemal vodo, pri tem pa je zgubil ravnotežje in padel, — potegnili so iz reke mrtvega. — Evansville, Ind. — V Ohio reki sta se kopali dve mladenki in en moški, deroča voda je pa vse tri odnesla in so utonili. Trupla so pozneje privlekli na suho. — Brest, Francija. — V tukajšnje pristanišče sta prispeli dve italijanski križarki. Župan mesta je pa socijalist. Naznanil je poveljnikoma križark, da on ne sprejme v mesto častnike diktatorja Mussolinija. — London, Anglija. -— Semkaj je prišlo poročilo, da sta dva letala, ki sta krožila nad Soesterberg letalnem polju v Hagu na Holandskem, skupaj trčila. Eden letalcev je prišel ob življenje. Oba letala sta popolnoma razbita. — Chicago, 111. — Mrs. Harriet Harrison, stara 48. let, je v Auditorium hotelu padla iz šestega nadstropja v predor, kjer vozi vspenjača. Bila je na mestu mrtva. Ponesrečenka je bila iz Galesburg, 111. S soprogom sta nameravala v kratkem oditi na potovanje po Evropi. Iz neodrešene domovine. L—PUM Ofe PRIMORSKO LJUDSTVO SIL NO PRIZADETO PO POPLAVI IN TOČI. — POLJA S O UNIČENA. — ŽIVINO IZ HLEVOV SO MORALI GNATI V BREGOVE. — DRU-GE ZANIMIVE VESTI. Huda ura na Vipavskem. Primorsko ljudstvo je naravnost obupano; med njim vlada prepričanje, da ga čakajo še težji dnevi. Tolažbe ni od nikoder, ako izvzamemo besedo, ki še prihaja s prižnice, a še to bi mu radi vzeli. Političnih preganjanj se ne boji več; nimajo mu ničesar vteČ vzeti, otopelo je že pod strašnim pritiskom vsega državnega aparata, razočarano po tolikih obljubah. Boji se še samo enega, ki je v resnici strašno, to je glad, pravi glad. Obljube o vojni odškodnini so spravile pol dežele na rob propada ; pridelki Primorske v Italiji ne gredo, vino nima cene in še tega bo malo. Vreme je pre-deževno, trta v močnih zemljah je zaostala, grozdje se je osulo, turščica iijia preveč vode, seno ravno tako. Tem splošnim predznakom slabe Jetine so se pridružila te dni še neurja. Velik del Brd je že itak uničila toča; obiskala je na to zgornjo Vipavo, naravnost strašna nesreča je zadela vasi Ozeljan, Šempas, Osek in Črniče. Nad Šempasom se je utrgal oblak; kakor bi tre-jnil so bila vsa bližnja polja in ivasi pod vodo. V nekaterih kra-jjih so morali ljudje gnati živi-ino iz hlevov v bregove. Z ob-jronkov Čavna je drla voda z 'neznansko silo, ruvala je trte in drevje in jih nosila s seboj 'na polje. Polja so pokrita z blatom in gramozom, ki ga je voda nanesla v velikanskih množinah. Nekemu kmetu je odvzela ^'oda trte in vso zemljo iz vinograda na bregu na spodaj ležeče polje. Ob pogledu na goli in , do čeri izprani breg, kjer je prej zelenela trta, na polje, polno blata in kamenja, je pričel ubogi kmet glasno jokati. Dež in vihar sta odnesla tudi vse seno; ker je ravno čas košnje, gre -za ogromne množine sena. Kar je nepokošenega, je vse zablateno. Lijak in vsi potoki so udrli čez bregove. Ljudstvo je vse zmedeno in si ne more pomagati. Obrnilo se je na poslanca Besednjaka, naj posreduje pri vladi za podpoi-o. S to pa je v Italiji težko, ker ni zakona, ki bi jo predvideval. In ljudi, ki bi radi šli med to ljudstvo, ga bodrili in tolažili v teh strašnih dnevih, proglašajo brezvestni napetneži in tudi o-ficielni krogi za politik ante in zgagarje! Ubogi narod, ki si ostal brez klicarja boljše bodočnosti ! relo že v dušah njihovih prednikov, kajti ves Kvas je bil po sodbi gospode okoli omenjenega društva italijanski, ali "Austria maledetta" ga je poslovenila . . . -o--' Velik požar v Trstu. Trst, 7. julija. — Davi ob 7. je izbruhnil požar v prosti luki. V hangarju št 7 je uničil šest vagonov najfinejšega čaja in 2 vagona igrač. Blago je bilo shranjeno na račun spedicijske družbe "Adriatica" in je bilo zavarovano. Požar so pogasili ognjegasci in vojaški oddelki. Celokupna škoda znaša 3 in pol milijona lir. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. --o- Mussolini je že parkrat obljubil, da poseti Trst, pa vselej je izostal tako pričakovani obisk voditelja fašizma. Sedaj razpravljajo italijanski listi o krizi mestnega sveta, sem in tja letijo očitanja in "Piccolo" govori o osamljenosti in, pozabljenosti, v katero je zašel Trst. Da Mussolini še doslej ni prišel v Trst, za to je treba iskati^ vzrokov v osebnih sporih, katerih je polno v Trstu in ki prinašajo mestu vedno večjo škodo. Tržaški Italijani so odrešeni, toda hočejo ostati pri svoji stari tržaški veljavnosti in se bore proti onemu itali-janstvu, s katerim jih hoče 0-blagodariti podtajnik Ricci. — Mestni zastop mora biti prežet čisto fašistovskih principov in potem se mora ves Trst italijansko preličiti, kakor zahteva njegova misija. Bojev bo še dovolj. Po šolah na Krasu je pritrjenih na zid polno razglednih slik, ki predstavljajo razne prizore iz zgodovine, u-metnost in veličino Italije, da se jih slovenski otroci nagledajo in se naučijo ogrevati se za novo domovino. Te tabele preskrbuje društvo "Dante Alighie-ri," katero je sedaj razposlalo po šolah še knjižnico, da bo tudi ta prispevala k poitalijanče-vanju slovanske dece. Pri društvu "Dante Alighieri" pravijo, da se ima vzbuditi v otrocih čustvo do Italije, katero je ža- V globok jarek je padel na Sv. Katarini posestnik Josip Godnič iz Kromberga. Obračal je seno in pri tem se je bližal prepadu. Utrgala se je skala ob prepadu in Godnic je padel ter obležal težko poškodovan. Potegnili so ga iz globine in odpeljali v goriško bolnico, kjer je umrl. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. Vaša denarna pošiljate? bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poalužite naSe banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din__I MS 1.000 - _I 18.60 2,500 H _1 5.000 ..................» 92.00 10.000 u ---|183.00 * 100 lir ......i.......................$ 4.0S * 200 lir .............................$ 7.75 500 lir .............'.................$18.50 1000 lir ..............................$35.75 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vraču* nana. Zaradi nestalnosd cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Izvršujejo po poitl al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit« ha: ) ZAKRAJSEK £ CESARK 435 W. 42od ST., NEW YORK, K. *, AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Smi venec Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slo-v Ameriki. [venian newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day, and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1S49 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. 'Phone: Canal 0098. Naročnina: Subscriptions: Za. cclo leto .......................................$5.00 'or one year ......................................$5.00 Za„ poi,.kta -.....................................2-50 half a year.................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: ' Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ................................... 6.00 For one year .................................. 6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 For lralf a year..........................3.00 """'........................„.........."'" .... . .............................. ■ .........1 I POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plač,m. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.' '"*"""................................ ■ ..................—.....................................................a................ Kako se postopa s katoličani v Meliiki? (Konec.) Tako j« Mehika zašla na popolni brezverskl tir. -Svobodomiselci in boljševiški- radikali zlorabijo konstitucijo in državno politično moč. Vse pobero, vsako drobtinico proti cerkvi in duhovščini. Svobodomiselci so enaki v vseh deželah in državah. Me-hikanski svobodomiselci so se pripravljali na ta pogon že več let. Na račun katoliške brezbrižnosti so prišle v veljavo dra-konične protiverske postave. Svobodomiselci so bili neprestano na delu, katoličani so spali in bili mnenja, da onih naravnih pravic, da bi človek ne smel verovati, kar bi hotel in izvrševati svojih verskih dolžnosti na način, kakor mu to predpisuje njegova vera, ne bo nikdar nihče kratil. Pa kako so se motili. Sovražniki katoličanov so Vfce to lepo spravili v veljavo in sedaj, ko so na krmilu, izvršujejo nad katoličani in katoliško cerkvijo te postave v vsem brutalnem obsegu, ki si jih more človek misliti. To, kar se sedaj dogaja v Mehiki, bi se istotako dogajalo v vsaki drugi deželi, ako bi dobili vlado v svojo pest taki proti-verski nestrpneži, kot so v Mehiki. V Združenih državah se je že kolikokrat pripravljalo napade na liajnaravnejše pravice katoličanov. Samo spomnite se: nazaj par let, kako so naši nasprotniki delali proti katoliškim šolam v državi Michigan, potem v državi Oregon in že tudi drugod. Ko bf njih predloge pri volitvah prodrle skozi, bi začeli zapirati šole, kakor jih sedaj v Mehiki. Zato je veleva!« o,-.da so. katoličani neprestano na stražiN za sVoje pravice. Sovražniki pridejo na plan z malimi zahtevami, ali ko jim pokaže narod prst, zagrabijo spi celo roko. Mehiki to ostudno preganjanje katoliške cerkve in kato-Ifčahov nred svetbm ne dela gostil pa« na mnogo škoduje na ugledu. Vsak količkaj strpen človek se s studom obrača proč od takega naroda, ki podivja v taki divji nestrpnosti. To je znamenje, da tak narod ni zrel vladati sam sebe pošteno in pravično. Skrajno fanatični so taki ljudje, ki niti nedolžnih šol, zavodov, niti bolnišnic, ne more trpeti ne videti, ako so iste lca-toliš.ke. Kaj takega so zmožni res le satansko navdahnjeni ljudje. Mehika bo kmalu bridko občutila na lastni koži. V nobeni drugi deželi ni toliko oblast prezirajočih ljudi kot ravno v Mehiki. Brez katoliških šol in verskega pouka bo to hitro naraščalo. Tisti, ki so se poslužili teh skrajno krivičnih sredstev proti katoliški cerkvi, bodo doživeli, kako se bodo drugi še s skrajnejšimi sredstvi vrgli na nje. To bo prišlo prej ali slej in svet si naj to zapomni. Tiste, ki bodo to izvršili proti njim, bodo sedanji voditelji v državi sami vzgojili z brezbožno vzgojo. Značilno je tudi, kako mehikanskim svobodomiseleem pritrjujejo svobodomiselci v ostalih deželah. To seveda samo zakrknjeni svobodomiselci tiste kategorije, ki imajo polna usta svobode in se bahajo z njo, kakor berači z ušm-i, a katoličanom ne privoščijo niti drobec tiste svobode, s katero se sami toliko bahajo. Katoličane bi radi utopili v žlici vode, samo če bi se dalo. Med te kajpada spada tudi slovenski svobodomiselni Don Kišot Zvonko in pa rdeči oca Zafrknik. Ko bi bilo dano tema-dvema to, kar je mehikanskim svobodomiseleem, bi se reveža komaj napila veselja, in kako bi se naslajala ob preganjanju cerkve in katoličanov. Žalostno je, kam ljudi privede protiverski fanatizem. Ko bi bila katoliška cerkev, njene šole, zavodi, sirotišnice in bolnišnice res škodljive državi ali narodu in bi to dokazali s tehtnimi dokazi, bi človek rekel, prav imajo. Ali, ko vendar vidimo na lastne oči, da je katoliška vera v vsaki državi največja pomočnica pri vzdrževanju morale, poštenosti in udanosti, pa jo kljub temu preganjajo, je pa to več kot krivično in naravnost bedasto. Kaj takega so v stanu le sfanatizirani — ne pa pošteni in pravicoljubni ljudje. Zn katoličane ostalega sveta je pa to ena skušnja več, ki jasno govori in kliče: katoličani vseh dežela, bodite pozorni, kaj vaši nasprotniki delajo. Imejte odprte oči in bodite modri kot golobje. Zakaj nasprotnikom katoliške cerkve ni nikoli za zaupati, pa naj bodo še tako sladki v svojih besedah. Bodimo čuječi v javnem in privatnem življenju za svoje pravice. Nobenemu nočemo krivice, pa tudi ne pustimo, da bi jo nam kdo delal.—n. PIKNIK! Chicago, 111. Kam pa gremo to nedeljo? I nu, saj že znate, da dopoldne gremo v Lemont, popoldne pa, nazaj grede, se pa vsi ustavimo pri John Vidmarju v. Willow Springs, kjer ima društvo sv. Alojzija št. 47 KSKJ. svoj Piknik. Igrala bo Račič-Foysova godba, pa tudi za suha grla in prazne želodce bo izvrstno preskrbljeno. Zatorej ne pozabite jna Willow Springs to nedeljo! , Vas uljudno vabi Veselični odbor. , --o- PIKNIK IN BAZAR V COLIINWOODU. Collinwood, O. Pri tej priliki želim obrniti pozornost rojakov na veliki piknik, ki ga priredi društvi K.O.F. Marije Pomagaj št. 164, in sicer dne 1. avgusta na Pin-tarjevih farmah. Vse prijatelje narave vabimo, da na ta dan poselijo to društvo in se enkrat prav po domače zabavajo. Zlasti člane bi prosil, da ne osta-Inejo doma tistega dne. Ob tej 'priliki jih želimo tudi opomniti, naj se bolj zanimajo za svbje društvo in naj bolj redno prihajajo k sejam. Končno še javim našim rojakom, da se vrši dne 4., 5. in 6. septembra veliki bazar, ki ima namen nabrati sklad za povečanje naše cerkve. Kot vidite, ima prireditev lep namen in zato pričakujemo, da jo bo gotovo vsak tukajšnji Slovenec obiskal. ' J. M., poročevalec. -o- NOVO DRUŠTVO SLOV. DEKLET V LA SALLE. La Salle, 111. V naši naselbini je vedno kaj novega. Najnovejše, pa tudi najrazveseljivejše pa je to, da se ustanavlja novo društvo naših slovenskih deklet. Minulo nedeljo so naš Č. g. župnik o-znanili v cerkvi sv. Roka to veselo novico. Sicer še ne vemo za ime novega društva, ker to se bo določilo v nedeljo 1. avgusta. Kakor se sliši, se namerava to novo društvo priklopiti k Družbi Sv. Družine, v Joliet, 111. To se bo zgodilo v nedeljo po drugi sv. maši, v dvorani sv. Roka. Ker je v naši naselbini vse polno mladih deklet, tako sem si mislil, da je to razveseljiva vest, zlasti še, ker so že sedaj pokazale, da bodo bojevite, pravijo, da hočejo imeti največje društvo. Ne vem, kaj boste k temu rekli možje in fantje. Vsi, ki poznamo ta naša dekleta, jim iz srca častitamo in želimo veliko napredka ter božjega blagoslova. Pri tej priliki tudi prav toplo priporočam Društvo sv. Družine, ker je katoliška organizacija in na dobri podlagi. Slovenski stariši, ki imate dekleta, ki še niso v nobenem društvu, nagovorite jih, naj pridejo v nedeljo po drugi sv. maši v dvorano sv. Roka in pristopijo k novemu, društvu. Vedite, da kolikor več jih bo, toliko bolje za društvo in za člane. Pisec teh vrstic zelo priporoča tako društvo in ga pozdravlja. Poročevalec. —-O'- PASJI DNEVI IN PRIDIGA FANTA OD FARE. Chicago, III. Kuhamo se v vročini in sopari, da je jo j! Še misli so se nam skuhale in najbrž bo ta-le moj dopis danes tudi sad kuhanih misli. Pa se tolažim: Ej., fante,, tako-le se boš privadil polagoma vročini in ti potem ne bo prehudo v vicah, kjer bodo parili in kuhali tvojo grešnost angeli pravičnosti. Glej, ko bi se bil preje privadil angleščini, recimo v lepih časih študentov-stva, pa bi bil danes vesel in bi ne bil tako zelen kot si. Vidiš, v vice ne boš prišel tako zelen. Kaj ti bodo plameni in strašanski zublji ognja? Voda. Še zmenil se ne boš! Pa se ti bodo čudili tvoji kolegi v vicah, tebi in tvoji korajži, ti se boš pa lahko trkal po prsih: Ja, kdor pride iz Čikage, ta je fant. Poziv-Ijem vse šentštefanske fara-ne, naj v tem smislu udano prenašajo soparo in kadar jih obli-jejo curki pota, naj ne godrnjajo, temveč se spomnijo časti, ki jo bomo uživali pred vsemi pre-bivavci vic*. . . Da bomo imeli to čast priti v vice, pa skoraj ne dvomim, ker Čikažani smo že talce sorte ljudi, da boljše place drugim odstopimo. To .je jako dobra lastnost, seveda ne povsod, v tem oziru pa. Plači v nebesih bodo skoraj gotovo prenapolnjeni in velik dren bo tudi, pa jo borno ta cajt mahnili v vice, zaukali bomo kako kranjsko vižo, da nas bo sv. Peter slišal in vedel, kje nas ima iskati, ko pride vrsta na nas. Vedel bo sicer, da smo v vicah, pa vice so velike - to morate vedeti že iz katekizma. No ja. Kuhane misli, saj sem rekel. Zdaj pa nekaj pametnih. Sv. Štefan v altarju je postal nekako resen, kar v tri gube se mu je obraz razpotegnil. Zadnjič 5je mislil, da bo s štorkljo šlo kar tako naprej, pa se je ure-zal. Enega samega je prinesla. Sicer je fant in krepak za onih devet, pa vendar bi jih sv. Štefan raje več. Mi se pa čudimo jsv. Štefanu. On je vendar svet-jnik, pa naj sam napravi, da bo štorklja češčeje hodila. Saj je štorklja tudi poslanka božja in on je poslanec. Kako da se ne poglihata tam na onem svetu. Najbrže je Bog tako hotel in če pride Bog v štih, takrat se pa vse neha, tudi volja Šent Štefana. Tako bo, da. Fant, ki ga je štorklja prinesla, je sin Mr. Georgea Husiča in njegove žen-ke Neže. Kumovala sta mu pa Math in Ivana Kralj. Bog jih živi, najbolj novorojenčka. t Potem moram prositi odpuščanja Medjimurce Mr. Neče-merja z gospo soprogo, bivšo Mary Hazič, ker sem jih proglasil v zadnjem poročilu za Prekmurce, k,ar pa niso in tem potom slovesno popravljam pomoto. Prišel je glas do mojih častitih ušes, da sta užaljena in z njim vsi Medjimurci. Pa to-le na uho vsem: mene so časih imeli za Prekmurca, kar seveda nisem, ne po govorici, ne po lici, a sem bil vedno ponosen, če me je kdo imel za Prekmurca. Kaj je Prekmurec? Ko-rajžen, veder človek. Ne more se sicer pobahati z bogastvom, ne denarjem, a lahko pokaže bogastvo, veliko bogastvo duše in duha, vere in razuma, narodnosti in domovinske ljubezni, ki žrtvuje če ta treba, vse za vero in dom. In takega človeka me naj bo sram? Ni me bilo in me ne bo. Blagoslovi jih Bog in o-hrani tako čile vse: Prekmurce, Medjimurce in Prleke, brate po | domovini in po Kristusu, učeni-ku ljubezni in krščanske za-stopnosti. Amen. Fant od fare. gi dan je pa malo manjkalo, da nas ni zeblo, kar pa seveda ni (^olgo trajalo — vročina je zopet prišla na svoj račun. Pa naj si že bo vreme tako ali tako, vedno imamo dovolj ^abave in piknikov, ki se vrstijo eden za drugim. Kdo bi si pa tudi ne zaželel iti venkaj na prosto v vročih dneh, kjer se pod senco dreves vživa krasoto božje narave. Med vsemi kraji, kamor hodimo na piknike ali sploh na zabave na prostem, nam so pa najbolj priljubljeno naše ameriško Brezje. V nedeljo, dne 1. avgusta, dan, ki je od našega sv. očeta zapovedan za molitve za naše katoliške preganjane brate v Mehiki — na ta dan bo blagoslovljenje doma slovensko - hrvatskih šolskih sester" na "Mount Assisi." Kadar še se je kaj priredilo na naših ameriških Brezjah, vedno je bilo vse polno ljudi. Gotovo bo tudi tako na ta vele-pomembni dan. Naše častite šolske sestre, katerim dajemo naše najdražje, našo mladež v njih oskrbo in vzgojo, kako bodo vzradoščene, ko bodo videle, koliko nas je, ki vpoštevamo njih trdo delo — plemenito delo — vzgojo otrok. Tam na gričku, imenovanem Asisi, ko bo enkrat opravilo gotovo, bomo "kero rekli," vrezali jo prav po domače, da se bo slišalo daleč naokoli. Na društvenem polju smo v Chicagi zelo aktivni. Naša vrla Družba sv. Mohorja je zadnje čase veliko napredovala, pa še vedno njeni zvesti člani naska-kujejo postojanke, katere še niso zavzete in pridobivajo novih članov. Želimo jim obilo sreče — vse za napredek katoliških- društev. Nesreča tudi pri nas ne počiva. Kakor je že bilo poročano, je zadnjo nedeljo dopoldan v Leavitt garaži na 2226-30 So. Leavitt cesti, zadobil težke poškodbe mladenič, Anton Bogo-lin, sin znane spoštovane Bogo-linove družine. Anton je sona-jemnik omcnjeire-gwn&e. Pri delu se je vnel plin. Antona je objel plamen, zadobil je strašne opekline po obrazujin zgornjem delu života. Prepeljan je bil v West Side bolnišnico. Sicer je upanje, da okreva, trpi pa strašne bolečine. Marljivemu mladeniču, ki je bil vedno le med dobrimi, želimo, da bi kirmlo okreval. Po zadnjih vesteh posnemamo, da se mu zdravje obrača na bolje in je izven nevarnosti. Mr. Martin Kremesec se je preselil v svoj krasni novi dom, ki ga je postavil na 22nd Place. Blagemu možu, ki je veliko že storil za napredek katoliškega časopisjd, za napredek fare, in je vnet delavec na društvenem polju katoliških društev, želimo, da bi v krogu svojih domačih preživel v novem domu dolgo vrsto let. Mr. Leo Mladič, bivši zastopnik Amer. Slovenca in drugih katoliških listov, se je tudi že preselil v novo hišo na 22. cesto, katero je* kupil od zidarskega'mojstra Mr. Balistika. V tej hiši je krasen lokal za trgovino. Tako se gibljejo naši rojaki v chicaški naselbini na vse mogoče načine, vsak si pomaga na bolje. Poročevalec. 3flGM Na Cortlandtu zahtevajo zopet pojasnil in dokazov, kdaj je Zgaga potoval med nebom/in zemljo iz newyorške dvorane. Ponovno pribijamo na tem mestu, da odkar je nam sporočil naš prijatelj, da se je tedaj Zgaga šele drugi dan iztreznil in da Zgagatov spomin takrat ni .bil v obratu, da je to Zgagi nemogoče dokazati. Kaj pomaga, če mu pokličemo ves New York na pričo, 'in če vsi potrdijo, da je res tako kot smo pisali, bo Zgaga rekel: Bratje, jaz se tega ne spominjam, in revež se res ne, ker je prišel k sebi in se iztreznil šele drugo jutro. * * * Pri SaA-sarjevih nimajo nobenega tako v želodcu, kakor n. pr. Mr. Grdinata. Ker je Mr. Grdina pogrebnik in je baje vodil tudi nekake pogrebne slav-nosti pri pokopu bivšega glasila neke jednote, je zdaj do smrti zapisan v črne bukve Saksarjevih liberalcev. Vse kar leze in hodi, vse, kar je v stanu gibati z jezikom v Saksarjevi ropotarnici, zdaj venomer zabavlja in laže čez Mr. Grdinata. Gospodje na Cortlandtu si to reč vse preveč gonijo k srcu. Ce bodo še naprej tako reč počeli, bodo doživeli kmalu še ko-nečni pogreb, ki se bo pa vršil na Cortlandtu. II; !i: V Mehiki pišejo, da se bo, vse ^organizirano delavstvo obrnilo proti duhovščini in cerkvi. To je največja laž. Kak rdečkar, ki slučajno načeluje organizaciji, tako govori. To je ravno tako, kakor kadar govori naš rdeči Zafrknik, da je vsa Narodna Jednota proti veri in cerkvi, a v resnici je le on sam in par mandeljcev v njegovem u-redništvu, pa še ti morda zato, ltor jim kruhek tak« 'dlkfcii-c*. Kakor naš Zafrknik nikdar ne govori v imenu članstva, kadar govori in piše proti veri, tako tudi Calles ne, ne kak delavski voditelj v Mehiki. * * * V nekem mcfstu v Mehiki se je poj-očalo včeraj, da je ustrelil ne^ki župan duhovnika. Kaj so bile posledice? Ljudstvo je navalilo na župana in ga obesilo. Ta neljubi incident jasno pokazuje, kaj ljudstvo misli. Stvar se je začela šele razvijati. Calles je začel in najprvi govoril. A zadnjo besedo bo spregovorilo ljudstvo. Nad omenjenim županom je že spregovorilo, pa bo govorilo ^ še bol j odločno, ako bo potreba. Ne Calles, ne vlada ne podpirata cerkve in duhovščine, pač pa ljudstvo. In to bo govorilo ! Nikjer drugje bi ne bilo mogoče na račun članstva in na račun jednote uganjati take u-mazananje, kakor pri narodni jednoti. Tu pa izdajajo socialisti list na račun članstva, da z njim vero napadajo in duhovščino. Drugje bi rekli, ako Zafrknik hoče vero napadati, naj gre in ustanovi svoj lastni list in naj to vrši v svojem lastnem imenu, ne pa v jednotinem. WAUKEGANCANJE PRIREDIJO PIKNIK V KORIST ŠOLE. Waukegan, 111. Tudi mi v naši naselbini ne počivamo, gibljemo se, da je veselje. V prvi vrsti pridejo sedaj v poletnem času v pošte v zabave na prostem. Eno takih zabav— piknik, priredimo žup-ljani cerkve Matere Božje, in sicer na Mr. John Mazinatovi farmi. Ta prostor ni daleč od .mesta, tja se pride lahko peš, ip« tudi kdor isfiš avtomobil, se |lahko tja potegne, imeli pa bo-jino tudi najete mašine, s kate-: rimi se boste lahko peljali na 'omenjeno farmo. Ti avtomobili bodo vozili od slovenske cerkve naravnost na mesto, kjer se bo vršila zabava. Rojaki in rojakinje, čisti dobiček je namenjen v korist naše nove slovenske šole in dvorane. Vsled tega najuljudneje vabimo vse naše rojake in rojakinje, da se piknika udeleže. Cim več nas bo, tim večji bo uspeh in tem bolje se bomo zabavali. Naprej pa povemo, da bo ta piknik nekaj posebnega, vsakemu bo poineje žal, kdor se ga ne bo udeležil. Toraj, komur .je le količkaj mar napredek župnije, naj se udeleži in pripelje svoje prijatelje. Ker je vse delo v dobrih rokah pripravljalnega odbora, bo za lačne in žejne in sploh kar je potreba, izborno preskrbljeno, naj ne manjka nikogar. Za veliko udeležbo Cerkveni odbor, -o- VELIKA SLAVNOST NA GRIČKU ASSISI V LEMONTU Chicago, 111. Tudi iz nas v Chicagi se- norčuje vreme. Prejšni teden smo imeli neki dan 96 stopinj, dru- MLADI KAREL. "Poslušaj, mo;j dragec, ne moreš razumeti, da jaz tebe morem vedno in nepopisno ljubiti, kakor sem te vedno, tudi če pri tem imam še koga drugega rada? Poglej, če bi jaz imela dva otroka, bi jaz morala ja vendar oba ljubiti, — to bi lahko razumel, ali ne?" Karel je povesil glavo. "Tudi moraš vedeti, da je za mene pusto in dolgčas, ko si ti v šoli." Skoraj v strahu jo je sin opazoval'in Zdelo se je, da se pripravlja na odgovor. Po kratki pavzi se razjunači in pravi: "Mati'* zakaj si pa poročila očdta, katerega sedaj nočeš ljubiti?" Mati se je pri tem stresla in se odmaknila nazaj pri1 tem nepričakovanem vpraša- nju in hotela se je odmakniti od svojega o-troka, toda otrok jo je vprašajoč gledal, da je morala odgovoriti. "Jaz sem očeta ljubila, celo prav srčno-ljubila, toda po kratkem času ni hotel več za mene in tudi za tebe ne in to zadnje je bilo zame najhujše; če bi bil svojega otroka le nekoliko ljubil, potem bi mu jaz vse odpustila." Dečku se je začelo jasniti in skoraj od samega veselja bi bil zaklical. "Toda, sedaj me ljubi, mati; in tebe tudi. Jaz sem pač opazil, ko je po tebi izpraše-val!" "Kaj pa to pomeni! Kaj.govoriš? Kako prideš do tega?" je zavpila vsa iznena-dena. "Jaz sem bil danes popoldne pj^očetu; ker me je bil zopet povabil, sem danes, šel v mesto." "In to mi poveš šele sedaj! Došedaj nisi hotel tja iti?" "Jaz tudi danes ?ie bi šel. Toda—." Karel se je bbotavljal, ni hotel nič reči, kar bi mater žalilo, — "oče mi je pisal, on hrepeni po meni in jaz sem šel tja." "Ne da bi mi kaj povedal!" "Jaz ti vendar nisem mogel, mati. Maks je bil vendar pri, tebi." Sedaj je čutila pri srcu neko očitanje od štrani sina in se spomnila, da. ves čas v odsotnosti sina se niti zmislila ni za njega, pogovarjala sta se namreč zelo yažne stvari z Maksom celo popoldne. Zopet se je vsedla in potegnila ga k sebi in mu rekla: "Sedaj mi pa pripoveduj, ljubi otrok, kako si. dobil očeta in kaj ti je povedal?" Karel je pripovedoval, kako se je oče predrugačil, kako je na njega vedno mislil; vse ga je zanimalo, in kako je bil ganjen, ko se je pogovor obrnil na mater: "Gotovo, mati, on naju v resnici oba ljubi in jaz serp mu moral obljubiti v nedeljo popoldan ga zopet obiskati!" Karel je gledal mater in pričakoval kako dobro besedo za očeta in za njega samega. Na njo je.to neugodno vplivalo in nekako mrzlo je odgovorila na to: "Jaz sicer te bom pustila v nedeljo k njemu, toda ne zaupaj preveč na to trenutno ljubezen.' On se sicer počuti nekako samega in spomnil se je šele sedaj, da ima vendar sina." Karel se je počutil nekako užaljenega in hudo mu je postajalo vsled zadnjih mater-nih besed in voščil ji je nekako trdo lahko noč. Ona ga je pritisnila k sebi, ga poljubila, toda Karel si je mislil, kakor da ne bi nič več mislila na njega. Oh! Ko bi se mogel še nekoliko poveseliti z njim! V teh mislih je Karel zaspal. Nedelja je prišla. Ura je bila tri in Karel vzame slovo, da gre k očetu. Prav na tiho ji je rekel, da bi tudi ona šla z njim. "To ne gre, ti ne razumeš tega; midva sva ločena in on je pri meni tujec!" "In-vendar je moj oče in ti si moja mati!' Žalosten glas dečka je šel materi.k «rcu. Čutila je, da je za delčka to uganka- ki tra boli, da jo ne more rešiti in ona nlu nt more pomagati in razložiti. V vsej svoji to-goti mati zavpije na to: "Ti si z njim — nič ni hotel preje skrbeti za tebe, in sedaj začel te je ljubiti! In jaz . . .?," Slavnostni sprejem prevzv. škofa dr. A. B. Jegliča v CoIImwoodu. Cleveland, O. Kakor vse druge župnije v Clevelandu, katere je doletela izredna čast, da so imele mino-le dni v svoji sredini odličnega sina Slovenije, tako je tudi naša župnija Marije Vnebovzete v Collinwoodu bila odlikovana po navzočnosti visokega gosta, mil. škofa Dr. A. B. Jegliča. Prevzv. vladika nas je pose-til v petek, IG. julija 1926. — Solnce se je že nagibalo k svojemu zatonu ter pošiljalo svoje zadnje pozdrave nam Zemljanom; neka svečana tihota je obdajala naselbino ter nam skrivnostno šepetala, da je že tukaj oni, kateremu na čast ■smo okrasili naša domovja, in katerega tako ž!eljno pričakujemo. Točno ob 7. uri zvečer so pričeli klenkati zvonovi naše cerkve ter naznanjati prihod mil. škofa. Ulice in ceste so bile okrašene z amerikanskimi zastavami, raz zvonik so plapolale tri zastave ter se objemale v lahkem vetriču v znamenje pozdrava; bila je to ameriška in papeževa zastava, kateri ste Počastili slovensko trobojnico. Tudi Slovenski Dom na Holmes Ave. je bil lepo okrašen in z njegove višine je istotako vihrala praznična zastava. Ves Collinwood je bil zbran po o-nih cestah, kjer je prišel škof ; največja gnječa je bila pri cerkvi; tam so se zbrala vrla društva s svojimi krasnimi društvenimi zastavami, med katerimi so se blesketala imena društev: Marijinega Oznanenja, Sv. Janeza Krstnika, Kras, Sv. Jožefa št. 169. Škofa je pričakovala v lepih uniformah mladinska godba Slovenskega Doma pod vodstvom kapelnika Novaka in približno 200 belo oblečene šolske mladine jo tvorilo špalir do cerkve. Ob napovedanem času se je razvila procesija od žup-nišda do cerkve. Dolga vrsta ministrantov s križem in svečami je otvorila slovesen sprevod, za tem se je vrstila duhovščina, naposled prevzvišeni vladika ljubljanski Dr. A. B. Jeglič v polnem škofijskem ornatu. Za-donela je godba, zapeli so zvonovi in zabučale so orgije, ko je stopal visoki cerkveni knez v božji hram. Cerkveni pevski zbor je intoniral veličastno "Ecce Sacerdos Magnus" in množica ljudi je vrela in napolnila cerkev do zadnjega kotička. Najveličastnejša slovesnost za našo slovensko cerkev, naj-sijajnejši trenutek za naselbino se je odigraval pred očmi navdušene množice: Sivolasi stavek obdan od spremstva svečenikov, se je bližal oltarju ; vse se je trlo, vse je hotelo I videti njega, katerega smo tako dolgo pričakovali in govorili o njem. Marsikatero srce se je ganilo, marsikatero oko se je porosilo, videč pred seboj višjega cerkvenega pastirja, kateri nas v svoji ljubeznjivosti in gorečnosti ni pozabil in nas je prišel blagoslovit še v svoji pozni starosti in kakor junak iz le-1 gende se je pojavil med nami. Po kratkih molitvah se je škof obrnil proti ljudstvu ter ga zahvalil za sprejem, nato pa pričel lep nagovor, katerega je naslovil z vprašanjem "Kam : greš?" Na to vprašanje, je vladika z dokazi pojasnil, mora vsak pravoveren kristjan dati točen in jasen odgovor. — Temu je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Pevci ha koru so še izvajali zelo prikladno pesem: "Ena zvezda prikazala," potem se je uvrstil zopet slavnoSt- Iju. Prijazni starček se nam je 1 hipoma tako priljubil, da bi ga 1 bili radi dolgo poslušali, toda £ bila je že pozna ura. Sklepni i govor je pa imel mariborski i profesor Rev. Dr. Bogovič, v 1 katerem je pojasnil, da se naša > domovina ne razločuje več iz j nekdanje Kranjske, Štajerske, j Prekmurske, Koroške itd., tem- ] več, da obstoja le enotna Slove- i nija. Primerjal je škofa Jegliča < slavnemu škofu Slomšeku, ka- (i teri je umrl pred GOtimi leti in j) neizmerno koristil slovenskemu (5 narodu s tem, da je vcepil v Slo- ^ < vence, posebno pa v, štajerske (' rojake, tako ljubezen do domo- £ vine, da so isti prenašali do iz- ] vojevanega boja vsa nasilja in' 1 krutosti nemških preganjalcev. 3 Za vzgled nam je postavil vzor-' J no občino St. IIj v Slov. gorica}:, £ kjer je bil boj za to narodno 1 postojanko najhujši. Sklenil je 1 svoj krasni govor z besedami: i "Kakor bi vi, amer. Slovenci, i radi videli, da bi ostal škof Jeg-j1 lič med vami, tako in še več ga . potrebuje Slovenija, kjer se bi- J je boj med vero in njenimi na- 1 sprotniki." Dolgotrajno ploskanje je sledilo govorniku v zahvalo in sli- ■ šali so se klici "Zivio Slovenija!" — "Živio škof Jeglič! — "Živio Dr. Bogovič!" Cerkveni pevski zbor je za- i pel kot zadnjo točko programa prekrasno pesem: "Nazaj v planinski raj!" Pevci in pevke so s pevovodjem Mr. Rakarjem tako krasno izvajali celo pesem, da je bil škof zelo vzrado-ščen in je svojo radost tudi pokazal s tem, daje zelo pohyalil Mr. Rakarja in celi zbor. Tako se je ta slavnostni sprejem končal v veliko zadoščenje cele naselbine. Obisk škofov bo pa ostal v trajnem spominu vsim, ki so imeli priliko ga videti in slišati njegove očetovske besede. V nedeljo, 18. julija je imel prevzv. škof Dr. Jeglič v Collinwoodu na prostem pontifikalno sv. mašo. Oltar je bil zelo lepo narejen na prostem in bogato ozaljšan. Največ zasluge za to delo gre Mr. Mivšeku in Mr. Kogovšeku. Oltar so pa ozalj-šale čč. šolske sestre uršulinke. Pontifikalna maša se je pričela ob pol 11. uri. V svečanem sprevodu je prišel škof Jeglič ob lepo ubranem petju zvonov do oltarja, kjer so imela katoliška društva svoje zastave. KANADi JE ZNANO. Kanada je dežela velikih prilik. Kanada obsega 368 milijo-• nov akrov rodovitne zemlje za > farmarje, od te se pa obdeluje i samo 140 milijpnov akrov. Tudi ■ kanadskim farmarjem je po- > znano Trinerjevo grenko vino; i tudi ti so prepričani o njegovi > zanesljivosti. Prevzv. knezoškof je daroval pontifikalno sv. mašo ob asistenci Rev. Dr. Bogoviča, Rev. J. Žužeka, Rev. P. Podbregarja in domačega župnika Rev. V. Hribarja. Cerkveni zbor pod vodstvom Mr. Rakarja je izvajal krasno latinsko mašno petje. Pri tej maši se je zbrala nepregledna množica iz bližnjih in daljnih ki-ajev, po bližnjih cestah in ulicah je 'bilo vse polno ljudi, ki so se lepo in dostojno vedli. Po maši je bil blagoslov z Najsvetejšim in ob koncu zahvalna pesem. Zopet se je uvrstil sprevod in škof Jeglič, spremljan od duhovščine, se je podal iz cerkvenega prostora v župnišče. Množica se je polagoma razšla in ponesla s seboj neizbrisne spomine na velikega gina naše rojstne domovine. Želja, s katero smo hrepeneli imeti med nami nekaj časa ljubez-njivega slovenskega škofa, se nam je izpolnila in gledali smo v ljubeznjivo obličje nad pastirja, kateri je pod bremenom težkih bojev in dolgih let osivel, toda njegov duh je čil in svež, kakor nekdaj, ko smo ga videli in poslušali v naši rani mladosti. Lepi so bili dnevi, ko je bival sivolasi vladika med nami, lepi so in slovesni bili trenutki njegovega sprejema, a najlepši so skomini na škofa Jegliča, katere spomine smo ponesli v naših srcih domov in kateri, nas bodo spremljali do konca naših dni. Karol Skebe. —-o- Rojakinja), ali si že naročil knjige "Goriške Mohorjeve Družbe?" Ako ne, naroči jih takoj in pomagaj zatiranim bratom v zasedenem ozemlju! Stanejo samo $1.00 s poštnino. ni sprevod iz cerkve do župni- i šča. Zunaj cerkve ga je priča- ] kovala še tisočglava množica, i katera ni mogla v cerkev radi pomanjkanja prostora. Godba je zopet zaigrala in zastave so < se zopet uvrstile v drug spre- 'i vod, od župnišča v Slovenbki < Dom, kjer se je vršil slovesni .i sprejem škofa od celokupne ; colfinwoodske naselbine. Ob 1 straneh ceste je tvorilo ljudstvo < gost špalir ter navdušeno po- i zdravljalo mimoidočega škofa. ] Obsežna dvorana se je hipoma j1 napolnila, pa vsi niso mogli do- J biti prostora, čeravno so vsi stoje pričakovali otvoritve dnev- ( nega reda. Mnogi so se razde- J, lili po hodniku in stopnicah. —1 Na odru so zavzeli odkazane J. sedeže odlični gostje ter sprem- i; Ijevalci knezoškofa Jegliča. Na , vidnem prostoru, obrnjen proti , občinstvu se je nahajal častit-ljivi škof in na njegovi levi in desni strani so se pa nahajali sledeči gospodje: Rev. J. Žužek, katehet iz Kranja, Rev. P. Podbregar, profesor bogoslovja v Lemontu, Rev. B. J. Ponik-v#r, župnik sv. Vida, Rev. Dr. Bogovič, profesor iz Maribora, domači župnik Rev. V. Hribar, slov. odvetnik Mr. A. J. Žužek in g-1. predsednik KSKJ. Mr. A. Grdina. Med odmorom je pa prišel še drugi odličen gost, Mr. Harry L. Eastman, elevelandski mladinski sodnik, kateri se je pridružil odličnim gostom na odru, viharnb pozdravljen od zbrane množice. Pred odrom so se razvrstili pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Mr. M. E. Rakarja. Stoloravnatelj A. J. Žužek je otvoril slavnostni program, na kar je cerkveni pevski zbor izvajal pozdravno pesem "Pozdrav Savinjske doline." Nato je Mr. Žužek pozval k besedi , župnika Rev. Hribarja, kateri je z izbranimi besedami in na-. vdušeno pozdravil mil. knezo-, škofa Jegliča v imenu duhov* . ščinc. Za tem je Rev. Hribar povabil slov. odvetnika A. J. Žužeka, naj isti izrazi pozdra-t ve v imenu naselbine. Mr. Žu-r žek je pozdravil vladiko v ime-. nu collinwoodslcc naselbine in . v svojem govoru je rekel med ) drugim, da nas je doletela veli-j ka čast, ko imamo med nami i prevzv. ljubljanskega škofa in j druge odlične goste iz naše do-n movine. Domovina je tisti lepi . kraj, kjer je mnogo od navzo-. čih preživelo najlepša leta mla-t dosti; kcU>r ima vero, ima tudi _ ljubezen do domovine; in dasi . prav živimo daleč od rojstne i grude, moramo gojiti v našem i srcu ljubezen do naše lepe slo-j venske zemlje, da se vresničijo _ besede našega Finžgarja v"Ka-3 cijanarju," ko govori: 3 Naš dom je lep in rodna so mu 3 tla. e Od sivih Karavank do Cari-0 grada, Glasovi enega zvene jezika; Od morja enega do drugega In slutnja mi bodočnost lepo slika, Da duh edinosti nekoč zavlada, Da se zbudi iz spanja dolgega, Slovenija svobodna, mlada. Navzoči so burno aplavdirali' ob končanem govoru stolorav-natelja. Za tem ste prišli na oder dve belo oblečeni deklici, Miss Mary Ostanek in Miss Sophie Rejc, se približali škofu ter ga pozdravili v imenu mladine ; ob koncu pozdrava sti poklonili Dr. Jegliču krasen šopek cvetlic. Škof je bil zelo vzradoščen in ganjeno je segel malim deklicam v roke. Nato je stoloravnatelj poklical k besedi mladinskega sodnika Mr. Harry L. Eastman, kateri je med burnimi ovacijami pričel govoriti v angleškem jeziku. V svojem govoru je po-vdarjal, da je večina slučajev, s kojimi ima on kot sodnik za opraviti, radi zanemarjenih otrok, radi tega, ker so stariši izgubili vero v Boga in s tem izgubili tudi ljubezen do svojih otrok. Zel je splošno pohvalo od strani zbrane množice, ki mu je navdušeno aplavdirala. Posebno je imponiralo vsem gostom, ker sodnik Mr. Eastman ni naše vere, a se je s simpatijami podal na naš slavnostni sprejem sivolasega škofa. Nato je govoril Rev. J. Žužek iz Kranja, kateri nam je podal v jasnih slikah položaj svojcev v stari domovini.' Naslikal nam je, kako težko pričakujejo svojci od nas, da jim kaj pišemo, da se jih spomnimo v molitvi. In slednjič je rekel govornik med drugim, da nas vežejo z domovino tudi grobovi, kjer naši domači v Bogu spe. Govor Rev. J. Žužeka je slehernega ganil do srca. Občinstvo mu je gromovito ploskalo v zahvalo. Ob koncu govora Rev. J. Žužka je stoloravnatelj dal besedo možu, katerega sftao vsi nestrpno čakali, da bi slišali onega, kateri je v ljubezni in navdušenosti prišel k nam, da nas vidi zbrane v veri in edinosti. Grobna tišina je nastala po dvorani in visoki dostojanstvenik Dr. Jeglič je povzel besedo. Smehljajočim obrazom, za katerim je bila tudi globoka resnost, je zelo pohvalil nas amerikanske' Slovence, ker tako lepo napre dujemo v vsih panogah; posebno se mu je dopadlo naše petje in je ob koncu govora pevovod-jo Mr. M. E. Rakarja osebno pohvalil, da goji in uči tako lepo umetno petje. V svojem govoru je tudi rekel, da je zelo lepo, ko imamo amer. Slovenci svoje cerkve in šole, svoje duhovnike in odvetnike in celo šolske odbornike. Ali pri vsem tem, je nadaljeval, ne smemo pozabiti domovine, katera tudi nas pozabiti ne more. Ob koncu govora nam je želel najboljše uspehe in da bi se vsi še videli v sreči, ako ne na tej zemlji, pa nekoč tam gor v rajskem vese- IZ AMERIŠKIH BREZE " Porcijunkolski odpustek v _ naši samostanski cerkvi na l Brezjah v Lemontu se bo začel v nedeljo, 1. avgusta ob 2. po- _ poldne in se lahko dobi celi dan B v pondeljek. Ta dan je tudi veliko slova- — ško romanje v Lemont in bodo imeli. Slovaki svojo pobožnost ob 2., ko bodo Slovenci imeli svojo pobožnost v Mount Assisi pri slovenskih sestrah, kjer bo T blagoslov zavoda. Celo popoldne in zvečer bo s. prilika za sv. spoved. Zvečer ob 6. uri bo angleška z pridiga in angleška pobožnost. 5< V pondeljek zjutraj bodo sv. ** maše ob pol sedmih, osmih in k ob 9. bo peta sv. maša. Zvečer L ob pol osmih (letni čas) sklep- _ na pobožnost, zahvalna pesem i B in blagoslov. Samostansko predstpjaištvo. -o- Nesreča. Na postaji pri Sv. Luciji je E prišel med vagon in kamijon n; 281etni Andrej Manfreda. Že- h lezniški voz Se je nenadoma bližal in zajel in zmečkal Man- T fredo pri kamijonu. Pravijo, da 1 treba napraviti red na svetolu- * cijski postaji! --o- _ _ ! Med fašisti in komunisti c v Tržiču in okolici vlada veliko sovraštvo. V Selcih so se sprli 1 komunisti bratje Moimas in Ka-1 r-ol Furl an z miličnikom G. Moi-masom. Prerekali so se in si grozili. Pozneje so omenjeni _ trije komunisti srečali miličnika in ga žalili in zasramovali. ® Miličnik je rekel, da se pritoži s pri tajniku fašistovske organi- s zacijs. Odgovorili so mu. da se i bodo maščevali. Napadli so ga nato na njegovem stanovanju, pretepli in odšli. Taki in slični slučaji se množe, kar kaže, da ] fašizem še vedno ni ukrotil komunistov in jih menda ne ukroti nikdar. -o----1 LISTNICA UREDNIŠTVA: Vsled pom.ankanja prostora jp moral v današnji številki "Ženski svet" izostati: Nada-j . ljujese pa zopet prihodnji teden in potem vsak teden kot! doslej. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois in državi Kansas naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni, zstopnik Mr. Frank Kurnik, ki : je pooblaščen pobirati naroč-j i nino, oglase in prodajati knji-11 ge naše knjigarne. Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in ; "Ave Maria." : Vsem ga najtopleje priporo-i čamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu; ••j gre jo na roko pri njegovem - težavnem delovanju za kato-e liški tisk. j Uprava Amer. Slovenca. 1 ....................................— DVOR MARIJE POMAGAJ (Coll. M. P. H.) v št 164Q C.O.F. Collinwood (Clev.), O. Odbor za leto 1926: i Chief Ranker: John Soijo, 679 E. I59tli Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. . KoreSponclenčni tajnik: A. Al. Lesko- vcc ml., 713 E. 155th St. l' Finančni tajnik: John Skerl, 438 East i' 157th St. I , j Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud- >•51 rd Road. >'. Zdravniki: Dr, J. M. Seliškar, Dr. M. ) J. Oman, Dr. L. F. Pernic. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na .3" mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore. ,, V društvo sc sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20- 3 letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00. [& —--———.-— V NAJEM ;h se odda pod ugodnimi pogoji v slo- venski naselbini v Jolietu, 111., do- bro idoča PEKARIJA. 11 ^ Peč se nahaja v njej. Ponudbe' na upravo "Amer. Slovenca." MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. LES. HIŠA 2 nadstr. in mala koča za dej, proda na 1217 Nelson St. Ph. Buckingham 2511-. 851-sr do sr BUNGALOW, 6 sob, garaža, zaprti porč. 6003 S. Mozart St. Ph. Re-public 8795. 863-p do p POLETNA I1IŠA v Gages Lake, lil, 38 milj od Austin Electric, plin in električna luč .Dobro opremljena, 5 sob in kuhinja. 5245 W. Chicago Ave. Ph. Austin 1226. 864-p,s,t TAKOJ MORA prodati bungalow 5 sob, s pohištvom, star 1 leto. Napravite sami .ponudijo lastniku na 5721 So. St. Louis Ave._861-p,s,t EIMHURST. Za takojšno prodajo bungalow, 6 sob. 50x200, blizu York St. in St. Charles Road; le nekaj takoj, ostalo po možnosti. Transnortacija dobra. 424 Argvle ključ 420 Argvle. M. K. Baer, 208 Šo. La Salle St. Ph. Wabash 0208, ________________860-p do p BUNGALOW, 6 sob, moderno — streha fino krita, kopalna soba s ploščami, topla voda. 4922 North Kostne*- Ave. Kildare 3283. _ __855-p do p SLOVENCEM V JOLIETU! , Naznanjam, da imam v f zalogi vsakovrstne * sloven- i ske povestne knjige, molitve- j nike, angleške in slovenske; t rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom. MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St. Joliet, 111. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) St. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, edei? za vse." Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Loiiis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 so je na hajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko za-1 varujete za posmrtnino in bol-" Hiško podporo. Društvo plača $1.00 nagra-; de za vsakega novega člana ■ kakor tudi Družba sv. Druži- - ne plača $1.00 nagrade; torej 1 $2.00 za vsakega novega ka» - didata, ki ga pridobite v dru ■ štvo. 1 Naš Mladinski oddelek vam 1 nudi lepo priliko, da zavaru- - jete svoje otroke. Ta oddelek s raste od dne do dne in bode a. v kratkem eden izmed naj - močnejših. Za vsa nadaljna pojasnite - obrnite se na odbor: >- Predsednik: Geo. StonicL - «15 N. Chicago St.; tajnik (- Paul J. Laurich, 512 N. Broad-i- way; blagajnik: Joseph Gei i- sioh, 401 Hutchinson St. Vsi '< JciUetu, 111. NIZKA CENA! Dvonadstropne hiše baš dogotovljene na 58. Ct. blizu 18. uh po 6 sob, trim hrastov les, topla voda, kopalna soba, vsako stanovanje svoj kotel. Klet pln-strovana, zaprte porče, lota 33x125. To> so krasna poslopja. Ceha je $16,500, Proda se za $15,750. — $2500 takoj. Ostalo na obroke. KRASNE ZGOTOVLJENE BUNGALOW V BERWYNU Imamo na' prodaj 20 novih bungalow. Cena $8950, Takoj $1500 Ostalo na lahka odplačila. Oglejte si tt; hiše, predno kje drugje kupite. A. W. KOMAREK & CO., Glavni urad: 6029 West 22nd Sfe, Cicero, 111. Podružnica 6629 West 22nd St., Berwvn; 111. 854-p.s.t $2000 TAKOJ. Bungalow, 5 sob, sun parlor, centr. kurjava, moderna oprema, porč za spati, lepo postrešje. Vprašajte na 7716 S. Houore St. 8o8-s HIŠA 5 SOB, električna luč. trauš-portacija; cena $5200. 3927 N. Francisco Ave. Ph. Keystone 7202. L. N. Nchlman. 867-s,t V NAJEM ODDA celo hišo, pripravno za obrt, na prometnem kraju ne daleč od slov. cerkve. Klet cementirana, elektrika, garaža. Za1 podrobnosti vprašajte pri lastniku na: 2237 West 22nd Street, Chicago, III. To pač to — Z ELEKTRIČNIM LIKALNIKOM SE GLADI UDOBNO TUDI V VROČIH DNEH! Vsak drug likalnik razun električnega je pr.ava muka za vsako gospodinjo v vročini. Pri električnemu likal-niku tega ni. Prijetno je z njim gladiti. Vsaka gospodinja bi ga morala imeti. Ako ga nimate, kupite si ga takoj. Imamo jih veliko izbero. Pridite in oglejte si jih. Pošiljamo jih na naročila tudi v druge naselbine. Pišite po cenik. Fidelity Electric €o, / FR. SCHONTA, lastnik DVONADSTROPNA HIŠA na vogalu po 7 sob, parna toplota, vel. pisarila v pritličju. $28,000, polovico takoj. 3524 E. Grace St. 1 nadstr. __866-s do s LES. HIŠA 5 sob. posebej lota. $2500 takoj, ostalo kakor rent. 4583 North Melvina Ave.____________________871-s,t FARME NA PRODAJ feWMMMf 20 AKR. Arcadia Gardens, Florida. Hall. 4604 N. Racine Ave. 862-p doji 190 A K, FARMA na novo ograjena, 10 ak. erozdja, 20 alfalfa, 40 pšenice, 20 ovsa, kokošfsjak za 1000 kokoši, dober hlev, moderna hiša, kopel, vroča in mrzla voda. parna toplota, blizu mesta. Vprašajte: Dave Roberts, Vicksburg, Mich. 853-p,s,t 2 AKRA GOZDA, smreke, ki so vredne kolikor stane svet ,3 bik. do Aurora-Elgin, 30 minut do mesta, pripravno za kokošjerčjo. Cena $2500, takoj $700, ostalo po $20.00 na mesec. 1158 S .Taylor Ave., Oak Park, 111. Ph .Village 5629-M. 858-s UGODNA PRILIKA. "BABY CHICKS" NA PRODAJ Rhode Island rdeče piške. $12.00 sto kom. Gotovo pridejo žive do vas. za kar jamčimo. The Red Hatchery, Mar-shalh lndiana.__________ 836-t do t-1 DELO SLUŽBE. PRODAJALCA ZA R A Z N E DOBROIDOCE STVARI, LEPA PRILIKA. — PLAČA VSAKI DAN. PRIDITE NA 5618 W. DIVISION ST. 8-10 A.M. in 3-5 P.M. 857-p,s,t DELO DOBIJO I "Wrought Iron Workers," izkušeni, za-svetilke in opravo. Pridite pripravljeni za delo. ■ PEERLESS LIGHT CO., 663 W. Washington St. _______869-s.t 1 DELO DOBIJO "Cabinet makers," tovarna za pohištvo. Vprašajte pri: ED. ROOS CO., 17;.00 Harrison St., Forest Park, i 111. (Metropolitan Elevated RR. ' do Hannah Ave, postaje.) j S TEM, DA POŠLJEŠ nttroč j nino direktno na upr&vništvc ! pomagaš veliko listu. j »šiimiT" ne priporoča rojakom x* trnro čila premoga, katerega pripc i jam na dom. Prevažan j pobi f.tve ob ča*u aelitev in vw ka spada v to »tarok©. Pokličite me po telefonu l 2018 W. 21 »t Place CHICAGO, ILL. ! Phone: Roosevelt 8221. 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. J Mr. George Stecun nam je nedavno iz Leduc, Alberta, Canada, pisal sledeče: "Trinerjevo grenko vino je pomagalo že mnogim farmarjem v naši okolici." Ge gre star kanadski farmar kupit želodčno toniko, on vedno zahteva Trinerjevo grenko vino. To je neprekosno zdravilo osebito sedaj v poletnem času, ker čisti črevesje, odvrača zabasanost, ki se v tej dobi ra~ kfa pojavlja vsled premembe pitne vode. Druga zdravila za poletni čas so sledeča: Triner-jev Liniment za utrujene noge Trinerjev Zdravilni obliž za rane, Trinefjev preganjalec ko marjev (Mosquito Chaser). — Ako teh zdravil morda ne morete kupiti v bližnji lekarni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.—Adv. ■ 'n-U'W-Wt,'.,'!.'.. |.l<»»|»|l«ll<>i ......"'"'"'i........................................ ^PISANO POUEj^b —- .1 M _____ ...............................'."•"•"■".".».i............M..L-rm.. ceni advokat. Mogočno se raz-korači in razodeva: "Kaj bi šele rekli naši cerkvenjaki, če jim povem, da ima znanstveni svet poleg evolucije še tudi devolu-cijo. Človek gre nazaj po isti poti, po kateri se je razvil. Umske sposobnosti mu pešajo. Spomin ga zapušča. Z leti se vrača v otroško dobo. To je pot dekadence, pot razpadanja, pot devolucije." Fulminantno razodetje, ki pa šepa samo-le v tem, da so "cerkvenjaki" prodrli v ta — znanstveni svet že davno preden je domišljavi "znanstvenik" na Belokranjskem zagledal luč sveta. — -.,........... Še ena suša. Fritz iz Pojebla, morda kak nemški Slovenec iz Kočevja, je videl mene in moje "polje." — Njegova sodba se glasi: "Strašansko suho prav oboje, Trunk in polje." Ko bi bilo na meni količkaj masti, bi bil Žarkome-tar to že davno zapazil, in bi ne bil čakal na — Fritza. S sušo na "polju" se je že sam dosti ukvarjal, z mojo sušo mu ni kaj pomaganega, malo pomoči mu je pa došlo, ker je Fritz iz Pojebla razodel, da je tudi njegova "novica iz zapada" strahovito — suha. Predrta suša. Druge nesreče za zdaj na zapadu ni, samo dežja imamo skoroda vsak dan, in včasih tudi malo snega, gore so pa divne. Človek zakopan v sneženem plazu, natančno sliši vsako besedo svojih reševalcev, a njegovo vpitje ne prodere niti 30 cm snežene odeje. * * * KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE s F IARHANIK . zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. Neki angleški zdravnik je pred kratkim pri predavanju bolniškim strežnicam rekel: "Ne klepetati. Ženske so rojene klepetulje, toda ve ste več kot ženske." * * * FRANK KRŽIČNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p "Pojutrišnjem pojdem, ker je nedelja," opomnil je Tone* kateremu se je posel zdel siten. "Kar jutri zjutraj pojdi! Ob nedeljah ima Vrban preveč opravka z drugimi ljudmi. Ne pravi pa nikomur, po kaj da greš." Janezu se je odvalil kamen od srca, ko je bil pregovoril brata, in v mislih je že obračal denar in sklepal bolj paziti nanj. Tone pa je premišljeval, kako je tako hitro pošlo bratu, ko ni imel nobenega izplačevanja in tudi zapravljal ni, in ko je vendar nekaj priženil. v' Na vse zgodaj druzega dne je Tone na poti že preudarjal, kako bi stavil besede, da ne bi bile preberaške, a da mu tudi ne bi zameril Vrban. "Preklicana reč; rajši bi šel mlatit," dejal je sam pri sebi in tolažil se z mislijo, da ne gre prosit zase; .a čast Brdarjeve hiše mu je bila pri srci, da mu je prihajalo vroče, dasi je ležala hladna megla po dolu in je hodil Tone počasi. Pod Kovačevo hišo je stala Vrbanova, zidana trdno v jedno nadstropje, ,jis C. E. WILSON, »redied IMOVINA $19,000,000.00, "J SM'UHMI* 'MMMMMB mate« "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. Ali zahtevate varnost za Vaš denar Naznanilo Slovencem in Hrvatom v Chicagi in okolici naznanjam, da imam ravno sedaj na izbiro večje število krasnih ,velikih in malih hiš z vsemi udobnostmi. j ' Vse je takoj na razpolago. Hiše imam na prodaj v $ naselbini blizu šole in cerkve, kakor tudi v okolici Chicage. ' r i ,«f,| tflj Hiše so v dobrem stanju, na krasnih in zračnih prostorih. Zidane in lesene, tako, da mi je sedaj mogoče v vsakem oziru zadovoljiti vsacega kupca. V Cene hišam s a primerne za vsakoga. Od $3000.00 do $75^000.00 Pridite si ogledat. Zagotavljam Vam, da bote v tem oziru pri meni pošteno in zadovoljno postrežem. V Vašo korist je torej, da se zglasite pri: Martin Laurich -REAL ESTATE OFFICE -:- \ 1900 W. 22nd PLACE CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 5777 DR. t F. KONOPA ^^orod™*0 IN X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 614S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326