JE LETA "»I-* Hri >• ICH TANDLf R ODP&l. ?r T''> ‘PNO NA DOLENJSKEM |f M • !A IS4S JF. BIL V NJE) TI5K ■ N SLOVFNIFNS BLaTT PRVI D' f NJSKI CASNIK dolenjski Časnikarji ms OB i*>ol F.TNICI PRVI DOLENJSKI ČASNIK - Pred ISO teli je v Novem mestu tiskar Henrik Tandler izdal pn i časnik na Dolenjskem. Sloveniens Riali, pisan sicer r nemščini, vendar vseskozi dosledno slovensko usmerjen. To je bil 4. tiskani časnik na Slovenskem. Oh obletnici so dolenjski časnikarji na hiši na novomeškem (davnem liga 32, kjer je delovala Tandlerjeva liskama, vzidali ploščo, ki jo jena priložnostni slovesnosti v ponedeljek. 11. ma ja. odkril podpredsednik Društva novinarjev Slovenije Mirko Munda, /a postavitev plošče je najzaslužnejši upokojeni novomeški novinar in publicist Miloš Jakopec. poznavalec dolenjskega časnikarstva. IPolo: A. II.) Branko Filip “dobil” Slovenijo Novomeško zmagoslavje na dirki Po Sloveniji NOVO MESTO - Po sedmih dneh in 1112 prevoženih kilometrih se je v nedeljo popoldne na novomeškem Glavnem trgu končala letošnja kolesarska dirka Po Sloveniji, na kateri je novomeško poklicno kolesarsko moštvo s tremi možmi na vrhu skupnega vrstnega reda. Branku Filipu sta se na zmagovalnih stopničkah pridružila še klubska tovariša Gorazd Šlangelj in Pavel Šamanov. Zmaga na dirki Po Sloveniji je bila povsem na vrhu želja. kT sijih je zadalo vodstvo pred letošnjo sezono. Moštvo Krke Telekoma je cilj v popolnosti izpolnilo, svoje prvo veliko zmagoslavje je dosegel 23-lct-ni Novomeščan Branko Filip, kije svoj veliki talent dokazal, ko je zmagal na najmočnejši mladinski etapni dirki Dušica Jugendtour v Nemčiji, pred tremi leti pa je zmagal zadnjo etapo dirke Po Sloveniji, ko je njegov takratni moštveni tovariš in sedanji trener Srečko Glivar napovedal, da bo Branko kmalu tudi zmagovalec dirke. Več o dirki Po Sloveniji na 13. strani. ^ , O A rcatot « * m«, Rranko Eilip dolenjka dd f| NOVO MEST-jS^, Otvoritev prenovljene prodajajfoiS**'%> MARKET ČARDAK v Črnomjju * v petek, 15. maja 1998, ob 11. /" otvoritvi organizirane degustacije ptoi^vou^v^ > / raznih proizvajalcev. J*^ Vabim vas DOLENJKA - MOJA TROOVTNA* * V soboto, 16. maja 1998 od 7. do 19. ure dežurna trgovina MARKET RAGOVSKA. St. 19 (2542), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 14. maja 1998 • Cena: 200 tolarjev !$SN 0416-2242 7770416 224000 ■ vaš četrtkov \ prijatelj Dolenjski list PRIKAZ ENOT VOJAŠKE POLICIJE ZRAČNE OBRAMBE .. TREBNJE - Tukajšnja obeska organizacija Združenja slovenskih častnikov vabi v so-. oto, 16. milja, ob 9. uri v Jedilnico trebanjske osnovne Su'c na predavanje ministrstva ij obrambo o vključevanju Slovenije v NATO ter na anali-Ze novejših vojaških spopadov I Evropi in drugod po svetu. Ur° pozneje bo na dvorišču fted šolo prikaz enot, tehnični zhor enote vojaške policije in cnote zračne obrambe. Oklep-n|Jti enote zračne obrambe so ftvd osamosvojitveno vojno ■^delovali na strani JLA v bit-. na Medvedjeku. Obe spe-Clalni enoti prihajata iz Novc-» mesta. Otočec danes in jutri v znaku odličnosti Na jubilejnem seminarju nagrada Leonu Štuklju OTOČEC - V Šport hotelu Otočec se bo danes dopoldne začel dvodnevni 10. jubilejni seminar Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, posvečen odličnosti in mojstrstvu. Z nagovori ali strokovnimi prispevki bodo na njem sodelovali: predsednik Slovenije Milan Kučan, predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, rektor Univerze v Ljubljani dr. Jože Mpndnger, dr. Ivan Turk, dr. Jože Gričar, dr. Julij Nemanič, dr. Neven Borak, dr. Slavka Kavčič, dr. Stane Možina, mag. Janez Fludover-nik, pesnik Niko Grafenaur in kot tuji gost dr. Vladimir Nanut s tržaške univerze. Izhodišče za razpravo je načelo “več in bolje" kot temeljno vodilo ekonomije, kulture in drugih dejavnosti na poti k odličnosti. V okviru Foruma odličnosti bodo na Otočcu pripravili tri prireditve, ki bodo poudarile usmeritev k odličnosti: podelitev velike nagrade odličnosti in mojstrstva za leto 1998 velikemu odličniku naše dobe Leonu Štuklju, podelitev nagrade podjetju, ki je zaposlilo največ novih delavcev v Sloveniji in na Dolenjskem, ter koncert enega od vrhunskih slovenskih umetnikov. _ n BURNA SEJA OBČINSKEGA SVETA tt\Lrx» Ne” za črno gradnjo in Odločajmo Proti legalizaciji največje črne gradnje v občini - Ministrstvo zavrnilo pritožbo NOVO MESTO - Na prejšnji seji sveta novomeške občine so na predlog svetnika Borisa Dularja umaknili z dnevnega reda obravnavo predloga o programski zasnovi za ureditveni načrt “turistično-re-kreacijskega sklopa Ostanek v Zalogu". Ta sporna zadeva se je ponovno znašla na dnevnem redu zadnje seje in tokrat je o tej stvari tudi tekla razprava. « Gre za problem največje črne gradnje na mestu nekdanjega Mišičevega mlina ob Temenici v Zalogu, o čemer je Dolenjski list podrobneje pisal. Svetniki so kljub zavzetemu prizadevanju Miloša Dularja, da bi ta program sprejeli, z veliko večino zavrnili to možnost, ki bi bila v bistvu pot do legalizacije te črne gradnje. II. DOLENJSKI KNJIŽNI SEJEM ODPRT - Mesce maj je tradicionalno tudi mesec knjige na Dolenjskem, saj Mladinska knjiga Knjigama. Knjižnica Mirana Jarca in KUD Krka leto za letom ob tem času v Novem mestu pripravijo dolenjski knjižni sejem, letošnji je že enaindvajseti. Sejem so odprli v ponedeljek. I I. maja, zvečer. Gost otvoritvenega večera je bil letošn ji Prešernov nagrajenec pisatelj Sašo Vuga (na sliki desno), ki je v pogovoru z Alenko Zor Simoniti izpovedat svojo veliko ljubezen do pisanja in slovenščine, ki jo izvrstno obvlada. Večer sta popestria še igralec Roman Končar z branjem odlomkov iz Vugovih romanov in Silvester Mihelčič z izvedbo svojih skladb za harmoniko. Sejem bodo zaprli v petek popoldne. (Foto: M. Markelj) Prav to, namreč “podtalno” prizadevanje za legalizacijo črne gradnje, je svetnike nemalo razburila. “Bomo poslej za vsakega črnograditelja spreminjali občinske plane in delali ureditvene načrte?” je vzkliknil Boris Dular. Svetnik Leopold Kolenc je vprašal, če je naloga občinskega sveta “blagoslavljanje” črnih gradenj. “Tak graditelj, ki doslej ni spoštoval nobenih zakonov in se je požvižgal nanje, bo tako ravnal tudi naprej!” je prepričan Kolenc. “Kdor gradi na črno, naj nosi posledice, pa naj gre za pasjo uto ali za grad!” je odločen Tone Škerlj. Svetnik Jože Florjančič pa je postavil retorično vprašanje, če je pomen te črne gradnje res tako izjemen, da se da le tam urediti “turistično-rekreacijski sklop” in da mora stvar zato priti na dnevni red občinskega sveta. "Če to podpremo, bo svet ob ves svoj ugled!" je pribil svetnik Janez Žura. Tudi drugi svetniki so se spraševali, ali gre pri vsej stvari za javni interes ali za brezobzirno črno gradnjo in tudi župan Franci Koncilija je, opozarjajoč na napovedano Vrbetičevo črno gradnjo na Grmu, pozval, da je treba taka dejanja in poskuse zatreti v kali. Svetnica Joža Miklič pa bi stvar presojala s tega stališča, ali bi "investicija" prinašala davčne prihodke in omogočala nova delovna mesta. (Nadaljevanje na 3. strani) Berite danes stran 2: •Stavkajoči ne zaupajo nikomur več stran 3: •Bramac poslej le v Dobruški vasi stran 5: • Očitno za lase privlečen izgovor stran 6: • Onemogočena mu je bila strokovnost stran 9: •Končno dovoljeno gojiti konopljo stran 11: .•Anžurja oprostilo tudi višje sodišče stran 17: • Trpljenje otrok v okupirani Sloveniji iffj PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel /fax: 068/323-836 PRIZNANJA ZA NAJB0LŠA GLASILA CELJE - Na nedavnem celjskem sejmu Vse za otroka so podelili tudi priznanja in nagrade za najboljša šolska glasila. Za kakovost glasila v celoti sta priznanje prejeli tudi novomeški šoli. in sicer OŠ Grm za glasilo Najča in OŠ Center za glasilo Naše stopinje. Na sejmu so sodelovali tudi šmibelski osnovnošolci, predstavili pa so se s šolskim radiem Šmihec. KDO PRIHAJA? 23. 5. '98 prihajamo v Novo mesto z mojstrsko ponudbo izdelkov za dom in gospodinjstvo, domače mojstre, obrtnike in podjetnike. Uganite, kdo smo in si z malo sreče pridobite nagrado! • več na strani 13 KOT MAVRICA - Tudi . . 'e /V metliška Tekstilna šola že 11 Uspešno predstavila na skup-Ukini reviji slovenskih tekstilnih ‘^"jurske šole. Na prireditvi, ki pu 5. maja c Festivalni dvorani Elubljani, so dijakinje z dvema JUtonia ponovno potrdile, da pri c1 domujeta ustvarjalnost in '"išljija. (Foto: Vesna Črnk) Korak naprej od dnevov obrti Od 21. do 24. maja bo v Novem mestu Sejem obrti, podjetništva in turizma Govornik minister Razgoršek NOVO MESTO - Dnevi obrti in podjetništva so bili v preteklih letih že preveč monotoni in prc-strokovni za širšo javnost, zato so se organizatorji letos odločili, da dajo sejmu novo svežino ne le z nazivom - sejem se bo namreč imenoval Sejem obrti, podjetništva in turizma - pač pa predvsem z vsebino. OB MEDNARODNEM DNEVU Vse najboljše, družina! Jutri. 15. maja. bo velik dan. Geneivlna skupščina Združenih narodov ga je leta 1W4 proglasila za mednarodni dan družin. In če se že na mnogih področjih kosamo z Evropo in sprejemamo njena merila, je prav. da sprejmemo uidi la človekoljubju namenjeni datum. V današnjem hitrem tempu življenja in pehanju zn osnovnimi življenjskimi potrebami je zelo pomembno ustvarili družino, jo negovati in utrjevali. Ra ne zaradi konsen ativnega mišljenju, tla je to potrebno za zunanji ugled in ime posameznika, temveč gre za osebno integriteto in rast vsakega posameznika. Saj nekje mora biti nekaj, od koder črpaš moč, energijo in samozavest za ustvarjanje. Družina naj bo zato zares sistem z nekim notranjim dogajanjem, ki je nenehno r stiku z vsem. kar se dogaja r njegovem okolju. Usodno pa je odvisna od socialnih in ekonomskih zakonitosti, vendar to j>e ne pomeni, tlu je ne označujejo notranji odnosi, ki v vsakem posamezniku vzbujajo samo njemu luštna intimna podoživljanja. Družina je za otroka nadvse pomembna; je pira skupina, r kateri se otrok znajde, in prvi sistem, v katerem otrok živi. Zalo vpliva na otrokovo osebnost skozi vse Jaze njegovega razvoja. Prav starši pa so pn i zgled in idol svojim otrokom, zalo naj načelo represije e nobeni družini ne vzklije. Pomembna je družinska homogenost brez kon fliktov med generacijama. Naj 1M bo družina zuločifše vsem svojim članom. j ■ Zavedali sc moramo, da\(m)o starši pn i in najpomembnejši I vzgojitelji siojili otrok in da ti potrebujejo vso ua/io podporo in I pomoč. Ne dovolimo, tlu vnu/to zasebnost vdirajo le modni Iren-I tli. Izobražujmo se, prisluhnimo izkušnjam drugih, uporabimo |W svoj razum in upoštevajmo še srce. Tako ho manj možnosti, tla ho uspeli zadovoljnega družinskega življenja izostal. JI IRENA POTOČAR PAPEŽ Tako se bo od 21. do 24. maja ji a 1.300 kv. metrih razstavnih prostorov v športni dvorani in telovadnici osnovne šole Center predstavilo okoli 70 obrtnikov, podjetnikov in turističnih delavcev iz domače in sosednjih regij ter tudi iz drugih krajev Slovenije. Zal med razstavljala' ne bo nikogar iz Bele krajine ter ribniško-kočevskega konca. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora Ivan Krajne iz območne obrtne zbornice, bodo ob sejmu tudi številne spremljajoče prireditve. 21. maja bo ob 10. uri v vijolični dvorani mestne občine Novo mesto okrogla miza o garancijskem skladu Dolenjske za malo gospodarstvo, v petek se bo med 16. in 18. uro prestavila občina Škocjan, med 18. in 20. uro pa bo šentjernejski večer. V soboto, 2.3. maja, bo dan Prekmurja. v športni dvorani pa bodo predstavili izobraževanje obrtniških poklicev v Šolskem centru Novo mesto. Vse dni sejma bodo na pokušnjo nagrajena dolenjska in belokranjska vina. Sejem bo odprl vsak dan med 9. in 19. uro, vstopnine pa ne bo. Svečana otvoritev bo 21. maja ob pol enih, slavnostni govornik pa bo minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. T. G. VREME Po prehodu hladne fronte se Ito do konca tedna nadaljevalo hladnejše, vendar suho vreme. Slovenec4se) dela vse? Ali Slovenci primejo za vsako delo in če ne, zakaj se ogibajo nekaterih opravil? Vprašanje iz tokratne ankete Dolenjskega lista ni bilo v naši državi nikoli pozabljeno, čeprav se najpogosteje umika drugim, vsaj na videz bolj žgočim temam. Slovenci so svojo delovno izbirčnost občutno oprli na dejstvo, da so za najbolj umazana in najbolj težaška dela v deželico na sončni strani Alp delodajalci uvažali delovno silo izpod Velebita, Lovčena m Durmitorja ter iz niških ravnin in lepega hrvaškega gi, ne Slovenci. Ti tuji delovni kontingenti so bili dober obliž na odprto rano slovenskega manjvrednostnega občutka, ki se je krepil ob spoznanju, da npr. Slovenci trdo in v grdem garajo širom zahodne Evrope namesto tamkajšnjih gosposkih dole'"’ morodcev. V zadnjih letih je Slovence presenetilo, sprva neprijetno, potlej prijetno, ukinjanje delovnih mest. Thko dogajanje v zvezi z delom je mnogim zagotovilo podporo za brezposelne. Prav ta podpora se zdi nekaterim, vprašanim v današnji anketi, dobra potuha slovenski delovni izbirčnosti. Kako je dandanašnji z dedkovim geslom, daje vsako delo častno? FRANC ZUPET, hišnik na osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici: “Ne bi mogli posploševati tega, da Slovenci nočemo prijeti za vsako delo. Moteče pa je, da nočejo sprejeti ponujenega dela celo tisti, ki so kot brezposleni prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in za to dobivajo od države določeno podporo oziroma pomoč. To bi morali zaostriti, da bi tem posameznikom odtegnili takšno pomoč.” SANDI OSOJNIK, kaplan v župniji Šentrupert: “Tisti, ki se izogibajo prijeti za vsako delo, se morda premalo zavedajo, da je vsako delo častno, če je še tako drobno, in le na prvi pogled nepomembno. Seveda pa gre tudi za to, kako temeljito, dosledno opravimo neko delo. Vsekakor bi se kazalo zamisliti o kulturi dela in vrednotah, ki se porajajo ob tem v zadnjem času.” ALOJZ TURK, vodja nadzomištva telekomunikacijskih naprav pri Slovenskih železnicah v Novem mestu: “Najbrž je ugodnejše prejemati pomoč za brezposelne, kot poprijeti za vsako delo. Tli je še siva ekonomija, zaposlovanje na črno, šušmarjenje in hkrati prejemanje nadomestil za brezposelnost. Včasih je veljalo, da je vsako delo častno, in upam, da bodo še prišli taki časi.” MATJAŽ BOH, dijak gostinske šole, doma s Senovega: “Po mojem znamo Slovenci delati vse in v glavnem tudi vse delamo. Nekaterih del pa se ogibamo in tu pridejo na pomoč na primer sezonci od drugod. Osebno bi delal vse, kar koli bi mi kdo ponudil. Nekateri mislijo o delu tako, drugi drugače. Težko je govoriti o Slovencih kot delavcih na splošno. Lažje bi o ljudeh, kijih poznaš.” JOŽE KUS, voznik avtobusa iz Pristave pri Podbočju: “Delavcev je dosti. Če bi država bolje organizirala, bi bilo tudi dovolj Slovencev za vsa dela. Zdaj jih manjka za nekatera dela, ker je preveč podpore za brezposelne. Bolj se mu izplača, da človek ne dela, saj dobi podporo. Če Še dela, na črno, zasluži kar dobro in ni treba delati vsega. Zavarovan je pa na borzi.” ALOJZ KASTELIC, vratar v semi-ški Iskri: “Slovenci se predvsem izogibajo umazanih del, kot so na primer komunalna dela. Marsikdo je izračunal, da se mu bolj splača dobivati podporo za brezposelne in zraven delati na Črno. V državi bi morali spremeniti politiko zaposlovanja brezposelnih in gotovo bi kdo začel razmišljati drugače, ko bi ga zaradi odklanjanja zaposlitve udarilo po žepu.” MATIJA SAJOVIC, delavec iz Hrasta pri Vinici: “Jaz sem pripravljen delati vse, zato se tudi ne bojim, da bi ostal brez dela. Thko je tudi z večino drugih, ki jim delo ne smrdi. Takšni navadno tudi najdejo zaposlitev. Nekaterim pač bolj odgovarja, da se delajo, kot da iščejo delo, v resnici pa upajo, da ga ne bodo dobili. Mislim, da Slovencem še najmanj dišijo težka dela.” JOŽE KLUN, dipl. inž kem. teh. iz Ribnice: “Če nekdo noče sprejeti dela, je očitno, da ga ne potrebuje. Če namreč ne bi cvetela siva ekonomija, ne bi imeli kakšne rezerve doma ali kakršnega koli drugega dohodka -tudi socialne podpore - dela pač ne bi mogli odklanjati. In to ne glede na to, kakšno in koliko plačano bi bilo.” JOŽE GOLOB, monter centralne kuijave iz Kočevja: “Delo, ki ga ponujajo, pa ga brezposelni nočejo sprejeti, je premalo plačano. Premalo so plačana predvsem težka fizična dela, zato ljudje raje živijo od podpore in postranskih, popoldanskih zaslužkov. Tako dobijo skupno več, kot bi zaslužili, če bi sprejeli ponujeno delo.” Krka je tudi energetsko učinkovita NOVINARJI (PRE1NAPIHNILI DOGAJANJE? Stavkajoči ne zaupajo nikomur ve Nova čistilna naprava Stavki v obratu LIK-a v Podpreski, ki traja že mesec dni, še ni videti konca NOVO MESTO - V četrtek, 7. maja, sta Gospodaraski vestnik in Agencija RS za učinkovito rabo energije podelila Krki nagrado za učinkovito in okoljsko prijazno rabo energije. Nagrado je v imenu vodstva prevzel član uprave in direktor sektorja logistike in nabave Janez Poljanec. Za najboljšega energetskega menedžerja pa so izbrali Marka Lampreta, namestnika direktorja sektorja za tehnično oskrbo in energetiko v Krki. V Krki so v zadnjih petih letih v okviru varčevanja z energijo in večje energetske učinkovitosti veliko vlagali v posamezne projekte in tako prihranili po 240 milijonov tolarjev na leto; stroški za energijo predstavljajo 7,6 odst. vseh letnih odhodkov Krke. V naslednjih treh letih imajo v načrtu še vrsto ukrepov. Z izgradnjo posameznih sistemov so sproti vzpostavljali tudi računalniške nadzore. Te namera- PODPRESKA - Novinarske konference, ki je bila v petek, 8. maja, so se udeležili zastopnik SIB banke Bojan Vodopivec, tehnični direktor LIK-a iz Kočevja Marko Kobe, direktor obrata Darko Ukmar pa seveda vsi delavci obrata, nekaj krajanov, več novinarjev, ki so že do sedaj poročali o tej stavki in po Ukmarjevih besedah veliko prispevali, da nekatere poteze vodstva ne gredo v pravo smer. obiskala podpredsednika vij ki Marjana Podobnika. Kot je dt d( predsednik protestnega odbj* ni Stavki, ki poteka že več kot mesec dni, pa še ni videti konca, čeprav so delavci prav na tej konferenci upali, da bodo izvedeli vsaj za trenutno rešitev. V dolgem nagovoru predsednice stavkajočega odbora Tončke Tušek je nekaj stvari, ki smo o njih že pisali, pojavljajo pa se nova dejstva, ki hudo bremenijo tako najemnika kakor LIK Kočevje in njegovo vodstvo. Najemnikova razlaga je bila podobna že zapisanim. Obljublja Vprašanja so bila namenjena tudi predstavniku LIK-a, vendar je ta le malo odgovoril, češ da za to ni pristojen. Predstavnik SIB banke je menil, da so sicer res dobili predlog za reševanje, in ko bodo dobili celotno informacijo, bo banka pripravljena podpreti realen program, niso pa se še odločili, s kom bodo poslovali. Seveda stavkajoči niso verjeli nobeni obljubi. Dodobra zbegani in siti obljub, so se spraševali, kako,naj bi se rešili Ukmarja, našli Franc Gorza, že imajo izd celoten program za vso Dri sko dolino. Ce se zadeve ne uresničile, pravi, bodo v času1 1. do 15. junija nastopili z dra*1 nimi ukrepi, in sicer najprej zi ra republiške ceste. Z gotovostjo lahko zapišeš ^ sanacijski program, pravi, da si je kupca doma in polno zaživeli, saj pridobil zaupanje upnikov in pod- imajo surovine tako rekoč na dopisal nekaj pisem o dobri nameri. segu roke. Omenjeni program naj bi bil Na konferenci je poročala tudi predložen v roku 7 dni. delegacija, ki je pred nedavnim da po petkovem besedičenju! di, ki so moralno in material! w odgovorni za njihovo usodo,* , lavci obrata LIK-a niso ne krop! p voda. S stavko nadaljujejo. P! 0 pravljenj so tudi na stečaj Ll| Za čeprav bi bila po mnenju sindiK Ul' ta, ki jih še edini podpiraj Ji rešitev slaba, vendar je ta trenul »e edina možna rešitev. nc sk ALBIN KOŠMEf vajo združiti v centralnem nadzornem sistemu v okviru informacijskega centra energetike. Da se v Krki zavedajo pomembnosti ekoloških vprašanj, potrjuje tudi nova čistilna naprava za biološko čiščenje odpadnih vod. Skupaj z obdelavo odvečnega blata bo naložba zaključena letos. Poskrbeli so tudi za zmanjšanje emisije oddušnih plinov v okolico. Novo: celovita zaščita premoženj Se: \ 'V! n° Nova storitvena znamka “TViglav premoženje” - Novomeška enota ima nadpovprečno rij -0r zavarovalnih premij - Lani rešili 11.000 škodnih primerov - Tudi zavarovanja proti potrt ap NA OTOCCU 1. KONGRES GASTRONOMOV SLOVENIJE OTOČEC - Društvo gastronomov Slovenije bo 20. in 21. m^ja na Otočcu organiziralo 1. kongres gastronomov Slovertije, na katerem bodo s svojimi predavanji nastopili vrhunski slovenski gastronomi in drugi strokovnjaki. Sodelovali bodo tudi predstavniki akademije za gastronomijo iz Nemčije, strokovnjaki iz Francije, Madžarske in Hrvaške. Namen kongresa je z združenimi strokovnimi močmi osvetliti nekatera dejstva in čim objektivneje seznaniti gostin-sko-turistično javnost o ciljih in potrebah po poznavanju visoke gastronomije ter proučiti nekatere dejavnike v navadah prehranjevanja. NOVO MESTO - Novomeška območna enota Zavarovalnice THglav pokriva območje Dolenjske, Bele krajine in Kočevske, na katerem živi več kot 120.000 ljudi. “Med 12 enotami naše zavarovalnicevv Sloveniji sodimo med srednje velike,” pravi direktor enote Boris Šepetave. V novomeški enoti je zaposlenih 85 ljudi, konec lanskega leta so odprli nove prostore predstavništva v Kočevju, v kratkem bodo odprli nove prostore predstavništva v Metliki in pisarno v Šentjerneju. mo zagotoviti varnost osebnej bj in poslovnemu premoženju. S m( zavarovanjem zajemamo vse1 varnosti, katerim je izpostavlja Lani je Zavarovalnica Triglav dosegla 60 milijard tolarjev zavarovalne premije, kar je 9 odst. več kot ieto poprej; od tega so izplačali 36,5 milijarde tolarjev odškodnin, kar je povprečno 150 milijonov tolarjev na delovni dan, in ustvarili 2,25 milijarde tolarjev čistega dobička. Triglav že 8. leto zapored ustvarja dobiček. Lani je zavarovalnica povečala zavarovalno tehnične rezervacije, se pravi zavarovalne rezerve, ki so ob koncu leta znašale 75 milijard tolarjev. nje bonitete zavarovancev.” To pa ni edina novost. “Uvajamo tudi novo blagovno storitveno znamko, ki smo jo poimenovali Triglav premoženje, s katero želi- ** 'Ti: W »■■sr K tem ugodnim rezultatim je novomeška enota prispevala znaten delež, saj je bila lani rast zavarovalnih premij v Triglavu 9-odstotna, v novomeški enoti pa 14-odst., zbrali pa so za več kot 2,5 milijarde tolarjev premij. “Rešili smo okoli 11.000 škodnih primerov, med njimi je največ avtomobilskih in nezgodnih,” našteva Šepetave. “Dobri poslovni rezultati nam omogočajd uvedbo novosti - ugotavljanje in nagrajeva- • Vse bolj pa se uveljavlja I* zavarovanje proti potresu, ki s1 ga prav tako uvedli letos in K izpolnjujemo zahteve zavarfl* niškega tržišča po takem jamsj Naključje je hotelo, daje uv«® tega zavarovanja sovpadla s f pr tresom v Posočju, zato bo zavaf valnica del sredstev, namenja za promocijo tega zavaroval H" namenila za odpravo škod* ‘?t Posočju. I ea 1 Vil g Boris Šepetave naše premoženje. Z osebnim moženjem postavljamo v ospuj «a je premoženje družine ozirom^ gospodinjstva, v poslovno prt® ta ženje pa vključujemo premožei? ko ki zagotavlja posamezniku1 podjetju nemoteno poslovali' Skratka, ponujamo celovito z® to premoženja.” ^ Srečanje mladih tehnikov Okrog 240 učencev dolenjskih, belokranjskih in posavskih, osnovnih šol seje pomerilo v 20 disciplinah ŠENTJERNEJ - Minuli petek je bilo na šentjernejski osnovni šoli regijsko srečanje mladih tehnikov osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Tekmovanje, na katerem je sodelovalo okrog 240 tekmovalcev in 53 mentorjev, so organizirali novomeški območni in občinski odbor Zveze za tehnično kulturo Slovenije in Regionalni center za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Najboljši nalogi iz ekologije sta pripravila Miran Kovač in Marjeta Gornik iz OŠ ob Rinži, pri ogledu proizvodnega procesa in v sestavljanju s F. T. ie bil najboljši Gregor Gorišek iz OS Šentjernej. Najboljši in tudi edini nalogi iz elektrotehnike sta predstavila Rok Biček in Rok Majer iz OŠ Dol. Toplice, najboljši nalogi iz elektronike sta imela Matd Konda in Domen Mohorčič iz OŠ Žužemberk, v konstruiranju pri elektroniki je bil najboljši Šimon Čižek iz OŠ Šenovo, pri izdelavi dokumentacije - Caddy Junior se je pa OŠ Senovo. Najboljši z avtomobilom na električni pogon je bil Aleš Jelen iz OŠ Leskovec, za estetski videz pa so prvo mesto prisodili Klemenu Bradaču iz OŠ Grm, v disciplini modeli raket je prvo mesto zasedel Leon Šter iz OŠ Šmihel, v tekmovanju z raketoplani Uroš Jenko iz OŠ Otočec, v disciplini s - 3 - b nacional pa Leon Šterk iz OŠ Šmihel. Pri jadralnih modelih seje najbolje odrezal Jure Žulič iz OS Grm, pri modelarskih zmajih Andrej Anžlin iz OŠ Bršljin, pri škatlastih modelarskih zmajih pa Peter Kic, prav tako iz OŠ Bršljin, pri ladijskih modelih pa je bil najboljši Jure Thit-nik iz OŠ Louisa Adamiča iz Gro-supUa. j.D. najbolj potrudil Tadej Železnik iz OS Trebnje. “ * Trebnje. Pri izdelovanju izdelkov iz lesa in delu z električnim orodjem sta bila najboljša Branko Kovač in Jure Rajer iz OŠ Bršljin, v disciplini Lego dacta je bil prvi Gašper Stegnar iz OŠ Grm. Najboljši izdelek iz domače delavnice je naredil Matjaž Staver iz OŠ Leskovec pri Krškem, in sicer jadralno letalo Panda, z razstavo tehničnih izdelkov pa se je najbolje odrezala šentjernejska osnovna šola. Na fotografski razstavi je največ pokazala OŠ Center iz Novega mesta, pri projekciji video izdelkov PRI DELU ■ Ena od disciplin je bilo tudi izdelovanje iz lesa s pomočjo električnega orodja, kjer sta se najbolje izkazala bril j inska osnovnošolca Branko Kovač in Jure Rajer. (Foto: J. D.) Ljubljansko pismo “Posvinjali” so Ambrožiča in odšli na pivo 9. maj - za Ljubljano vse prej kot dan miru LJUBLJANA- Vsako leto 9. maja naj bi Ljubljana praznovala dan svoje osvoboditve, zadnja leta - zaradi ideoloških nasprotovanj desnice - pa dan miru; v resnici pa smo pred tem datumom vedno priče hudih političnih prerekanj, kdo se je v drugi svetovni vojni bojeval na pravi in kdo na nepravi strani. Desničarji dopovedujejo Ljubljančanom, da se v drugi svetovni vojni niso uprli okupatorjem, temveč se bojevali in trpeli v korist “komunistične revolucije”, a ker besede ne zaležejo, si pomagajo še z dejanji. Tako so v prvem letu “demokracije” v skladu z večinsko podporo Demosa v Ljubljani požagali spominske jambore ob Žici okupirane Ljubljane (zdaj ob Poti spominov), zatem, po zborovanju članov Nove slovenske zaveze, odstranili iz cerkve sv. Urha pri Ljubljani spominske panoje, ki so pričali o zločinih belogardistov nad okoliškim civilnim prebivalstvom, letos pa so člani društva Združeni ob Lipi sprave po končanem srečanju v moščanskem Kulturnem hramu Moste (društvo sprave in kulturni hram, kakšno čudno naključje) sneli s pročelja zgradbe tablo “Dom španskih borcev” in jo odnesli neznano- kam. Doslej je policija še U1 našla. Še najbolj vroče pa je bil* zadnje dni na sejah ljublja® skega mestnega sveta ob prev logu, naj bi Ladu Ambrožič® Novljanu podelili naziv častu® ga občana mesta. Dimitrij K® ■ vačič (SDS) je opozoril na n® veljavnost postopka, saj bi 01® rala predlog za naziv častneg3 občana po veljavnem statutu 'I odloku predlagati komisija priznanja. “Poleg tega gre v te1" primeru za zlorabo imena teg3 človeka s strani ZLSD za drug3 cilje”, je dejal Kovačič, Jane* Stanek (SDS) je dejal, da j£ omenjena komisija, katei* predsednik je, zasedala dvakr® in ugotovila, da kandidatur3 Lada Ambrožiča-Novljana J zadostna. Andrej Muren (SD->! Mj je zaključil, da hi morali posluj k, kandidaturo Lada Ambrožič* » za častnega občana kar v Be® f* grad, “saj je sam dejal, da je bi® [J v Jugoslaviji in v prejšnje*1 *» sistemu boljše, kot pa je sedaj Dušan Kumer, glavni lajn® ZLSD, je predpraznično dog® janje na ljubljanskem Mag1’ stratu takole komentiral: “Me® «. i hf: * tem ko na Brdu pri Kranju zu konjušnice parlmentar. strankarski liderji že nekaj Čar ustvarjajo dokumente o spra na Slovenskem, na ljublja® skem Magistratu mestni svetli1 ki in svetnice SDS, SKD in Sij že lustrirajo ljudi. Nedavno** to storili Ladu Ambrožič* Novljanu, kandidatu za častu* ^ ga občana Ljubljane. Čeprav) ,j? pred več kot petdesetimi le® 1 dobil vojno proti okupatorju,J® pred dnevi izgubil bitko pr° ■ ■ i i • i? j_ u: : _ f CU j ljubljanski desnici. Njeni pr' stavniki so najprej zgodovins* .posvinjali’ Ambrožiča in sve nike ZLSD in LDS, nato p* mirno odšli k bližnjim Penato® na pivo.” VINKO BLATNI* (Novomeška kronika 31 PELARGONIJE -v novo-r "'ešlcem zdravstvenem domu J ^ na vse načine trudijo, da bi 1 “*la ta ustanova prijazna do ‘Judi in v vseh pogledih urejali3 in prijetna Tako so precj ‘fatkim v korita pred vho-3 JS® v dom posadili pelargo-W U|je. Niti dobro vzcveteti še *■ jUso mogle, že jih je vzela ema v noči z nedelje na po-uudeljek. Da bi se tatu posu-uu roka! Če bo prišel po Pomoč v zdravstveni dom, mu °°do zaračunali pelargoniza- uijo. , Kapelica - ob otvoritvi ;if Jelice v Srebrničah zadnjo i1 „ ?!eljo je bila glavna cesta, ki ali Pplje skozi kraj proti Straži, A , °!pnjskim Toplicam, Suhi ip‘ pajini in naprej, zaprta debe-P 3uro. Isti dan je bilo še dlje Ifj ~3Prto mesto in moten pro-, ?eI na okoliških cestah zara-Kolesarske dirke. I£aj bo e*e> ko bodo odpirali novo ovomeško betonsko policij-I palačo. Če upoštevamo uacelo proporcionalnosti, bo : ?esto odrezano od sveta kak- ’en mesec. .Kakovost - v enem od ( ver ^OVOS ( vSllJivih katalogov za prodajo glavnem ničvrednih cene-v°st‘. ki nam jih te dni tlačijo lH : P°^tne nabiralnike, ponuja- J_° tudi “profesionalni foto-.Purat” za celih 1.490 tolar- J Neumnost pa taka! Če bi j ji °lla cena v markah, ne bi ; i j 8E govoriti o profesionalca eni aparatu, ampak kvečje-__ o solidnem amaterskem, tf ( ? Pa je, da so na delu pro-J ’esi°nalci, ki te profesionalno tij 3tegnejo. To je tako, kot bi y ^pvomeski tržnici kmmčirji Stt Cr,žice, ki jih prodajajo na el ;*re> proglašali za zlate. CIVILIZACIJA - Pri raz- ,af Pravah o Romih se pogosto ei* govori o potrebi po njihovi so-'"I |la)'zaciji in civilizaciji. Pred |!'kS0 v roniskem naselju v Rojaku že izvedli poskus citacije: odprli so bife, ki se P Je prijelo ime Cigo bar, v uterega so zahajali v glav-•ff J1®' civili. Inšpektorji so ga jej PPrli in civilizacije je bilo i *°0ec. En« gospa je rekla, da so na v°meški občini začeli varče-Na Kitajsko je šel občinski r«tar za kulturo in šport j hu/ Huuuru in a 2«£ Če bi šel župan, bi 5 sabo vzeti vsaj še televi- Jskega snemalca. uhokranjski drobiž 43?AHVALA BOTROM - Kar ^"'01 botrom in sponzorjem so - . fahvalili v nedeljo dvorski jc tki na svečanosti ob blagoslovu sv. Florjana. Botri so pripojili, da je kip postavljen in fa-doma prebeljena, omogočili ■ *o tudi pogostitev vseh udele-. Ucev. Tilko sta golaž prispevala ^rstvo Bine in Roman Jaklič J franc Škufca, pecivo pa Pe-v rUa Malka in KZ Suha krajina Uemberk ter gospodinji Malči v Anica, vino pa so pili Legano-12 Kotov in iz Stavče vasi. jj t^1JO SKUPAJ - V imenu j: k’rov se je zahvalil za pozornost P* Jaklič in poudaril, kako j,s!ki vtem okolju resnično delala'n povezujejo ljudi. V kul-JUem programu so nastopili ifUniberški rogisti, šolarji dvoranic, mladi člani ansambla Iz- i/Pevski zbor pokrajinskih i I^Uih noš iz Suhe krajine pa tudi ČPina narodnih noš iz Straže v Jurije bila Barbi (v sredini)go-0 najbolj simpatična. S. M. MM I Z_N ASIH_O B Č I MM “Ne” za črno gradnjo in Odločajmo (Nadaljevanje s 1. strani) Niti zadnji “argument” občinskega sekretarja Miloša Dularja, da je pol objektov v občini z raznimi dodatki zgrajenih na črno, ni zalegel. Svetniki so se, kot rečeno, z veliko večino izrekli proti v sta-niol zavitemu predlogu za legalizacijo črne gradnje v Zalogu. Eden od njih se je vprašal, kako da se za legalizacijo tako očitne in v nebo vpijoče črne gradnje najbolj zavzema prvi človek občinskega sekretariata, ki bi se moral prvi in najbolj zavzemati za stvari, ki so mu dale naziv in mu določile funkcijo, se pravi za varstvo okolja in urejanje prostora. Na koncu pa še to: urbanistični inšpektor inž. Tonček Žigante je lani poleti Ostanku izdal odločbo o odstranitvi črne gradnje v Zalogu. Ostanek seje na to odločbo pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor, to pa je aprila letos njegovo pritožbo zavrnilo. “Sedaj moramo dobiti izjavo sekretariata oziroma občinskega sveta, da se ne gre v izdelavo ureditvenega načrta za območje črne gradnje, potem sledi izvršba,” pravi inž. Zigante. Druga vroča tema zadnje seje občinskega sveta je bila razprava o občinskem glasilu Odločajmo in spori v zvezi z njim na relaciji občinski svet - župan. Pred časom je po večletnem premoru spet začelo izhajati to občinsko glasilo in že po treh številkah je počilo, po štirih pa IZLET V LOGARSKO DOLINO NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 23. maja, na izlet v Logarsko dolino. Izpred Krke v Ločni se bodo odpeljali ob šestih zjutraj, vrnili pa v večernih urah. Nazaj grede si bodo ogledali še jamo Pekel v Šempetru. Vstopnina: otroci 400 tolarjev, upokojenci 550, ostali 650 tolarjev. Prijave in denar za prevoz za ostale odrasle po 2.000 tolarjev in po 1.500 za otroke zbirajo v oddelku za oddih, do četrtka, 21. maja. Informacije: Peter Repovž na tel.: 068 73 671. * Na zadnji seji, na kateri se je župan v popolnem pomanjkanju resnih argumentov zatekel k ogorčenemu očitanju o protiustavnosti sklepov občinskega sveta, so z veliko večino zavrnili županov sklep o zadržanju sklepa občinskega sveta, ki, kot rečeno, prepoveduje nadaljnje izhajanje glasila, dokler se stvari ne razčistijo. Nadalje so imenovali 5 članov uredniškega odbora, nadaljnja dva pa naj bi do naslednje seje predlagala župan in občinska uprava. Uredniški odbor bo izmed svojih članov izvolil glavnega urednika in urednike za posamezna področja. prav eksplodiralo. Ker je že takoj spočetka bilo jasno, da hoče župan Odločajmo spremeniti v glasilo po svoji meri, kar pa nikakor ni NOSTALGIJA V FRANČIŠKANSKI CERKVI NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje iz Novega mesta in tovarna zdravil Krka priredita v sredo, 20. maja, ob osmih zvečer v novomeški frančiškanski cerkvi celovečerni nastop klape Nostalgija iz Zagreba. Klapa Nostalgija je večkratni zmagovalec finala klap-skega petja v Omišu. SREBRNI PEVCI OSNOVNE ŠOLE GRM NOVO MESTO - Na republiškem tekmovanju šolskih pevskih zborov, ki je bilo 18. aprila v Zagorju, je nastopil tudi otroški pevski zbor osnovne šole Grm pod vodstvom prof. Sonje Čibej. V tekmovalnem delu je zbor dosegel srebrno priznanje in znova potrdil visoko kakovost načrtnega dela z mladimi pevci. Tg. POTOPISNO IN EZOTERIČNO PREDAVANJE NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 14. maja, ob 19. uri potopisno predavanje Po poteh Indijancev. Z besedo, diapozitivi in glasbo bo Rok Robič predstavil 14 držav Amerike. V petek, 15. maja, pa bo ob 19. uri predavanje ezoterika in astrologa Roberta Simoniča z naslovom Srečanje notranjega ognja. OO SKD DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE - Jutri, v petek, 15. maja, bo ob 7. uri zvečer v domu sv. Trojice na Sušicah ustanovni zbor odbora za ustanovitev občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Dolenjske Toplice. Vabijo člane in simpatizerje SKD. 2.000 GASILCEV V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V soboto, 16. maja, bo v vojašnici Novo mesto republiško gasilsko tekmovanje gasilskih enot članic, članov, veteranov in poklicnih gasilskih enot za memorial Matevža Haceta. Tekmovanje, kije vsako četrto leto, je posvečeno spominu na uglednega javnega in kulturnega delavca ter prvega in dolgoletnega predsednika Gasilske zveze. Na progah vojašnice bo nastopilo več kot 2.000 gasilcev, med njimi bo tudi 9 ekip z Dolenjske in iz Bele krajine. Tekmovanje se bo začelo ob 7.30 z uradno otvoritvijo, gasilci pa bodo svoje znanje in spretnosti merili med 8. in IS. uro, ko bo zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov. po meri občinskega sveta oziroma vsaj ne njegovega večinskega dela, je hitro prišlo do napetosti. (Mimogrede - začelo se je s slikami, saj je bilo v prvi “županovi” številki 15 fotografij, na katerih se je v taki ali drugačni pozi kazal sam župan. Končalo pa se je z besedami. Zadnja številka Odločajmo je prinesla napade na svetnike, ki niso po volji župana in njegovih mladcev, in na novinarko Dela in novinarja Dolenjskega lista, ki si upata po svoje poročati in komentirati občinsko dogajanje in županovo ravnanje in zadržanje.) Občinski svet je zahteval poročilo o stroških za izdajanja tega glasila, določitev njegove vsebinske zasnove in imenovanje uredniškega odbora. Dokler tega ne dobi, je prepovedal nadaljnje izdajanje glasila. Županov in njegovih odgovor je sledil kmalu - nova številka. To pa je sodu izbilo dno. ANDREJ BARTEU OB JUBILEJU - Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Novo mesto je prejšnji četrtek s proslavo obeležilo 40-letnico delovanja. V kulturnem programu so nastopili Kamniški koledniki, na koncu pa je okrog 100 udeležencev navdušil s svojim nastopom tudi znan slovenski pevec Stane Mancini, ki je sicer član ljubljanskega društva računovodij. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi novomeški župan Franci Koncilija, direktor območne gospodarske zbornice Janko Goleš ter drugi. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno delo v organih društva naslednjim članom: Cirilu Jamoviču (na fotografiji), Alojzu Rožmanu, Anici Blatnik, Francu Jakliču, Stanetu Šulnu in Slavu Vraničarju. J. Domiž VABILO NA PRAZNOVANJE NOVO MESTO - Ob 30-letnici vrtca Videk Novoteks vabimo vse nekdanje in sedanje varovance - “vrtičkarje”, nekdanje delavke in delavce na praznovanje ob jubileju, ki bo v soboto, 23. maja, ob 10. uri v vrtcu Videk - Novoteks. KOLEKATIV VRTCA VIDEK DVEMA ZDRAVNICAMA NAZIV PRIMARIJ NOVO MESTO - Za letošnji mednarodni dan zdravja sta prejeli naziv primarij tudi dve novomeški zdravnici: prim. Polonca Furlan, dr. med., in prim. mag. Branka Stracen-ski, dr. med. Obe delata v Splošni bolnišnici Novo mesto, prva na internem, druga na radiološkem oddelku. Naziva sta jima bila podeljena že lani, izročena pa prejšnji mesec. Čestitamo! ZAČETEK PRODAJE NOVEGA CLIA - Prejšnjo sredo se je pri vseh pooblaščenih prodajalcih Renaulta v Sloveniji začela prodaja novega clia. Med največjimi prodajalci je novomeški TPVAvto, v salonu katerega se je ob predstavitvi novega clia zbralo veliko ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali novo vozilo. Lani so v TPVAvto prodali 478 novih Renaultovih avtomobilov, od tega več kot tretjino cliov, poleg tega paše 187 rabljenih različnih znamk. Za letos načrtujejo prodajo 500 do 550 novih Renaultovih avtov, od tega spet tretjino cliov. Do začetka prodaje so kupci vplačali že okoli 70 teh novih avtov, za katerega je zaradi izrednega povpraševanja dobavni rok mesec dni. (Foto: A. B.) OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠENTJERNEJ - V petek, 15. maja, ob 20. uri bo v gostilni TUrk v Maharovcu občni zbor turističnega društva Šentjernej, na katerega so vabljeni člani in vsi tisti, ki bi se njihovemu društvu radi priključili. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja prizadevnim članom. HONDA V ČRMOŠNJ1CAH - Znani podjetnik Franc Krevs iz Črmošnjic pri Stopičah je prejšnji četrtek poleg servisiranja Oplovih vozil postal tudi pooblaščeni prodajalec avtomobilov znane japonske firme Honda za Dolenjsko, Belo krajino in del Posavja, v kratkem pa bo odprl tudi servis. Na sliki: Franc Krevs (desno) z Markom Pavlovčičem, vodjo tehnične službe AC Mobila, uvoznika Hondinih avtomobilov za Slovenijo. (Foto: A. B.) Bramac poslej le v Dobruški vasi Letos bodo ustavili proizvodnjo strešnikov v Dravogradu - Velika naložba v Dobruški vasi - V perspektivi 28 milijonov strešnikov na leto - Bramacov bobrovec DOBRUŠKA VAS - Bramac Slovenija iz Dobruške vasi pri Škocjanu, vodilno podjetje na tržišču strešne kritine v Sloveniji, ki ima okoli 45-odst. tržni delež, ima poslej le dva delničarja: Bramac International iz Avstrije, ki ima nek^j manj kot 68 odst., in Strešnik iz Dobruške vasi z malo mapj kot tretjinskim deležem. Kograd iz Dravograda je namreč svoj 7-odstotni delež prodal. Po sklepu zadnje skupščine delničarjev bodo v obratu v Dravogradu do konca leta proizvodnjo ustavili. “Naš proizvodni program osta- “Zanje bo Bramac naredil vse, kar ne enak, le da bomo poslej vse zahteva zakon, in še več,” obljub- GAS1LSK1 PRAZNIK NA DVORU - Z mašo za pokojne gasilce, ki jo je daroval dekan Franc Povirk, se je v nedeljo, K), maja. pričela slovesnost v Mačkovcu, ki so jo pripravili dvorski gasilci ob blagoslovitvi kipa sv. hlorja-na. Kip je naredil Martin Blatnik, odkril pa ga je ustanovni član društva Mirko Repar v prisotnosti predstavnika botrov Bineta Jakliča in Franca Škufce. Za dvorske gasilce je bil pomemben tudi obisk podpresednika Gasilske zveze Slovenije Vilija Tomata, predsednika GZ Novo mesto Alojza Muhiča in poveljnika C1Z Novo mesto Tineta Filipa. Bogatemu kulturnemu programu, v katerem so sodelovali rogisti LD Plešivica, učenci osnovne šole Dvor, narodne noše iz TD Straža, narodnozabavni ansambel Izvir in pevski zbor pokrajinskih noš TD Suha krajina, je prisluhnilo mnogo obiskovalcev in gtisilcev. Le ti so prišli tudi iz Žužemberka, Hinj, Križev, Rebri, Ajdovca, Šmihela in iz industrijskega gasilskega društva Novoles. Gasilci so se na koncu tudi zahvalili vsem botrom in sponzorjem. (Foto: S. Mirtič) modele izdelovali v tovarni v Dobruški vasi, kjer je že ves čas tudi sedež podjetja,” pravi direktor Bramaca Slovenija inž. Jernej Klemenc. Tudi količina izdelane strešne kritine bo ostala enaka ali bo pa še večja. “Za ukinitev proizvodnje v Dravogradu smo se odločili zaradi racionalizacije zaradi lažje organizacije in boljšega nadzora se bo dvignila tudi že sicer zavidljivo visoka kakovost naših izdelkov,” je prepričan Klemenc. V tovarno v Dobruški vasi bodo investirali okoli 700 milijonov tolarjev. Tako bodo letno proizvodno zmogljivost v tej tovarni od sedanjih 17 milijonov kosov povečali na 25 milijonov, kolikor jih sedaj naredijo v obeh obratih, v prihodnosti pa celo na okoli 28 milijonov. S to investicijo bodo proizvodnjo tudi posodobili, izboljšali, avtomatizirana pa bodo tudi najtežja dela, kot je na primer pakiranje. V Dravogradu bo brez dela ostalo okoli 50 ljudi. Ija Klemenc. Hkrati s sklepom o ukinitvi obrata v Dravogradu so sklenili tudi novo pogodbo med delničarjema Bramacom International in Strešnikom, od katerega ima Bramac Slovenija v najemu prostore in zemljišče; pogodbo so obnovili, delno spremenili, najpomembneje pa je, da velja za nadaljnjih 30 let. Število zaposlenih v tovarni v Dobruški vasi se ne bo povečalo. mmm Inž. Jernej Klemenc V lanskem letuje Bramac Slovenija izdelal 25 milijonov strešnikov; kar tri četrtine sojih prodali v Sloveniji, kjer obvladujejo nekaj manj kot pol tržišča. Od začetka proizvodnje leta 1991 pa je Bramac izdelal že 100 milijonov kosov strešne kritine (prvo leto sojih naredili le 4,5 milijona, lani pa celih 25 milijonov). Z Brama-covim strešnikom je pokritih okoli 40.000 slovenskih streh. Letos je Bramac še obogatil svojo ponudbo, in sicer z betonskim bobrovcem, ki ga za celotni Bramacov koncern izdeluje obrat na Madžarskem. To kritino je moč dobiti v dveh barvah: v klasični opečno rdeči in model antik, ki daje videz patiniranosti. “Ta kritina je še posebej primerna v starih mestnih jedrih, na kulturnozgodovinskih objektih pa tudi na individualnih hišah,” pravi Klemenc. Dosedanje izkušnje so dobre, saj je s to kritino na primer prekrit velik del strehe slovenskega tehničnega muzeja v Bistri, nekdanjega kartuzijanskega samostana, v Novem mestu pa obnovljena Grilčeva hiša ob kandijskem mostu, v kateri je prodajalna Krojač. Bobrovec delajo s pripadajočim posebnim programom, vključno s 30-letno garancijo. A. BARTEU Mii IZ NAŠIH OBČI N Mii Komunala opozaija na nizke cene Zato se v metliški Komunali raje ne hvalijo preveč z lanskim poslovanjem ■ Odlagališče _______odpadkov brez uporabnega dovoljenja - Čistilna naprava kliče po obnovi METLIKA - Metliška Komunala je lansko poslovno leto sicer zak^učila s 6 milijoni tolarjev dobička, vendar med izkazanimi stroški ni zajeta amortizacija sredstev v upravljanju. Če bi Komunala želela kriti vso amortizacijo, bi imela za okrog 33 milijonov tolarjev izgube. Na Komunali opozarjajo, da so za to krive predvsem neustrezne cene, zlasti pri vodooskrbi in odvozu odpadkov od občanov. Cene komunalnih storitev so namreč naraščale dvakrat počasneje kot cene na drobno in štiri do petkrat počasneje kot cene elektrike in goriva. Tako je bila celotna amortizacija vodovodnega sistema po minimalnih stopnjah večja od vseh prihodkov v vodooskrbi. Cena za odvoz odpadkov pa ni krila niti stroškov dela delavcev, ki jih odvažajo. Pri deponiranju odpadkov je bil rezultat sicer pozitiven, a le zato, ker niso prikazani tudi stroški urejanja deponije, ki nima niti uporabnega dovoljenja. Pri čiščenju odpadnih voda so leto zaključili s pozitivno ničlo, vendar na Komunali pripominjajo, da že 15 let niso vlagali v čistilno napravo, zato ji grozi, da se bo ustavila. Negativen rezultat so imeli tudi pri gradbeni dejavnosti, medtem ko se pri kanalščini lahko pohvalijo z dobičkom. Čeprav je Komunala imela dobiček, pa ta ne omogoča razvoja javnih gospodarskih služb, ponekod pa ne krije niti enostavne reprodukcije. Velik del splošnih stroškov pa so krili z zaslužkom povsem komercialnih dejavnosti. Kljub vsemu temu je Komunala lani namenila za naložbe 20,8 mi- lijona tolarjev. Med večjimi so bili nakup smetarskega avtomobila, dokumentacija za garažno hišo, nakup zemljišča za deponijo ter sanacija starega usedalnika na Veselici. Še skoraj tolikšno vsoto pa so v občini namenili za gradnjo vodovodov Slamna vas-Bojanji hrib, Hrast-Dole-Drage in Gra-brovec-Berčice, kjer je Komunala sodelovala kot izvajalka gradbenih del. M. B.-J. PEVSKO BLAGOZVOČJE - Ženski pevski zbor folklorne skupine “Ivan Navratil" iz Metlike je v soboto v cerkvi pri Treh farah v Rosalnicah pripravil koncert, ki sega ne bi sramovali še marsikje po Sloveniji: 14 pevk je pod umetniškim vodstvom Mateje Jakša-Jurkovič na visoki kvalitetni ravni predstavilo vrsto belokranjskih ljudskih pesmi, pa slovensko in židovsko ljudsko pesem, gregorijanski koral, črnsko duhovno ter pesmi renesančnih mojstrov polifonega vokalnega stavka Orlanda di Lassa in Luče Marenzia. Koncert, prijeten za uho in dušo, so sklenile z lahkotnejšima zimzelenima skladbama, slovensko Ne čakaj na maj in angleško Killing me softly with his song. Na fotografiji: del pevskega zbora pred oltarjem pri Treh farah. (Foto: M. B.-J.) Občina mačeha zdravstvenemu domu Občina lani za investicije in investicijsko vzdrževanje v zdravstvenem domu ni prispevala ničesar, letos pa naj bi namenila 500 tisočakov - Pri županu naleteli na gluha ušesa ČRNOMELJ - V črnomaljskem zdravstvenem domu so zadnja leta imeli precejšnje denarne težave. Primorani so bili najeti celo bančna posojila, da so lahko kolikor toliko normalno poslovali. V lanskem letu pa seje dotok denarja iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije normaliziral. “Toda čeprav je po zakonu o zavodih in po odloku o ustanovitvi zdravstvenega doma Črnomelj črnomaljska občina dolžna zagotoviti denar za investicije in investicijsko vzdrževanje, od nje lani nismo dobili niti tolarja. Semiška občina se je pri tem veliko bolje Četudi s ‘ izkazala. Četudi smo lani na črnomaljsko občinsko upravo poslali dva dopisa, v katerih smo jih seznanili, kakšno opremo bi bilo potrebno nabaviti in katera vzdrževalna dela opraviti, nismo dobili odgovora. Tudi župan se na naše povabilo, naj nas obišče, ni odzval,” pravi direktor zdravstvene- ga doma Anton Marentič. Kljub temu so pozimi iz tekočih sredstev in najemnin prenovili zgornji del zdravstvenega doma, letos pa nameravajo še spodnji del. Pred kratkim so kupili tudi nov reševalni avtomobil, ki je veljal 90.000 DEM. Polovico denar- LETOVANJE MED POČITNICAMI KONCERT METLIKA - V soboto, 16. maja, ob 20. uri bo imela v metliškem kulturnem domu svoj prvi samostojni koncert saksofonistka in maturantka srednje glasbene šole v Ljubljani Kristina Oberžan s Krasinca. DOBRE OCENE ZA METLIŠKA VINA METLIKA - Pretekli teden je bilo v Mariboru ocenjevanje vin lanskega letnika. Ocenili so 144 vzorcev vin iz vinorodnih dežel Podravje in Posavje. Od belokranjskih pridelovalcev je sodelovala le Vinska klet metliške kmetijske zadruge, ki se je dobro odrezala. Od šestih v oceno poslanih vinje dobila za po-stugalko 17,48 točke, za modro frankinjo 17,75, za laški rizling-pozno trgatev 18,61, za laški rizling-izbor 19,13, za laški rizling-jagodni izbor 19,33 ter za laški rizling-le-deno vino 19,68. Ocene vseh vin razen portugalke so bile nad povprečjem določene sorte, ledeno vino pa je bilo med ledenimi vini ocenjeno najvišje, med vsemi vzorci na ocenjevanju pa sta dobila višji oceni le še dva suha jagodna izbora. METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika (OZPM) bo od 12. do 19. julija pripravila letovanje osnovnošolskih in srednješolskih otrok v Dolenjskih Toplicah ter od 30. julija do 9. avgusta počitnikovanje osnovnošolskih in predšolskih otrok v Pacugu pri Portorožu. Enkrat na teden bo organizirala tudi prevoz na kopanje otrok in njihovih staršev v Čateške Toplice, prijaviti pa se bo moč v pisarni OZPM vsak dan od 11. do 15. ure. Letovanje je moč odplačevati tudi obročno, s prijavami pa pohitite zaradi pravočasnih rezervacij. Vse dodatne informacije dobite v pisarni OZPM Metlika. ja je prispeval zdravstveni dom, za drugo polovico je vzel posojilo. Marentič je sedaj zadovoljen s pomlajenim voznim parkom, saj je pri njih sicer navada, da vozila zamenjajo, ko so stara deset let in imajo 300.000 prevoženih kilometrov. “Poleg tega moramo zamenjati sedem let staro računalniško opremo, ki ni več dovolj zmogljiva, prilagoditi pa jo moramo tudi za računalniško izmenjavo podatkov, da bomo lahko uporabljali nove zdravstvene kartice. V načrtu imamo še nakup nekaterih manjših aparatov. Za vse to bi letos potrebovali dobrih 17 milijonov tolarjev, od tega naj bi dala črnomaljska občina 15,3 milijona tolarjev. Uradnega sporočila sicer še nimam, po ustnih zagotovilih pa je v črnomaljskem proračunu za zdravstveni dom namenjenih 500 tisočakov, kar je malo več kot nič,” potoži Marentič ter pristavi, da na črnomaljski občinski upravi očitno vidijo, da v zdravstvenem domu ne tarnajo preveč in da delo poteka normalno, pa zato ne čutijo potrebe, da bi pomagali. M. BEZEK-JAKŠE ■■■■■■E Tatjana Rožič Ponovno rojstvo turističnega društva Črnomelj ČRNOMELJ - Proti koncu preteklega leta je v Črnomlju ponovno zaživelo turistično društvo Črnomelj, njegova predsednica pa je postala Tatjana Rožič. V tem kratkem času je društvo pripravilo prednovoletno ocenjevanje izložbenih oken, ob nedavnem jurjevem pa so v starem mestnem jedru oživili ta pastirski praznik. Ob jurjevanju in kresovanju, ki bo junija, bo društvo pripravilo ocenjevanje najlepsih balkonov in cvetličnih vrtov v mestu. “Na dosedanje naše akcije so se ljudje kar lepo odzvali in zahvaljujemo sevvsem, ki so nam pomagali. Želimo si, da bi se v društvo vključilo čim več novih članov, predvsem takšnih, ki jim m vseeno, kaj bo z našim mestom,” pravi Rožičeva. Moti jo, da turistična društva, ki jih je v črnomaljski občini kar precej, niso med seboj bolj povezana. “Skupaj z ostalimi turističnimi društvi, tudi semi-škim in metliškim, bi morali enotno nastopiti v turistični ponudbi, saj turiste, ki pri-ha' ' ‘ lajajo k nam, zanima Bela krajina kot celota. Morali pa bi pripraviti tudi kakšno zloženko, s katero bi morebitne goste prepričali, da Bela krajina niso le Kolpa, sonce in morda še kakšna zidanica,” razmišlja Tatjana Rožič. m. B.-J. Je to protest? 0b slabih izkušnjah v komunalnih javnih delih METLIKA - Metliška Komunala se že vrsto let vključuje v komunalna javna dela. Vendar se predvsem zadnji dve leti, ko ni možno ponovno zaposliti delavcev, ki so že bili na javnih delih, pri njih kopiči vse več slabih izkušenj. Tako porabijo precej časa, da na novo priučijo delavce, od katerih se nekaterim ne uspe uspešno vljučiti vse do konca javnih del. Na Komunali se jim zdi, da je prepoved dela delavcem, ki so že bili na javnih delih, milo rečeno nestrokovna, saj morajo vsako leto na novo uvajati vse bolj neprilagodljive ljudi. Posumili so celo, da Zavoda za zaposlovanje sploh ne zanima trajna zaposlitev, do katere bi delavec lahko prišel z večkratno vključitvijo v javna dela, temveč jim je ljubše eksperimentiranje z vedno novimi delavci. To pa je le eden od razlogov, da komunalna javna dela ne potekajo tako, kot v začetku načrtujejo na metliški Komunali. Po njihovem je zaradi neustrezne selekcije delavcev, ki jo opravijo na Zavodu za zaposlovanje, tudi fluktuacija izredno velika. Tako je lani namesto predvidenih 15 delalo v povprečju polovico manj delavcev. Moti jih tudi, da so delavci prepuščeni le izvajalcu javnih del, a tudi merila za nagrajevanje so nespodbudna. Je zato morda razumeti odločitev Komunale, da bo v bodoče za komunalna dela sezonsko zaposlovala le delavce, ki obvladajo gradbena dela v nizkih gradnjah, kot odgovor ali celo kot protest eksperimentom v javnih delih? M. BEZEK-JAKŠE O NOVOSTIH V CESTNEM PROMETU METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika bo pripravilo v soboto, 16. maja, ob 20. uri v Vinski kleti v Metliki predavanje o zakonu o varnosti cestnega prometa. Vabljeni člani in vsi ostali, kijih novi zakon zanima. i iii* V"" "*"*•** 7 ' IGRAJ KOLCE - Zveza kulturnih društev Črnomelj je s pomočjo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana in občine Črnomelj v soboto pripravila 15. revijo otroških folklornih skupin Bele krajine z naslovom "Igraj kolce ”. Na njej je pelo, plesalo in se igralo 12 mlajših in starejših folklornih skupin iz osnovnih šol Metlika, Semič, Vinica, črnomaljskih OŠ Mirana Jarca in Loka, podružnice Adlešiči ter otroških vrtcev iz Metlike in Čardaka. Medtem ko so se starejši folkloristi predstavili z nekoliko resnejšim programom, pa so mlajši razveselili gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano črnomaljskega kulturnega doma, s sproščenim nastopanjem in prijetnimi zgodbicami, pesmicami in igricami, s katerimi so se nekdaj zabavali otroci. Na fotografiji: otroška folklorna skupina osnovne šole Mirana Jarca. (Foto: M. B.-J.) SREDNJEŠOLCI SE Kondenzatorji Iskre v 40 državah PREDSTAVIJO METLIKA - Dijaki in učitelji Srednje šole tekstilne usmeritve Metlika vabijo ob izteku šolskega leta na prireditev z naslovom “Maj - naš pomladni zaveznik”. Prireditev bo v petek, 15. maja, ob 20. uri v metliškem kulturnem domu. Lansko leto je bilo za semiško Iskro rekordno, vendar nameravajo letos prodajo izdelkov še povečati - Ni jim še uspelo najti “zdravila” za zmanjšanje bolniških dopustov DAN SINJEVRSKEGA KALA SEMIČ - V semiški tovarni Iskra Kondenzatorji, d.d., ocenjujejo preteklo leto kot leto rekordov. Zaradi številnih naročil in ugodnega deviznega tečaja so prodali za 58,5 milijona DEM izdelkov, kar je 5 odst. več, kot so načrtovali. Ustvarili so za 129 milijonov tolarjev čistega dobička, o delitvi pa bo odločala skupščina, ki bo zasedala v začetku julija. SINJI VRH - Tbristično društvo in krajevna skupnost Sinji Vrh, občina Črnomelj, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter Prirodoslovno društvo Slovenije vabijo na dan Sinjevrškega kala, ki bo v soboto, 16. maja, ob 11. uri na Sinjem Vrhu. Ob tej priložnosti bodo člani Prirodoslovnega društva Slovenije v sodelovanju z botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in zoološkim vrtom mesta Ljubljane poskrbeli za ponovno strokovno naselitev rastlinskih in živalskih vrst v kal. V Iskri prodajajo kondenzatorje v 40 držav po vsem svetu in lani so izvozili kar 90 odst. izdelkov. Sicer pa jim je lani uspelo uresničiti že pred leti zastavljeno strategijo, da usmerijo prodajo na evropske trge. Tako so gospodarsko krizo v Aziji, kjer je delež njihove prodaje še vedno 30-odsto-ten, pričakali pripravljeni. Seveda pa še vedno iščejo nove kupce v Evropi, predvsem pri proizvajalcih bele tehnike. Spogledujejo se tudi z novimi trgi, zlasti z ameriškim. Načrtujejo namreč, da bodo letos prodali za 61,5 milijona DEM izdelkov, in kot kaže doslej, jim bo načrt uspelo uresničiti. V Iskri je zaposlenih 1.320 ljudi, od tega so jih lani na novo zaposlili 50. Vendar vodja uprave Janez Stefanič pravi, da je mlade, usposobljene delavce, ki so pripravljeni delati in ki so pri njih najbolj zaželjeni, že težko dobiti. Potrdil pa je, da so pri njih velik problem bolniški izostanki, ki znašajo povprečno 8 do 10 odst. V nekaterih oddelkih je na bolniškem dopustu celo 20 odst. delavcev. “Drži sicer, da je naš kolektiv razmeroma star, saj je povprečna starost več kot 38 let, in da mnogi kot polkmetje veliko delajo tudi doma. Prepričan pa sem, da so delovna mesta urejena, saj inšpekcija za delo redno nadzoruje delovne pogoje, redno pa opravljajo tudi meritve mikroklime. Če je slučajno kaj narobe, takoj uredimo. Tudi izrazitih poklicnih bolezni pri nas ni, uredili smo celo poseben oddelek, v katerem delajo ljudje, ki imajo omejitve pri delu,” je pojasnil Stefanič. Dodal je še, da v prizadevanjih za zmanjšanje bolniške delavcem na normi, ki tri mesece ne gredo na bolniški dopust, dodajo k plači še 8 odst., zaposlenim na nenormiranem delu pa 4 odst. A to očitno ni dovolj velika spodbuda, da bi bolniške bistveno zmanjšali. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po MetiijS INŽ. JANEZ GAČNIK 2 F VRSTO LET uspešno vodi čel ir„, larski krožek pri metliški irfp* m zemeljski osnovni šoli. Tako ift ni jo otroci za malico kdaj tudil^ sladkega, a ne samo to: nauči/ . čebelariti in nemalo se jih odi 31 za lastne čebelje družine. 1 J01 davno tega so bili tudi na slov "*] skem tekmovanju o poznaval J3 čebelarjenja in se v Metliko«“a01 roma v Podzemelj vrnili z zlati oziroma srebrnimi priznanji,! je uspeh, če vemo, da so se ti SJ movanja udeležili mladi čebel *d ji iz 110slovenskih osnovnih!;®1 V ENEM OD PREJŠNJ SPREHODOV smo zbodli TCla' stično društvo, naj bi priči ^ ocenjevati urejenost okolice sti, in bodica je zadela v pravo met eka sicer ne pri imenovanem društ K] ampak pri vodstvu mestne ski S 2 nosti, ki se je odločilo, da se ov: lotilo dela že letos. ei KONEC PREJŠNJEGA TEie ] NA je privabil ob Kolpo sonc! tsei miru željne krajane. Metli* >rij kopališče je samevalo, zato p4pr bilo vdE obiskovalcev v Podze :Sp( lju, kjer so že odprli restavraci „p. Najbolj vročekrvni so se t(Ln namočili v reki, vendar za krat 6, čas. Videti je bilo tudi nekaj č #y. narjev, ki so pričeli nabirati k' ^ dicijo za daljše poletne spuste ^ belokranjski lepotici. Med vesi ni bilo opaziti policistov, ki vs! J 8 leto preveslajo pot iz Prelesja ®11 Vinice. Menda so se pripravi) “P« na delo v času Vinske vigredi,^11 bo treba še posebej paziti na tis ki bi se spozabili in preglobo pogledali v kozarce z napisi C Vinska vigred 1998. Lj Črnomaljski drobil«2 ZAPIRANJE - Na notra^l strani vrat stanovanjskega uril, na črnomaljski občinski upravi™ nalepljen list z natančnimi naWvi« dili, kako morajo stranke zapij ti vrata. Razumljivo, da so ljut začeli ugibati, zakaj takšna najJ|l dila. Razlogov zanja ni ravno 1 liko. Prvič: morda stranke,P prosijo za stanovanja, ne znal o ravnati z vrati, ker se tega niso imele kje naučiti. Drugi ^ morebiti je razočaranje tis]R strank, ki se odpravijo na staC vanjski urad v prepričanju, da jr® občina mora dati stanovaflJr*! tako veliko, da svojo jezo strd jo nad vrati. Žal nimamo inf|]W macij, ali je bilo zaradi navocWsl zapiranju vratom kaj večkrat pWs zaneseno z loputanjem. kol RAZLIKA - Zdravniki črHok maljskcga zdravstvenega doj ugotavljajo, da je med delal semiške Iskre in črnomaljske! Danfossa predvsem ena veh’ razlika. Prvi prihajajo k zdra'1 ku po bolniški dopust, da ne delali, drugi pa po zdravila, d«! šli lahko delat. Zakaj je v DanfJ su tako, v firmi gotovo že dol vedo. Sedaj bodo morali ugott ti vzroke še v Iskri. Ali pa bi se nemara učit kar v Danfoss? URA - V sejni sobi na metli{j'l občinski upravi imajo stensko ut* jj \/ coinn crvKn »vmičlrp flčl^dj V sejno sobo semiške občin® dobro slišati bitje ure z bližnje] cerkvenega zvonika. V sejni na črnomaljski občini nimajo s# ske ure in tudi tiste na cerkven1 zvoniku ni ne videti nc slišati, pa zato seje črnomaljskega oboj skega sveta tako hitre in kratke, svetniki nc potrebujejo ne sten* ne cerkvene ure. Semiške tropine N EKOLOGIJA - Črnomaljs1} Komunala pobere na leto v setr ški občini toliko kosovnih odp*' kov kot po številu prebivalcejj štirikrat večji črnomaljski obč'1! Mar to pomeni, da so Semiti ekološko bolj osveščeni in r mečejo odpadkov v gozdove J vrtače? Ali pa se morda Črnoihj^ Ijcem zdi škoda vsake starine ujJ skrbno hranijo doma, namesto bi jo namenili za odpad? OHCET - Na stopnišče set«] ške občinske stavbe so že p,r časom postavili veliko lese] skrinjo, v kakršni si je ncK® nevesta na svoj novi dom pril Ijala balo. Skrinja marsikomu starejših prikliče spomine na hovo poročno veseljačenje, tuhjhjj še, ki slasti zakonskega stanuj^ niso okusili, pa spomni na to, bi se lahko poročili na sem|i_iti(]| ohceti, ki jo, takšno zaresnOjjj, pravimi porokami, v Semiču 1^ lošnje poletje pripravljaj«’ ytij tretjič. Ali bo skrinja preprh'1,^ tudi kakšnega od belokranjski,ji] mladcev in mladenk, da b° j tj skočili v zakonski stan na t(, poroki, je sicer težko napoved« ^ Res pa je, da so Belokranjci, n i se tovrstnih porok tiče,- oči*! ^ precej sramežljivi, saj so se l*jk prišli poročit v Semič iz. vseh 8°^ tj cev Slovenije, le iz Bele krajih s] bilo nikogar. M Drobne ne iz Kočevja .^FARMACEVT - Kočevska Le-rj-nilrna že lep čas obratuje po sta- 0 if m’ tako daje odprta do 19. ure, idil' ?uJne primere pa celo do 20. čijf lanskoletnem viku in kriku ob odi ‘raJ^anju poslovnega časa le-. [ lrne in niti z besedico v medijih lovi "enjeni vrnitvi na poprejšnji ivai )raj°valni čas, nekateri v kočev- ^ini še danes mislijo, daje lati ekarna odprta le do 16. ure. ji,I ato pa tudi ne vedo, da gre e ti asluga” 2a ponovno podaljša-bele delovnega časa lekarne mla-ih I farmacevtu, ki je zapolnil NJ dopolnjeno vrsto lekarniških 1 T* 'tavcev in v sicer ženski kolek-if( 'vnesel drugačnost, kateri so se ce sn, ki morajo večkrat obiskati « w[no’ kar lepo privadili. UvD)Š7 °NA USPEHU - Učenci sk1 Zbora odposlancev so na tek-se rVaniu veselošolske tekmovalni e?°te' v katero so vključene ie kočevske osnovne šole, z uiik^bo vseh prvih mest v kate-'afriiab od vključno 5. razreda P f?rel’ dosegli zavidljiv rezultat. ^Peh seveda ni bil naključen, t^Pak plod znanja, je pa zato bila tališ "Ivovemu letošnjemu us-■ " “*■ na tekmovanju povsem Hjučna. Čeprav je med vsemi fočniki Pila določil dobitnico •analnika žreb, pa so dejstvo, , Ba je prejela prav njihova ?nka Tina Begič, na OŠ Zbora Poslancev občutili kot nagrado 11,1 za dosežen uspeh. boj is" OBČAN SPRAŠUJE, JEDVED ODGOVARJA ( JJJ ?-°kaj sle za zadnje praznike v raV$u jedli le potice in sladice? ira *er je že po tradiciji na dan avi ^praznikom v skoraj vseh tr-iAv‘nah zmanjkalo kruha. ” iam Miški zobotrebci Dobrodošla pomoč - jgC^Piček dobrodelnega koncer-ist& *t so ga pripravili profesorji aprniške glasbene šole z name-ajCm> da bi zbrali vsaj nekaj de-'HJrfja za dokončanje gradbenih na stavbi v Kolodvorski ulici 'j^ibnici, kamor se bo preselila 0'rsbena šola, ni bil velik. Vendar ^koncertom opozorili na svoji ra nt • em' ^er n'so sedeli križem-0( J* *n čakali, kdaj jim bo občina av ^ila nove prostore, so si tako 8°t°vili tudi pomoč kar nekaj ■lir^ačih podjetnikov, ki jim ni ivl ^n°> kaj se dogaja z glasbenim it' ^“taževanjem v njihovi občini, la ‘j1’ država za ureditev glasbene |W j ®e prispeva nič, češ da skrbi J® osnovno in srednje izobra-:0' apje, in je obnova stavbe za ■^k^be glasbene šole nadstan-.. “na, je za ribniške podjetnike k® to |e še zamera več državi -Blasbeno šolo pa upanje za še ,alnejšo podporo domačih jetnikov! ni ^brepoljski krompirčki LEKARNE JE DALEČ -isl °brepolju še nimajo lekarne, ■ Zadevajo pa si, da bi najprej ^ j °di depo (shrambo) zdravil, da u brepoljcem ne bi bilo več tre-j j drugam pozdravila. V začetku * P® Pa so si izvajalec lekarniške jd javnosti, farmacevt Gregor •fl1 J®,iz.Škofljice, župan Anton Ja-l P'4 in projektant Miro Maletin ;v' ^gledali, kje naj bi stala dobre-:i* j j[ska lekarna, in ugotovili, da bi !a' Lkar prizidali k zdravstvenem o tem bo morala prej dati . • - - Ij-nje še Lekarniška zbornica. n!kNAJPREJ MRLIŠKA VEŽI-"IC Pret* lekarno oziroma >" Jantbo (depojem) zdravil pa Dobrepoljci dobili mrliško fl1 j^co in parkirišča pri-njej. Raz-nP v Termah Čatež, češ da 3 anten je ni počitniški kotiček t Tfnulo čist in da v njem dela ne-' osetye- Zatem je druga , ^d sogovornic v radijski odd-j A očima Gorenjka, nadvse po-š y\da isti kamp. V posebni I Fjji v bližnji prihodnosti bodo |i J lastni koži ter s svojimi očmi čtšesi preizkusili kamp tudi Jinarji. V koga se bodo prele-' rZa tisti čas, naj ostane skriv-! Sl- Bo bolj zabavno. J TRTA Z LENTA < NA BIZELJSKEM I 'f Em j dodelili cepljenko stare j d® 2 Lenta in skrbnik nove ž^Žiške trte bo znani vino-I pdnik in vinar Janez Istenič, j ^Pljenko bodo svečano po-j Pili jutri ob 12. uri pri Iste-3^®vi kleti penin v Stari vasi da Bizeljskem. ( Stara vas na bizeu- pEM - Občini Brežice so % MM 1Z. M ASIH Q B Č I M MŠŠ Več zdravja otrokom in šolarjem [ Dan dr. Jožeta Bogataja ■ Priznanja ■ V prihodnje skrb prostorom na Senovem in v Kostanjevici • ___________Dr. Ladika prekmalu popustil pritiskom dnevne politike - Nujne specializacije SENOVO - Zdravstveni dom Krško je organiziral pod pokroviteljstvom krškega župana Danila Siterja v petek vsakoletni dan dr. Jožeta Bogataja. Strokovno srečanje, tokrat 14. zapored, v spomin na začetnika zdravstvenega varstva na območju sedanje krške občine, je privabilo v dvorano 14. divizije na Senovem precej udeležencev z zdravstvenega delovnega področja in od drugod. Na prireditvi je organizator podelil priznanja jubilantom. Za 10-letno delovno dobo je prejela priznanje Staša Šerbec-Krajnc, za 20-letno Martina Umek, za 30-let-no pa so dobili priznanja Stanka Matešič, dr. Dragoslava Odobaša in Jožica Šerbec. Za 20 let dela v krškem zdravstvenem domu so izročili priznanji Slavki Špiler in Francu Strnadu. Dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krško, je v pozdravnem govoru nanizal dogodke in dosežke v krškem zdravstvenem domu v zadnjem obdobju. Ob tem je omenil tudi državno zdravstveno politiko. “Preteklo leto smo končali uspešno, čeprav nas je država presenetila z varčevalnimi ukrepi in nam je tako privarčevala 4 nenačrtovane upokojitve ter s tem povezane nepla- Kostanjeviške NESREČE IZ DNEVA V DAN - Če seje s sprejetjem novega zakona o varnosti cestnega prometa število prometnih nesreč močno zmanjšalo, tega ne moremo trditi za Kostanjevico. Prav nasprotno, prometne nesreče so v tem najstarejšem dolenjskem mestecu vrstijo kot za stavo, in to vse na istem mestu. Razlog: obnova Kostanjevice, zaradi katere je prejšnji enosmerni promet po otoku sedaj speljan le po eni cesti, iz krške smeri pa sploh ni prometnega znaka za nevarnost, da je promet dvosmeren. Ker mnogi vozijo na pamet in sekajo ovinek, ne pričakujejo, da jim lahko pride kdo naproti. In nesreče se vrstijo. Počilo je tudi prve dni uvedbe dvosmernega prometa. V vsej nesreči je imel v “otvoritveni” nesreči eden od udeležencev vsaj malo prednosti: je namreč avtoklepar. PIKNIK V ČAST OBNOVI - Ne zgodi se vsak dan, da bi občina in država v en kraj vložili kar 260 milijonov tolarjev. In ker naj bi bilo prav staro mestno jedro Kostanjevice deležno obnove, vredne vsaj tolikšnega denarja, so tamkajšnji prebivalci zelo veseli. V veselju in sreči so se odločili, da drugo majsko soboto za vse krajane, okoličane ter predstavnike izvajalcev in projektantov organizirajo (in tudi sami financirajo) piknik. Zavrteli so se kar trije veliki odojki, vina je bilo na pretek, mize so se šibile od peciva. A med krajani očitno ni bilo pravega navdušenja, saj obisk piknika ni bil pričakovan, čeprav je bilo vse zastonj. Ali morda prav zato?! nirane odpravnine in potem pogodbeno delo, s katerim lahko zadovoljimo potrebe zavarovancev,” je našteval dr. Ladika. Ko je direktor razgrnil delo krškega zdravstvenega doma z njegovimi enotami v prihodnje, je dejal, da želijo nadalje urejati prostore zlasti na Senovem in v Ko- Zbiralna akcija za mamograf v Brežicah • Do jeseni ambulanto 1 BREŽICE - Splošno bol-1 nišnico Brežice so vključili v 1 mrežo ambulant za bolezni 1 dojk v Sloveniji in do jeseni J naj bi usposobila omenjeno ! ambulanto. Novi medicinski , oddelek bodo opremili z , najsodobnejšimi aparati. V , zvezi s tem poteka humani-, tarna zbiralna akcija, ki jo , vodijo radijske postaje Breži- ■ ce, Sevnica in Šmarje pri ■ Jelšah. i Doslej so prispevali pro- ■ stovoljne prispevke: Obrtna ■ zbornica Krško 500.000 to-i larjev, Rotary klub Čatež 1 4.200.000, Zveza slovenskih • društev za boj proti raku 1 6.400.000 ter podjetja in za-1 sebniki od lanskega oktobra 1 do letošnjega marca 583.948 J tolarjev. V humanitarni zbi- i • Prostovoljne prispevke za ■ opremljanje brežiške ambu-> lante za bolezni dojk daro-1 valci nakazujejo na žiro ra- ■ čun številka 51620-603-1 31177 pri Agenciji za plačilni 1 promet Brežice s pripisom J “Za nakup mamografa”. ■ ■ ralni radijski akciji so zbrali ■ v Brežicah in Krškem 365.000, ■ v Sevnici 60.000 in Šmarju pri ■ Jelšah 40.000 tolarjev. i Zneske, ki jih nakazujejo i za omenjene drage medicin-1 ske aparate, lahko občani 1 uveljavljajo kot olajšavo pri 1 dohodnini, pravne osebe lah- 1 ko denarne prispevke upo- J števajo pri odhodkih po Za- konu o dobičku pravnih oseb. L. M. SKUPAJ - Zgodi se, da človeški pari včasih nehajo biti pari, razlogov za tak konec, žalostnih in vsakršnih, je sto in več. Drži tudi, da nekateri neomajno vztrajajo v skupnosti, ki se ji pač po splošnem družbenem dogovoru reče zakon. Biti kljub hudim skušnjam še zmeraj pošteno skupaj - to je nekaj veličastnega, so brzda prepričani tudi vsi tisti številni več- in dolgoletni zakonci, ki so si v navzočnosti župnika Jožeta Packa s Čateža ob Savi na nedavni svečanosti v cerkvi na Čatežu toplo segli v roke in si izmenjali nasmeh zvestobe, radosti, upanja in pričakovanj. (Foto: L. M.) stanjevici. “V Krškem bomo morali rešiti problem nastanitve osebja za prehospitalno enoto ter urediti boljši prostor za delo kliničnega psihologa,” je med načrti navedel dr. Ladika. Med drugim bodo kupili nekaj zobozdravstvene opreme, med stalnimi nalogami pa imajo zapisano posodabljanje opreme, predvsem hitro spreminjajoče se računalniške. Zdravstveni dom Krško bo dočakal pripravljen na upokojevanje in drugačno odhajanje zdravnikov. Njegovo kadrovsko politiko je direktor Ladika orisal tako: “S pomočjo ustanovitelja želimo štipendirati predvsem zobozdravnike. Zavedamo se zaostajanja v otroškem zdravstvenem varstvu, zato želimo nadoknaditi nekajletno zaostajanje, ki je bilo posledica nedorečenosti v zakonodaji in naših napak. Zavedam se, da sem pred tremi leti popustil pod pritiskom dnevne politike in opustil nadaljevanje nujno potrebnih specializacij iz pediatrije. Tako je bila odobrena specializacija iz splošne medicine pred pediatrijo. Danes se že vidijo posledice te moje premajhne trmoglavosti oziroma trenutnega pragmatizma, ki pa ni dal pričakovanih" rezultatov,” je pojasnil dr. Ladika. M LUZAR DAN DR. JOŽETA BOGATAJA -Na 14. spominskem dnevu dr. Jožeta Bogataja na Senovem je predsednik KS Senovo Tone Petrovič izročil šopek Bogatajevi vdovi Boži Bogataj. (Foto: L. M.) RAZSTAVA IN KONCERT DOBOVA - Konec tedna bo kulturno razgiban. V petek, 15. maja, bodo ob sedmih zvečer v kulturnem domu odprli prvo likovno razstavo likovnikov Dobove, na kateri se bo predstavilo dvanajst likovnikov, v petek, 16. maja, pa bo ob osmih zvečer v dvorani kulturnega doma slavnostni koncert mešanega pevskega zbora Franc Bogovič pod vodstvom Franca Keneta. S koncertom bodo počastili desetletnico delovanja zbora. Vinko Jureša Dobrodelni ples za nakup monitorja 16. maja na Čatežu Tudi v Posavju so srčno-žilna obolenja po razširjenosti na prvem mestu in z zdravim načinom življenja bi lahko nastop teh bolezni marsikdaj preprečili. A ko se bolezni pojavijo, je zelo pomembno njihovo pravočasno odkrivanje in spremljanje, k temu pa lahko veliko pripomorejo sodobnejše diagnostične aparature. Zato so se v Lions klubu Krško, ki v Posavju deluje leto dni, odločili, da bodo izkupiček drugega dobrodelnega plesa, ki bo 16. maja zvečer v Termah Čatež, namenili za nakup diagnostičnega monitorja za spremljanje posameznih parametrov srčno-žilnih obolenj, namenjen pa bo Bolnišnici Brežice. Akcija Lionsov za nabavo tehnološko sodobnejše opreme sovpada z usta-navljanem posavskega Društva za zdravje srca in ožilja. Sicer pa so bili posavski Li-onsi po besedah podpredsednika društva Vinka Jureše v preteklem letu zelo delavni. Izkupiček lanskega ustanovnega plesa in številne donacije so namenili gluhim, naglušnim in drugače prizadetim za njihovo računalniško usposabljanje, sporazumevanje s kretnjami in njihov svetovni dan. Pomagali so še invalidnemu dečku iz Krmelja, materinskemu domu v Podbočju, društvo pa štipendira tudi dva likovno nadarjena brata pri njunem šolanju. T. G. DAN ODPRTIH VRAT BREŽICE - Posavski muzej ob svetovnem dnevu muzejev v nedeljo, 18. maja, pripravlja dan odprtih vrat, ko bodo muzejske zbirke brezplačno na ogled. Nestrpno čakajo nov gasilski dom Gasilstvo na Zdolah ZDOLE - Tukajšja večnamenska hiša je zdaj še nedograjena, zato krajevne organizacije težko čakajo da bo končana. Zgradbo so zasnovali kot večnamensko in bodo v njej pošta, trgovina, storitvene dejavnosti, stanovanja in gasilski dom. Drago Župevc, predsednik prostovoljnega gasilskega društva Zdole, je povedal, da želijo zdolski gasilci kar najhitreje dokončati gasilski del novogradnje, tj. novi gasilski dom. Tako bodo v prihodnje še vgradili okna in vrata ter naredili notranje in zunanje omete. “Želimo si, da bi se letos preselili v nove prostore,” je napovedal predsednik. Čeprav bodo potemtakem porabili veliko moči za nastajajoči gasilski dom, jim je bo moralo ostati še nekaj za druge načrte. “Nabavili bomo avtomobilsko cisterno. Je nujna, saj po vaseh marsikje ni vodnih virov in je tam tudi velika nevarnost požarov,” je povedal Župevc. Na novem nastajajočem gasilskem domu so pred Časom postavili sireno. Tovrstna aparatura za preplah na Zdolah precej molčk če sodimo po lanskem štetju tamkajšnjih požarov. V letu 1997 Drago Župevc je na Zdolah gorelo dvakrat na objektih in nekajkrat na travnikih. Kot nikjer tudi na Zdolah za • Kot pravijo v vodstvu PGD Zdole, so pionirji-gasilci iz tega društva po tekmovalnih uspehih prav v vrhu v krški občini. Zagotovljen imajo gasilski podmladek, v gasilskih vrstah pa delujejo tudi ženske. gasilstvo ni denarja na pretek. “Se sreča,” pravi Župevc, “da nam denarno toliko pomagajo podjetja, od teh največ jedrska elektrarna iz Krškega.” L. M. Kdo vse ne mara kmečkih zadrug? Dobrega pol meseca do roka, ki so ga ogorčeni kmetje z območja Brežic dali na voljo vladi - Koliko podpore v brežiških množicah? - “Glavno: hrana po nizkih cenah” BREŽICE - Še dobrega pol meseca dni je do roka, ki so ga ogorčeni kmetje z območja Brežic dali na voljo vladi Republike Slovenije za pisanje odgovora na njihove zahteve za vračilo nekdanjega zadružnega premoženja. Ali bodo po izteku tega časa brežiški kmetje res zbrali kmete z vseh koncev države na vseslovenskem protestu? Puntarski duh, izražen v govorih na vseh dosedanjih kmečkih protestih, daje vtis, da Ivan Curh-alek, Anton Žibert in drugi somišljeniki računajo na strnjene pro-testniške vrste okrog sebe. Toda ali so traktorji, med protesti zbrani v središču mesta, ter napisi zoper lokalno in državno oblast in zoper nenaklonjene stranke že dovolj velik porok uspeha napovedanega velikega kmečkega punta? Vseslovenski kmečki pohod pred vrata najvišjih ljubljanskih oblastnih palač, če imajo nezadovoljni brežiški kmetje v mislih tako protestiranje, bi morali podpreti s široko vrsto somišljenikov različnih stanov. Naj se sliši še tako bogokletno, “moč ljudskih množic”, na katero je pred leti prisegal danes sporni Edvard Kardelj, je še zmeraj pomembna za upor. Nedavno kmečko protestno zborovanje v Brežicah žal ni dajalo vtisa, da so brežiške ljudske množice pripravljene darovati svojo moč za podporo svdjim kmetom, saj je bilo drugih, ne- kmečkih udeležencev bore malo. Slaba udeležba mogoče še najbolj zgovorno potrjuje besede protestnih govornikov Ivana Cur-haleka in Antona Žiberta, ki sta na shodu glasno opozorila, da je bilo kmečko zadružništvo trn v peti oblasti v preteklosti in da kmečkim zadrugam nasprotuje tudi sedanja oblast. Anton Žibert tako opisuje stalni sovražni odnos do poslovno uspešnih kmečkih zadrug: “V Dobovi so naši dedje in očetje po vojni ustanovili kmečko zadrugo, ki je v nekaj letih do-segla viden razvoj. Potem so oblastniki začeli pritiskati na vodstvo dobovske zadruge, češ da je bodočnost manjših zadrug v veliki kmetijski zadrugi s sedežem v Brežicah. Upravnemu odboru zadruge so po cel dan prali možgane. Tako je bila zadruga s silo priključena brežiški zadrugi. Upravna enota Brežice, ki je po zakonu zavezana vrniti premoženje pravni naslednici Kmečki zadrugi Brežice, tega ni storila.” Če kmečkih zadrug ne mara uradnik, zakaj bi jim bili nenaklonjeni prebivalci? Je za to krivo, da je bil kmečki kruh vsa leta doslej prepocenifv kar je na protestnem shodu prepričeval Žibert z besedami: “Učili so 50 let, da kmetu ni potrebno upravljati. Glavno je, da za ostalo prebivalstvo prideluje hrano po nizkih cenah.” M. LUZAR V BREŽICAH PROTI DROGAM BREŽICE - Med mladimi je problematika drog vse bolj pereča, v društvu mehkega pristanka Krško celo ugotavljajo, da se današnja mularija, namesto da bi bila kritična do uživalcev mamil, celo identificira z njimi. Zato je zadnji čas za preventivno akcijo in glasen “ne” za mamila. Tako bo v torek, 19. maja, ob 18. uri na igrišču pri brežiški šoli koncert domače skupine S.FJJ., nastopil bo še kultni bend Ratos de porao iz Brazilije in še kdo. Vstopnine ne bo, vabljeni pa vsi, ki jim ni vseeno za prihodnost mladine. Akcijo podpira tudi Urad RS za mladino. Najuspešnejši v zadnjem desetletju V kočevskem Melaminu so lani proizvedli rekordnih 19 tisoč ton smol Drugi rojstni dan novomeške Borze znanja Pridobili 550 članov NOVO MESTO - Novomeška Borza znanja bo 26. maja praznovala drugi rojstni dan. Kljub temu si je v tako kratkem času pridobila preko 550 članov - ponudnikov in iskalcev znanj. Borza znanja je informacijsko središče, v katerem zbirajo, urejajo in posredujejo podatke o ljudeh, ki znanje ponujajo, in o tistih, ki znanje iščejo. Kdor želi s svojim znanjem pomagati drugim, ga povežejo s tistim, ki to znanje in izkušnje potrebuje. Prvo Borzo znanja v Sloveniji so ustanovili leta 1992 v Ljubljani, štiri leta kasneje sta se ji pridružili najprej mariborska in potem še novomeška, junija lani pa še slovenjgraška. Projekt Borze znanja so razvili slovenski an-dragogi, ki so prisluhnili različnim učnim potrebam. Do sedaj je v novomeški Borzi znanja iskalo ali ponudilo svoje znanje preko 550 ljudi, od tega nekaj več žensk kot moških. Dobra polovica članov je iz novomeške regije, ostali pa iz drugih krajev Slovenije, dva člana pa sta celo iz sosednje Hrvaš Borza znanja je posredovala 650 ponudb in povpraševanj. Med ponudbami in povpraševanjem je bilo največ znanj tujih jezikov, matematike in statistike, sledile pa so likovna umetnost, glasba, šport in igre. Novomeška Borza znanja, ki ima svoje prostore v Razvojnoizobraževal-nem centru Novo mesto, je odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, njen telefon pa je: 068/325-326. Potrebe in ponudbe po znanju redno oglašujejo preko Studia D, radia Max, radia Krka, v Špici, Novem mediju in na novomeški televiziji Vaš kanal. J. D. KOČEVJE - Kočevska kemična tovarna Melamin je v petek in soboto odprla svoja vrata vsem, ki so se želeli seznaniti z delom v tem v Kočevju zaradi svoje proizvodnje sicer nepriljubljenem podjetju. Tako kot že lani so tudi letos pripravili dan odprtih vrat z namenom, da bi podjetje približali prebivalcem Kočevja, saj, kot je že lani poudaril direktor podjetja Marjan Kozinc, “tudi Melaminovi delavci živijo v kočevskem prostoru in jim zato ni vseeno, kaj se v njem dogaja in v kakšnem okolju živijo”. V Melaminu je trenutno zaposlenih 244 delavcev in lani je bilo prvič v zadnjih nekaj letih, da števila zaposlenih niso zmanjševali. “11 delavcev je odšlo, vendar smo jih 11 tudi na novo zaposlili,” je povedal Kozinc v soboto na tiskovni konferenci po ogledu tovarne. Tudi sicer je bilo lansko leto, ki so ga zaključili z 62 milijoni tolarjev dobička, za Melamin najuspešnejše v zadnjem desetletju. V smolami so proizvedli rekordnih 19 tisoč ton smol, kar pa je, kot je povedal direktor PE Kemična industrija Srečko Štefa-nič, v izdatni meri prispevalo tudi k visokemu ustvarjenemu znesku Seja občinskega sveta - 0 vračanju posojila Posavske sadjarske zadruge BREŽICE - Ponedeljkovo nadaljevanje 39. seje brežiškega občinskega sveta se je kljub močno okleščenemu dnevnemu redu zavleklo precej čez uro, določeno s poslovnikom, vendar so svetniki le sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Tako so dokaj gladko potrdili zaključni račun za preteklo leto ter sprejeli osnutek letošnjega občinskega proračuna. Ta bo do končnega sprejetja doživel po pričakovanjih še nekaj popravkov, saj na omenjeni seji ni manjkalo novih predlogov. Po pričakovanju tudi v tokratni razpravi o proračunu ni bilo čutiti strankarske pripadnosti svetnikov, ampak so novi predlogi bolj spominjali na nekdanji skupščinski zbor krajevnih skupnosti. Vse razprave so bile namreč močno lokalno obar- * Pred najtežjo preizkušnjo na seji so se udeleženci znašli pred koncem zasedanja, ko so morali mimo dnevnega reda in gradiva odločati o izdaji poroštva za vračanje posojila, ki gaje bila za ponovno usposobitev nekdanje Agrariine hladilnice prisiljena najeti Posavska sadjarska zadruga. vane in že iz vsebine predlogov je bilo moč ugotoviti, od kod je doma svetnik. E. S. Majcnovi dobili znak kakovosti Družinsko podjetje Majcen je prejelo znak kakovosti za okno iz aluminijstih profilov Od leta 1993 delajo na Livadi, pred tem pa so delali doma v Cegelnici, kjer imajo še vedno sedež podjetja. Zaposlenih imajo 22 delavcev. Na področju ključavničarstva opravljajo kovinska zaključna dela v gradbeništvu pa tudi notranjo opremo in razno strojno opremo, ostalo pa se ukvarjajo z izdelovanjem aluminijastega stavbnega pohištva, od oken, vrat do zimskih vrtov in pročelij. “Večino aluminijastega stavbnega pohištva, ki ga vgra- jujemo v glavnem v poslovne objekte, prof Mirko Majcen NOVO MESTO - Novomeško jekte, prodamo doma, nekaj pa ga izvozimo v Rusijo, Hrvaško, Nemčijo in tudi Albanijo,” je povedal Mirko Majcen. Za stanovanjske objekte izdelujejo aluminijasto stavbno pohištvo tudi v kombinaciji z lesom. Na leto vgradijo okrog 3.000 m2 raznih aluminijastih elementov. družinsko podjetje Majcen se je razvilo iz obrti. Mirko Majcen iz Cegelnice je začel s ključavničarstvom leta 1984 in to obrt ima še danes, leta 1991 pa je skupaj z ženo Martino in hčerko Brigito ustanovil še podjetje M & MM inženiring in trženje. Začeli so izdelovati aluminijasto stavbno pohištvo in na nedavnem Mednarodnem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni so kot prvi med slovenskimi proizvajalci aluminijastega stavbnega pohištva prejeli znak kakovosti v graditeljstvu za okno iz aluminijastih profilov term -al 1.3, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Priznanje, ki so ga dobili Majcnovi na Mednarodnem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni prejšnji mesec, njim in njihovim zaposlenim veliko pomeni, predvsem pa potrjuje, da so na pravi poti. V letošnjem letu so začeli delati tudi po standardih 9001 in računajo, da bodo ta certifikat pridobili do konca leta. Sicer pa skrbijo, da so njihovi izdelki narejeni po evropskih standardih. Na področju ključavničarstva so razvili sistem protipožarnih vrat od enokrilnih do dvokrilnih in drsnih in za to pridobili certifikat slovenskega zavoda za gradbeništvo. J. DORN1Ž 8 celotne Melaminove prodaje. Prodali so namreč kar za 3 milijarde 161 milijonov tolarjev proizvodov, od katerih sojih izvozili za preko milijardo 750 milijonov tolarjev. Za investicije so lani porabili 220 milijonov tolarjev, kar znaša Pri proračunu vodo na lokalne mline * w | * - 1 REKORDNA PROIZVODNJA -Direktor PE Kemična industrija Srečko Štefanič je predstavil prednosti uvedbe avtomatizacije. LABORATORIJI IN UPRAVA POD NOVO STREHO BREŽICE - V podjetju Vino Brežice so v petek predali namenu novo upravno zgradbo, v kateri so prostori vodstva podjetja in laboratorijski del, ter polnilnice. La-boratorijsko-upravno stavbo so zgradili ob Vinovem proizvodnem obratu v Šentfenar-tu pri Brežicah. Podjetje je imelo upravne prostore v starem mestnem delu Brežic, od tam pa se je preselilo po požaru. lite w Bralec V. P.: “Kdaj in kako lahko razrešimo stanovanjskega upravnika?” Urad za varstvo potrošnikov: “Lastniki v večstanovanjskih hišah na zboru imenujejo upravnika in nato zaradi urejanja medsebojnih razmerij upravljanja sklenejo z njim pogodbo o upravljanju. V njej določijo pravnika, njegova pooblastila in naloge. Vsak upravnik mora uresničiti odločitev lastnikov in skrbeti za izvajanje pogodbe. Če nastopijo izredni dogodki, je dolžan uvesti ukrepe za zaščito hiše in stanovalcev. Kadar takih pristojnosti nima že po pogodbi, je dolžan nemudoma sklicati lastnike in ukrepati po njihovih navodilih. Skrbeti mora za nemoteno uporabo skupnih prostorov, delo objektov in naprav (tudi skupna kotlovnica in hidrofori), za razdeljevanje stroškov, izterjavo prispevkov in redno poravnavanje obveznosti za vzdrževanje hiše in funkcionalnega zemljišča. O svojem poslovanju mora poročati stanovalcem in pripraviti zaključni račun. Če se lastniki tako dogovorijo, opravlja upravnik tudi take stanovanjske storitve, ki presegajo okvir upravljanja (npr. prodaja in oddaja v najem skupnega prostora). Kadar upravnik ravna v nasprotju z določbami iz pogodbe in ne opravi določenih nalog, je lahko razrešen ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. O razrešitvi odloča zbor lastnikov.” 6,9 odstotka prihodkov iz rednega poslovanja. “To je že nivo, ki ga dosegajo v zahodnoevropskih državah, in tudi tisti nivo, ki ga priporoča program Phare za našo branžo,” je povedal Štefanič. Kljub temu pa nameravajo ta nivo letos povišati celo na 10 odstotkov glede na planirani bruto prihodek. Dokončati nameravajo namreč že lani začeto prvo fazo avtomatizacije obrata smolarne II, za katero so lani namenili kar 67 • V Melaminu pričakujejo, da bo zaradi povišanja cen surovin, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo, letošivje leto precej slabše, kot je bilo lansko. “Vsaj leto do dve potrebujemo, da nove cene prenesemo na svoje kupce,” je povedal direktor podjetja Marjan Kozinc. odstotkov celotnega zneska Mela-minovih investicij, in nato nadaljevati z drugo fazo; lotili pa se bodo pilotskega poskusa priprave mikroorganizmov za lastno biološko čistilno napravo, ki jo namerava zgraditi prihodnje leto. M. LESKOVŠEK-SVETE BORZNI KOMENTAR Borza kar ne more zaživet 1 Ponovno skromen promet ob nekoliko bolj nihajočih tečajih je zaznamoval trgovanje na Ljubljanski borzi v zadnjem tednu. Ponovno so delnice farmacije sorazmerno visoko, saj je Lek presegal 50.000 tolarjev, medtem ko se Krkine gibljejo okoli 33.000 tolarjev. Živahnejše trgovanje je bilo v četrtek, ko so trg oživile predvsem borzne družbe, ki običajno trgujejo za tujce. Ker že nekoliko večje povpraševanje vpliva na tečaj, so tečaji porasli predvsem farmacevstskim bančnim in naftnim delnicam. Kljub temu da so skoraj že vse banke objavile revidirane rezultate poslovanja za preteklo leto kakor tudi predlog za delitev dividende, ni pravega trgovanja z bančnimi delnicami. Najvišjo rast so zabeležile delnice Proban-ke, saj se je njihov tečaj povzpel med 24.000 tolarjev oziroma za več kot 20 odstotkov. Promet je bil skromen. Rast so zabeležile tudi delnice Dolenjske banke, katerih tečaj se je ustalil okoli 13.600 tolarjev. Ker je banka najavila preoblikovanje prednost- nih delnic v redne, sta se tečiJ izenačila. Se vedno ne naraščajo delni Petrola, Istrabenza, Luke Kop* in Interevrope. Tudi pri delnici turističnih dejavnosti nipraveft povpraševanja. V letošnjem le so nekoliko večji donos prinašt delnice Radenske, katerih tei se je povzpel do 2.300. Trenut' pa se giblje oko 2.200 tolarjev Na. OTC trgu se malo trguj najvišjo rast pa so imeli nakupi boni sedme emisije, katerih teči se je v zadnjem tednu povzpeli več kot 10 odstotkov. Še veda malo trgujejo z delnicami PID ov. Podobno usodo so doživel tudi delnice Modre linije. Napoved o presežni ponudi) delnic v letošnjem letu se vse boj uresničuje, Iz dneva v dan s1 trguje z novimi delnicami tako rl organiziranem kot tudi na neot ganiziranem trgu, kar ima za pl sledico nizke cene. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniški družba, d.o.i Glavni trg 10, Novo mesi Tel.: 068/371-8221, 371-83 Podpore za mlade gospodarje na kmetijah in zadolžene kmetije Iz javnega razpisa sklada za regionalni razvoj Letošnji javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev, ki gaje v 33. št. Uradnega lista RS objavil Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja iz Ribnice, prinaša nekaj pomembnih novosti na področju kmetijstva. Poleg ugodnih posojil namenjenih za nakupe, obnove in programske preusmeritve kmetij ter projekte razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so na voljo kmetijam, ki sodijo v demografsko ogrožena ali gorsko višinska območja ali pa se nahajajo na območjih, ki se urejajo v okviru projektov vinskoturističnih cest ali projektov CRPOV, so zdaj na voljo zelo ugodni krediti in nepovratna sredstva za mlade kmetovalce in za sanacijo prezadolženih kmetij. Na razpis za mlade gospodarje na kmetijah se lahko prijavijo gospodarji, stari do 35 let, izjemoma do 40 let, če gre za kmetije, ki se nahajajo na območju z omenjenimi dejavniki za kmetijstvo, ki je hkrati tudi demografsko ogroženo. Kandidati morajo biti lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč (minimalna velikost kmetije je 10 ha njiv ali za 10 ha primerljivih kmetijskih površin, pri čemer se za 1 ha primerljive površine šteje 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč, 8 ha gozdov itd.). Vlagatelji morajo biti tudi kmetijski zavarovanci in imeti kmetijsko ali glede na proizvodno usmeritev drugo ustrezno poklicno izobrazbo. Sredstva so namenjena nakupu zemljišč in ostalim investicijam v kmetijsko in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter odplačilu dednih deležev in bodo prosilcem, ki bodo uvrščeni v program, dodeljena v obliki zelo ugodnih posojil in nepovratnih sredstev. Na razpisu za sanacijo kmetij pa lahko kandidirajo kmetije, pri katerih je do prezadolženosti in ogroženosti obstoja prišlo zaradi požara, poplave, plazov, potresa, večjih poginov živali, neurij s točo, pozebe, suše in pod. ali pa zaradi smrti, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni aktivnih članov kmetije. Predvidena je pomoč v obliki ugodnih posojil, reprogramiranja obveznosti do bank ali HKS, subvencioniranju obresti in v obliki nepovratnih sredstev. POVABILO PREBIVALCEM PODEŽELJA CERKNICA - Prebivale1 podeželja, vključite se v brez plačne študijske krožke, ki $ prireja Vitra Cerknica z med narodno denarno pomočjo Krožki so idealna priložnoi za vse tiste, ki se želijo iz® braziti in usposobiti za s® mostojno gospodarsko d® javnost in osebno napred® vanje. Ob sodelovanju z a® dragoškim centrom in pom® /g či ministrstva za šolstvo sm® in doslej organizirali že sede® pa takih tečajev. Ob sofinancira la, nju Phare & Tacis program1 5q smo letos pripravili štiri-tn] Krožek z naslovom “Kom® lo nikacija in turistični razv®l (p podeželja” bomo priredili) pc občini Loški Potok na Popo® L bio kmetiji v Lazcu, v bre® plačen krožek pa sprejeli d® 12 članov. Prijave sprejem® mo na Vitri (tel. 061/793' 391). mo na Vitri (tel. 061/79 BOJAN ŽNIDARŠIČ * Odkar pomnim, cvičku hvalnice pojemo, njegove zakEe $2, ske zaščite pa še danes rti tnali, t (Jože Rozman, urednik Krneč' ga glasa) mag. TANJA STRNIŠA, Kmetijski zavod Ljubljana • Nesreča je preskusni kai'! t,r, značaja. (Smiles) V zadrugi nadaljujejo z obnovi Potem ko so obnovili več kot polovico vinogradov v Vidošičih, so pretekli teden dela'^ metliške kmetijske zadruge začeli saditi trte v obnovljenem vinogradu na Vinomer< \ METLIKA - V metliški kmetijski /nrlrnui c«® 7av»riain < ,• .... J ^ METLIKA - V metliški kmetijski zadrugi se zavedajo, da morajo imeti lastne vinograde, če hočejo v svoji kleti donegovati vina najvišjih kakovosti. Ker pa kar 80 odst. stroškov v vinogradu predstavlja delo, so morali za urejanje ntyti najbolj ekonomično rešitev. Tako so se pred leti odločili, da bodo vinograde postopoma obnovili in preuredili s teras v vertikalno zasaditev. t0| Na ta način so ubili dve muhi na en mah. Ker je pri vertikalni zasaditvi manj ročnega dela, so zmanjšali stroške obdelovanja. Na hektar zasadijo več trt, s tem pa lahko na trti zmanjšajo pridelek in povečajo kvaliteto. Šicer pa letos teče že šesto leto, odkar so v zadružnih vinogradih začeli ponovno obnavljati. Doslej so obnovili 7 hektarjev v Vidošičih in na novo zasadili 27 tisoč cepljenk, kar je 15 do 20 odst. več kot je raslo trt pred tem. Precej so posekali laškega rizlinga in ga na novo niso več sadili. Med novimi sortami, kijih v starem vinogradu ni bilo, pa so rumeni muškat, zeleni silvanec, sovinjon in renski rizling. Pretekli četrtek pa so zadružni delavci začeli saditi cepljenke v prvem delu obnovljenega vinograda na Vinomeru. Na slabih dveh hektarjih bodo posadili 7.500 trt modre frankinje, žametne črnine in gameja, sicer pa so tu tudi prej rasle rdeče sorte. To je največja letošnja obnova vinogradov v Beli krajini. A tudi doslej so bile obnove v zadružnem vinogradu največje, saj nima nihče v Beli krajini toliko vinogradov, predvsem pa ne v enem kosu, kar je tudi posledica razdrobljenosti zemljišč. Kot je zagotovil vodja metliške vinske kleti Tone Pezdirc, bodo ha Vinomeru prihodnje leto n®^ Ijevali z obnovo nasadov. Ner' zadnje zato, ker so vinogradi s11 že čez 30 let. Zagotovo se b®1 obnov lotevali tudi v nasled®! letih, ko naj bi v povprečju ® tb novili po dva hektarja na l®Me Načrtujejo namreč, da bo po** j poma vertikalno zasajenih kat (jj odst. njihovih vinogradov. M. BEZEK-JA SAJENJE TRT - Metliška kmetijska zadruga ima v Vidošičih 13 hekA jev, na Vinomeru pa 12 hektarjev vinogradov. V Vidošičih je obnovijo že dobra polovica, na Vinomeru pa so zadružni delavci pričeli saditi cp Ijenke pred tednom dni. Letos bodo zasadili le rdeče sorte. Ne nazaduje’ tudi zanimanje za rdeče vino vse večje. (Foto: M. B.-J.) DOLENJSKI LIST Št. 19 (2542), 14. maja 199j NAPOL ZE ZAMUJENA TRŽNA NISA Končno dovoljeno gojiti konopljo “Birokracija” vendarle popustila in po nekaj letih izdala potrebno uredbo - zdaj, ko so nas mnoge evropske države v tem pogledu že krepko prehitele FANTASTIČEN REKORD V ORANJU Komaj verjeten nemški svetovni rekord v oranju (127,7 ha v enem dnevu), o teterem smo poročali pred j dobrima dvema letoma, ni M zdržal tako dolgo, kot so <*l Pričakovali. Zrušili so ga Francozi, in ga povečali sko-Jajda za polovico,. Traktorist Maurice Donval, 35-letni telet iz Bodilisa, je s traktorjem ameriške znamke John Deere 9400, ki ima motor Prostornine 12,5 litrov in 425 KM in ki zmore vleči 15 brazd hkrati, je ob povprečni hitrosti oranja 10 do 12 km/ uro v 24 urah preoral fantastičnih 180,4 ha kmetijske zemlje. Za oranje je porabil ‘817 litrov goriva, obrnil pa J? 450.000 kubikov zemlje. Ce bi to zemljo naložili na 30-•onske tovornjake, bi kolona bila dolga 500 km. (France agricole) Konoplja je skromna rastlina, ki jo posejemo v aprilu in izredno hitro raste, saj v dobrih treh do štirih mesecih zraste do štiri metre visoko. Ni zahtevna za tla ne hranila. Potrebuje predvsem dovolj vlage v tleh. Njena semena vsebujejo okoli 20% škroba, 15% beljakovin in 30% maščob. Tako so semena uporabna za o|ja, za prehrano ljudi kot tudi za industrijska olja, beljakovinske komponente za prehrano živali, predvsem ptičev. Zlasti pa sojo nekdaj pridelovali zaradi vlaken za tekstilno industrijo. V industriji služi kot izolacijski material za premaze, barve, kozmetične potrebe. Toda v zadnjem času ljudje konopljo poznajo predvsem po izvoru droge. Obstajata dve varianti konoplje: navadna in indijska konoplja. Indijska izloča iz dlačič na listih, steblih smolnato snov halucinogen tetrahidrokanibinol THC, ki služi za haluciniranje, oziroma za potrebe narkomanije. Obe varianti konoplje sta si po videzu zelo podobni, tako da ju ločimo med seboj s kemično analizo na vsebnost THC. Z razširitvijo narkomanije in njenih posledic je bilo tudi v naši državi prepovedano gojenje vsakršne konoplje. Vsi odkriti nasadi konoplje so bili v preteklosti uničeni. Sedaj pa je v Uradnem listu izšla uredba z dovoljenjem o gojenju navadne konoplje (Cannabis sati-va L.) za pridelavo semen za nad- aljne razmnoževanje, za stiskanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali ali za pridelavo vlaken. Prepovedano pa je gojenje indijske konoplje, torej konoplje za potrebe narkomanije. Dovoljenje za gojenje so dobile naslednje sorte: kompolti hibrid TC, kompolti kender, kompolti sarga szru, uni-co-B in novosadska konoplja. Navadno konopljo bomo lahko gojili na vodozbirnih območjih, kjer je prepovedana ali omejena raba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, na ogroženih, na zbitih, izčrpanih ali prenasičenih tleh z gnojili ali zaščitnimi sredstvi. Da ne bi prišlo do zlorabe gojenja konoplje za potrebe droge, bo pridelava strogo nadzorovana s strani države. Pridelovalec L NOVOMEŠKE TRŽNIC s, ! iš 'V ponedeljek je bila tržnica a Polna sadik zelenjave in najrazlič-e JeJŠih rož. Branjevke so sadike 0 P^Prike in paradižnika prodajale * P° 50 do 60 tolarjev, šopek sadik ^ ,8°dnjega zelja, ohrovta, cvetače 1 n solate pa po 150 tolarjev. Sicer ,fa.so ponujale: česen po 600 to-. Sjev kilogram, fižol po 400 do ,j “0, krompir po 80 do 100, šopek u. ?"ade čebule in rdeče redkvice po oj merico berivke, radiča in , sP>nače po 200, šopek pehtrana vi P° 200, šopek peteršilja po 30, l ?®ren, kolerabo in črno redkev po le '0 do 200 tolarjev. i sejmisca &REŽICE - Na sobotnem sej-. u so imeli naprodaj 145 do 3 3 HSeee starih prašičev, 40 starih L®* 5 mesecev in 30 starejših. S^ih so prodali 130 po 450 do C0; drugih 20 po 300 do 350, Alijih pa 4 po 250 tolarjev kilo-žive teže. Za traktorje zakon še strožji Kaj vse prinaša novi zakon o varnosti cestnega prometa Z majem je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa. Ker je traktor motorno vozilo, veljajo zanj vse določbe zakona, poleg njih pa še nekatere posebne. Na cesti smejo voziti s hitrostjo do 50 km na uro le traktorji, ki imajo vzmeteno najmanj sprednjo premo in delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja. Prav take zavore mora imeti tudi priklopnik. Traktorji z zavoro, ki deluje le na zadnji kolesi, smejo voziti največ 30 km/uro. Traktorji in priklopna vozila morajo imeti na vidnem mestu na • CIU: KAZNOVANJE ALI SPODBUDA? Novi zakon je spodbuda za varnejšo vožnjo, za reševanje življenj. Življenje je nekaj vredno samo do takrat, dokler ga še imamo. To pa si pogosto kar težko dopovemo, zato ni nič narobe, če nas na to spomni tudi spraznjena denarnica. (Mag. Marjan Dolenšek) zadnji levi strani predpisano označbo največje dovoljene hitrosti. Brez upravičenega vzroka tudi ne smejo voziti prepočasi, ker ovirajo druge udeležence v prometu. Tildi traktorje podnevi potrebno voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. Tovor ne sme segati preko zadnjega dela vozila za več kot poldrugi meter, označen pa mora biti z odsevno tablo. Na traktorju se sme poleg voznika voziti še druga oseba, če ima vozilo vgrajen sedež, ki je vpisan tudi v prometno dovoljenje. Novi zakon posebej določa, da se smejo otroci voziti na traktorju le na posebej prilagojenih otroških sedežih. Na priklopnem vozilu se sme voziti največ pet oseb za nalaganje in razlaganje tovora, ki pa ne smejo biti pod vplivom alkohola ali kakih drugih omamnih snovi, ne smejo stati, sedeti na stranicah ali tovoru, ki sega višje od stranic kesona. Za kršilce so zagrožene kar visoke kazni. ovično naselitvijo. Starejše strokovne knjige priporočajo pre-jjteivno polaganje vejic iglavcev, ki vsebujejo dosti terpentina, ste>bnejša zdravila pa so seveda kokcidiostatiki. .Bolezen se prenaša z okužbo od bolne na zdravo žival, to pa [teieni, da so lahko gospodarsko občutno prizadete zlasti večje Jede. Zdravljenje s kokcidiostatiki ali sulfonamidi je sicer vNteo, vendar je to le zadnja možnost. S stališča reje je mnogo jjteerneiše preventivno delovanje, ki se začne z ureditvijo pri-iki |Jernih hlevov in napajališč in konča z rednim zdravstvenim pre-f Sjjdom živali. Čistoča mora biti v ospredju predvsem pri prvem 'j c||^v|janju živali, zlasti jagnjet in kozličev, ki so za okužbo s kok- U|ozo najbolj dovzetni. Inž. M. V KOČEVJU s, GALOPSKE DIRKE KOČEVJE - Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in Slovensko galopsko društvo STC Maribor bosta v soboto, 16. maja, od 11. ure naprej na Mlaki priredili otvoritveno konjsko galopsko dirko v sezoni 1998. V posameznih kategorijah bodo tekmovali športni koiyi A, športni kopji B, arabski konji, kmečki delovni kopji hladnokrvnih pasem in angleški polnokrvni kopji. Osrednja točka bo galopska dirka angleških polnokrvnjakov na 1609 m (kočevska milja). Zmagovalce čakajo lepe denarne nagrade in priznanja. NI GA ČEZ DOBER NASVET Plevel v koruzi Kaj se dobi na trgu Koruzni posevki so že ozeleneli, žal pa to zelenje sestavljajo tudi plevelne rastline, ki kaj lahko zadušijo občutljive mlade koruzne rastlinice. Pinus Rače ponuja za uporabo po vzniku naslednje herbicide: harmony 75 D F v odmerku 15 gramov na hektar - ko ima koruza 2 do 4 liste, vendar ob obveznem dodajanju močila pinovita-N (2 do 3 dl/lia). Če je koruza visoka 15 do 20 cm, je proti širokolistnim plevelom najbolje uporabiti herbicid starane 250 (0,8 l/ha), ki uniči smolenec, robido idr., ne pa sloka, ki ga zatre šele pripravek herbicid (en liter na hektar). Proti ozkolist-nim semenskim in večletnim plevelom se obnese taro 25 DF (50 do 60 g/ha, ko ima koruza 3 do 5 in največ 7 listov. Pripravke, ki delujejo skozi liste, uporabimo v suhem vremenu, vendar ne v vetru ali hudi vročini. - n mora prijaviti gojenje konoplje najpozneje v štirinajstih dneh po setvi kmetijskemu ministrstvu. Prijava mora vsebovati podatke o lastniku konoplje, zemljišču, sorti konoplje, namenu porabe konoplje kot tudi izjavo, da ne bo prišlo do zlorab in da bo lastnik nosil stroške nadzora nad pridelavo. Prijava mora biti opremljena z dokazili o lastništvu ali zakupu zemljišča, kjer se bo gojila konoplja. Priložimo račun o nakupu semena konoplje z deklaracijo o kakovosti konoplje. Predvideti je treba namen uporabe, prodaje rastlin. Najpozneje v enem mesecu po spravilu pridelka pa je po-" trebno obvestiti ministrstvo o spravilu in količini pridelka ter namenu porabe oziroma prodaji. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo kmetijski in fitosanitarni inšpektorji najmanj enkrat v rastni dobi konoplje. Za vsakršno kršitev uredbe ali nepopolno izpolnjevanje zahtev so predpisane denarne kazni od 50.000 do 2.500.000 tolarjev. Inž. MARJETA UHAN Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto O EKONOMIKI ČEBELARJENJA KAMNJE PRI ŠENTRUPERTU - Slovensko akademsko čebelarsko društvo priredi v petek, 15. maja, pri Kresalovih v Kamnju pri Šentrupertu posvetovanje o ekonomiki čebelarjenja v luči vprašanja, kako uveljaviti kakovost slovenskega medu. V ciklu posvetovanj v različnih slovenskih krajih bo društvo 12. junija gostovalo v Ribnici. Takrat bo tema “Varoza kot osrednji problem čebelarstva.” Koristna izmenjava izkušenj desetih turističnih kmetij Ogled in tudi ocenjevanje NOVO MESTO - V začetku aprila je Kmetijska svetovalna služba Novo mesto v sodelovanju z marketingom projekta “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine” organizirala strokovno ekskurzijo po dolenjskem in belokranjskem podeželju. Udeleženci so si po programu ogledali deset izbranih turističnih kmetij, jih s pomočjo izdelanih ocenjevalnih listov ocenili in pripisali svoje pripombe. Pri tem so ocenjevali gostoljubnost gostiteljev, predstavitev družine in njene dejavnosti ter splošni vtis glede bivalnega okolja in okolice, ki ga gost dobi ob obisku na kmetiji. Naša turistična pot se je začela pri novem objektu družine Zorko v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah in nas vodila skozi Dol. Maha-rovec z ogledom Košakove kmetije. Z dobrimi vtisi o gostoljubnosti smo nadaljevali pri družini Šeruga na Selih pri Ratežu, se naužili kmečke idile in se preko Gorjancev podali med vinograde družine Mavretič v Drašičih pri Metliki. Spoznali smo, da je bila gostoljubnost povsod spontana in zato vedno nekoliko drugačna. Z novimi vtisi in tudi idejami smo odšli med semiške vinograde, kjer so pri družini Poč poskrbeli tudi za značilne belokranjske zvoke. Sončno vreme je spodbujalo prvi navdih pomladi in naše razpoloženje. Neizprosni čas nam je povsod odredil le slabo uro gostoljubja gostiteljev. Ocenjevalne liste smo dopolnili tudi v zidanici družine Kočevar na Selih pri Ratežu, od tam pa smo se spustili na ravninski del Jankovičev k družini Raztresen. Med gosti je bilo videti začudenost, kaj vse zmorejo naši gostitelji. S pesmijo in s smehom na ustih smo se ustavili še v Adlcšičih pri družini Grabrijan, kjer so se k dosedanji bogati zbirki domače umetnosti pridružile Še vezenine. Začudenje je preraslo v ponos in prav v tem slogu je predstavila svoje življenje in delo družina Čemas v Ziljah. Pot smo zaključili pri družini Žagar v Damlju, na skrajnem južnem delu naše dežele. Udeleženci smo se razšli z željo, da bi tovrstna izmenjava izkušenj postala del vsakoletnega izobraževanja. HELENA MRZLIKAR, koord. svetovanja PREIZKUS GOSTOLJUBNOSTI - S poti od kmetije do kmetije EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Tekoča opravila Tradicija nas ni dovolj usposobila za kletarjenje čez poletje, ker so vinogradniki ponavadi vino prodali že pred nastopom vročine. Stara navada je resda železna srajca, vendar je k sreči danes dosti lažje prepričati vinogradnika, da ravna drugače z vinom. Lažje ga je tudi prepričati o dodatku nekega novega čistila za vino, kakor da je potrebno držati vino vedno v dotočenem sodu. V tem vidim našo šibkost. Vina za nego ne potrebujejo vseh pripravkov, ki jih ponuja industrija. Mnogo vinje preveč slečenih ob pretirani rabi čistil in preostrem filtriranju vina. Vino je živo bitje, odrašča, je doraslo, zrelo in se počasi poslavlja. Vsako vino, tudi še tako slabega letnika, ostane pri svoji najboljši kakovosti najmanj eno leto. Lanski letnik je bil rekorden po količini sladkorja in lahko pridobiva kakovost še kar nekaj let. Zidanice se bodo kmalu ogrele na 20° C in več. To nikakor ni dobro za vino, toda če bomo upoštevali, da vino terja polno posodo in prosto žveplo (vsaj 15 mg/l), se mu ne bo zgodilo nič usodnega. Vina, ki imajo ostanek nepovretega sladkorja, zahtevajo boljšo zaščito. Kvasovke se hitro oživijo, če je te-meratura vina v sodu nad 15° C, in z lahkoto “zavrejo” sladkor. Zato svetujem, da vinogradniki dajo analizirati vsako vino na preostanek sladkorja. Če so samo 3 ali 4 grami sladkorja v litru vina, je že nevarnost, da se vino skali. Vina, ki imajo 1 do 2 g/l ostanka sladkorja, so popolnoma suha vina. Taka vina lahko doživijo naravni razkis brez nevarnosti, celo zaželjeno je, če so prekisla. Da bi pospešili to “jabolčno-mlečno” vrenje v vinu, svetujem počakati do višjih temperatur (17 do 18° C). Vina, ki imajo skupnega SO, okrog 50 mg/l in prostega do l5 mg/l, bodo sama od sebe sprožila razkis.Bakterije, ki opravijo to spremembo v vinu, so v dovolj velikem številu prisotna tako v sodih kot tudi v cisternah, če nismo vina filtrirali s cross-flow filtrom. Kdor pa želi na vsak način omiliti prekisli okus vina po naravni poti, naj doda startno kulturo bakterij, ki se dobijo na trgu, in proces bo hitreje stekel. Ne svetujem pa, da se poskušate vino, ki vsebuje ostanek nepovretega sladkorja, razkisati z jabolčno-mlečnim vrenjem. Tako vino bi se lahko pokvarilo, zbolelo. Proces naravnega razkisa vina lahko ugotovimo delno s prostim očesom in pokušnjo. Z večkratno zaporedno analizo skupnih kislin vsake dva dni, se opazi tudi nižanje skupnih kislin. Pri vinih, kjer je potreben razkis, je priporočljiva vsakodnevna spremljava okusa. Ni nujno, da razkis steče do konca. Če smo ugotovili, posebno pri belih vinih, daje okus boljši, oziroma pravi, ko je razkisan en del jabolčne kisline lahko z žveplom, 30 mg/l - to se pravi s pol decilitra 6 odst. žveplaste kisline na hektoliter - razkis lepo ustavimo. dr. JULIJ NEMANIČ helena MRzuKAR gospodinjski kotiček Prav dobro je vedeti... Preden damo rože v vazo, prirežemo steba za 2 centimetra. Režemo vedno pod curkom mrzle vode in z ostrim nožem, da se dovodni kanali ne zamašijo. Porežemo tudi vse liste, ki bi jih prekrila voda v vazi. Listi, izjema so listi krizantem, imajo snovi, ki povzročajo hitro ovenelost. Nekatere rože izločajo iz stebel tudi sluz, na primer narcise, klivije in hortenzije, zato teh ne mešamo v šopek z drugim cvetjem. Rože z mehkim steblom, kot so gerbere, anemone ali mak, naj segajo s steblom največ dva ali tri centimetre v vodo, sicer hitro propadejo. V vazo ne vlivamo mrzle vode niti ne dodajamo aspirina ali sladkorja, saj ta zamaši cvetna stebla in rože ovenijo. Krizanteme in gerbere trajajo dlje, če kanemo na glavico pod cvetne liste malo voska. Stebla vedno ostro odrežemo ali celo koničasto zarežemo. Tako roža vsrka več vode in ostane dlje sveža. Če rože povešajo glavice, potopimo stebla za 20 sekund v vrelo vodo. Kako očistimo vazo? Trdovratne obloge v vazi, ki so leglo bakterij, najlaže odstranimo tako, da jih zdrgnemo z nekaj kapljicami razredčene varekine. Kako z rožami nad strupe v stanovanju? Mnoge škodljive snovi, ki se nabirajo v stanovanju, nam lahko povzročajo težave pri dihanju, glavobol, utrujenost in podobno. Pri vsem tem pa nam lahko pomagajo sobne rastline, ki nam poleg tega zagotavljajo še potrebno vlažnost in redčijo mikroorganizme v zraku. Neprijetne vonjave, ki jih širijo nove talne obloge, pohištvo, razni aparati, tekstil, lepila, tobak, plinski gorilniki, laki in podobno, nam zastrupljajo zrak m povzročajo neprijetno počutje. Najučinkovitejši sobni tiltri so sobni rododendron ali azaleja, gorska palma, bambusova palma, orhideja, gerbera, zmajevka ali dracena in klorofitum ali zelenčica. Za rezano cvetje pa velja, da ne čisti zraka. Kako zalivamo okrasne rastline? Rastline, ki so posajene v ustrezno prst, bodo manj občutljive tudi na zalivanje. Neustrezna je težka, zbita in nepropustna prst. Posledice so koreninska gniloba, bledenje listov in propad rastline. Rastline vedno zalivamo takrat, kadar je zemlja hladna, in ne v sončni pripeki. Pri zalivanju pazimo, da čim manj zmočimo liste, steblo ali druge rastlinske dele. Opera na grajskem dvorišču Na dvorišču gradu Otočec so študentje Mozarteuma iz Salzburga dvakrat izvedli Schubertovo operno enodejanko Zapriseženi - Pobuda pevke Irene Yebuah Linhartovo srečanje Festival mladih gledaliških ustvarjalcev NOVO MESTO - V petek in soboto, 15. in 16. maja, bo v Kulturnem centru Janeza Trdine in v Domu kulture potekalo 11. Linhartovo srečanje, kot se imenuje tradicionalni mladinski gledališki in lutkovni festival. Selektorica Aleksandra Schuler je zanj izbrala enajst predstav mladih gledaliških ustvaijalcev iz vse Slovenije in zamejstva. Predstave so žanrsko raznolike in segajo od klasičnega dramskega gledališča do gibalnega teatra. Prvi dan se bodo v Domu kulture predstavili: ob 11.30 lutkovna skupina Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice, ob 15. uri dramska skupina KD Stična in ob 17.30 mladinsko amatersko gledališče Center pozornosti iz Šmarij pri Jelšah; uvodna predstava bo ob 10. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine, ko bo nastopila dramska skupina Teater brez... iz Celovca. Drugi dan festivala bo ob 10. uri začelo Šentjakobsko gledališče v Domu kulture, nato pa bodo vse predstave v Kulturnem centru Janeza Trdine, in sicer bodo nastopili: ob 11.30 lutkovno gledališče Pupila iz Lendave, ob 18. uri GILŠ Kodum iz Ljubljane in ob 20. uri gledališka skupina Iht iz Ljubljane. Srečanje bo zaključila novomeška predstava Aljoše Vrbe-tiča Ljubezen ob 23. uri. OTOČEC - Konec minulega tedna so ljubitelji opere imeli edinstveno priložnost prisluhniti mladim pevcem iz več evropskih držav, ki se kot izjemni glasbeni talenti šolajo na slovitem Mozarteumu v Salzburgu Na tej ugledni visoki šoli za glasbo so študentje petja pripravili uprizoritev operne enodejanke Franza Schuberta Zapriseženi ali hišna vojna, na pobudo na Mozarteumu šolajoče se pevke, Novomeščanke Irene Yebuah, pa so z opero gostovali tudi pri nas. V petek in soboto, 8. in 9. maja, zvečer sojo izvedli na grajskem dvorišču gradu Otočec. Operno zgodbo o sporu, ki ga j M 'M zakuhajo dvorne dame z namenom, da bi svoje viteške može odvrnile od pogostega odhajanja na vojne, in ki se po komičnih zapletih razreši v novi slogi in potrjeni medsebojni ljubeznive šestnajst študentk in študentov Mozarteuma, med njimi je bila seveda tudi Irena Yebuah, izvrstno odpelo ob klavirski spremljavi Wolfganga Niessnerja. Predstavo sta režirala Ulf Maedler in Urban Oestlund, za scenografijo otoške izvedbe pa je poskrbel Novome-ščan Andrej Blažon. Občinstvo je nastopajoče na koncu nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem, mladi pevci pa so se oddolžili s prisrčnim dodatkom - ubrano so zapeli lepo Od kolažev v abstrakcijo V prostorih novomeške podružnice Nove Ljubljanske banke so odprli slikarsko razstavo del Jožice Medle Podgorje v očeh slikarjev Irena Yebuah je nastopila v vlogi paža Udolina. Prva slikarska delavnica na osnovni šoli Stopiče - Sodelovalo je enajst slikarjev ■ Razstava v delavnici ustvarjenih del STOPIČE - Prostori stopiške osnovne šole in njenih dveh po- družnic bodo poslej mikavnejši in estetsko bogatejši, saj se bo sedanjim slikam na stenah pridružilo več kot dvajset novih likovnih del, ki sojih ustvarili likovni umetniki na nedavni slikarski delavnici. Trajala je ves konec prejšnjega tedna, od petka do nedelje, ko so delavnico zaključili z otvoritvijo razstave v večnamenskem prostoru šole. Na otvoritvi je govoril ravnatelj šole Ladislav Brulc, v imenu slikarjev Janko Orač, za razvedrilo pa so poskrbeli šolski tamburaški orkester in mladi gledališčniki z Jurčičevo Kozlovsko sodbo. Enajst slikarjev (Emilija Erbežnik, Cecilija Bernjak, Jožica Škof, Jelka Kupec, Jurij Godec, Janko Orač, Marjan Maznik, Ivo Kolar, Janez Ambrožič, Edvin Sever in Milorad Rupčič) je navdih za sli- r^i! e't * 9 m m m REVIJA ZBOROVSKEGA PETJA - Večer minulega petka je v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu izzvenel v ubrani zborovski pesmi. Na medobmočni reviji odraslih pevskih zborov je zapelo deset zborov, izbranih na občinskih in medobčinskih revijah širšega dolenjskega območja. Nastopili so: iz Črnomlja zbor KUD Samospev, z Mirne zbor KUD Svoboda, iz Dobrepolja zbor Rafko Fabiani, iz Novega mesta oktet Adoramus, zbora Krke in Revoza ter zbor Pomlad, iz Grosuplja zbor sv. Mihaela in zbor Pesem ter iz Trebnjega oktet Lipa. Na sliki: nastop črnomaljskega mešanega pevskega zbora KUD Samospev pod vodstvom Ani Jankovič Šober. (Foto: MiM) KONCERT ODLIČNEGA ORKESTRA NOVO MESTO - V torek, 19. maja, bo ob osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert Orkestra slovenske policije, ki letos praznuje pol stoletja delovanja. Na ugledno mesto med slovenskimi orkestri seje nekdanja Godba milice povzpela v zadnjih letih, za kar gre velika zasluga dirigentu Milivoju Šurbku. Orkester se bo predstavil s skladbami Sparka, Satieja, Šoštakoviča, Adamiča, Bernsteina, Jarrea, Morrico-neja in Hessa. FRNIKULE: “NASA PRAVLJICA” BRESTANICA - Otroška plesna skupina plesne sekcije Kulturnga društva Svoboda je minuli petek, 8. maja, zvečer v Domu Svobode pripravila plesno predstavo Naša pravljica. ORGELSKI KONCERT NOVO MESTO - Društvo slo-vensko-poljskega prijateljstva in šmihelska župnija sta v torek, 12. maja, zvečer v župnijski cerkvi pripravila orgelski koncert akademika prof. Primoža Ramovša, ki ga je dopolnilo branje poezije Karola Wojtyle, danes seveda bolj znanega kot papež Janez Pavel II. KUMERJEVA RAZSTAVA V KRKI NOVO MESTO - Akademski slikar Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic se bo predstavil s svojimi deli na razstavi, ki jo bodo odprli v ponedeljek, 18. maja, ob osmih zvečer v Galeriji Krka. Avtorja in njegova dela bo predstavil Jožef Matijevič, večer pa bosta glasbeno popestrila mlada saksofonista Igor Lumpert in Igor Bezge. BREŽIŠKA LIKOVNA KOLONIJA BREŽICE - Društvo likovnikov in ZKD pripravljata 2. likovno kolonijo, ki bo trajala od 14. do 16. maja, udeleženci, med katerimi bodo poleg likovnikov iz Posavja tudi učenci osnovne šole, pa bodo upodabljali predvsem stari del Brežic. Izbrana dela bodo razstavljena septembra v okviru evropskih dnevov kulture. kanje našlo v čudoviti pomladni krajini pod Gorjanci, ustvarili pa so raznolika dela, od povsem realistično zasnovanih akvarelov, olj in pastelov do abstraktnih od- slovensko pesem Kje so tiste stezice. Največja zasluga, da je prišlo do izvedbe tega izrednega glasbenega dogodka, ki mu je poseben čar dalo romantično okolje gradu Otočec, je gotovo na strani Irene Yebuah; pevka tako ohranja in bogati stike z rodnim mestom. Pohvale pa gredo tudi nosilcu projekta, Društvu novomeških študentov, organizatorjema Leticii Yebuah in Alešu Muhiču ter Mestni občini Novo mesto, tovarni Krka in drugim sponzorjem, ki so podprli kulturni dogodek. M. MARKELJ NOVO MESTO - Že kar številnim občasnim likovnim razstaviščem, ki v dolenjski metropoli ponujajo likovne razstave znanih in manj znanih poklicnih in ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, se je prejšnji teden v četrtek, 7. maja, pridružila še podružnica Nove Ljubljanske banke na Glavnem trgu. V prostorih banke so odprli slikarsko razstavo del Jožice Medle, ki živi in ustvarja kot svobodna kulturna delavka v Šentjerneju. Direktor novomeške podružnice NLB Dušan Šuštarje v pozdravnih besedah povedal, da ta razstava v bančnih prostorih na Glavnem trgu ne bo edina, saj načrtujejo, da bodo vsako leto postavili štiri razstave in tako svojim strankam pri opravljanju bančnih opravil zagotovili nekaj kulturnega užitka. Na otvoritvi je o slikarki in njenem delu govoril Jožef Matijevič, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli Kanta kvartet, Šentjernejski oktet in Teja, sli-karkina nečakinja, kije pokazala, kaj se je naučila v prvem letu igranja na violino. Jožica Medle se s to razstavo v svojem rodnem mestu, kjer je Slikarka Jožica Medle z direktorjem Dušanom Šuštarjem. več let delala tudi kot aranžer-ka, dokler se ni odločila za poklicno slikarstvo, predstavlja z najnovejšimi slikami, ki vse nosijo letošnji datum. Razstavljena dela opozarjajo na slikar-kin odmik od njej sicer priljubljenega kolaža v abstraktno slikarstvo, v katerem gradi sliko s skladanjem heterogenih barvnih ploskev v homogeno celoto,, nc opazno pa je tudi odmikanje od pr poudarjenih barvnih kontra- 2n stov k monokromnosti. M M. MARKELJ sk Nanosi barve z golimi rokami 1$ na ste V kostanjeviški samostanski cerkvi so odprli razstavo najnovejših likovnih stvarite' so slikarja Zdenka Huzjana - Na otvoritvi orgelski koncert Natalije Mustar Marjan Maznik na otvoritvi razstave v Stopičah slikav doživljanja krajine. Pobudnik stopiške in poprej še drugih podobnih slikarskih delavnic na osnovnih šolah (v Brusnicah in Šmarjeti) je Marjan Maznik iz Novega mesta. Meni, da je to primeren način, da šola skupaj s krajem pridobi izvirna likovna dela, ki lahko služijo kot učila in kot estetska obogatitev šolskega prostora. KOSTANJEVICA - V gotski cerkvi nekdanje kostanjeviške cisterce od prejšnjega petka zvečer gostuje nova likovna razstava, ki potrjuje elitnost tega razstaviščnega prostora. Arhitektura samostanske cerkve namreč ni ponudila razstavljenim likovnim stvaritvam le začasne strehe, ampak je bila tvorno vključena v njihov nastanek. Zdenko Huzjan, slikar in grafik, redni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je nekatere od slik iz svojega najnovejšega slikarskega cikla Vita peracta, ki ga razstavlja v Kostanjevici, ustvaril v dialogu z arhitekturo nekdanje redovniške cerkve. S ciklom Vita peracta, ki po MiM mnenju poznavalcev Huzjanove-ga slikarstva temelji na umetnikovem soočanju s filozofijo personalizma ter osmišljanjem člove- O pesmih in preteklosti Predstavitev pesniške zbirke Mete Kušar Svila in lan ter zgodovinske monografije V navzkrižnem ognju NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca so prejšnji teden pripravili kar dve predstavitvi knjižnih novosti. V četrtek, 7. maja, seje žal le nekaj malega poslušalcem predstavila pesnica Meta Kušar s svojo najnovejšo pesniško zbirko Svila in lan, naslednji dan, 8. maja, zvečer pa sta ob nekaj več občinstva, med katerim so povsem prevladovale Meta Kušar sivolase glave, Janez Lesjak in Ivan Križnar predstavila knjigo V navzkrižnem ognju. Predstavitev pesniške zbirke Mete Kušarje vodila Jadranka Matič - Zupančič, poleg avtorice pa je bil prisoten tudi znani kritik Matej Bogataj, urednik pri DZS, kjer je knjiga pred kratkim izšla, tudi v angleškem jeziku. O poeziji Kušareve je dejal, da se izmika vsakemu predalčkanju, zbirka pa je nekaj posebnega tudi zaradi forme pisem in pesmi. “Oboje je pregneteno na izrazito svež način, pohvalna pa je predvsem zdravilnost njene poezije.” Avtorica je v zanimivem klepetu govorila še o svoji prvi pesniški zbirki Madera, razkrila pa je tudi svoj pogled na literarno ustvarjanje. S knjigo profesorjev zgodovine Milene Vrenčur in Ivana Križnarja V navzkrižnem ognju, ki jo je založilo Društvo piscev zgodovine NOB, smo dobili zaokrožen pregled dogajanja v vojnih letih 1941-1945 v Grosupeljskem in Stiškem okrožju OF. Avtorja sta na osnovi dokumentov, osebnih pričevanj in drugega gradiva izrisala, kolikor je mogoče, objektivno zgodovinsko podobo, pri čemer je Vrenčurjeva obdelala uvodno predstavitev življenjskih, gospodarskih in političnih razmer v grosupeljski, stiški in dobrepoljski dolini ter Suhi krajini ter začetek in kasnejši nihajoči razvoj narodnoosvobodilnega gibanja z vsem, kar ga je spremljalo, do leta 1944, Ivan Križnar pa je obdelal dogajanja do konca vojne. Odlika knjige je v njeni dokumentiranosti, navajanju številnih konkretnih primerov in nevsiljivem analiziranju vzrokov, ki so botrovali dogajanju, v katerega so bili usodno vpleteni ljudje omenjenega območja Dolenjske in ki ga naslov knjige zelo zgovorno in na kratko označi kot navzkrižni ogenj. Pisca sta se tudi vzdržala svojih komentarjev, bralcu je prepuščeno, da si oblikuje vrednostno sodbo. MiM, L.M. Zdenko Huzjan na otvoritvi svoje razstave v Kostanjevici. kove duhovne eksistence z zaupanjem in ljubeznijo, se dosedanja značilna figuralna sestavina Huz- janovih slik, znana kot “gnezd lec”, dematerializira v abstrakti* Na platnih, ki so zvečine veliki formata, vsaj višine človekove! telesa, se umetnikovo odzivanj na arhetipske klice iz pradavni* in intimno soočanje s tema* rojstva, življenja in smrti, izraža hipnotičnimi barvnimi polji1 komaj zaznavnimi barvnimi p,e hodi, občutenje umetnikove M time in neposrednosti pa je še t£ liko močnejše, ker se je slik3 odrekel tradicionalnim slikarski; orodjem, čopiču ali lopatici, inJ barvo na platno nanašal z goli* rokami. Odprtje razstave je z orgelski’ koncertom pospremila Natalij Mustar, o avtorju je govoril kusl* Koroškega muzeja Marko Koša’ nekaj priložnostnih besed pa s* povedala tudi krški župan Dartilj Siter in direktor Galerije Bož1 darja Jakca Bojan Božič. Ob ra* stavi je izšel tudi katalog. j M. MARKET Plejada sevniških motivov -4E V galeriji Eskulap gostuje slikar Vilim Toplak iz Maribo^ ^ SEVNICA - V galeriji Eskulap v sevniškem zdravstvenem domu so pretekli četrtek odprli samostojno razstavo 53-letnega slikarja Vilima Toplaka, rojenega v Zagrebu, kjer je končal tudi šolo za uporabno umetnost; četrt stoletja je bil Toplak glavni mojster kamerman zagrebške televizije. Sedaj živi in dela v Mariboru, njegove slike pa so na ogled in seveda tudi naprodaj v številnih slovenskih galerijah. “Likovni svet Vilima Toplaka je tematsko razgiban, pripovedno bogat in usmerjen v tradicionalne slikarske motive, kot so krajina, tihožitje, figuralne kompozicije in tudi portret. Ta svet je osebna interpretacija resničnosti, njenih pojavnih oblik, ki jih zaznava občutljivo slikarsko oko... Toplakova tesna povezanost z naravo odseva iz mnogoštevilnih del, v katerih se razkriva kot zanimiv VITIM TOPLAK VSEVN1ŠKB\ ESKULAPU - Slikarju (na levilj. kustos galerije Rudi Stopar izrO& kruhek, direktor sevniškega zdraW venega doma dr. Željko HalapijOr (na desni) pa še spominsko koM no. (Foto: P. P.) ARIJE BAROČNIH SKLADATELJEV NOVO MESTO - Danes, 14. maja, bo ob osmih zvečer v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Tfdine koncert arij baročnih skladateljev. Nastopili bodo tenorist Milan Pavlič, pianistka Cvetka Hribar in Barbara Kukman, ki bo brala odlomke iz del baročnih piscev. realist... Realistični pripove1 vnaša pritajeno impresionistih ali celo ekspresivno obarvan iz h Slika izključno v tehniki olja ** platnu,” je opisala Toplakovo us varjanje Polona Škodič. Rudi par pa je ob otvoritvi razstave jal, da še ni videl skupaj take jade sevniških motivov. r ? P PEPC "H J’ fe, % g POTA IN ST* TJ H > dežurni poročajo 1 SALAM NI PLAČAL - 6. maja ^poldne je trgovino Živila Kranj v Jezicah obiskal hrvaški državljan. . ,Paj s prijateljem sta nabirala ^lične izdelke, po nakupu pa sta se “Speljala do mejnega prehoda Ri-?°nce. Tam so policisti ugotovili, da „ ,rvat trgovino v Brežicah za-Postil, ne da bi plačal 12 tisočakov, olikor je bila roba vredna. Policijo ugotovili, da to ni bil prvi Ptjmer takšnega ravnanja tega , Ravaljana, zato se je naslednjega - srečal s sodnikom za prekrške. , ^OŠKODOVAL VECTRO - V j o°c> na 6. maj je nekdo z ostrim Predmetom poškodoval osebni avto damke Opel vectra, ki ga je imela l • N. iz Šmarjete parkiranega pod ,.ednjem v bližini stanovanjske 4 "'^ Neznanec je tako povzročil za Koli 600 tisočakov škode. s zasegli strelivo - 6. maja I “? Policisti na podlagi odredbe 1 Krožnega sodišča v Novem mestu I /Pravili hišno preiskavo pri E P. iz rnomlja ter našli in zasegli več vrst J "a“ojev in nekaj pirotehničnih sred->1 s ^' P' P-se K>° moral zagovarjati pri S 4,11 PROMILA V DRUG AVTO NOVO MESTO - V soboto, *• maja, nekaj pred pol peto Popoldne seje zgodila manjka prometna nesreča v križišču Kandijske ulice z ulico Nad mlini. Nesrečo je zakrivil 55-letni M. S. iz Novega me-s,a, zaletel pa se je v T. O. iz Novega mesta. Na kraj nesrečo so prišli tudi policisti, ki so Novomeščanu dali pihati, napihalpajekar4,ll promila. Zato so mu nadalnjo vož-njo prepovedali in odvzeli yozniško dovoljenje. A to videnega voznika ni ustavilo. Odpeljal se je naprej, a ne daleč. Policisti so ga namreč Pravi čas prestregli in odpeljali na treznjenje. kaj je počel z OROŽJEM? ' iJ^ŠKO - V petek, 8. maja, so j, j/Pcisti v hišni preiskavi pri K. I. iz 'škega našli samokres neznane J 'namke kal. 8 in 17 nabojev, Krčanu ? so odvzeli tudi pištolo, za katero |7Cr ima orožni list, vendar je K. I. ^Urnljen storitve kaznivega dejanja. Biro 5 kupoval baker med embargom? Začela seje sojenje novomeškemu podjetju Biro 5 in njegovemu direktorju Papiču, ki naj bi leta 1994, ko je veljal embargo za srbsko blago, kupovala žico srbskega izvora NOVO MESTO - Pred dobrim letom in pol seje po vsej Sloveniji hitro razširila vest, da naj bi novomeško podjetje Biro S, ki je bilo le nekaj mesecev predtem obravnavano zaradi uvoza sumljive snovi, iz katere je mogoče izdelati celo heroin, v času embarga v zvezni republiki Jugoslaviji kupovalo baker, kar pa je bilo še bolj sporno: v posle naj bi bili po nekaterih navedbah vpleteni celo najvplivnješi možje države. A zadeva se razpleta. Na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča je namreč pred kratkim sedel direktor uspešnega podjetja Biro 5 Jože Papič. Obtožba očita, naj bi Papič in Biro 5 storila gospodarski prestopek zaradi kršenja zakona o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN iz leta 1992, s katero so uvedli embargo na trgovanje s Srbijo, Črno goro ter območji Bosne in Hercegovine, ki so bile pod nadzorom bosanskih Srbov. Za Biro 5 in Jožeta Papiča je bremenilen uvoz dobrih 64 ton bakrene žice, vredne približno 17,4 milijona tolarjev, ki sta jo hotela uvoziti 11. decembra 1994; predtem pa je bil prvi uvoz 300 ton podobne žice z enako uvozno dokumentacijo uspešen in je bil speljan brez zapletov. Da je tokratno blago srbskega izvora, so posumili v carinski izpostavi Novo mesto, saj so bile originalne nalepke na žičnih kolutih, ki naj bi dokazovale, da je žica iz Bora v Srbiji, prelepljene z novimi, ki naj bi kazale, daje žica makedonska. Sumljiva je bila tudi količina žice, saj je šlo za 64 ton OGLEDALO NEODGOVORNOSTI ... Kot kaže, je presežena stara praksa, da se je vsak problemov nasilja v osnovnih šolah loteval po svoje, neodvisno celo od šole do šole, od inštitucije. Glede na celovitost in zapletenost problematike pa se bo razprava morala nadaljevati predvsem skupaj z mladimi, kajti odgovornost in dolžnost mladih je, da svojim - staršem, učiteljem in vzgojiteljem nastavijo pravo ogledalo neodgovornosti oziroma odgovornosti odraslih do svojega mladega rodu, rodu, ki so spočeli in rodili, da bi bil srečen in bi se varno počutil na svetu. Če se je zgodba začela z ljubeznijo, se mora z njo tudi nadaljevati - predvsem doma, potem pa tudi v šoli in okolju... Z OKROGLE MIZE NA CELJSKEM SEJMU PRED VRTCEM ZBIL DEKLICO MIRNA PEČ - V petek, 8. maja, ob pol dveh popoldne se je 15-letni Peter K. z Vrhovega pri Mirni Peči peljal s kolesom z motorjem po ograjeni asfaltni pešpoti mimo vhoda v vrtec do vhoda na igrišče, nato pa se je obrnil in peljal po isti poti nazaj. Ko je pripeljal pred vhod v vrtec, je iz vrtca pritekla 5-letna Mira S. z Malega Vrha. Mopedist jo je zbil, tako da so morali deklico hudo ranjeno odpeljati v novomeško bolnišnico. JV VEŠ O PROMETU V BREŽICAH - V petek, 8. maja, je bilo v li iežicah občbtsko tekmovanje Kaj veš o prometa. Mladi kolesarji in mo-■ te' s0 se ponterili v znanju cestnoprometnih predpisov, vožnji po uli-Brežic in spretnostni vožnji na kolesarskem poligonu. Med kolesarji se Mbolj izkazal Peter Berstovšek iz OŠ Artiče, drugi je bil Janez Zupančič tretji pa Marko Rožman, prav taki) iz Pisec. Med vozniki koles z Igorji je bil najuspešnejši Jože Deržič iz OŠ Dobova. Berstovšek in Deržič tforia tako udeležila državnega tekmovanja, ki bo 30. maja v Kranju. „ ŠjjPno so bili najboljši učenci OŠ Dobova, drugi so bili kolesarji iz Artič, učenci iz Pisec, četrto mesto so osvojili učenci OŠ Cerklje, peti so bili C Ki arP Z Mike doline, zadnji mesti pa sta zasedli ekipi domače osnovne 0,e. (Foto: T. G.) bakra, v certifikatu izvozne države pa je bil govor o 100 tonah. Kot je na obravnavi povedal takratni uslužbenec carinske izpostave, je uvoznik po zahtevku za dopolnitev uvozne deklaracije priskrbel le dopis tovarne Negotino, da je bila žica v dodelavi v Boru, ta dela pa so znašala manj kot desetino vrednosti blaga, kar bi prav tako pomenilo, da je žica srbskega izvora. Poreklo spornega bakra naj bi preverjala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki naj bi ugo- GASILKE ZAGRADA SLAVILE ŽIŽKI - V soboto,'9. maja, je bilo v prekmurskem mestu Žižki republiško gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince, na katerem se je pomerilo 176 ekip iz vse Slovenije. Dolenjsko je zastopalo 8 ekip, ki so zasedle nekaj vidnih mest. Mladinke iz Zagrada so osvojile prvo mesto, mladinci iz Šmarjete so bili 5., mladinke pa v svoji konkurenci 8. Pionirji Dolža so osvojili 6. mesto, pionirji iz Bele Cerkve pa 11. Pionirke iz Stopič so bile 30., pionirke iz Stranske vasi 17., njihove mladinke pa so bile žal diskvalificirane. tovila, da ni sumov, da blago spada pod embargo. Leto predtem naj bi Gospodarska zbornica celo Zapisala, da Biro 5 ni edini uvoznik navedenega blaga ter da je blago proizvedeno v tovarni kablov Negotino. Jože Papič je na obravnavi dejal, da ne on ne njegovo podjetje nista storila kakšnega prekrška. S podjetjem Makedonija Tobak so * Obravnava se bo nadaljevala 8. junija, do takrat pa bo sodišče zaradi zapisa o nezadostni dodelavi pridobilo sporazum med Slovenijo in Makedonijo o prosti trgovini, odgovor ljubljanske Carinarnice, zakaj je bil prvi uvoz 300 ton žice uspešen in kakšen je odgovor o verodostojnosti certifikata. poslovali na podlagi pogodbe, da je žica srbskega izvora, pa ni posumil, saj se je zanašal na dokumente, ki so govorili, da je žica makedonska. T. GAZVODA STRASTEN KADILEC NA DELU BREŽICE - V noči na 5. maj je nekdo vlomil v skladišče Petrola v Brežicah, tako da je v ograji napravil luknjo, nato pa vlomil vrata, ki vodijo v skladišče. Svoj “trud” si je poplačal s kar 1.750 škatlami cigaret Marlboro in LB ter barvnim monitorjem. Petrol je tako oškodoval za pol milijona tolarjev. Povejte svojo zgodbo Pogosto beremo tuje zgodbe o zlorabah, ob tem pa nas obdaja občutek, da se kaj takšnega pri nas ne dogaja. Le redko namreč v javnost pricurlja kakšna vest o takšnih dejanjih. Zato so se v društvu Življenje brez nasilja in krivic odločili, da pripravijo akcijo zbiranja zgodb in pričevanj ljudi, ki so bili na kakršen koli način zlorabljeni oziroma so bili žrtve nasilnih dejanj. Vsem prispevkom, kijih pričakujejo do konca junija letos na naslov: Društvo življenje brez nasilja in krivic, p. p. 345, Novo mesto, zagotavljajo popolno anonimnost. Ne želijo osebnih podatkov, kdor pa bi bil pripravljen dovoliti objavo svoje zgodbe v biltenu, ki ga bo izdalo društvo, naj to napiše. “Žal smo priče zlorab mnogo pogosteje, kot bi si to želeli NOVO VOZILO, NOVA ZAMERA - Splošno znano je, da kjer ljudje pridno delajo, prihaja tudi do zamer, sporov in kritik. To se je zgodilo tudi v občini Osilnica, kjer sta občina in Civilna zaščita Slovenije kupila brez posvetovanja z gasilci osilniškemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu novo interventno vozilo, vredno preko 3 milijone tolarjev, in ga ob nedavnem občinskem prazniku predali gasilcem. (Na fotografiji v ospredju levo župan Anton Kovač, ki v prisotnosti poveljnika Republiškega štaba Civilne zaščite predaja simbolični ključ vozila predsedniku PGD Osilnica Janezu Žagarju). Zaradi kupljenega vozila brez posveta z gasilci je prenehal opravljati dolžnost poveljnika PGD Osilnica prizadevni Veljko Rašperič, predsednik PGD Janez Žagar pa tudi napoveduje odstop zaradi bolezni. O vsem tem se bodo gotovo pogovorili na občnem zboru PGD Osilnica, ki bo v soboto, 16. maja, ob 10. uri. (Slika in besedilo: J. Primc) Romana Potočnik priznati. Zloraba je pravzaprav vsak odnos, v katerem ena oseba uporablja telo ali čustva in občutke druge osebe za lastno zadovoljitev brez privolitve te osebe,” pravi Romana Potočnik, ena od ustanovnih članic društva. Zavedati se moramo tudi, da nihče, ki je doživel zlorabo ali je bil žrtev nasilja, za to dejanje ni sam kriv in zaradi tega ni postal manjvreden človek. Otrok, ki je o zlorabi poskusil spregovoriti in je bil pri tem kakorkoli zavrnjen, o tem najverjetneje nikoli več ne bo spregovoril. Otroci o zlorabah zelo redko lažejo, vsaka zloraba pa za vedno pusti posledice, posebno tista, ki je nismo pravilno strokovno obravnavali oziroma smo jo “spregledali”. Zato je pomembno, da spregovorimo. Tako se bo zmanjšal občutek krivde in nemoči, hkrati pa se moramo zavedati, da je najnevarnejša tista nevarnost, o kateri nič ne vemo. NE PO DOJENČKA, PO KABLE NOVO MESTO - Med 24. aprilom in 4. majem je nekdo iz priročnega skladišča na delovišču nove porodnišnice v Novem mestu ne-znanokam odnesel 8 različnih podaljškov električnega kabla v skupni dolžini 200 metrov. S tem je Pionirja Standard, ki opravlja zaključna dela na delovišču, oškodoval za 150 tisočakov. po dolenjski deželi • Pomlad je v naše kraje spet privabila več ilegalcev, ki so s toplejšim vremenom postali imuni na ledeno hladno mejno reko. Tudi trem Romunom je bilo v petek zvečer kaj malo mar za temperaturo Sotle. Pognali so se vanjo in le prišli v Slovenijo, potem pa so pot nadaljevali do Brežic. Ker je bila njihova obleka le prehladna, so se povzpeti na enega od balkonov stanovanjskega bloka, kjer se je sušilo perilo, in se preoblekli. Brežičanu so v zameno pustili svoja oblačila in jo v svežem perilu mahnili naprej. Ker je bila hoja utrudljiva, so si “sposodili" tri kolesa in se pognali v beg, a tokrat neuspešno, policisti so jih namreč kmalu našli. In nauk: spravljajte kolesa na varno in poberite perilo, ko je suho! • Le dan kasneje je sloven-sko-hrvaško mejo ilegalno prestopil Bosanec. A ne peš, pač pa z mopedom, in pot nadaljeval do Brežic, nato pa do Krške vasi in naprej v Krško. Ko so ga v Krškem ustavili policisti, se je tako ustrašil, da je zbežal čez travnike, a možje v modrem so kmalu prekinili njegov beg. Hrvaški mejni organi so bili veseli njegove vrnitve, veselil pa se je tudi lastnik mopeda iz Hrvaške, ki ga je tako dobil nazaj. KOSTANJEVICAN RAZGRAJAL KOSTANJEVICA - V ponedeljek, 11. maja, zvečer so policisti poskrbeli za prenočitev kršitelja javnega reda in miru R. J. iz Kostanjevice. Ta je doma razgrajal, fizično obračunaval s taščo, grozil pa je tudi ženi. Ker se niti ob prihodu policistov ni pomiril, so ga policisti odpeljali s seboj. PUŠKO NAŠEL NA PODSTREŠJU SENOVO - V petek, 8. maja, so policisti v vozilu J. B. s Senovega našli vojaško puško Steyr in en naboj. Imetnik orožja je povedal, da je puško našel na podstrešju in da nima orožnega lista. L%1RL MESEC DNI PO NESREČI NOVO MESTO-10. maja ponoči je v novomeški bolnišnici za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 10. aprila nek^j minut pred četrto uro zjutraj pri TVeb-njem, umrl 49-letni Šefik Mahmatulovič iz Bosne in Hercegovine, ki je bil na začasnem delu v Avstriji. Pokojni je bil povzročitelj nesreče, v kateri sta takoj na kraju nezgode umrli dve osebi. Anžuija oprostilo tudi višje sodišče Lani je okrožno sodišče v Novem mestu Marjana Anžurja oprostilo obtožbe poskusa zlorabe položaja, zaradi česar seje okrožni državni tožilec pritožil, višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo LJUBLJANA - Lani maja se je po petih letih na novomeškem okrožnem sodišču na prvi stopnji končal kazenski postopek zoper Marjana Anžurja, nekdanjega predsednika poslovodnega odbora podjetja IMV Novo mesto, ki mu je obtožba očitala poskus zlorabe položaja in pridobitve večje premoženjske koristi pri ustanavljanju družbe Ad-rie International. Senat pod predsedstvom sodnice Milojke Gutman je takrat spoznal, da Anžurju očitano kaznivo dejanje ni dokazano kot tudi ne naklep niti očitek, da bi si hotel obtoženi karkoli protipravno prilastiti. Na takšno sodbo se je okrožni državni tožilec pritožil, vendar je Višje sodišče v Ljubljani njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je pritrdilo sodbi sodišča prve stopnje. Tožilčeva obtožba namreč temelji na dejstvu, da je obtoženec sklenil pogodbe o neodplačanem prenosu lastniških deležev IMV-jevih podjetij v tujini in neodplačanem prenosu 51 odstotkov neto aktive družbe Adrie Caravan, d. d. A pritožbeno sodišče se je strinjalo z oceno okrožnega sodišča, da navedeni očitek obtožbe ni dokazan, novomeško sodišče pa je tudi ugotovilo, da so dokazi potrdili Anžurjev zagovor, v katerem je ta pojasnil, v kakšnih okoliščinah se je odločil skleniti posle. Adria Caravan se je namreč znašla v hudih, likvidnostnih težavah in je za svoje preživetje nujno potrebovala 20 do 25 milijonov mark dodatnega kapitala. Zato je okrožno sodišče ocenilo, da ni šlo za neodplačan prenos premoženja. Višje sodišče je ocenilo, da je pravilna tudi ocena okrožnega sodišča, kar je potrdil tudi izvedenec finančne stroke, da v Protokolu ni dogovorjen neodplačen prenos, temveč da je šlo za prenos na odloženo plačilo. Tako so si sklenjeni posel razlagale tudi nekatere priče, tudi Miran Verdel; ta, kot je ugotovilo okrožno sodi- šče, obtožencu ni bil naklonjen. Kot je namreč povedal Verdel, se je potem, ko je bil seznanjen z vsebino pogodb, realizaciji pogodb upiral in jih obtožencu odsvetoval. Kljub temu je ta priča na obravnavi povedala, daje šlo za odplačen, kreditiran prenos premoženja in tudi, da bi bila lahko sklenjena pogodba, če bi tuji partner v dogovorjenem roku zagotovil dodatna sredstva, za družbo Adria Caravan lahko koristna. Zato ni podlage, da je šlo za neodplačen in zato protizakonit prenos premoženja. Kot ocenjuje Višje sodišče, pritožba tudi neutemeljeno očita sodišču 1. stopnje, da v svoji sodbi ni zavzelo stališča o tem, da je obtoženec zavestno prekoračil svoja pooblastila. Okrožno sodišče je navedlo razloge o svoji ugotovitvi, da je obtoženec ustanovil podjetje družbe Adria International v tujini brez predhodnega soglasja zbora delavcev in ne da bi podal vlogo za vpis podjetja v regi- ster podjetij v tujini, pojasnilo pa je tudi svojo oceno, da navedene opustitve ob vsebini dokazov ne morejo kazati na obstoj direktnega naklepa. Res je sicer, kot navaja pritožba, da je podjetje Eurofinance postalo 41,26-odstnotni solastnik družbe Adria International. Kljub temu pa niso brez dokazne podlage ugotovitve okrožnega sodišča, da je navedeno podjetje postalo le “lastnik”. Tak izraz je namreč uporabil izvedenec finančne stroke, ki je očitno izhajal iz vsebine sklenjenega Protokola, s katerim je družba Eurofinance prevzela obveznost, da bo v korist Adrie International organizirala stalno dodatno finančno pomoč za najmanj 60 milijonov francoskih frankov in da bi bila neizpolnitev obveze v dogovorjenem roku 30 dni razlog za razvezo pogodbe in vrnitev vseh vrednostnih papirjev, ki jih je Eurofinance imel v kapitalu Adrie International. T. GAZVODA V Krškem Avstralec pred Feijanom Kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo posameznikov ■ Ferjan za las ob zmago šele po dodatni vožnji - Izak Šantej v polfinalu, Gerhard Lekše pa le za rezervo DVOJNA ZMAGA BOŠTJANA ŠIMUNIČA DOLENJSKE TOPLICE - Na otvoritvenem mitingu v Novi Gorici je Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic zmagal v troskoku, kjer je s 15,97 m dosegel osebni rekord, in v skoku v daljino (728 cm). Manja Praznik je bila z 12,89 četrta v teku na 100 m. (M. Š.) ŠEST ZMAG SARE IN DIMITRIJA KRŠKO - Mladi plavalci krškega Celulozatja so v nedeljo, 12. maja, uspešno nastopili na tekmovanju za pokal VVolfsberha v Avstriji. Pokal je osvojil 14-letni Krčan Dimitrij Subotič, ki je zmagal na 100 m prosto (1:01,65), 100 m hrbtno (1:12,53) in 100 m delfin (1:06,43). V istih disciplinah je nastopil tudi Jaroslav Kovačič, ki seje moral zadovoljiti s tremi drugimi mesti. Thdi tokrat se je izkazala 12-letna Sara Hojski, ki je zmagala na 50 m prosto (34,41), 50 m hrbtno (41,64) in 50 m delfin (39,51). Krška trenerka Ina Gove-darica je zadovoljna tudi z izidi in uvrstitvami Nine Andrijaševič, ki je bila dvakrat druga, Tanje Tomič, Vedrane Sember in Svena Mavsarja, ki so osvojili po eno drugo mesto, ter Nine Pirc, Dolores Žikar in Jerneja Omerzela, ki so v svojih disciplinah osvojili tretje mesto. KRŠKO - Avto-moto društvo Krško je pripravilo kvalifikacijsko dirko za svetovno prvenstvo posameznikov v speedwayu, na katerem sta poleg najboljšega slovenskega voznika Mateja Ferjana nastopila tudi domačina Izak Šantej in Gerhard Lekše. Zmagal je Avstralec Tod VViltshire, drugi je bil Matej Ferjan, Šantej seje uvrstil v polfinale, Lekše pa bo tara rezerva. Domačin Izak Šantej in lanski slovenski prvak Lavričan Matej Ferjan sta dirko začela na najboljši možen način, saj sta v svojem prvem nastopu oba zmagala, medtem ko DUATLON SE ZADNJIC V STRAŽI STRAŽA - Triatlon klub Straža organizira v nedeljo, 17. maja, v Straži duatlon. Duatlon je disciplina, ki se je razvila iz triatlona, začne se s tekofri nato sledi kolesarjenje in na koncu zopet tek. Prireditev, ki bo letos že tretje leto zapovrstjo, se bo začela ob 9. uri s prijavami, ki jih bodo sprejemali do 10 ure. Ob 11. sledi štart duatlona za začetnike, na katerem bodo mroali tekmovalci preteči 1,5 km, nato prekolesariti 5 km in preteči še 1 km. Ob 12. uri bo štart sprint duatlona, ki šteje za državno prvenstvo, tekmovalci pa bodo morali opraviti z 5 km teka, 20 km kolesarjenja in 2,5 km teka. Na duatlonu je obvezna uporaba kole-sarkse čelade. Vsak tekmovalec prejme spominsko majico in topel obrok ter sodeluje v žrebanju za praktične nagrade, prvi trije v vsaki kategoriji pa še pokale. Tekmovanja, ki bo letos zadnjič v Straži, se lahko udeleži vsak, ki se čuti sposobnega opraviti z duatlonom za začetnike oziroma sprint duatlonom. Za vse informacije pokličite na tel. 068/ 83-643 ali GSM 041/692-636. OSTALI NEPORAŽENI - Novomeški odbojkarji so tudi kvalifikacije za uvrstitev v enotno prvo državno ligo tako kot drugi del sezone končali neporaženi. Tako se je vrsta trenerja Bojana Jakliča, ki jo ob dveh tujcih sestavljajo sami domači igralci, vrnila v družbo najboljših slovenskih odbojkarskih moštev, kjer bo jeseni merila moči tudi z Žužemberkom. Upajmo, da bodo dolenjski derbiji dobro vplivali na razvoj dolenjske odbojke, ki je nekdaj tudi v Jugoslaviji precej veljala. Na zadnjih dveh tekmah so Novomeščani s 3:0premagali Granit in Izolo. (Foto: I. V.) v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Igralci RFC Ribnica so v 5. krogu mednarodne mladinske rugby lige izgubili z zagrebško Lokomotivo. Čeprav so povedli s 5:0, so v nadaljevanju popustili in srečanje izgubili s 5:24. • KOČEVJE - Ob koncu tedna sta bila v Sloveniji dva zelo močna teka, na katerih je nastopil tudi najboljši kočevski tekač 58-letni Franc Kocijančič. V soboto je v Ljubljani v okviru tradicionalnega pohoda tekel za ekipo Novice Extrem, kije zasedla tretje mesto. V nedeljo je Kocijančič nastopil na gorskem teku na Osolnik, ki je štel za pokal Slovenije. Na zahtevni progi, dolgi 4.100 metrov in z nadmorsko višino 520 metrov, je.v svoji skupini zasedel odlično 3. mesto. • RIBNICA - V 3. krogu medobčinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit : Biba Market T 6:2, Tornado : Agaton 8:0, Tiirjak : Divji jezdeci 3:3, Sodražica : Spectrum Treid 7:1. Na lestvici vodi Grafit s sedmimi točkami, na listi strelcev pa Jani Dejak (Tornado) s šestimi zadetki. • KOČEVJE - Odbojkarice Kočevja so se poslovile od uvrstitve v 2. ligo, saj so na zadnji kvalifikacijski tekmi v Kočevju izgubile tudi z Benediktom. • KOČEVJE - V 3. krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: AG Kovinar : Rog 5:1, Mozelj: Radar 3:5, Krempa Štalcerji: Tri zvezde 2:4, Slovenka : Črni Potok 2:8, Lorela : Marof 2:4, Flamengo : Atletiko 3:3, AS : Kostel 2:2. • KOČEVJE - Na Senovem pri Krškem je bilo 11. plesno tekmovanje, ki ga je pripravil posavski plesni klub Lukec iz Krškega. Tekmovali so po starostnih razredih in ne po tekmovalnih kategorijah. Nastopilo je 140 plesnih parov iz vse Slovenije. V skupini mlajših mladincev sta Blaž Bižal in Jasmina Arko v standardnih plesih zasedla 4. mesto, v latin-sko-ameriških pa 5. mesto. Med člani sta Aleksej Arko in Jasna Golob v standardnih plesih zasedla 6. mesto, v LA pa 8. mesto. Tilen Bižal in Darja Klarič sta bila v standardnih plesih peta, v LA pa sedma. Naslednja tekma bo 16. maja ob 11. uri v domu telesne kulture v Kočevju. • KOČEVJE - Na mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju za maj je med desetimi igralci zmagal Igor Bajo nad Tonetom Malnarjem in Stankom Podkorit-nikom. Na petem mednarodnem moštvenem festivalu v Mariboru so nastopili tudi kočevski šahisti Podkoritnik, Dulmin, Kovač in Malnar. Med 19 močnimi ekipami so Kočevci zasedli 7. mesto. M. GLAVONJIČ drugemu krškemu reprezentantu Gerhardu Lekšetu prva vožnja ni uspela, saj je ostal brez točk. V drugem krogu je Ferjan spet zmagal, medtem ko je Šanteja in Lekšeta ugnal prvi favorit dirke in kasnejši zmagovalec Avstralec Tod Wiith-shire, ki ga Krčani dobro poznajo, saj je lani prav on zmagal ob jubileju krškega kluba na dirki za zlati znak Krškega. Do tedaj še nepremagana Ferjan in Wilthshire sta se v medsebojnem obračunu pomerila v 10. vožnji, v kateri sta nastopila še Čeha Štancl in Brhel. Avstralec je štartal bolje, a se Ferjan ni vdal in mu je bil ves čas za petami. Na žalost pettisoč-glave množice gledalcev je Wilshire zdržal in do ciljne črte ni naredil napake, ki bi jo Ferjan lahko izkoristil in ga prehitel. Čeprav je Ferjan v nadaljevanju dirke blestel in še dvakrat zmagal - premagal je tudi oba Krčana - mu ni uspelo prehiteti Avstralca, čeprav je le-ta izgubil dvoboj z Madžarom Tihayjem. Tako sta se ob istem številu točk Ferjan in Wilthshire za zmago pomerila še na MURN PREDAL HAJNŠKU MIRNA - Badmintonisti mirn-skega Toma so nastopili na mednarodnem članskem turnirju Stella Victor Cup 98 v Zagrebu. Med posamezniki je bil finalni obračun v znaku Tomovih igralcev Kristiana Hajnška in Aleša Murna. Zaradi poškodbe hrbta se je Murn v drugem nizu predal in prepustil zmago Hajnšku. Med posameznicami je bila Urša Plahutnik tretja. V polfinalu jo je premagala madžarska prvakinja Andrea Dako. Med mešanimi pari sta tretje mesto osvojila Hajnšek in Plahutnikova. KOČEVCI V PIRANU KOČEVJE - Mladinci NTK Melamin Gregor Vidmar, Andrej Novak in Marko Mlakar so se ob koncu tedna udeležili odprtega prvenstva v namiznem tenisu Slovenije v Piranu. Novak je v svoji kvalifikacijski skupini zasedel prvo mesto in se tako uvrstil v finalno skupino, ker je že v L krogu izgubil proti Jermanu iz Kopra. Vidmar in Mlakar sta v kvalifikacijiski skupini osvojila drugo mesto in se nista uvrstila v finale, bolj uspešna sta bila v dvojicah, saj sta se uvrstila med 16 najboljših. (M. G.) Najbolj množični gorski tek 134 tekačev na Lisco LISCA - TVadicionalnega, 7. gorskega teka na “Lisco 98” se je udeležilo rekordno število tekačev za tovrstne prireditve v Sloveniji - kar 134! 8,5 m dolgo progo z 830 m vzpona z Orehovega, mimo vasi Polje, cerkvice sv. Jošta do cilja na 948 m visoki Lisci je najhitreje, v 43 minutah in 12 sekundah, pretekel 33-letni Igor Šalamun (Rogoza), pred Francijem Teražem - 43:39 (Acroni) in Jakom Kodričem - 44:57 (Mali Vrh), vsi v kategoriji starejših članov. Pri mlajših članih je bil najboljši Matej Krebs - 45:17 (Gornji Grad), pri TO in policiji je zmagal Marko Zgonc - 45:21 (TO), pri mlajših veteranih Matija Oža-nič - 50:02, pri starejših članicah Mariborčanka Silva Vivod - 51:00, pri starejših veteranih (letnik 1938 do 1944) Franc Kocjančič - 54:00, pri veteranih (1937 in starejši) seje najbolje odrezal Ivan Bartol - 56:49 (ŠD Zador), pri mladincih pa Andrej Vindiš - 57:05 (Klub trmastih). Pri veterankah nad 45 let je zmagala Novomeščanka Darinka Uhan - 56,17 (Trim klub Krka), pri članicah do 25 let pa Marjeta Zalokar -105:07. “Vse nagrade smo podelili, kot smo zapisali v razpisu. Moj trud je skoraj poplačan,” je zadovoljno komentiral tekmo marljivi organizator Pavle Drobne. P. P. dodatni vožnji, v kateri pa je bil Avstralec spet hitrejši. Kljub temu so slovenski speedvva-jisti izpolnili svojo nalogo. Poleg Ferjana se je v kontinentalni polfinale svetovnega prvenstva posameznikov uvrstil tudi Izak Šantej, nekoliko je spodletelo le Lekšetu, ki pa bo na polfinalni dirki rezerva. MLADINSKO BADMINTONSKO PRVENSTVO V TREBNJEM TREBNJE - Badmintonski klub Tom Mirna bo v nedeljo, 17. maja, v telovadnici trebanjske osnovne šole pripravil mladinsko državno prvenstvo, na katerem si obetajo tudi uspešne nastope domačih igralcev. Med posamezniki je prvi favorit Aleš Murn, ki bo skupaj z Žigo Str-moletom branil naslov državnega prvaka tudi med moškimi dvojicami. Pokrovitelj prvenstva je trebanjsko predstavništvo Zavarovalnice Tilia. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, finalni obračuni pa so predvideni za 15. uro. BALINARSKO PRESENEČENJE Začetek prvenstva v dolenjski balinarski ligi je prinesel presenečenje, saj Krmelj premgal favorizirano ekipo kočevskega Sodčka. Izidi: 1. kolo - Krško : Valerija 14:2, Dana : Dolenja vas 12:4, Mirna : Cestar 12:4, Krmelj: Sodček 10:6; 2. kolo - Mirna Valerija 11:5, Dolenja vas: Cestar 9:7, Sodček : Dana 12:4, Krško : Krmelj 10:6. Vrstni red: 1. Krško, 2. Mirna, 3. Sodček itd. (R. M.) KOŠARKARSKA LIGA TREBNJE - V športnem centru Vita v Trebnjem bodo od 22. maja do konca junija pripravili rekreativno košarkarsko ligo. Prijavite se lahko po telefonu (068) 44 990 do sobote, 16. maja, do 18. ure. • Moški čutijo, da sedanji generaciji žensk ne morejo dati dovolj. (Seksolog Ferrarotti j Krška kolesarska afera Žal je pred startom krškega kronometra dirke Po Sloveniji prišlo v domačem moštvu do škandala. Nekateri člani prvega moštva krškega Savaprojekta so bili že dalj časa nezadovoljni z delom trenerja Gregorja Puša. Ker vest o njihovem nezadovoljstvu prišla tudi na ušesa rumenega tiska, so se v krškem klubu odločili, da bodo domnevnega krivca, ki naj bi informacijo o nesporazumih posredoval novinarjem, kar brez dokazov suspendirali in mu prepovedali nadaljevati dirko. Nerazumljivo je, da so se tako odpovedali Marku Balohu, svojemu najboljšemu kolesarju, ki je prejšnji dan med kar 100-kilometrskim samostojnim pobegom, med katerim je imel že več kot 10 minut prednosti pred glavnino, osvojil tri leteče cilje in oblekel zeleno majico vodilnega na letečih ciljih. Ker so bili razen trenerjevega brata Jožeta z Markom solidarni tudi ostali člani krškega moštva, ki se prav tako niso pojavili na štartu, je bilo dirke Po Sloveniji za Savaprojekt tako rekoč konec. Krški škandal ima globlje korenine. Kolesarsko društvo Savaprojekt je bilo v preteklih letih vse bolj uspešno predvsem v mlajših kategorijah, v njihovih vrstah pa je zraslo nekaj dobrih kolesarjev, med njimi tudi Igor Kranjec, ki je zadnja leta uspešno nastopal za ljubljanski Rog. Davna želja Krčanov imeti tudi člansko moštvo se jim je izpolnila že lani, ko se jim je kot trener pridružil nekdanji kolesar novomeške Krke Gregor P uš, ki pa mu ni uspelo vzpostaviti pravega stika s tekmovalci, med katerimi sta bila tudi njegova nekdanja klubska tovariša Marko Baloh in Andrej Gimpelj. Kljub protestom dela moštva vodstvo kluba ni ukrepalo in Puš je še naprej opravljal svoje delo. Po uspehu Savaprojekta v Jugoslaviji na dirki Po poteh kralja Nikole, na kateri je v njihovem dresu nastopil sposojeni kolesar kranjske Save Rajko Petek, ki je na dirki tudi zmagal, so apetiti Krčanov močno narasli, a so se hitro opekli. Močna etapna dirka Italiji, na kateri so nastopili pred dirko Po Sloveniji, je bila za njihove sposobnosti prehud zalogaj in eden za drugim so odstopili, večina kolesarjev po je povrhu še zbolela. Zahteve po odstopu trenerja, ki naj bi od kolesarjev zahteval nemogoče in jih kar po dolgem in počez kaznoval za vsako malenkost, so bile še glasnejše, a so pri klubskem vodstvu naletele na gluha ušesa. Klubski šefi so še naprej verjeli in zaupali PušU-Suspenz Marka Baloha na dirki Po Sloveniji je bil kaplja čez rob. Vodstvo kluba, ki ga v javnosti predstavlja direktorica Blanka Pleterski, do torka ni pojasnilo! vzroka Markovega supenza. Pie-terskijeva se sklicuje na Markove izjave v Novicah, kjer pa njegovih izjav ni, ampak je zapisana le korektna novinarska vest o ne- j sporazumih v Savaprojektu. j Žakaj je vodstvo kluba sprejelo nerazumljivo odločitev, Pietet-skijeva ni razložila niti ta ponedeljek v celourni oddaji na Studiu D, kjer se je zelo nespretno izmikala neposrednim vprašanjem voditelja oddaje Jožeta Muse. Upor kolesarjev Savaprojekta je v slovenski športni javnosti dosegel velik odmev, večina ljudi it slovenskega kolesarstva pa se ja postavila na stran tekmovalcev t Markom Balohom na čelu. Marko je v svoji dolgi karieri nastopal za skoraj vse slovenske klube in povsod so imeli tega marljivega in skromnega fanta radi, tudi j v novomeški Krki, kjer so pred leti na zahtevo takratnega trenerja dr. Kamna Stančeva, češ da je z njim nemogoče delati, sedanje- j ga trenerja Krčanov Gregorju Puša izključili iz ekipe oziroma se z njim dogovorili, da je klub zapustil sam. Ce je takrat trener tako rekoč napodil tekmovalca, se tokrat nezadovoljni tekmovalci želijo znebiti trenerja. Škandal, ki ga je s svojo odločitvijo povzročilo vodstvo kluba, v katerem sedijo največji pokrovitelji, ima lahko dolgoročne posledice. Pokrovitelji kluba naj bi namreč do nadaljnjega zaprli dotok denarja, dokler se zadeve ne uredijo. Vse skupaj gre na škodo kluba, ki mu v trenutku, ko je tako po organizacijski kot po tekmovalni plati dosegel vrhunec, preti razpad. I. VID MAR'j Dobova je četrta v pokalu Rokometaši dobovskega AFP-ja so na finalnem turnirju izgubili tekmi z Gorenjem in Prventom DOBOVA - Zdaj je tudi za do-bovske rokometaše konec sezone. Že pred finalnim turnirjem rokometnega pokala Slovenije v Velenju je bilo Dobovčanom jasno, da je prvo mesto vnaprej oddano Celjanom in da od naporne ligaške sezone utrujeno moštvo AFP-ja nima kaj velikih možnosti niti proti domačemu moštvu nimajo prav veliko možnosti za zmago in uvrstitev v finale. Kljub temu se Dobovčani niso vnaprej predali Ih so cel prvi polčas držali korak z Velenjčani, ki jim je uspelo priigrati si odločilno prednost šele v zadnjih minutah. Največ zadetkov za Dobovčane so dosegli: Bogovič 4, Džapo 4 in Begovič 3. Tekma za tretje mesto s Preventom ni imela nobenega pomena, saj nobeno od moštev z zmago ne bi priodobilo nič bistvenega, kar se je poznalo tudi pri igri. Žal Dobovčani niso znali izkoristiti brezvoljnosti Preventovih rokometašev, čeprav so v prvem in na začetku drugega polčasa večkrat vodili. Tokrat so največ zadetkov za Dobovo dosegli: Bogovič 6, Džapo 3, Begovič 5, Deržič 4 in Keše 3. Kljub vsemu je četrto mesto v KOČEVKE ŠESTE KOČEVJE - Za rokometašice kočevskega Gramiza se je s sobot-njim drugim krogom skupine za uvrstitev od petega do osmega mesta v Mariboru dejansko končala letošnja sezona v prvi ligi. Kočevke so potrdile šesto mesto, ki so ga dosegle tudi v rednem delu tekmovanja. Na odločilni tekmi proti domači Beli Violi so bile tekmicam enakovredne v prvem polčasu, klonile pa so v nadaljevanju, ko jim je zmanjaklo moči. Končni izid je bil 21:15, ob polčasu pa je bilo 8:8. Tudi tokrat je bila med najboljšimi obetavna Kristina Mihič, ki je dosegla sedem zadetkov. (M. G.) pokalnem tekmovanju za Dobovčane, ki letos v okviru ligaškega tekmovanja niso ravno blesteli, lep dosežek in vzpodbuda za naprej. Slabe izkušnje z nekaterimi tujimi oziroma kupljenimi igralci bi morale biti za dobovski klub opozorilo, da je treba še več vlagati v vzgojo mladih domačih rokometašev. ZUZEMBERCANI V FINALU ŽUŽEMBERK - Na polfinalih turnirju slovenskega odbojkarske.*' osnovnošolskega pokala za starej*1 dečke so bili v Žužemberku naj bo/ ši domači fantje, ki so z 2:0 pred11 gali osnovni šoli Šentvid in Stal’ Cerkev ter z 2:1 osnovno šolo Df nile Kumar iz Ljubljane. Tako so s* že tretjič zapored uvrstili na finalj turnir, na katerem so predlani zrn* gali, lani pa osvojili tretje mesi® Končni vrstni red. L Žužemberk,' Danile Kumar, 3. Stara Cerkev, *j Šentvid. KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI Zmagovalci etap in boljše uvrstitve Krke Telekoma, prolog (Ptuj, 3 km) - 1. Pollack (Agro-Adler, Nemčija)... L etapa (Radenci • Beltinci, 198 km) - 1. Pollack, 8. Štangelj, 15 Filip itd. 2. etapa (Maribor - Kranj, 168 km) -1. Hauptman (PP&RR), 2. Mervar, 5. Sviben, 13. Filip, 14. Štangelj, 15. Pintarič, 17. Murn itd. 3. etapa (Krško - Brežice - Krško, 18 km) -1. Bonča (PP&RR), 2. Filip, 3. Štangelj, 4. Šumanov, 8. Pintarič, H. Sviben itd. 4. etapa (Semič - Črnomelj -Semič, 85 km) - 1. De Pasquale (Italija, Amore & Vita), 4. Mervar, 7. Štangelj, 13. Šumanov, 15. Filip itd. 5. etupa (Ribnica - Nova Gorica, 230 km) - 1. Zucchi (Italija, Amore & Vita), 6. Mervar, 10. Štangelj, 15. Šumanov itd. 6. etapa (Nova Gorica - Vršič -Ljubljana, 206 km) - 1. Mori (Ita, Kross), 2. Sviben, 4, Štangelj, 13. Filip, 17. Pintarič (vsi Krka Telekom) 7. etapa (Grosuplje - Novo mesto, 177 km) - 1. Hauptman (PP & RR), 3. Mervar, 11. Pintarič, 12. Filip (vsi Krka Telekom) Končni vrstni red: L Branko Filip, 2. Gorazd Štangelj (oba Slovenija, Krka Telekom), 3. Pa-vel Šumanov (Bolgarija, Krka Telekom), 4. Valter Bonča (Slovenija, PP&RR), 5. Zamana, 6. Sypytkowski (oba Poljska, Mrož).- 8. Sašo Sviben, 12. Robert Pintarič (oba Slovenija, Krka Telekom) itd.; Ekipni vrstni red - 1. Krka, 2. Mrož, 3. PP&RR itd. ROKOMET Finalni turnir slovenskega pokala, polfinalni tekmi - GORENJE : AFP DOBOVA 19:16 (7:7); PIVOVARNA LAŠKO : PREVENT 35:23 (16:11); za tretje mesto - PREVENT : AFP DOBOVA 27:26 (15:14); za prvo mesto - PIVOVARNA LAŠKO: GORENJE 25:21. Končni vrstni red: L Piovarna Laško, 2. Gorenje, 3. Prevent, 4. AFP Dobova. NOGOMET 2. S N L, 24. kolo - DRAVA : ELAN 2:1, strelci - 1:0 Pranji* (10), 1:1 Plevnik (27), 2:1 Pučko (57). Lestvica - 1. Živilu Triglav 60, 2. Koper 57, 3. BST Domžale 50,4. Elan 42, 5. Železničar 38 itd. V 25, kolu je Elan igral včeraj doma s Koprom. KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI Novomeški kolesarski stroj mlel po Sloveniji Kolesarji Krke Telekoma so dosegli trojno zmago - Branko Filip je oblekel rumeno majico v Krškem - Novomeščani razkazovali moštveno premoč Branko Filip je, čeprav se je v nedeljo pripeljal na novomeški Glavni trg v glavnini, visoko dvignil roke. Z zmago na peti dirki Po Slo-Vcniji je na Glavnem trgu dosegel UsPch, ki ga lahko primerjamo z zmago Sandija Papeža na balkanskem prvenstvu leta 1985 na istem mestu. Novo mesto je dobilo Novell"1 kolesarskega junaka, potem ko je novomeška Krka Telekom cel teden Po slovenskih cestah razkazovala svojo premoč in dokazovala, da je kolesarstvo kolektivna športna panoga, v kateri slavo doživljajo posamezniki. Zmaga na dirki Po Sloveniji je mla davna želja novomeških kolesarjev, ki paje na prvih štirih prirediva ostala neizpolnjena. Vsakič so sS Novomeščani izkazali kot izvrst-ni prganizatorji, od zmagoslavja na najpomembnejši domači kolesarski Prireditvi pa so bili kolesarji Krke vsako leto bolj oddaljeni. Leta 1993, ™ so dirko Po Sloveniji pripravili Prvič, je zmagal član ljubljanskega Koga Boris Premužič, ki je z enim Prvini, dvema drugima in četrtim mestom najuspešnejši slovenski kolesar na dirki Po Sloveniji. Takrat s« Novomeščani z drugim mestom prečka Glivarja in tretjim mestom Gorazda Štanglja dosegli največji Uspeh do letošnje prireditve. Leta 1994 je zmagal odlični Nemec Tobias Steinhauser. ki seje še isto leto izkazal s petim mestom na svetovnem prvenstvu, najbolje uvrščena Novomeščana pa sta bila Sandi Papež na tretjem in Bogdan Ravbar na četrtem mestu. Leta 1996 so Novomeščani doživeli pravi polom, saj ni bilo nikogar med najboljšo deseterico, na prvih treh mestih pa so se zvrstili Italijani Lorcnzo di Silvestra, Stcfano Giraldi in Marco di Renzo. V novomeškem klubu so tedaj ugotavljali, dajim kljub izjemnim uspehom skozi celo sezono na vseh drugih dirkah ni uspelo popraviti slabega vtisa oh neuspelem nastopu na dirki Po Sloveniji, ki ima v slovenski športni javnosti izjemen odmev. V času te dirke so kolesarstvu posvetili pozornost tudi tisti, ki jih kolesarstvo sicer ne zanima prav veliko, zato je uspeh na tako imenovanem slovenskem touru za vsako slovensko moštvo izjemnega pomena tudi zaradi pokroviteljev, ki imajo tu največ priložnosti za reklamo. Kdo so bili favoriti? Na Startu so se zbrali 104 kolesarji iz 17 moštev. Poleg petih slovenskih vrst novomeške Krke Telekoma, kranjske Save. piujsko-ljub-Ijanske Perutnine Ptuj - Radenske Roga PP&RR. krškega Savaprojek- ^ovomeščani so letos dosegli več, kot so si pred začetkom dirke upali san-il,,i- Ob presrečnem zmagovalcu Branku Filipu sta na zmagovalnih stopicah na Glavnem trgu oh njem stala Gorazd Štangelj in Pavel Šamanov. (Foto: I. V.) ta in novogoriškega HIT Casinoja se je na 1112 km dolgo pot podalo še šest tujih poklicnih moštev: italijanski Korss Selič Italia in Amore & Vita, nemški Agro-Adler, češki ZVVZ in poljski Mrož ter britansko moštvo Linda McCartnev. Od tujih amaterskih moštev so na Ptuju štar-talc državne reprezentance Slovaške. Hrvaške, Bolgarije, Velike Britanije in Ukrajine. Pred dirko so strokovnjaki med favorite šteli predvsem kolesarje obeh italijanskih moštev, izjemno izkušene Poljake pa Nemce in tudi Čehe ter seveda vodilne može naših treh velikih klubov Krke Telekoma. Save in PP&RR. Trener novomeške Krke Srečko Glivar, z drugim mestom na prvi dirki Po Sloveniji najbolje uvrščeni novomeški kolesar do sedaj, je v svoje moštvo izbral le domače kolesarje Novomeščanc Gorazda Štanglja. Branka Filipa, Uroša Murna in Boštjana Mervarja ter Ljubljančana Roberta Pintariča in Žalčana Saša Svibna. Na dirki sta nastopila še dva odlična kolesarja, člana Krke Telekoma. Bolgar Pavel Šumanov in Hrvat Vladimir Miho-Ijevič. ki sta oblekla dresa svojih državnih reprezentanc, na dirki pa sta se povsem podredila interesu Krke Telekoma. Začelo seje na Ptuju Začelo se je na Ptuju, kjer pa le dobre tri kilometre dolga proga Sprinterskega kronometra ni mogla odločilno vplivati na kasnejši razplet dirke. Prolog je dobil nemški šprin-ter Olaf Pollack, ki je na dirki Po Sloveniji nastopil že pred dvema letoma, ko je dobil etapni cilj v Beltincih. Da mu beltinška ravnina odgovarja, je dokazal tudi letos, ko je prav v Beltincih spet prvi prečkal ciljno črto prve etape in zadržal rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu. ki jo je oblekel po zmagi v prologu. Bolj kot za Nemca pa je bila druga etapa pomembna za Novo-meščane. Povsem ravninska 198 km dolga etapa med Radenci in Ptujem sicer ni obetala veliko, vendar je svoje opravil veter. 35 km pred ciljem se je glavnina razpolovila, v prvi skupini 19 kolesarjev pa so bili vsi Novomeščani razen Murna in Svibna. a nikogar iz ptujsko-ljub-Ijanskega moštva PP&RR. ki je MLEKOZA OPEKO! Iiuiin nitka LJablJatskNi nitkar* st tl ptdražilt. it rti: tajnanj 10 nllljtatv talarju kant aantaili at akcija akaava la pasoči Posočja. Sraistra. zkraaa ti pratfajt nitka, kana skapaj z Irtačln križan Slavtaijt praiali prlzaiatln * potresa. ^ * u H % e potihem veljalo za najhujšega tekmeca Krki Telekomu. Zaradi dokaj močnega vetra drugi skupini vse do cilja ni uspelo ujeti ubežnikov in dirka je bila tako rekoč odločena, saj so na končni uspeh lahko upali le kolesarji, ki so na cilj pripeljali v prvi skupini s prednostjo 36 sekund. Zal je le dober kilometer pred ciljem počila zračnica najboljšemu novomeškemu šprinterju Boštjanu Mervarju, ki je tako izpustil prvo priložnost za etapno zmago. Vodstvo v skupni uvrstitvi je obdržal Pollack. na drugo mesto sc je prebil odlični poljski profesionalecCezary Zamana, na naslednja tri mesta pa so sc uvrstili krkaši Gorazd Štangelj, Branko Filip in Pavel Šumanov. Zgodba sc je začela razpletati. Štangelj v rumenem Druga. 168 km dolga in precej bolj razgibana etapa od Maribora do Kranja je v rumeno oblekla Gorazda Štanglja, saj je do tedaj vodilni Pollack med vzponom na Černivec močno zaostal. Svojo drugo priložnost za etapno zmaguje v Kranju zamudil Boštjan Mervar, ki je moral zaradi padca kolesarja pred njim pred odločilnim vzponom na Jelenov klanec močno zavreti in do cilja ni dohitel Andreja Hauptmana ter sc je moral zadovoljiti z drugim mestom. Četrtek je bil posavsko-belokra-njski dan. Dopoldanskemu kronometru v Krškem je sledila popoldanska kratka, a težka etapa po Beli krajini. V Krki Telekomu so se dobro zavedali, da jim lahko 18 km dolga dirka na čas med Krškim in Brežicami prinese odločilno prednost in celo odloči o končnem zmagovalcu. Tako se je tudi zgodilo. Kronometer je sicer dobil Valter Bonča, ki pa ni mogel nadomestiti zaostanka iz prve etape. Na naslednja tri mesta so se uvrstili Branko Filip. Gorazd Štangelj in Pavel Šumanov. ki so s tem prevzeli prva tri mesta v skupnem vrstnem redu. rumeno majico paje z 2 sekundama prednosti oblekel Branko Filip. Filipa niso slekli Osemčlansko moštvo Krke Telekoma je dobilo v nadaljevanju eno samo nalogo: tekmecem preprečiti, da bi Filipu slekli majico. V naslednjih dneh se je izkazalo, da novo- meški kolesarji niso profesionalci le na papirju, ampak da so sc v letu in pol nastopanja med poklicno druščino veliko naučili. Moštvo je namreč delovalo složno in brez napak. Svojo moč so novomeški kolesarji razkazovali predvsem na zadnjih treh etapah, ko so se postavili na čelu glavnine in s silovitim tempom preprečil tekmecem, da bi z uspelim pobegom nadomestili zamujeno. Junaka najdaljše, 230 km dolge etape od Ribnice do Nove Gorice sta bila Igor Kranjec in Hrvat Martin Čotar, sicer kolesar kranjske Save, ki sta imela pred to etapo že V Kranjski Gori seje Krka Telekom tako kot dan poprej spet postavila na čelo glavnine in Italijana hitro ujela. Da Italijanom ne gre zaupati, je na lastni koži izkusil novinec v Krkinem moštvu Sašo Svi-ben. Med Kranjem in Medvodami se je skupaj s Kranjčanom Tadejem Valjavcem priključil ubežniku Italijanu Simonu Muriju. Italijan je Svibnu dejal, daje utrujen in da ne more voziti na čelu ubežne trojke in da bo Slovenca v Ljubljani pustil predse. Ko je Sviben 20 metrov pred ciljno črto dvignil roke, misleč, daje etapna zmaga njegova, jc mimo njega švignil Italijan in Krki Telekomu ukradel edino etapno zmago. Kljub temu v novomeškem moštvu niso bili razočarani, saj so cilj dosegli, kajti ohranili so prednost v skupnem vrstnem redu. Zadnja etapa od Ribnice do Novega mesta je bila najbolj nezanimiva. saj so se Novomeščani postavili na čelo glavnine že takoj po štartu in vse do kandijskega mosta pred Moštvo Krke Telekoma je letos na dirki Po Sloveniji delovalo brez napake in se r Novem mestu takole veselilo Filipove zmage. (Foto: I. V.) več kot 7 minut zaostanka za vodilnim Filipom. Po treh kilometrih sta se odločila za pobeg in si prigarala že okoli 8 minut prednosti ter tako Filipu teoretično slekla rumeno majico. Kolesarji Krke Telekoma so ju začeli loviti v Sežani in ju v kraju Selo 17 km pred ciljem tudi ujeli, ter vsi prišli na cilj z glavnino, kar je pomenilo, da je trojno vodstvo Filipa. Štanglja in Šumanova ohranjeno. Podobno je bilo tudi na kraljevski etapi od Nove Gorice do Ljubljane čez Vršič, ki ga je z dveminut-no prednostjo pred skupino dobil Italijan Mauriziode Pasquale. le pol minute za njim pa se je na vrh povzpel Vladimir Miholjcvič. ciljem na novomeškem Glavnem trgu niso spustili nikogar predse. V zadnjem krogu je Valter Bonča še zadnjič poskusil ukaniti Filipa. Na klancu pri Ratežu jc skušal pobegniti, a se mu je že po nekaj metrih pridružil pozorni Branko Filip. Bonča je popustil in Filipa potrepljal po rami ter mu še pred ciljem čestital za skupno zmago. Ciljni šprint v Novem mestu je dobil Ljubljančan Andrej Hauptman, a zmagoslavje je pripadlo Novomešča-nom. ki so imeli na zmugovaljiih stopničkah tri kolesarje: Filipa. Štanglja in Šumanova. Želja zmagati na dirki Po Sloveniji se jim je več kot izpolnila - tudi doma so dokazali, da so najboljši. IGOR VIDMAR V Novo mesto prihajamo z največjo ponudbo izdelkov za dom in gospodinjstvo, domače mojstre, obrtnike ter podjetnike. Nismo z Marsa, imenujemo se po nekem drugem planetu, stari Grki pa so z istim imenom naslavljali boga trgovcev. Mimogrede, tudi mi smo trgovci. Pristali bomo 23.5.'98 v novem trgovskem centru v Bršljinu, skupaj z nekom, ki ga na Dolenjskem že dobro poznate. Kdo smo? Uganite, kdo prihaja! Z malo sreče boste postali dobitnik ene izmed nagrad, ki jih bomo izžrebali 23.5.’98. Odgovore pošljite na dopisnicah do 18. maja na naslov Dolenjski list, Oglasno trženje, p.p. 212, 8000 Novo mesto. Ne pozabite pripisati svojega imena in točnega naslova ter ne zamudite žrebanja 23.5.'98 ob 9.30 v Bršljinu. NAGRADE: pralni stroj, radio kasetofon s CD, škarje za živo mejo. 3 kotne brusilke in 6 kavnih servisov Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. ■i nf n Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Župan izbral pot zmerjanja in sramočenja Dol. list št. 18, 7. maj Moram priznati, da sem se takrat, ko sem napisal članek o odnosih med županom in mestnim svetom, zelo jasno zavedal, da bo sledila reakcija v obliki prispevka g. Marjana Dvornika, nekdanjega predsednika občinske skupščine Novo mesto in sedanjega šefa kabineta župana Koncilije. Kaj je g. Dvornik med drugim bil in kaj je. sem zapisal zato, da ne bi bralci mislili, da gre le za stališča neprizadetega bralca Dolenjskega lista iz Prapreč 15. Tudi sam nisem reagiral na dogajanja v občini kot občan, temveč kot svetnik mestne občine, ki mu ni vseeno, kaj se v tej občini dogaja. Pravniške razlage zakona o lokalni samoupravi so potrebne, vendar sem prepričan, da g. Dvornik kot diplomirani strojni inženir ni pravi pravni strokovnjak za razlago tega zakona. Navedeni zakon si pač razlaga tako. kot ga sam razume in želi uresničevati. Ker g. Dvornik nima pravih vsebinskih ugovorov na moje zelo konkretne trditve, temveč le osebno razlago zakona o lokalni samoupravi. me je pač poskušal popackati in razvrednotiti na drugačen način. Kaj sem bil nekdaj in kaj sem danes, je ljudem znano, saj sem vedno dehti javno in se nisem skrival ne prej in se tudi danes ne. Ljudje imajo zelo dober spomin in v primeru, da bi bil res tak zadrtež, kot meje naslikal g. Dvornik, verjetno ne bi bil izvoljen za svetnika. Volilci bolj kot to. kaj o ljudeh govorijo politični nasprotniki. cenijo, kar ljudje naredijo. Sam zato ne bom uporabil iste metode kot g. Dvornik, temveč se bom raje dotaknil tistega, kar sem napisal in o čemer g. Dvornik sploh ne govori. V svojem prispevku sem jasno povedal, da so ključne odločitve v občini v pristojnosti občinskega sveta. medtem ko jih je župan dolžan izvrševati. V nasprotnem primeru sploh ne potrebujemo občinskega svetti, temveč bi občino po lastni presoji lahko vodil in ovseni odločal župan. Zupanova izvolitev na neposrednih volitvah ne pomeni, da župan lahko dela, kar hoče, ali še pomembneje. da v zadevah, ko hi moral kaj storiti, ne stori nič. Dejstvo je. da sc župan pač ne more odločiti o tem. da bo gradil osnovno šolo ali da bo dogradil knjižnico ali dom kulture in da so to potem njegovi projekti in njegova zasluga. Vse to je stvar večinske odločitve občinskega svetil, in ko ta odloči, je župan to dolžan uresničevati. Pri tem pa nedvomno lahko župan dela bolj ali manj dobro, prizadevno in učinkovito. Tu nič ne pomaga klicati na pomoč v razlaganju tega ne Kardelja z ene strani ne Rožmana z druge strani samo zalo. da bi se zadeva prikazala kot ideološka. 'Ib so dejstva in tako je življenje, če nam je to všeč ali ne. Nedvomno so formalnopravno in tudi moralno sporna ravnanja župana g. Koncilije v primeru izdajanja glasila Odločajmo ter siljenje svetnikov k odločanju o podelitvi prostorov za Klub novomeških študentov brez razčiščenih lastninskih razmerij. Pooblastil, ki jih župan ima, pač ne bi smel izkoriščati, na primer, za objavljanje v glasilu Odločajmo aktov občinskega sveta, ki jih svet sploh še ni obravnaval, objavo pisma ministrstvu za zdravstvo. ki je nasprotno stališčem in sklepom. ki jih je sprejel občinski svet. in ne nazadnje rumene in črne strani za sramotenje svetnikov. To zanesljivo ne sodi v pristojnost župana, saj za lastno promocijo in razvrednotenje političnih nasprotnikov zapravlja proračunska sredstva. Bolj koristno bi bilo, če bi glede na pooblastila, kijih ima. z ministrstvom za obrambo razčistil lastninska vprašanja v Kulturnem centru Janez Trdina, da bi se svetniki potem lahko izrekli o zadevi. Sporočanje stališč javnosti mora biti odgovorno prav zaradi možnosti, da bi bili prizadeti ljudje. Prav zato sem v svojem prispevku navajal le argumente in dejstva v prid predstavljenim zadevam. Nasprotno pa v županovem časopisu Odločajmo lahko preberemo, da smo svetniki, ki nategujemo mladino pedof..., čudna druščina meščanskega parlamentarizma, ter druge podobne žalitve in moralno ter etično nesprejemljive zapise. Kdo drug kot župan Koncilija in njegov šef kabineta ter glavni urednik glasila Odločajmo g. Dvornik, sejeta na ta način sovraštvor žigosata posameznike in sramotita. V glasilu Odločajmo je vse to mogoče prebrati in teh dejstev pač ni mogoče zanikati ali jih razlagati drugače. V mojem tekstu so bile samo ocene in stališča, ki sem jih utemeljil in potrjujejo, daje župan nepripravljen na dialog, nesposoben sam urejati zadeve, in aroganten ter žaljiv do občinskega svetit in svetnikov. Vsa navedena dejstva to, žal, potrjujejo. Prepričan sem, da bo res, tako kot piše g. Dvornik, vsak požel tisto, kar bo posejal. In tega se mora še posebej zavedati g. župan Koncilija, v imenu katerega v ozadju že dalj časa seje g. Dvornik. Del te setve župan Koncilija očitno že žanje. Mag. BORIS DULAR svetnik mestne občine Novo mesto odporniška organizaciji! razen tiste, ki soji temelje postavili 27. aprila v Vidmarjevi vili v Ljubljani. Ta organizacija je začela, organizirala in vodila upor proti okupatorju od začetka do konca. ELA ULRIH ATENA Leskovčani in morisovci na državnem vrhu Dol. list št. 17, 30. aprila V 17. številki Dolenjskega lista me je zbodel naslov "Leskovčani in morisovci na državnem vrhu", kajti ta naslov ima veliko lepotno napako. Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, kije bilo 25. aprila na Ptuju, so bili na vrhu Leskovčani, tik za njimi Brežičani, morisovci pa stopničko niže. Strelci Leskovca so namreč osvojili dvoje prvih in eno tretje mesto (pionirji s puško). Brežičani dvoje drugih mest (mlajši mladinec in mlajša mladinka s pištolo). morisovci pa eno tretje mesto (mlajša mladinka s pištolo), če omenjam le mesta, ki prinašajo kolajne. Podatek, daje MORIS zmagal med ekipami, ne drži. saj je prvenstvo v streljanju z zračno pištolo za mlajše mladince in mladinke potekalo le v posamični konkurenci. Pravilnik o organizaciji in izvedbi državnih prvenstev, sprejet dne 30.10.1996, namreč v svojem 20. členu določa, da se ekipno prvenstvo izvede le. čc nastopijo tri ekipe z izpolnjeno normo, na Ptuju pa je z ekipo mlajših mladink nastopil le MORIS, Ekipnega državnega prvenstva torej ni bilo. Omenjeno ekipno šesto mesto Brežičanov je bilo doseženo v streljanju s standardno Zakaj slavimo dneve upora in zmage Dol. list št. 17, 30. aprila zračno puško, kjer je bilo ekip več kot zadosti. Predsednik: ERNEST SEČEN, trener športnega strelstva Izjava generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, ki je bila objavljena v Primorskih novicah v soboto, za nas borce in udeležence NOB ni nič novega niti presenetljivega. V bistvu gre za stališča, ki jih je proti OF in NOB že v času 2. svetovne vojne in celo že prej zastopal in razširjal tisti del slovenskih političnih sil, ki si za svoj prvenstveni cilj niso zastavile odpora naroda proti tistim, ki mu strežejo po življenju, marveč državljanski obračun s komunizmom doma. Prav dejstvo, da danes, več kot pol stoletja po končani vojni, ponavljajo iste argumente in klevete proti OF, kaže. kako prazna so dokazovanja, češ da je kolaboracija z okupatorji bila le obramba v državljanski vojni proti komunistom. Kolaboracija se je začela, še predno je bila OF sploh ustanovljena. Ta kolaboracija je bila še toliko bolj zavržna, če upoštevamo, da v zameno niso dobili ničesar: v nasprotju z nekaterimi drugimi državami, npr. Francijo. Slovaško. Hrvaško, ki so jini okupacijske . sile priznale vsaj videz lastne države. Slovencem niso priznali ničesar, kaj šele pravice do lastne države. Kot argument proti OF je g. Drobnič ponovno privlekel na dan tudi že staro tezo, da "27. aprila ni bila ustanovljena OF. ampak samo Proliimperialislična fronta proti zahodnim zaveznikom...” Ta teza ni samo nezgodovinska, je tudi tako slaboumna, da skoraj ni vredna polemike. Ne samo da je dokazano, da so se spočetka, ko so še iskali primerno ime, uporabljali različni nazivi - med drugim na letakih iz začetka maja 1941 tudi naziv "Osvobodilna fronta” - povsem nesporno je dejstvo, da v vsem času vojne ni bila ustanovljena nobena druga Halo, tukaj je bralec Dolenjca Dol. list št. 18, 7. maja Dragega bralca iz Šmihela obveščamo, da je ograja okrog poslovnih prostorov Elmata postavljena po uradnih geodetskih izmerah in zaradi zaščite pred krajo materiala na dvorišču podjetja. Očitno pa bralec ni dobro obveščen o črni gradnji garaž, ki so glavni razlog, da je cesta delno speljana čez parcelo lastnine našega podjetja. Upamo, da bodo bralci predhodno preverili sporna vprašanja na pristojnih mestih. ELMAT, d .(».o. Novo mesto Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 17, 30. aprila Milan Pribanič iz Občic mi očita, da sem z zidanjem ob potoku Čr-mošnjica onesnažil vodo ter da sem škarpo in ostalo zidal na črno. Voda je čistit kot prej. Pretežni del vaščanov Starih Žag to vodo uporablja v gospodinjstvu, ker pri nas še ni vodovoda, in 40 let še ni nihče dejal. da vodo onesnažujem. Tega se je sedaj domislil g. Pribanič. Kar sc tiče črnih gradenj, je res. da kdor je tu gradil po drugi svetovni vojni, je gradil na črno, ker je bila gradnja prepovedana. Zato bi g. Pribaniču svetoval, litij drugič upošteva rek. da moramo najprej pomesti pred svojim pragom, šele potem pa pred drugimi. Tudi on je namreč zgradil garažo in hišo z gospodarskim poslopjem na črno, za sina pa sije prisvojil še javno vaško pot in se prepiral z vsakim, ki je stopil nanjo. Izmislil si je. da je moj brat premaknil vaško pot za dva metra. Kako naj bi to storil, saj je pot v dnevni uporabi velikega števila ljudi in vozil, pa še preko mostu gre. Torej bi morali tudi betonski most za dva metra prestaviti. Izmislil si je tudi, da je tam. kjer je Križe zložil trame na svojo parcelo, nekoč stal kozolec. Resje, da so trami zloženi sredi javne vaške poti. ki je katastrsko vrisana, kozolce pa jc stal na parcc+i Ide Retelj, ki pove. da gaje dala odstraniti zaradi dotrajanosti. Pribanič sprašuje, zakaj nas vaščane škarpa. ki jo je postavil Križe, tako moti. Še nas bo motila, dokler ne bo odstranjena. Pot se pri Križe-tovi hiši razdeli: en del gre v vas, drugi proti vinogradom in prav tuje Križe ob obeh poteh s škarpo poti zožil, da proti vinogradom niti s traktorjem ne moreš. Zato je Križe dobil odločbo inšpektorata za okolje in prostor Novo mesto, da jo mora. v dveh mesecih odstraniti in da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. Postavitev škarpe Pribanič hvali, ker je Križetov sorodnik. Vaščani čakamo, kdaj bodo poti zopet vzpostavljene v prvotno stanje in bo promet normalno stekel. Se enkrat poudarjam, daje Križetovo početje vandalizem. Vlado Lavrič ima kupca za svojo parcelo, vendar pravi, da bo sklenil pogodbo, ko bo pot normalno odprta. Ida Retelj lahko le peš pride do vinograda, ker je Križe tik ob njeni parceli postavil okoli 50 metrov žične ograje. Zaprl ji je pot za vozila, zato bo ponovno stekel postopek za odstranitev. Vera Paunovič gradi hišo z vso urejeno dokumentacijo, a je z gradnjo prenehala, ker s kamionom ne more pripeljati peska. Jože Kapš je s traktorjem pripeljal malo daljši les, a pri Križetovi škarpi ni mogel speljati brez manevriranja zaradi ovinka in zoženja poti. Pritožujejo se tudi ljudje, ki imajo vinograde nad Starimi Žagami. Nam vaščanom je vseeno, če je škarpa zgrajena na črno ali s potrebnimi dovoljenji, o čemer s takšnim poudarkom razpravlja g. Pribanič, temveč da je s tem, kar je storil Križe, paraliziran promet, ki je prej potekal normalno. Če bi se Križe povezal s pristojnimi strokovnjaki, bi škarpo zgradil tako, da ne bi oviral prometa, in vročih razprav ne bi bilo. IVAN LAVRIČ Stare Žage Zavlačevanje gradnje postaja ljudem nevzdržno Dol. list št. 18, 7. maja Če kaj, postaja nevzdržna ta najina polemika, g. Pepi. Sicer pa si štejem v čast. da sem v manj kol tednu dni uspešno prestal kar dva poskusa diskvalifikacije, enega na zadnji seji občinskega sveta Sevnica. Poslanec in občinski svetnik Branko Kelemina meje že uvodoma skušal odstraniti s seje. kar mu ob vsesplošnem krohotu njegovih kolegov ni uspelo. Ustno sem ga bil pozval, naj, če ima seveda kakšen argument. odgovori, nanj naslovljeno pismo, objavljeno v Dolenjskem listu. zaradi katerega se jezi name. Drugi, prav tako neuspešen poskus je že drugo pismo g. Pepija iz istega kokošnjaka, namreč sevniške OO SDS. Priznali moram, da tudi g. Pepi Bedek korači po podobnj pravno spolzki poti svojega krškega sove-Ijaka Danila Koritnika. Le-ta je bil letošnjo pomlad pred sodiščem v -Krškem že pogojno obsojen zaradi nedostojne polemike z g. Silvom Gorencem. Seveda ne bi želel, da bi zaradi gostilniških čvek na stare dni obsodili g. Pepija Bedeka in mu morda sodno zaplenili starega hrošča. da bi moral poslej po občini peš lepiti plakate. Za ljudi, sploh še morebitne graditelje. ni pomembna polemika med nama. temveč konstruktivni napotki. da bodo ljudje lahko delali. Upam se še enkrat predstaviti kot zagovornik okolju prijaznejše enačite lokacijskega načrta hoštanjske lili,seveda brez motečega savskega obtočnega jarka. Mislim, da je bilo trebil imeti kar nekaj znanja za nastop pred najmanj ducatom elektrarniških strokovnjakov, urbanistov in vrstico'za vrstico potrpežljivo vgrajevati v sklepe sestanka naši krajevni skupnosti dopadljive zaključke. Strokovnjaki Savaprojekta so resda načrtovali v Savi otoček za vidre, medtem ko bi krajanom zanesljivo priskutili kraj, ki bo tudi po moji zaslugi konec tega meseca praznoval 800-letnico prve omembe in bo dobil lepo knjigo. Sedaj pa sledi bistveno, namreč to, da kaj koristnega povemo za ljudi. Če bi bil g. Kelemina kaj prida kot občinski svetnik, bi lahko že tri leta predlagal izdelavo urbanističnih zasnov za prizadete kraje vdolž reke Save. Že 19. aprila 1990 je bil namreč v Uradnem listu objavljen lokacijski načrt za HE Boštanj. Verjetno so še na. kakšnem podstrešju v Boštanju in tudi sevniške občine velike karte z natančno zarisanimi objekti, ki jih bodo graditelji elektrarne branili, še več, narisane so bile nadomestne lokacije za lastnike porušenih hiš. Navedene so bilcrvsc višine bodočega vodostaja. Povprečno dober urbanist bi znal iz tega nedvomno razbrati, kje se lahko gradi in kje ne. Prav zato sva se npr. z boštanjskim svetnikom Alojzom Zalaščkom ml. borila, da obranimo čim več boštanj-sega polja in smo porinili samo strojnico elektrarne za polovico bolj v strugo. Žal ni bilo v boštanjsko dobro obiskano dvorano TVD ne g. Pepija ne koga od njegovih. Strokovno pojasnjevanje stvari vedno terja več prostora. Žal mi predzanji DL ni objavil celotnega odgovora, kjer sem že bil pojasnil tudi to. Bojim se, da bo zakonski predlog poslanca Kelemine o "bajnih denarcih iz krške nuklearke" klavrno končal. Prvič zato, ker se nikoli ne konča dobro, če hočeš nekaj izmakniti sosedom, in drugič, ker je nestrokoven. Poznati bi moral najmanj Zakon o varstvu okolja, vsaj od znotraj, in končati je treba še kakšno šolo, če hočeš nakladati o ra-dioktivnem sevanju v okolici NEK. Bil-sem sekretar Mednarodne komisije za neodvisno Oceno varnosti NEK. kjer je prav do zadnjega ma-_ njkalo poglavje o domnevno škodljivih vplivih NEK na okolje. Prav zaradi zamud pri tem poglavju je prišlo do hudih besed med predsednikom komisije prof. Sergejem Bub-novom in posavskim zelenim prvakom Ivanom Tomšetom. Prof. Butinov jih je pozival h kritičnim prispevkom, ki ga kljub sodelovanju dr. Aliee Bauman iz Zagreba niso uspeli spraviti pod streho. Končno besedilo je nato prečistila dr. Helga Kromp z Dunaja. Več kot desetletni monitoring dr. Marcela in sodelavcev, debela knjiga, ni mogla potrditi najmanjše merljive enote radioaktivnega sevanja v neposredni okolici NEK, razen tritija v starem zajetju brežiškega vodovoda. Tudi najbolj pozorno preiskani med g. Vodopivca, ki je končal v najuglednejših dunajskih laboratorijih, ni izkazal sevanja, ki bi ga lahko vsaj marljive čebele nabrale na kakšnem cvetu. Čas bi že bil. da bi se poslanec Kelemina izkazal vsaj za svoj kraj in npr. za hlanški prepotrebni vodovod pripeljal kakšen denar iz Ljubljane. Kaj še! Po pravi partijski maniri jih je bil letos pozval na referendum, da bi jim še dodatno izpraznil že tako • Vsaj po zastopanosti naše stranke LDS v seviiiškem občinskem svetu smo manjša stranka. Vendar smo za občino storili marsikaj koristnega. Naenkrat smo npr. pridobili za pogovor dva ministra, dr. ^ Gantarja in Dragonjo. Ko se jt ^ mudil med delavkami v Jutranjki minister Rop, je poslanec Kelemi- ^ na nakladal take, da mu je sindikal- jn na zaupnica gospa Martina Horžett iz Lisce morala vzeti besedo. Tudi* našo pomočjo je KS Studenec dobi- ^ la državno pomoč za gradnjo rastlinske čistilne naprave. S podobno pomočjo tečejo načrti za vodooskr-bo KS na desnem savskem bregu, država je pomagala pri gradnji ceste proti Škocjanu, za preboj ceste od Loke pri Zidanem mostu proti Radečam smo se morali obrniti na poslanca Branka Janca it Krškega. prazne žepe. Udeležba je bila tako ;! klavrna, da se jc niso upali niti ob- P1 javiti. Vsaj javno ne, ker tega kljub 'p trudu nisem mogel nikjer izbezati, p Bog nas torej varuj takega funkcionarja. Bolj kot iskanje dodatnih denarcev iz NEK bi bilo koristno iška; nje podpore za gradnjo HE na Savi iz obnovljivega vira, tekoče vode, kjer bi vzporedno lahko reševali še mnoga vprašanja. Če ima g. Pepiv tej zvezi še kaj koristnih predlogov, I na plan z njimi! alfrei) Železnik p Boštanj 56 ko Mučno in turobno je z županom take duhovne veličine Dol. list št. 16, 23. aprila dc V Dolenjskem listu ste objavili izvleček iz izjave novomeških strank, ki vsebuje vrsto netočnosti-zato prosim, da objavite naslednje obrazložitve navedenih trditev: , L trditev: "Župan je brez sodelovanja občinskega sveta v letošnjem L letu pričel izdajati glasilo Odlo-čajmo...” s. Odgovor: Občinski svet je posrc-doval županu pobudo za izdajanje . glasila že v letu 1995, vendar gn ( zaradi organizacijskih težav ni bilo mogoče izpeljati že prej. V uredniški odbor je bil imenovan v soglasju s predsednikom občinskega svetu tudi sekretar občinskega sveta, kije pri oblikovanju vsebin v začetku aktivno sodeloval. Ko mu je podpredsednik občinskega sveta Mar- . jan Somrak "svetoval”, da tega ne j 1 sme. je dal pisno izjavo, da do na- , daljnega ne ho več sodeloval pri pripravi gradiv. Iz tega jasno sledi, da je trditev, da je glasilo župan začel izdajati samovoljno, popolnoma neresnična. Negativno razpoloženje podpisnikov javne izjave je nastalo kasneje. očitno zato. da bi preprečili, da bi občani zvedeli tudi drugo plat resnice, ne le listo, ki jo ponujata Andrej Barleljv Dolenjskem listu in Zdenka Lindič v Delu. Pozitivne informacije očitno motijo usklajeno blatenje župana in njegovega dela- 0 (N)T(efi^ S RA R zaposli nove sodelavce za delo v novi trgovini »daMri® supermarket v Novem mestu POSLOVODJO ENOTE MESARJA PEKA - PRODAJALCA PRODAJALKE /živilske smeri/ Pisno prijavo pošljite v 8 dueli po objavi razpisa na naslov: INTERSPAR, d.o.o., “za razpis” Šmartinska I52(J, 1000 Ljubljana Telefonskih informacij ne dajemo. Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, delo 2- trditev: “Odsotnost program-” zasnove glasila in smernic za uredniškega odbora...” Odgovor: Programska zasnova je . 'a predložena na kolegiju župana 111 ni bila deležna nasprotovanja, sestoji pa ;z naslednjih elementov: • informiranje občanov o delu .finske uprave: predstavitev pro-Rtov iz vseh področij, pregled pro-l°kolarnih in delovnih srečanj s Predstavniki države, drugih občin, tepodarstva, poročila o županovih udivnostih •objava pravilnikov in drugih «tov, iti so pomembni za občane in Pfavne osebe, ki kandidirajo na Sredstva občinskega proračuna •objava razpisov za dodeljevanje »bvencij, kreditov, nepovratnih sjedstev, natečajev in drugih obve-?“> ki so bili doslej objavljeni obi-?)no le na oglasni deski ali pa v dopisih ' objava informacij, ki jih žele Posredovati občanom društva, ki “ujejo v občini - objava dokumentov, ki so pred-‘deni za javno obravnavo " kot priloga naj bo posebej obli-'Van koledar prireditev Smernice pri izdajanju: . ' tiskovina naj ne bo časopis, kot ‘ 0 'o javna glasila ’ . "vizualno naj bo oblikovana tako, a b0 pritegnila pozornost (barvni I lsk> slikovno gradivo) izhaja naj enkrat mesečno, paviloma v prvem delu meseca, da ahko občinski svet (sekretar kot a.n uredniškega odbora) v njem °bjavi gradiva, ki so za občane Pomembna j ' obseg posamezne številke se I °‘Oči na osnovi zbranega gradiva, j endar ne manj kot 16 strani forma-i a A4 j- A trditev: “V glasilu Odločajmo ik?aveden kot izdajatelj Mestna I Poina Novo mesto...” in “Izdajatelj e Organ lokalne skupnosti”. Odgovor: Po Zakonu o lokalni “^moupravi je organ lokalne skup-! “s'i poleg občinskega sveta, občin-j, " odborov in nadzornega odbo-'a 5e ŽUPAN (33. člen). V izjavi ato svetniki ponarejajo dejstva, ko r“ijo, da je lahko izdajatelj “le “Onski svet”. Iz tako prirejene Phtvne podlage pa izvajajo čudne oh'jučke, ki niso v čast strokovni uravnavi te problematike, še manj P® Pravnikom, ki so sodelovali pri ““»kovanju teksta. , ^a bo slika še jasnejša, naj nave-l“em besedilo zakona: “Župan pred-,avUa in zastopa občino. Župan **»i in odgovarja za izvajanje “»jočitev občinskega sveta in občin-. m odborov... Župan mora zadrža-','^vajanje nezakonite odločitve »“inskega sveta ali občinskega “obora...” j V pojasnilu k zakonu pa zakono-“aJalec izrecno pravi: “Ker se župan “u neposredno, ni neposredno “govoren občinskemu svetu, tem-le volilcem. V primeru, da bo Jenska politična usmeritev občin-'ega sveta drugačna kot županova, APLAVZ NI OBVEZEN Zares zaleze le udarec po žepu Zanimivo: Slovenci smo Sele po I. maju, ko je pričel sijati novi zakon o cestnem Prometu, opazili prometne zfuke, se zavedeli, da alkohol 'n volan ne gresta skupaj, ter Pričeli premišljati o tem, da Petleten otrok res ne sodi za volan traktorja. Bolje povedano: k temu so nas prisilile razni, ki ti hitro izpraznijo denarnico oziroma te ponovno Pošljejo v objem izpitne komisije. Zagroženi udarec po 'epu nas je streznil bolj kot vsi mrtvi in pohabljeni v promet -m h nesrečah, bolj kot vse 1ragedije in žalost ob tem. , Zakonodajalci bi se lahko ‘i teSa primera veliko naučili. ' zagroženimi visokimi denarnimi kaznimi bi lahko hitro naredili red v finančni nedisciplini, v zatajevanju davkov, pri neupravičenih bolezenskih izostankih z dela pa še nje. Vprašanje je le, če jim je ^loh do tega ali pa imajo raje n-aos, v okviru katerega lahko tl°čevske, Notranjske in Bele kra-)|ne so se morali za zdravje otrok j: Z^vzeti zavedni zdravniki, ki se JVSo umaknili “na varno” v Ljub-Jurio. Ranjenim otrokom so ob etalskih napadih na naselja, ob ni- j?Vražnikovih vdorih ali ob po-sltodbah z zavrženim orožjem i nudili prvo pomoč in jih oskrbeli svojem znanju in močeh. V rtil?n,i 1943/1944 je divjala po Ko-ilt‘ lovskem in Dolenjskem hujša epi-11'^mija davice, kije terjala precej ! tr°ških življenj. Primanjkovalo je j(rZnireč cepiv in zdravil, ker se la 1 °!cuPator ni brigal za zdravje oku-//ij Phanega prebivalstva, saj je sionskemu narodu načrtoval geno-Zdravniki so pričeli po vaseh ^Piti otroke proti davici s cepi-0m> ki so ga dobili po skrivnih P°teh iz Ljubljane ali Novega ®esta, da bi epidemijo omejili in 0|)varovali zdrave otroke. I Pp kočevskem zboru leta 1943 ik a oblikovana vrhovna civilna ?blast. Z odlokom SNOS-a sta Ua v začetku 1944 ustanovljena e!js5Sek za zdravstvo in odsek za , • °cjalno skrbstvo. Osnovan je bil /^i Zdravstveni svet, ki je reševal Prašanja preventivne in kura-medicine civilnega prebivalca v izrednih vojnih razmerah. V hotnem konceptu zdravstvenega ^Knjigi škof rožman in kontinuiteta varstva je bila skrb za mater in otroka izredno živa. Za osnovno zdravstveno varstvo je skrbelo na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini dvanajst okrajnih in okrožnih zdravnikov, ki so se ravnali po navodilih Zdravstvenega sveta. Vodili so ambulante, pregledovali in cepili prebivalstvo, širili zdravstveno prosveto in delovali kot šolski higieniki. V vaseh je bilo ustanovljenih petindvajset ambulant, ki so jih vodile babice ali bolničarke, zbrane med pogumnimi in požrtvovalnimi dekleti. Usposobile so se v bolničarski šoli, ustanovljeni na osvobojenem ozemlju. Bolničarke so širile zdravstveno prosveto, bile so v pomoč nosečnicam; za matere je skrbelo tudi sedeminpetdeset babic. Skrbele so za dojenčke in bolne šolarje. Pomagale so sirotam in onemoglim. Za zdravje prebivalstva so skrbele ustanovljene postaje prve pomoči, higienske postaje in higienske ekipe, ki so razuševale, zdravile garjavost in cepile prebivalstvo proti nalezljivim boleznim. V Beli krajini je bila leta 1944 velika epidemija trebušnega tifusa. Ustanovljene so bile tri civilne partizanske bolnišnice: v Trebnjem, Kanižarici pri Črnomlju in Starem trgu pri Ložu. Bolnišnice so sprejemale samo civilne bolnike, med njimi so bili tudi otroci. Črevesna obolenja, obolenja dihal, gnojna vnetja kože in podkožja, slabokrvnost in nalezljive bolezni, med njimi več primerov davice, trebušnega tifusa in jetike, so bili razlog za sprejem otrok v bolnišnico. Notranjskem in Kočevskem so se razmere v tretjem letu vojne hudo poslabšale. Civilno prebivalstvo je izčrpalo vse rezerve, bilo je lačno, golo in boso. Primanjkovalo je obleke, obutve in hrane, predvsem mleka, maščob, moke, sladkorja in soli. Teh hranil ni bilo na voljo niti za bolnišnico. Pomanjkanje je najhuje prizadelo otroke, saj niso v hrani dobili osnovnih gradiv za rast in razvoj. Poročila zdravnikov in okrožnega sanitetnega referenta iz tega časa so pretresljiva. Kar 95% otrok ni imelo primernih oblačil in obutve, higiena je bila na nizki ravni, saj ni bilo mila, glavnikov in perila za preoblačenje. Pri otrocih so se pojavljale huda podhranjenost, avitaminoze, slabokrvnost, neodpornost za nalezljive bolezni in med. šolarji tudi golšavost, saj so otroci jedli neslano hrano. Jodirane soli namreč ni bilo mogoče dobi- ti, saj še navadne soli ni bilo niti za potrebe bolnišnic. Zaradi pomanjkanja perila in mila sta bili razširjeni garjavost in ušivost. Zato so bila gnojna vnetja kože in podkožja pogosta in prisotna je bila tudi velika nevarnost, da bi se v Sloveniji pojavil pegavec, ki je divjal po sosednji Hrvaški. Otroci so bili tudi žrtve vojnega orožja. Med 594 bolniki, ki so bili v letu 1944 sprejeti v bolnišnico Kanižarica, je bilo kar 84 otrok, ki so se ranili ob igri z odvrženim strelnim orožjem. Pogled na ranjene otroke, ki jim j,e eksplozija italijanske ročne granate raztrgala roke, noge ali jih oslepila, ob številnih ranah na telesu in obrazu zaradi drobcev, ki so se zarili v kožo, je bil pretresljiv. Ranjene otroke so običajno pripeljali z volovsko vprego v pletenih košarah za steljo, v umazanih, raztrganih oblekah, saj so se igrali na Otroci nedolžne žrtve pomanjkanja Na osvobojenem ozemlju Bele krajine in tudi na Dolenjskem, OBREMENJUJOČ POSNETEK - Škof Rožman v družbi nemških oficirjev Ponoven izziv zgodovinski resnici > A II ijs laiki ;ej o« lika lile- iC. P*anju ga je spodbudila zahteva po ve I ledna paši, okrvavljene, tudi izkrvav-ljene, šokirane ali podhlajene. Čakal jih je obsežen kirurški poseg. Po najboljših močeh smo jih pripravili za operacijo, jih nekako očistili in pred posegom narkotizi-rali. Za narkozo je bil sprva na voljo kloroform, kije bil za otroke nevaren in smo v enem primeru doživeli zastoj srca, vendar je oživljanje uspelo. Kasneje smo narkotizirali z etrom, ki so ga pošiljali zavezniki. Poškodbe so bile podobne. Otrok je z levico prijel granato in običajno tolkel po njej s kamnom v desnici. Ko je granato razneslo, je otroku odtrgalo levico, na desnici pa je običajno od vseh prstov ostal samo mezinec. Število poškodovancev je strašljivo in velja samo za eno leto in eno bolnišnico. V 31 primerih je bila potrebna amputacija prstov rok in nog; najmlajši deček, kije izgubil roko, je imel komaj štiri leta. Šestim otrokom je bilo potrebno odstraniti oko, večkrat je bil pozneje tudi izgubljen vid. Deček, ki mu je ob igri odtrgalo roko, je umrl za tetanusom, ker pred transportom ni pravočasno dobil protitetanus-nega seruma. Zdravljenje ranjenih otrok je bilo težavno. Bolnišnica ni imela zdravil za lajšanje bolečin, zdravil za preprečevanje gnojenja in dovolj obvezil. Zdravljenje je bilo dolgotrajno, obiski staršev so bili redki, saj sta jim obiskovanje oteževala oddaljenost in pogosti sovražnikovi vdori. Dolgotrajno zdravljenje pohab, pogled nanje in prestano trpljenje je vplivalo na otroke. Bili so prekomerno resni, nisi slišal veselega smeha, tudi niso kazali želje po igri, ruvanju ali večji aktivnosti. Otopelo so posedali na dvorišču na soncu in strmeli v prazno. Kakšna je bila njihova usoda po odpustu iz bolnišnice, ni znano. Vsekakor so ostali invalidni za vse življenje. V SOBOTO V ŠENTJERNEJU V MEDVOJNEM TRPLJENJU OTROK ŠENTJERNEJ-Vsoboto, 16. maja, bo v šentjernejski osnovni šoli ob 10. uri srečanje veterank druge svetovne vojne. Vsebina letošnjega srečanja bo “Trpljenje otrok v okupirani Sloveniji 1941-1945”. Kako kruto je bilo trpljenje nedolžnih otrok na območju širše Dolenjske, opisuje v današnjem sestavku prof. dr. Zora Konjajev. V Kanižarici seje zdravila tudi večina od 150 otrok beguncev iz Drežnice v Gorskem Kotarju, ki so jim ustaši poklali starše. Bili so bolni, podhranjeni, oslabeli in prestrašeni. Mnogi so dobili varno streho pri družinah v Beli krajini, dokler niso bili evakuirani v Dalmacijo v marcu 1945. leta. Tedaj je bilo evakuiranih tudi 1.924 oseb iz Bele krajine zaradi pričakovanega sovražnikovega vdora ob koncu vojne in represalij. Med njimi je bilo 600 otrok. Evakuirane so bile matere z otroki, starčki, bolniki. Neka mati iz novomeškega okrožja je imela kar pet otrok v starosti od treh do sedemnajst let. Evakuiranci, ki so jih v Dalmacijo prepeljali ameriški avioni, s seboj niso imeli ničesar in so se naselili v praznih počitniških hišah Splitčanov. Hrane je bilo dovolj iz zavezniške pomoči in sojo begunci delili z domačini, ki so, ravnokar osvobojeni, trpeli hudo lakoto. Otrokom sprva ni bilo lahko, vendar so toplo sonce, svež zrak, morje in bogata hrana opravili svoje. Avitaminoze, podhranjenost in slabokrvnost so se iz dneva v dan popravljale. Milo, sveže perilo in obleke, ki jih je podaril ameriški Rdeči križ, skrbno razuševanje in odstranjevanje garij, so pregnali te nevarne nadloge. Po končani vojni so se begunci vrnili v ožjo domovino, kjer jih je čakala svoboda in življenje, za katero niso vedeli, kakšno bo, saj so domovi mnogih bili požgani ^kratkem bo v Sloveniji izšla še . knjiga o zgodovinsko tako spor-‘ osebnosti, ljubljanskem škofu dr. ^Soriju Rožmanu. Spisal jo je jfdanji partizan in zgodovinski PjSec Ivan Jan, ki jo bo v nekaterih genskih krajih, med njimi tudi v °vem mestu, sam predstavil. K 2novi kazenskega procesa, ki jo je . ■decembra 1995 vložil generalni oiilec Anton Drobnič, nekdanji frnobranec. Za pokušinjo objav-y!j,° iz nove knjige nekaj začetnih al°mkov. . Ker je v povojnih petdesetih l.’1* *1 zraslo že več novih generacij, z zadevami okoli škofa Rožma-0 a niso seznanjeni, ostali pa tudi " I preveč ali celo napačno, je po-vret)no na ta izziv odgovoriti. Se-predvsem z obnovo pogladili dejanj kolaborantskega S|,°fa, hkrati pa dodati tudi marnji na novo odkritega. Pri tem •e gre pozabiti na današnja doga-hnJa ter delovanje in obnašanje . Omanovih naslednikov in zago-°rnikov, a tudi ne predhodnikov, j. Tožilec A. Drobnič trdi, daje bil Rožman sojen na enem naj-tipičnih montiranih političnih "9cesov in da je bil “kazenski ™stopek zoper škofa Rožmana... Jaijiv primer povojnega partij-^ga sodstva.” Takšno stališče za /Udarnega domobranca ni nič “klnega. to?a R°žmanovo rehabilitacijo je v.‘ilec Drobnič najel celo zgodo-J}arja dr. Tamaro Griesser Pečar in dr. Franceta Martina dinarja (FMD) ter jima naročil ,. ,rezno ekspertizo. Predstavljene bila z različnimi ocenami. i,uda, da v knjigi ni osebnega js?Zala, ki bi olajšalo zamudno Tatije imen. h,Spremno besedo je prispeval r^Škof in metropolit dr. Alojzij dar. O njej bo še beseda, zato gj samo sporočilo, da je nadškof aje misli končal takole: » Hvaležen sem obema zgodovi-arjema... (ki sta) na podlagi te i (pregledane) dokumentacije napisala znanstveno kritično in temeljito analizo sodnega procesa.” Nato poprosi: “Zavedam se, da bo pričujoča knjiga, ki nima drugega namena kakor prispevati k boljšemu spoznavanju celotne resnice o škofu Rožmanu, zbudila nove polemike. Moja želja je, da bi bili vsi, ki se bodo oglašali k besedi, tako stvarni in objektivni kakor naša avtorja.” Napisano je bilo že 6. septembra 1996. * * * Novinarka Dnevnika Ranka Ivelja je ob predstavitvi obravnavanje knjige med drugim zapisala: Dr. Gregorij Rožman “Naloga zgodovinske stroke je le pregledati gradivo in podati strokovno zgodovinsko mnenje... o neizbežnem in ključnem vprašanju - škofovi kolaboraciji z okupatorjem - pa je Dolinar menil takole: Škof Rožman je bil prepričan, da je Slovencev tako malo, da jih je treba čim bolj obvarovati žrtev, prepričan je bil tudi, da je okupacija prehodna zadeva. In tretjič, tudi mednarodno pravo dopušča neko mero kolaboracije. Ali je škof Rožman mejo, ki ločuje dovoljeno od nedovoljene kolaboracije prestopil, pa si, kot je dejal, na podlagi dosedanjih raziskav ne upa trditi.” * * * Alenka Puharjeva iz Dela pa je bila bolj kategorična. Med drugim je razsodila: “Knjiga Rožmanov proces je zgodovinska ekspertiza brezpravja v sodni uniformi, sodbe o moralnosti škofovih ravnanj med vojno pa se vzdržuje... V ožjem pomenu zadeve je zdaj na vrsti tožilstvo oziroma pravo, ki bo verjetno brez truda razveljavilo Rožmanovo obsodbo. K portretu dobe bo dodana pomembna • Strašno je, da se to narodno izdajstvo vrši pod simbolom krščanstva. Th človeku odpove pamet... (Edvard Kocbek škofu Rožmanu januarja 1943) poteza, ki priča o popolnem brezpravju in brutalnosti... Za ugotavljanje, kaj je storil in kaj ne, je še dosti premalo znanega. Vprašanja, kaj je pod okupacijo škof dolžan početi in kaj ne, kakšne so pri tem meje tolerance in tako dalje, pa še čakajo odgovorov. Po izidu te knjige pa si vsekakor nihče več ne bo mogel privoščiti nižanja kriterijev.” * * * Branko Rozman pa je v Družini zapisal: “Kdo bo odgovarjal za neizmerno krivico, ki je bila storjena škofu Rožmanu? Zdaj še bolj razumemo, zakaj je celo državno predsedstvo (Kučan, Kmecl, Zlobec, Plut) zahtevalo odstranitev Drobniča. Zanimiva je tudi opomba avtorice v uvodu: ,Ne samo komunistične oz. ateistične publikacije, tudi novejša zgodovinska dela in časopisje - celo del duhovščine - vztrajno ponavlja vedno iste očitke, nihče pa se ne vpraša, če so resnični.” Na predstavitvi knjige dr. Tamare Griesser Pečar in dr. Franceta Martina Dolinarja je bilo tudi poudarjeno, kako dragoceni so zapiski ur. Stanislava Leniča, Rožmano-vega tajnika, ki da jih je napisal v zaporu pod prisilo. Pisca sta povedala, da je Lenič, pozneje pomožni škof ljubljanski, dr. Rožmana opisal povsem drugače, v lepši luči, kot so ga razni pisci prikazovali zadnja desetletja. Dr. Lenič je namreč o dr. Rožmanu tudi zapisal, daje bil “blagopokoj-ni škof velik Slovenec, dobročuten, pravi dušni pastir, ki ni hotel nič drugega, kot samo pomagati ljudem, svojemu narodu. V njem da je bilo polno mehkobe, usmiljenja in ljubezni ,do vseh trpečih’. Dr. Lenič je povedal, da je do okupatorjev gojil,odpor’ in da mu je šlo ,samo za oznanjevanje pristnega evangelija in pravega Kristusa.”’ Toda Ciril Bergles, pesnik in veren človek iz verne družine, je v Borcu poleg drugega o škofu Rožmanu zapisal tudi tole, namenjeno pisanju škofa dr. Leniča: ali porušeni. Prof. dr. ZORA KONJAJEV LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST Letnik LXXVIII. Ljubljana, 31. julija 1941-XIX. Štev. 4.-6. Izhaja mesečno. — Leto 1941. — Naročnina: 20 lir letno. 23. Pomembni zgodovinski dogodki. # Odkar je izšla zadnja številka Škofijskega lista, je ljubljanska škotija doživela več sprememb kot prej v vsem stoletju. ; Na cvetno nedeljo, 6. aprila, se je vnela vojska med Italijo in Nemčijo na eni strani in Jugčslavijo na drugi strani. Na veliki petek, )1. aprila, so italijanske čete mirno zasedle del školije in mesto Ljubljano, cfočim so vso Gorenjsko in del Dolenjske otf Savi zasedle nemške oborožene sile. V nedeljo, 20. aprila, sem v spremstvu generalnega vikarja prelata Ignacija Nadraha TrTšfoTnega dekana dr. Frančiška Kimovca obiskal novoimenovanega kraljevega komisarja Emilija Graziolija. V razgovoru z ekscelenco komisarjem sem poudaril hvaležnost duhovščine in vernikov, da je vojaštvo mirno zasedlo pokrajino, ohranilo red in pustilo svobodo ljudstvu, zlasti v verskem oziru. Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov iCerkve z novo oblastjo fašistične Italije, j? Za nas katoličane merodajna ■ožja "Besedil, kf pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je .amreč oElašfi, razenud Boga, in le, ki so, so od Boga postavljene« (Rim, 3, 1). S tega“šTališča priznavamo oblast, ki je nad nami.Tn bomo po svoji vesti radi sodelovali v časfio irTvefno "korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila. — V ponedeljek, 21. aprila, je Ekscelenca Eftlitio Grazioli vrnil obisk v škofijskem dvorcu. Dne 3. maja_je izšel kraljevi ukaz o ustanovitvi Ljubljanske “Opravičujete tudi tista njegova pokrajine I1 S tem dekfgtOTtr je postalo slovensko ozemlje, zasedeno od (Rožmanova) dejanja, ki se Vam le ~>lafijanske oborožene sile, »sestavni del kraIievinc~Tta1iie m tvori Ljub-7ri;in bistri v rcdn in 7nčndn —bansko pokrajino« fčt. L). Nova pokrajina »bo imela glede na svoje str- ne zdijo čisto v redu. In začuda priznavate, da le ni bil dorasel svojemu položaju. Da bi se o njem dalo govoriti čisto drugače... Odkrito Vam moram povedati, da Vam ne verjamem vsega... tudi iz čisto osebne izkušnje. Zgodilo se je na septembrsko nedeljo leta gospodovega 1943,5. septembra. Tedaj je bila birma v Šmarju na Dolenjskem in jaz sem bil eden od birmancev. Zakrament je podeljeval škof Rožman... Morda ste bili v njegovem spremstvu?... In potem je škof govoril o .rdečih volkovih’, ki so se naselili v naših gozdovih in trgajo .nedolžne ovčke’... Moji trije bratje (vsi verni) so bili pri partizanih... bili so torej .rdeči volkovi’... Birma pa bo posvečenje v Kristusove vojščake, je dejal škof. Da bomo šli (še nedorasli) v znamenju križa in Kristusa nad te volkove... (A) moji bratje so vsako nedeljo hodili v cerkev... Še isti mesec so vsi moji trije bratje padli...” -Ijansko pokrajino« (čl. L). Nova pokrajina »do imela glede na svoje njeno slovenšk6-preBIvalstvo avtonomen .ustroj, upoštevajoč etnične značilnosti prebivalstva, zemljepisno Tego ozemlja in posebne krajevne potrebe« (čl. 2.). Ta kraljevski dekret, izdan na predlog Duceja fašizma, predsednika vlade, nam zagotavlja nemoten kulturni razvoj In svobodo verskega življenja na ozemlju ljubljanske province, ki vsa pripada ljubljanski škofiji. Hvaležni smo Bogu, ki je Voditelju Velike Italije navdihnil misli velikodušne pravičnosti in uvidevne modrosti, s katero je NJ. Veličanstvu Kralju in Cesarju predlagal ustanovitev Ljubljanske pokrajine. Iskreno hvaležni smo pa tudi Kralju in Cesarju ter Duceju, ki sta dalekovidno omogočila, da je ostalo jedro slovenskega naroda svobodno v veri in jeziku. ~ f Gregorij Rotman, FAKSIMILE-Ljubljanski škofijski list skof- Le čevlje sodi naj kopitar časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige brošure • plakati • oblikovanje • marketing trgovina • servisiranje računalnikov S? 068/323-611; fax: 068/321-693 M. 19 (2542), 14. maja 1998 DOLENJSKI LIST 17 Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 14. V. SLOVENIJA 1 7.15 - 0.55 TELETEKST 7.50 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE 10.15 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serija. 3/6 12.05 MOJ PRIJATELJ ARNOLD, na-dalj.. 5/5 12.3(1 FINA GOSPA. angl. naniz.. 5/5 13.0(1 POROČILA 13.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.00 TEDENSKI IZBOR KONCERT TRIA LORENZ 15.00 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.30 LISKO 15.40 OSMI DAN 16.2(1 PRIPRAVLJENI, oddaja o slovenski vojski 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI 18.00 GLEJTE KAKO RASTEJO 18.20 SLEDI 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK. VREME. ŠPORT 20.05 EM!LY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz. 2/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI. KULTURA. ŠPORT 22.50 OLIVIERJEVO Ž1VUENJE. angl. dok. oddaja. 2/2 SLOVENIJA 2 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Iz dobrega gnezda, naniz.: 12.00 Cik cak: 12.55 Nastanek Titanika. dok. oddaja; 13.50 Primož Trubar. tv nadalj.. 3.4: 14.55 Svet poroča - 15.25 Euronevvs-18.05 Saint Tropcz. franc, naniz.. 4 39 - 19.00 Kolo sreče -19.31) Videoring -19.55 Hokej na ledu - 22.35 Ples na ulici. amer. film KANALA 9.0(1 Srečni časi. ponov. - 9.30 Družinske vezi. ponov,-10.00 Cannon.ponov,-11.00 MacGvver. ponov.-12.00 Oprah shovv. ponov.-13.00 Odklop, ponos . - 14.0(1 Nemogoče, naniz. - 15.00 Srečni časi. naniz. -15.30 Družinske vezi. naniz. -16.0(1 Nora hiša. naniz. -16.30 Coopcrjcva druščina, naniz. -17.01) Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira. naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. - 18.30 Drzni in lepi. nadalj. -19.00 Oprah shosv - 20.00 Strasti, laži in prevare, film - 21.45 Rebec-ca. nadalj. - 22.311 Tima. naniz. - 23.00 MacGvver. naniz. - 0.00 Cannon. naniz. -1.00 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.01) Čukec in roži -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.3(1 Avtogale-rija-19.00 Novice-19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro. Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.0(1 Poročila - 12.25 Živinorejec (serija) - 13.15 Nevv York (serija) - 14.05 Zisa resnica - 14.35 Živa resnica - 15.11) Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Hrvaška v zrcalu - 19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto • 21.10 Prohibicija (dok. serija) - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Golddiggcrs of 1933 (amer. film) HTV 2 14.25 TV spored -14.40 Letni prijatelj (film) - 16.25 Program za mlade - 17.00 Živinorejec (serija) - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo (is igrica) - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ksiz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.50 Seinfeld (hunt. serija) - 22.21) Narasa /seri (film) PETER, 15. V. SLOVENIJA 1 7.15-2.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR GLEJTE KAKO RASTEJO 9.40 TEDI 10.15 SLEDI 10.35 ZENIT 11.05 4 x4 11.35 NA VRTU 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE. kan. naniz.. 2 13 13.00 POROČILA 13.30 OL1VIEROVO ŽIVLJENJE, ponos. 14.50 NOCOJ BOMOMIMPROVIZIRALI. posnetek iz gledališča 16.211 MOSTOVI' 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 47.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 DUHE ZEMLJA, angl. serija. 2/4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK. VREME. ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 SAIGON BABY. angl. film 22.00 ODMEVI. KULTURA. ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB SLOVENIJA 2 11.05 Saint Tropcz. franc, naniz.. 4/39 - 12.00 TV Koper - 13.05 Zemljo zagrinja mrak. nem. film - 16.10 Euronesvs - 17.(K) SP s keglanju - 18.05 Wildbach. nem. naniz.. 10/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring -19.55 SP s hokeju - 22.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija. 24/26 - 23.05 Lom valov, norv. film KANALA 9.00 Srečni časi. ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. - lO.OOCannon. ponos. -11 .(K) MacGvver. ponos . -12.00 Oprah shovv -13.00 Lepota telesa, ponos. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi. naniz. -15.30 Družinske vezi. naniz. -16.00 Nora hiša. naniz. - 16.30 Cooperjesa druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.2(1 Bravo. maestro -18.30 Drzni in lepi. nadalj. -19.00 Oprah shosv - 20.00 Film po š aši izbiri - 23.30 Cannon. naniz. - 0.30 Dannvjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Najspot-18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.25 Živinorejec (serija) - 13.15 Ness York (serija) -14.05 Z razlogom in namenom -15.05 Pol ure za kulturo - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju - 19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnes nik. vreme, šport - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.40 Hrvaški tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (serija); Breme belega človeka (film); Sedmi element: Magija: Koncert: Materin brat (film) HTV 2 15.25 Tv koledar - 16.25 Program za mlade - 17.05 Živinorejec (serija) - 17.55 Trenutek resnice -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo. tv igrica -19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sodišče (serija) - 21.3(1 Suddenlv Susan (hum. serija) • 22.00 Kainovc hčere (bril. film) - 23.50 Velike skrivnosti 20. stol. (serija. 8 26) SOBOTA, 16. V. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.00 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8.55 PRIJATELJ ARNOLD, nad.. 5/5 9.25 OTROŠKA ODDAJA 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 SAIGON BABY. anal. film 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.10 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 13.40 POLNOČNI KLUB 14.50 TRGOVINA NA GLAVNI ULICI. češ. film 17.00 OBZORNIK 17.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 18.15 OZARE 18.2(1 NATIONAL GEOGRAPHIC. amer. dok. serija. 3 6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK. ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 POPEVKA MAŠEČA 21.4(1 HOMO TURISTICUS 22.00 BETTYJINO POTOVANJE, angl. dok. serija 22.35 POROČILA. ŠPORT 23.05 OČIM. amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -12.0(1 Euronevvs -14.00 Košarka -14.30 Tenis -14.55 SPx hokeju -17.15 Rokomet -1 S.45 SP v nogo- metu • 19.30 Videoring - 20.00 Striček Buck. amer. film - 21.45 V vrtincu - 22.30 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko. ponov. - 9.30 Risanka - 10.00 Mork in Mindv. naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. - 11.30 Srečni časi. naniz. - 12.00 Jivaro. sob. matineja -13.31) Pot do zmage -14.00 Dobri časi. slabi časi. ponov. -15.30 Sončni zaliv. ponov. - 17.30 Oprah shovv. ponov. - 18,30 Atlantis. ponov. -19.30 Nimaš pojma, naniz. - 20.00 Steklena krsta, film - 21.45 Petek trinajstega, naniz. - 22.30 Atlantis. ponov. - 23.30 Cannon. naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Mala klinika cinizma - 18.30 Majhni smo... - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.30 Opazov alnica - 8.20 Tv koledar- 8.30Poročila -8.35 Risanka-9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mlade - 12.0(1 Poročila - 12.25 Poljedeljski svetovalec -13.00 Nenavaden gospod Blunden (film) -14.35 Poročila -14.50 Briljanten - 85.35 Telev izija o televiziji -16.05 Dokumentarna oddaja - 16.40 Dr. Ouinn - žena vrač III (serija) - 17.30 Pogov or s sencami -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Družinska zadeva (serija) - 21.10 Slepar (amer. film) - 23.00 Opazovalnica - 23.40 Nočna straža: Zgodbe Ruth Ren-dell (film): Fatalne žene: Glasbeni shovv; Koncert: Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz HTV2 11.35 Tv koledar - 11.45 Golddiggcrs of 1993 (film) - 13.15 Dosjeji X (serija) - 14.00 Črno belo v barvi - 17.00 Internet -17.30 Gradovi sveta (3/7) -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler -21.15 BSE - Nevidni prijatelj (dok. serija) - 22.10 Ekran brez okvirja - 23.10 Oprah Shovv NEDELJA, 17. V. SLOVENIJA 1 7.40 -1.20 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.50 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA. 12/13 9.15 TELER1ME 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz.. 11/24 9.50 OZARE 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 SVET OPIC. franc. dok. serija. 5/12 11.31) OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.40 POPEVKA MESECA 14.40 NOVICE IZ SYETA RAZVEDRILA 15.10 MOŽ Z ŽELEZNO MASKO. amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 ALPSKI VEČER 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK. VREME. ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 OČETJE IN SINOVI 22.35 TRETJI KAMEN OD SONCA. amer. naniz.. 5/20 23.00 POROČILA. ŠPORT 23.20 GLAVNI DOBITEK, amer. film SLOVENIJA 2 9.20 Teater paradižnik-10.10 Vvrtincu -10.50 Top enders. avstral. film -12.25 Šport: motociklizem: 13.10 Motokros: 14.55 Hokej -17.21) Motokros, posnetek-18.00 Maraton, posnetek-18.30 Vaterpolo -19.31) Videoring - 20.00 Primož Trubar, tv nadalj.. 4 4 - 21.05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna angl. dok. serija. 3 6 - 22.00 Šport v nedeljo KANALA 8.00 Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindv . naniz. • 10.00 Hčerki z ljubeznijo. I. del mlad. filma -1 LINI Atlantis. ponov. -12.1)0 Dup. dup. film - 14.00 Drzni in lepi. ponov. -15.45 Bravo mestro. ponov. -16.00 Oče Dovvling. naniz. • 17.00 Strašilo in gospa King. naniz. - 18.00 Miza za pel. naniz. - 19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Nedotakljivi, film - 22.00 Pot do zmage - 22.30 Odklop - 23.30 MacGvver. naniz. - 0.31) Cannon. naniz. NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 17. nagradne križanke izbral Boža Breznikarja in Nino Golob iz Novega mesta. Breznikarju je pripadla denarna nagrada. Golobova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do I. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 19". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 17. KRIŽANKE Pravilna rešitev 17. nagradne križanke se. brano v vodoravnih vrsticah, glasi: POSEVLK. OSAMILO. KLRATIN. VRHA. AKT. I.ONJA. SU. ZDRAVO. ILIR. ARAK. SEKIRA. PAT. STREL. AKIRA. ONIKS. TONALIT. JAR. ANI LIDI, ANT. FILMSKE ZVEZDE TEGA TEDNA o Anthony Hopkins o Emma Thompson Tel.: 090 91 51 Tel.: 090 91 52 Kenneth Branagh VAŠ KANAL 13.00 Videostrani-16.30 Presenečenje z... -17.IK) Glasbena skrinja želja -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.25 Dajmo naši! - 21.0(1 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Zadnja beseda, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV SREDA, 20 SLOVENIJA 1 7.15-1.40 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR .V. J PONEDELJEK, 18. V. T0REK’ 19' v KRALJIČIN NOS. and. nadalj.. 9.45 MEJNIKI NARAVOSLOVJA I , SLOVENIJA 1 7.15 -1.35 TELETEKST 7.3(7 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR LAHKIH NOG NA OKROG 10.15 DIVJA ZEMLJA, angl. dok. serija, 1/4 11.10 NATIONAL GEOGRAPHIC -RAZISKOVALEC, serija, 2/6 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.01) POROČILA 13.25 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.55 OČETJE IN SINOVI 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN. KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK. VREME. ŠPORT » 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj.. 19/34 21.05 GORE IN LJUDJE 22.00 ODMEVI. UNIVERZITETNI RAZGLEDI. KULTURA. ŠPORT 22.50 OPUS 23.20 IZ SLOVENSKIH ATELJEJEV SLOVENIJA 2 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach. nem. naniz.. 1013:12.00 Šport v nedeljo: 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stol.. dok. serija. 24 26: 13.20 Trgov ina na glavni ulici, čehoslpv. film-15.20 Euronevvs-16.20 Rahločutni zlikovec, amer. film -18.05 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj., 3/9 -19.00 Linao -19.30 Videoring • 211.00 Studio Citv - 21.00Tok noč tok - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi. ponov. - 9.30 Družinske vezi. ponov. -10.00 Cannon. ponov. -11.00 MacGvver. ponov. -12.00 Oprah shovv. ponov . -13.00 Dan-nvjevc zvezde -14.0(1 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi. naniz. -15.30 Družinske vezi. naniz. -16.0(1 Nora hiša. naniz.-16.311 Coopcrjcva druščina. naniz. -17.01) Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Princ z Bel Aira. naniz. -18.00 Sončni zaliv , nadalj,-18.30 Drzni in lepi. nadalj,- 19.IK)Oprah shovv - 20.IKI Bctsvjina poroka, film - 21.30 Sam svoj mojster, naniz. - 22.0(1 Vsi županovi možje, naniz. - 22.30 MacGvver. naniz. - 23.30 Cannon. naniz. - 0.30 Dannvjeve zvezde DOLENJSKI LIST SLOVENIJA 1 7.15 - 0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz.. 10/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 ALPSKI VEČER 12.05 SAVANNAH. amer. nadalj., 19/34 13.00 POROČILA 13.45 TEDENSKI IZBOR GORE IN LJUDJE 14.35 OPUS 15.05 ŽABE, posn. predstave MLD 16.20 ODDAJA TV KOPER 17.00 OBZORNIK 17.1(1 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE. nem. dok. naniz. 17.45 KRALJIČIN NOS, angl. nadalj.. 6/6 18.20 BESEDE 19.11) RISANKA 19.30 DNEVNIK. VREME. ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj.. 20/26 21.05 POGOVOR O 50-LETNTCIINFORM-BIROJA 22.0(1 ODMEVI. KULTURA. ŠPORT 22.50 RODNA LETINA, nadalj.. 2/3 SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Izpolnjene obljube, brazil. nadalj.: 12.00 Studio Citv: 13.00 Sobotna noč -15.00 Euronevvs -16.25 Striček Buck. amer. film -18.05 Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj.. 5/8 - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 19.55 Evrosong po cvrosongu - 20.55 Strah ima mrzlo roko. nem. film - 22.25 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi. ponov. - 9.30 Družinske vezi. ■ ponov. - 10.00 Cannon. ponov. - 11.00 Mac-Gvvcr, ponov,-12.00 Oprah shotv. pomw.-13.(10 Atlantis. ponov.-14.00 Nemogoče, naniz.-15.00 Srečni časi. naniz. -15.30 Družinske vezi. naniz. -16.01) Nora hiša. naniz. -16.30 Coopcrjcv a druščina - 17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. - 18.30 Drzni in lepi. nadalj. -19.00 Oprah shovv -20.01) Odklop- 21.00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.01) MacGvver. naniz. -0.00 Cannon. naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.01) Majhni smo... -17.11) Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.31) Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Snežna past. amer. film -21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas TEHNIKE, nem. dok. oddaja ct 10.15 BESEDE u 11.10 POGOVOR O 50-LETNIC! D a FORMBIROJA V 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC. avstral)-dalj.. 20/26 u 13.00 POROČILA v 13.30 TEDENSKI IZBOR *a TRETJI KAMEN OD SONCA, at* te naniz.. 5/20 13.55 MOŽ Z ŽELEZNO MASKO/ ^ amer. film (]ri 15.45 ALIČA, cvrop. kult. mag. 16.20 OBZORJE DUHA " g, 17.00 OBZORNIK 1 17.10 PO SLOVENIJI ;et 17.31) POD KLOBUKOM tai 18.20 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serijaJ je] 19.10 RISANKA " j. 19.30 DNEVNIK. VREME, ŠPORT jpti 20.05 J. A. G., ame. naniz.. 1/22 j ^ 21.(8) DOBRODOŠLI DOMA Ve| fei 21.05 OSMI DAN 21.45 ODDAJA O KULTURI ks, 22.00 ODMEVI. KULTURA. ŠPORT od 22.55 PODOBA PODOBE 23.25 ALIČA, evrop. kult. mag. s. 23.50 PAMELA WALLIN V ŽIVO: FLA'! " TIST JAMES GALWAY u 0.05 KONCERT ORKESTRA SFBERN' c STEIN SLOVENIJA 2 ] 10.05 Vremenska panorama - 11.05 Tede« (az izbor: Alzačani in dve Matildi, franc. nadalpSCB 8: 12.00 Pomp: 13.05 Izrael in Arabci - 50-1® až vojna. angl. dok. serija. 3/6 -14.00 Lov za z)* iri dom. franc, kviz, 13/20 - 15.00 Euronevvs - H (ai Pobeg na sever, avstral. film -18.05 Druži* Val zdravnik. Špan. nadalj.. 1/14-19.00 Kolo srd 3tt 19.30 Videoring - 20.30 Liga prvakov - 2® Srt Nogomet - 22.4(7To ni zahrbtno, fin. nadalj- izd - 23.25 Lov za zakladom, franc. kviz. 14/20 te KANAL A 9.00 Srečni časi. ponov. - 9.30 Družinske n'1 ponov. -10.01) Cannon. ponov. -11.00 MacG)* ’ ponov. - 12.00 Oprah shovv. ponov. -13.00 B nvjevc zvezde - 14.00 Nemogoče, naniz. -l'... ‘ ‘ ' ' ' ia») Srečni časi. naniz. -15.30 Družinske v ezi. na« 16.00 Nora hiša. naniz. -16.30 Coopcrjcva d ščina. naniz. - 17.1X1 Družinske zadeve -17.30P*■' z Bel Aira - IS.OOSončni zaliv, nadalj,-18.300* in lepi. nadalj. -19.0(1 Oprah shovv - 211.00* tednov, film - 22.1X1 Lepota telesa - 23.1X1 S*. naniz. • 23.30 MacGvver. naniz. - 0.3(1 Ca«* ™ naniz. -1.30 Pni odklopi, dok. oddaja g, VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Snežna past. 18.31) Za uhojn oko - 19.0(1 Novice - 19.3 ur - 21.0(1 Novice - 21.30 Mala klinika cini NAGRADNA KRIŽANKA 19 pol ure, hi zaznamujE dr h i "Mladi zgodovinami med 138 tekmovalci k*ni priznanje za raziskavo o zdravstvu, letos tekmujejo s temo V vrtincu kulture ŠMIHEL pri novem me- , - Člani zgodovinskega krož- [P1 »snovne šole Šmihel tekmuje-!■ ludi letos z vrstniki iz številnih ženskih krajev. Pod vodstvom ^ntorice Janje Bukovec so si ^rat izbrali nalogo z naslovom vrtincu kulture. Zbirali so J^Piske, dokumente, fotografije tCt druge pripomočke za odgo-(l°re na dve temi: Kettejeva Za-jru£a in Kulturno umetniško ®*^tvo Krka. Mladi raziskovalci so začudeni gotovi 1 i, da je delovanje novo-*eske dijaške Zadruge še po sto ictiii ’ JL razstavi o Zadrugi in KUD Krka, celo zaigrali so mladega Ketteja in njegovo novomeško ljubezen Angelo, ju predstavili v svojih pesmih in se skratka odlično postavili. Osmi razred se zdaj poslavlja od osnovne šole. Pred tremi leti so bili nagrajeni za raziskovalno nalogo Mesto pod mestom, lani so dobili zlato oceno za nalogo o novomeškem zdravstvu, zdaj pa nestrpno pričakujejo 22. in 23. maj, ko bodo v Novem mestu ocenjene in razglašene najboljše izmed 138 letošnjih raziskovalnih nalog. Mentorica Janja Bukovec je mlade nadobudneže pohvalila za zvesto triletno delo v krožku in jim zaželela novih uspehov v srednjih šolah. T. GOŠNIK Raste mladi rod čebelarjev . zavito v meglo. Čeprav je ____________________________________________________ ^e i ti v a |7aa ^ta j n o s ts o^v ^ o v em in podzemeljski šoli že vrsto let delujeta ®estu in drugje naleteli v arhivih krožka, ki skrbita za podmladek J^dvsem le na leposlovne pri- _ -----------------------------------------—— wke in kritike. V uvodu naloge !®zato zapisali, da naj bi literarni jetiki, zgodovinarji in še kdo 3 ob 100-letnici Kettejevega ahoda iz Novega mesta vse to -....- ?a'° bolj raziskali in zapisali. “Po podzemeljski A'1:° 'e,tih mlade moči nosijo Kette- larji so takrat ,Ve ideje naprej. KUD Dragotin tli, se trudi nadaljevati cilje jakega umetnika,” je zapisala eJta Bukovec iz 8.a razreda, t-j eset učenk in učencev sedmih jCR^ovje raziskovalo delo KUD -Id v Novem mestu. Imeli so j O? delo: dosedanje predsednice u fVa so radevolje povedale vse, a.rje zanimalo mlade razisko-tci dr so v društvu pri roki, ,|i > agocena je tudi vsebina knjige I' Im,rn‘ odsev, ki jo je KUD Krka i" lani ob svojem četrt stolet-, nt sožitju s kulturo. Zato so lah-?. Pregledno opisali ta Krkin ju-“ t, eJ in prehojeno pot sekcij in j^anov društva. P. nalogi so združili v prikupil e|-I!'aPo oblike, kot sojo pred sto j«1 '1 'uteli člani novomeške Zadru-11) ^ Pomagale so jim mentorice fT: ,adimira Brudar (likovna vzgo-Janja Bukovec (učiteljica 'Judovine) in Vesna Slapničar (za fv^ialništvo). Sedmega maja n* jjVPoldne so staršem in povablje-J11 gostom mladi zgodovinarji P odstavili v šoli svoje delo, manjši METLIKA, PODZEMELJ -Pred šestimi leti je Čebelarsko društvo Metlika začelo s čebelarskima krožkoma na metliški in osnovni šoli. Čebe-takrat pri vsaki od šol postavili tudi čebelnjak ter vanje namestili po 8 čebeljih družin, izkušeni čebelarji pa so začeli poučevati učence o čebelarjenju. Metliški krožek že od vsega začetka vodi dipl. inž. Janez Gačnik st., ki je pred časom prevzel tudi podzemeljski krožek, potem ko sta ga nekaj časa vodila Ivan Butala in Ivan Šuštaršič. Inž. Gačnik, ki ima z mentorstvom že obilo izkušenj, pohvali učence obeh šol in njihovo zanimanje za čebelarjenje, saj na vsaki od šol redno obiskuje krožek 10 do 12 otrok, predvsem iz višjih razredov. “Glavni namen krožkovje pri mladih spodbujati zanimanje za naravo in čebelarjenje. Poleg teoretičnega znanja mladi pridobijo tudi obilo praktičnih izkušenj, od krmljenja čebel do točenja medu. Med smo odnesli v šolske kuhinje in metliška ga je ob dobrih letinah dobila tudi do 200 kg v enem letu,” je zadovoljen mentor Gačnik. Seveda ne pozabi omeniti, da si lahko vsak uče- nec, ki želi začeti s čebelarjenjem tudi doma, odnese s seboj svoj roj čebel. Inž. Gačnik je zelo zadovoljen tudi z rezultati, ki jih “njegovi” čebelarji dosegajo na tekmovanjih mladih čebelarjev, kijih pripravlja Čebelarska zveza Slovenije. Na letošnjem tekmovanju sredi aprila v Trebnjem se je pomerilo 110 dvočlanskih ekip iz vse Slovenije. Od petih ekip, ki jih je pripravil, sta dve metliški ekipi prejeli zlati priznanji, ena metliška ter dve podzemeljski pa srebrna priznanja. M. B.-J. po D/storetA# Dance & mušic Tokrat se obeta glasbeno razgiban vikend. V petek bo gotovo živahno v Novem mestu, saj bo v športni dvorani gostovala vse bolj priljubljena mlada slovenska skupina Rock’n’bend. Ljubitelji ever-greenov, ne zamudite četrtkovega večera v diskoteki Club Otočec, kjer bo v petek večer hitov, v soboto bo D.J. Dee night, sreda pa bo namenjena vašim glasbenim željam! V diskoteki Kosov hram v Vrhopo-Iju bo v petek večer nostalgije s stock cola party, sobotni večer pa bo rezerviran za največje glasbene uspešnice. Akord v Ivančni Gorici bo v soboto imel v gosteh Drinkerse iz Trbovelj, v diskoteki Bruno v Gabrijelah pa bo v petek nastopil Petar Grašo. V petek bo veselo tudi v Trebnjem, saj bo v diskoteki Africa nastopil Parni valjak, sobota pa je rezervirana za trendovski večer. Pacific v Krškem bo v soboto po petkovem disco večeru obiskal Oliver Dragojevič, v soboto_pa bo v klubu Termopolis na Čatežu nastopila pevka Ella. Sicer pa Termopolis v četrtek od 18. do 21. ure pripravlja matinejo osnovnih šol, sledili bodo ever-greeni, v petek pa bo disco V6Čer- T. G. Trgovec z zlato značko 1 997 VW vozila iz zaloge 1.97 POSEBNA CENA!! ZELO UGODNA PONUDBA — VW POLO limuzina I. 97 že od 20.490 DEM Možen kredit z devizno kavzuio, izračun takoj. Radanovič 0608/61-308 BREŽICE, Černelčeva 5 8-12,13-17, ob sobotah 8-12 marketing DL [el. 068/ 323-6 1 0 ■ GSM 04 1 /623-1 1 6 PRAKTIČNO O ČEBELARSTVU - Člani čebelarskega krožka na metliški osnovni šoli z mentorjem inž. Janezom Gačnikom st. pri čebelnjaku. * ^ * * Sodexho ------SLOVENIJA--------- Prehrana in storitve Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju prehranskih storitev. V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju nove sodelavce: 1. vodjo restavracije delovno mesto v Novem mestu Pogoji: • V. stopnja strokovne izobrazbe, smer natakar ali kuhar • delovne izkušnjfe v organizirani prehrani • vozniški izpit EKkategorije in lasten osebni avto 2. kuharja delovno mesto v Črnomlju Pogoji: * IV. stopnja strokovne izobrazbe • delovne izkušnje v organizirani prehrani • vozniški izpit B-kategorije in lasten osebni avto Nudimo: * zaposlitev za nedoločen čas * stimulativno nagrajevanje * strokovno izpopolnjevanje Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po naslov: Sodexho, d.o.o., Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061/123-30-32, kadrovska služba. DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Praznovanje v Kovinotehni a, ©(mmmm! 21. maja priznamo za vse nakupe 5 % popust! Vse kupce čakajo drobna presenečenja, NAJVEČJEGA KUPCA DNEVA PA ČAKA BOGATA NAGRADA! Posebne ugodnosti tudi za kupce v času od 22. do 30. maja! Ob nakupu v prodajnem centru v BTC ali na Cikavi v Novem mestu, SPRAVITE RAČUN! Z njim boste ob naslednjem nakupu uveljavili 5 % gotovinski popust! AKCIJA GRADBENEGA MATERIALA! Kaj ostane od stvari ! ki ni potresno zavarovana/ sel, sa fo, ki bo v Bra. Žal se nc Ib končala za 5s pomeni to’ Fni bil registri’ darovanje ni bilo r hmn AKCIJA 799 Valovite bitumenske plošče s 19.990 sit Termo okno 80x120 Kombi plošče, trošlojne 3,5 cm AKCIJA 999 SIT Balkonska termo vrata, 80 x 220 AKCIJA KOVINOTEHNA jam.........r 139.990 si Nemogoče je mogoče avaro'a a ob katali Hih vsaj niso zan,; ■ i blizu je vsak |! tre s hud TOLMIN, 6. oktobr Saj bi rekli, da gre za iz razvpite serije “Saj ni pa jc...”, če posledice r tako hude. Le redki Tolminskega s --------' blag potres. 1 dopoldne zatrese Naključje oz. stolet i ske plasti pa > je cpicenii'! . naravne Lovih 0 v o > x r n — c •o 3 C "J TJ 'O 01 L I VI Ol 01 i Zl > Tl Jž > 1 O »O Komaj kaj -T 25 oi c c -o a r;, o iti Ct*N C O ai ?.;a n O TJ DC L OJ nas r-u "m t« II! šli* £ Us /v rA triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. VRTEC OTONA ŽUPANČIČA ČRNOMELJ Kidričeva 18/b 8340 ČRNOMELJ objavlja RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V DNEVNO VARSTVO ZA ŠOL. LETO 1998/99 Starše obveščamo, da bo vpis potekal v upravi vrtca na Kidričevi 18/b od 15.5.-25.5.1998. Predšolskega otroka lahko vpišete: - v dnevni program, ki traja od 6 -12 ur - krajši program priprave na šolo, ki traja 358 ur Prijave, ki ste jih že oddali, so evidentirane in bodo obravnavane istočasno s prijavami na ta razpis. Pisna obvestila o izbiri boste prejeli do 10. 6.1998. RESISTEC, d.o.o. & Co.k.d. Cesta dveh cesarjev 403 1000 LJUBLJANA išče za proizvodno enoto v Kostanjevici na Krki sodelavce za opravljanje del: IZDELOVALKE ŽIČNIH UPOROV Pogoji: - dokončana osnovna šola - zaželjene delovne izkušnje Delo je za določen čas, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na sedežu enote v Kostanjevici na Krki, Krška c. 8. Dodatne informacije dobite na telefonski številki (0608/8601-00). SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a 8000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu): • 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, * 2 učiteljev ekonomskih predmetov. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa v časopisu. Nastop dela za vsa razpisana prosta delovna mesta 1.9.1998. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. STO 7, ATSO.TTJTTCOV SMETI SMO V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH POTEGNILI Z DNA MORJA. ŠE VELIKO JIH JE SPODAJ. U D Dl D H ... SLOVENSKI POTAPLJAČI ZA ČISTO MORSKO DNO 16. maj - Koper Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so akcijo omogočili: - Intermarketlng - Tiskarna Present Radenska Mercator Emba Frlgomar Izola Persll Henkel - Zlatorog Press Cllplng - Mi Lesnina * i »L'R POD SONCEM H3Sie lAiaruoi/v aod objavo oglasa je omogočil DOLENJSKI LIST generalni sponzor i okusom za okolje LJUBLJANA trgovsko podjetje, d.d. LJUBLJANA Ljubljana, Letališka 1 zaposli PRODAJALCA za gradbeni material v Poslovalnici Novo mesto, Bršljin 2 za določen čas z možnostjo podaljšanja. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - trgovska šola - starost do 40 let Pismene prijave pošljite v 8 dneh od dneva objave na CENTER LJUBLJANA, d.d., Ljubljana, Letališka 1 -kadrovska služba GL Ce 82 1 u 1u Deli Nas Priji Gla Ces 825 NEKAJ MALEGA IZ RAZSTAVNIH PROGRAMOV: stanovanjska oprema, montaža In servis alarmnih in elektro naprav, elektromehanika, računalniška in biro oprema, mobilna telefonija, foto in digitalna foto oprema, fitness oprema, bančništvo, predstavitve obrtniških poklicev, vrtnarstvo, svetovanje potrošnikom, turistična ponudba,... NE ZAMUDITE: četrtek, 21. maja - od 18. do 19. ure koncert novomeške godbe -od 16. do 20. ure pokušnja nagrajenih belokranjskih vin petek, 22. maja -od 16. do 18. ure predstavitev občine Škocjan in pokušnja nagrajenih vin ob kulturnem programu -od 18. do 20. ure Šentjernejski večer sobota, 23. maja - dan Prekmurja - s prekmursko glasbo, kulinariko in predstavitvijo domače obrti nedelja, 24. maja - od 10. do 12. ure koncert šentjernejske godbe Pokušnja nagrajenih dolenjskih vin bo potekala vse sejemske dni. SEJEM Sl LAHKO OGLEDATE VSAK DAN OD 9. DO 19. URE. VSTOP PROST! SPONZORJI: M DOLENJSKA BANKA nov* mesto €! m tu mu i.i. • KRTI A 4' PaAjataiiU caatar Nav« Malta (pKRKK KH Sni ZBORNICA StOVIIIJI OBČINA ŠENTJERNEJ OBČINA Škocjan ORGANIZATORJI: omoti« 0««Ti« fj HOMU« NOVO MOTO SLOVI OBMOČNA GO GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE i \ OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA NOVO MESTO IZVAJALEC: REKLAMNA AGENCIJA '»te:, Vodilno svetovno kozmetično podjetje v direktni prodaji vabi k sodelovanju vodje področij za Dolenjsko, Belo krajino in Zasavje Vaša osnovna naloga bo organizacija prodajne mreže na svojem področju. Če ste urejeni, komunikativni in imate izkušnje pri delu z ljudmi, potem Vam lahko ponudimo: • celovito uvodno šolanje za uspešen začetek dela • redni osnovni dohodek in stimulativne bonuse za uspešnost • dodatno izobraževanje doma in v centrih AVON v tujini (znanje tujega jezika ni pogoj) • možnost poslovnega napredovanja in hitrega osebnega razvoja. Prednost bomo dali kandidatom z registracijo s.p.. Pisno ponudbo s popolnimi podatki pošljite na naslov: AVON Slovenija, p.p. 3230,1113 Ljubljana (tel. 061/168-17-56) 4 begrod d.d. gradbeništvo - trgovina - inženiring 8340 Črnomelj, Zadružna cesta 14 Zaradi širitve poslovne dejavnosti na območje Novega mesta VABIMO K SODELOVANJU za delo v gradbeni operativi A) več gradbenih inženirjev B) več kv. zidarjev C) več kv. tesarjev D) več kv. železokrivcev Od kandidatov se zahteva: pod A) diploma VII. ali VI. stopnje gradbene smeri s 3 leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom pod B, C, D) IV. ali lil. stopnja strokovne izobrazbe ustreznega poklica in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v svojem poklicu. Pisne ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti ter življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov sedeža firme ali oddajte na poslovni enoti podjetja v Novem mestu, Kočevarjeva 2. Svet Osnovne šole Škocjan Škocjan 51 8275 Škocjan razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 53., 144. in 145. člena Zakon* o financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti organizacijske i11 druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovneg* dela zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 1.8.1998. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje^ opisom dosedanjega dela v vzgoji in izobraževanju ter svoj progradj o nadaljnjem razvoju šole v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Sve1 Osnovne šole Škocjan, Škocjan 51, 8275 Škocjan, s pripisoh1 “Razpis za ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh, potem ko bo šola prejela soglasje ministrstva k imenovanju. [ DOLENJSKI UST ] [ DOLENJSKI UST ZAHVALA Zaprli trudne ste oči, spočili iuljave dlani, v večni dom po plačilo za vedno sle odšli. V 95. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in stric FRANC ZUPAN iz Gorenje vasi pri Šmarjeti Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje* pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahval«1 pevcem, gospodu župniku, govornikoma, sodelavcem Petrola ter Pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njegovi GLASBENA ŠOLA BREŽICE Gesta prvih borcev 22 8250 BREŽICE objavlja za šolsko leto 1998/99 naslednji prosti delovni mesti: 1 učitelja violončela s polovičnim delovnim časom 1 učitelja NOG s polnim delovnim časom plovna mesta se objavljajo za nedoločen čas. Nastop zaposlitve: 1.9.1998. Rok prijave: 8 dni, rok obvestila: 30 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Glasbena šola Brežice Gesta prvih borcev 22 B250 BREŽICE ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA MIKLIČ roj. Strgar Šranga 41, Mirna Peč jskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ‘n znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili 5°žalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lePo opravljen obred, šmihelskim pevcem in Pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Dne 5. maja 1998 smo se v družinskem krogu poslovili od moža, očeta in starega očeta JOŽETA KOLENCA borca Tomšičeve brigade Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, županu občine Novo mesto in Občinski upravi Novo mesto Se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje. Žena Milka in hčerka Sonja z družino V SPOMIN Čeprav načrte si koval, poletja nisi dočakal. Kruta usoda te je prehitela in ti mlado življenje vzela. 15. maja bo minilo 15 let STANKO SMRKE iz Trebanskega Vrha 12 Vsem, ki obiskujete njegov grob, se najlepše zahvaljujemo. Miro, Lojze in Jože z družinami POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto “S 068/323-193 Mobitel.0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA Tiho je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE KRAMARIČ roj. 1924 iz Šmarjeških Toplic 188 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, bivšim sodelavcem, osebju Doma starejših občanov, osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto iz prvega nadstropja, govornici, Komunali Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje Za teboj povsod ostaja delo tvojih pridnih rok. V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta MARIJA RADKOVIC iz Bereče vasi 30 Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in pokojni darovali cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, govornikoma za besede slovesa, ZB Suhor, DU Suhor, GD Suhor, pevkam za zapete žalostinke in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Maja vse cveti, vse se veseli, tebe, dragi ati, več med nami ni. V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata in stric JOŽE FIFOLT Jurka vas 26 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovane sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu KZ Krka - Oskrba za venec in denarno pomoč, dr. Balogu, še posebno pa sestri Erni za nesebično pomoč in lajšanje bolečin, g. Jakliču za besede slovesa, pevcem in Pogrebni službi Novak ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob zadnjem slovesu drage tete MIMICE STERK iz Predgrada 46 iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Trebnje, 14.5.1998 ZAHVALA Tiho, kakor je preživela jesen življenja, nas je zapustila ROZALIJA BREZNIK iz Potočne vasi 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 16. maja bo minilo leto, odkar nas je po težki bolezni zapustil dragi sin,mož, oče, brat, dedek, tast in stric MIRKO VERBIČ kovač K Roku 50 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Z rožicami ni bila ti pol posuta, ko iz naše sredine te je vzela bolezen kruta. Zdaj v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. 19. maja mineva 10 let, odkar je prestopil prag večnosti ljubljeni mož, oče in očim VLADIMIR CIGLAR delavec TRZ in ribiški čuvaj Ul. Dure Basaričeka 9/1, Bregana Spominska maša za pokojnika bo 19. maja 1998 na Obrežju v cerkvi sv. Magdalene ob 19. uri. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. V večni spomin žena Majda, hči Katarina in pastorka Erika ZAHVALA °e/o, skromnost in poštenje - Tvoj vinograd bo potreboval tvoje pridne roke, 6oje jc bilo življenje. hramček sredi vinograda kliče: “Odpri me!" 2 dobrim srcem in pridnimi rokami Pošle so ti moči in zatisnil si trudne oči. * tam dal,kar si imel. Hvala ti! 1. maja je v 88. letu starosti tiho in za vedno odšel od nas naš dragi in skrbni oče, stari oče, stric in tast JURIJ ŽALEC iz Dolenjega Suhorja 1 pri Vinici Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem od blizu *n daleč, sosedom in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli Pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje in sveče, izrazili ustno in pisno sožalje ter Pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Medicinskemu osebju Internega oddelka Splošne .bolnice Novo mesto, dr. Macanu iz ZD Črnomelj in dr. Žlajpahovi iz ZD Trebnje za skrb in nego v času bolezni, predsedniku KO ZB Vinit hll tta i '■'JnojniKa v lanu vcrnicm .mcviiu (Arapiuui Medicinskemu osebju Internega oddelka Splošne .bolnice Črnomelj in dr. Žlajpahovi iz ZD Trebnje za skrb in nego v č niča g. Florjanu za poslovilni govor pred domačo hišo, g. Matkoviču,izvajalcu Tišine, g. Hitiju opravljene pogrebne storitve, pevkam iz Otovca za ganljivo petje, gospodu župniku za molitev domu in lepo opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje je podobno oljni svetilki, bitje srca se ustavi enako, kakor pojenja luč v svetilki. (Tagore) Težko je razumeti, da je tik pred svojim 72. rojstnim dnevom za vedno zaspal naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE NASTAV iz Metlike, Pot na Veselico 14 Ostaja pa praznina, nemi krik boleče trga srce. Veliko vasje bilo sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev, ki ste ga pospremili v tihi dom, ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala. Iskrena hvala dr. Mlačku in dr. Stariču ter ostalemu osebju ZD Metlika in Interne bolnice Novo mesto za zdravljenje v vseh letih njegove bolezni. Hvala sodelavcem Kmetijske zadruge Metlika in bivšim sodelavcem iz Novega mesta, GD Metlika in Suhor, gospodu Bajuku za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine in g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala! Vnaših srcih bo živel naprej... Žena Tinca, sin Jože z ženo Mojco, vnuka Aleš in Jožko TA TEDEN MS ŽANI M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAL j tedenski koledar Četrtek, 14. maja - Bonifacij Petek, 15. maja - Zofka Sobota, 16. maja - Janez Nedelja, 17. maja - Jošt Ponedeljek, 18. maja - Erik Torek, 19. maja - Ivo Sreda, 20. maja - Bernard LUNINE MENE 19. maja ob 6.35 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 14. do 16.5. (ob 18.30), 17.5. (ob 18.30 in 20.30) ter 18.5. (ob 20.30) komedija Je ali ni? Od 14. do 16.5. (ob 20.30) drama Vrt dobrega in zla. ČRNOMELJ: 15. in 16.5. (ob 20.30) ameriška drama Titanik. 17.5. (ob 18.30 in 21. uri) ameriška drama Amistad. DOBREPOLJE: 17.5. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Mišji lov. GROSUPLJE: 15.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Mišji lov. KOSTANJEVICA: 16.5. (ob 20. uri) film Hudičev advokat. 17.5. (ob 20. uri) grozljivi film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. KRŠKO: 15. in 16.5. (ob 20. uri) in 17.5. (ob 20. uri) kriminalni film Ognjeno obzorje. 19. in 20.5. (ob 18. uri) akcijski film Basquiat. NOVO MESTO: 14. do20.5. (ob 19. uri) film Je & Ni? 14. do 20.5. (ob 21. uri) erotični film Kama Sutra - zgodba o ljubezni. METLIKA: 17.5. (ob 20.30) ameriška drama Titanik. RIBNICA: 16.5. (ob 22. uri) ameriška komedija Mišji lov. ŠENTJERNEJ: 15.5. (ob 18. uri) grozljivka Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. 15.5. (ob 20. uri) film Hudičev advokat. VELIKE LAŠČE: 16.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Mišji lov. • MOŽ Z ŽELEZNO MASKO, avanturistična epopeja (Teh Man in teh Iron Mask, 1998, ZDA, 135 minut, režija: Randall Wallace) Alexander Dumas, pisatelj, ki je nakvačkal literarno jopčko za dotični “zgodovinski ” spektakel, je bil človek z bujno domišljijo. Mož se je preprosto znal dobro prodajati. Vedoč, da noblesa in njene intrige neznosno mamijo množice, je Dumas dogajanje vedno postavil v okolje dvora in aristokracije. Jasno, vedno se je sprehodil do banke. Dumasu je uspelo, Možu z železno masko pa ne kaže tako dobro. V tejle štoriji so mušketirji že priletni gospodje s finimi državnimi službicami za minule zasluge. Toda oblast je spet v nevarnosti in Jeremy Irons, John Mal-kovich, Gerard Depardieu in Gabriel Byme ponovno kolegial-no staknejo glave. Toda namest-no skupne akcije sledi razdor dolgoletnega zavezništva. Kralj Ludvik XIV., Lojzeta igra, kdo drug kot kuj-železo-dokler-je-vroče poženščeno lepotasti Leonardo DiCaprio, je namreč iz dneva v dan bolj domiselno krut vladar. Tako ne da pšenice lačnim in od davkov obubožanim kmetom, mušketirjem naroči umor anonimnega šefa jezuitov, ki podpihuje ljudski upor, za ja- godo na kremi pa še nesramno osvaja in kmalu zatem tudi “butne dol” lepo Kristino, ki je zaročenka Athosovega (Malkovich) sina. Seveda ažurno poskrbi, da prizadeti ljubimec postane instantno pripravljena topovska hrana. Poštevanka je naslednja: Atos hoče maščevati sina, zato stopi v koalicijo z Aramisom (Irons), ki bi bolj težko izvedel atentat sam nase, preprosti Por-thos (Deppardieu), ki je ob prehodu mirnodobna zrela leta izgubil nekdaj mogočno potenco, kar ga pelje do vrvi na prežaganem tramu, pa itak sledi večini. Četrti, jasno, kriza nastopi vedno pri zadnjem, DArtagnan, zali, kompaktni džentlemen Byrne, pa je zvest gospodarju, branil ga bo skoraj do konca, naivno upajoč, da se bo ljubimec lady Titanic poboljšal in postal Dobri Lojze. Toda mali je res rojen samodržec, vase zagledani in avtokratski monarh, absolutist, kot se šika, in to kljub rosni mladosti - Ludvik je 1661. postal popolni in edini vladar Francije v 23. letu starosti. No, na koncu ugotovite, da ima DArtagnanova nerazumljiva trma korenine v ojdip-ski navezi s kraljem in njegovo mamico. Pa še menda bistveno: ideja, ki sveti temu filmu, je zamenjava kralja za njegovega enojajčnega in, jasno, milega, pravičnega, demokratičnega dvojčka, ki ga krutež ni samo pahnil v ječo, ampak mu nadel tudi železno masko. Film o tem, kako si dvojčka izmenjata masko. TOMAŽ BRATOŽ JT O rt % o S (068) 324-377 03.0 MHZ Bife s teraso v bližini Dolenjskih Toplic oddamo v najem. Informacije na tel.: 068/65-682. Zaposlim tanta za delo v poslovalnici v BREŽICAH. Zaieljeno poznavanje dela z računalnikom. Informacije na lelelon 061/159-06-99. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za L polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKO živinsko prikolico, dobro ohranjeno, in os za prikolico, na zavore, prodam. tt (0609)612-709, po 19. uri. 1926 ENOOSNO KIPER PRIKOLICO, 6 t, v dobrem stanju, prodam. » (068)51-866. 1972 KOSILNICO BCS in domače žganje pro-dam. tt (068)57-466. 1971 TRAKTOR s koso prodam. tt (068)60-137, zvečer. i%7 TRAKTORSKI OBRAČALNIK UTO 1650 ugodno prodam.tt(068)27-422. 1963 OBRAČALNIK za seno in trosilec hlevskega gnoja prodam. tt (068)73-512. 1925 KUPIM JEDILNI KROMPIR odkupujemo po 43 SIT. Plačilo takoj! 1T (068)66-665. 2016 MOTORNA VOZILA SUZUKI BALENO 1.6 GS, električna stekla, CZ, 2 airbaga, veliko dodatne opreme, prodam. tt (068)24-791. 1605 OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 1992, lepo ohranjeno, prodam. Tel. 0609/628-851 ali 068/24-374. GOLF VR 6, letnik 1992, registriran do 3/ 99, vsa dodatna oprema razen usnja, prodam. B (0609)628-851 ali (068)24-374. 1852 R 4 GTL, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam. B (068)342-001, po 19. uri. 1927 AKCIJA SUZUKI GRAND Izjemno ugodna cena za izbrane modele ’98 ALTO GRAND že od 1.100.000 SIT SWIFT GRAND že od 1.400.000 SIT BALENO GRAND že od 1.700.000 SIT SAMURAI GRAND že od 2.000.000 SIT VITARA GRAND že od 2.800.000 SIT BOGATA OPREMA 3-LETNA GARANCIJA UGODEN KREDIT 1-5 let TOM + 6% UGODEN LEASING s preostankom vrednosti Dva dodatna paketa Galant Modeli 98 z veliko dodatne opreme Exclusive Omejena količina modelov z izjemno nizko ceno Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 od 8. do 16. ure OPEL CALIBRO 2.0 i, letnik 12/92, kovinsko modro, ugodno prodam. B (068)24-374 ali (0609)628-851. 1688 FORD ESCORT CLX karavan 1.8 D, letnik 1996,44.000 km, odlično ohranjen, prvi lastnik, garažiran, redno servisiran na pooblaščenem servisu, registriran do 3/99, airbag, CZ, servo volan, z dodatno opremo (srebrna barva, radio, alarm, strešno okno s sončnim ventilatorjem, 4 zimske gume) prodam. 0(068)58-243. 1812 JUGO 1. 86, reg. 5/99, ugodno prodam ® 068/24-288. RENAULT 5, letnik 93, (5 vrat), ugodno prodam. ® 068/324-116. LADO NIVO, letnik 1988, prodam. ® (068)26-669. Z 50.8, letnik 1988, hladilnik z hi. agregatom prodam. 0(068)81-188. 1954 DELNICE investicijskih skladov Vizija, NED, Krekova družba, Kompas sklad 3 in ostale ugodno kupim z gotovino! O (061) 444-049 ali(041)673-911. 1943 PEUGEOT 104, letnik 1984, prodam ali menjam za les. O (068)373-960. 1991 BMW 320 M, letnik 1986, registriran do 3/ 99, prodam. Piletič, O (068)81-132. 1994 GOLF 1.6, letnik 1996, ugodno prodam. B (068)53-677. 1997 KADETT 1.6 D, letnik 1984, registriran do 11/98, dobro ohranjen, ugodno prodam IT (068)42-657. 1999 126 P, letnik 1988, zelo ohranjen, prodam. IT (068)42-625. 2004 Z128, letnik 1987, registrirano do 9/98, zelo ohranjen, servisiran, prodam. B (068)76-720. 1947 R 5 CAMPUS, letnik 1991, črn, 112.000 km, prodam. B (068)49-063. 2005 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, registriran do 5/99, prodam. 0(068)21-188. 1987 FIAT UNO 1.0 i.e., letnik 1993,32.000 km, 3V, bel, prodam za 620.000 SIT. B (068)322-513. 1978 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, prodam. B (068)89-285. 1928 GOLF GT D, letnik 1986 prodam. B (068) 89-664. 1998 OPEL KADETT 1.6, letnik 12/86, prodam. B (068)27-135. 1975 FAP 16 16 z euro diferencialom, letnik 1981, prodam za 7000 DEM. B (0608)627-661. 1950 R 4, letnik 1991, rdeč, registriran do konca julija, prodam za 270.000 SIT. B (068)76-533. 1968 FIAT UNO, letnik 1995, dobro ohranjen, prodam. B (068)73-752. 1937 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/99, prodam za 165.000 SIT. TI (068)73-357. R4 GTL, letnik 89, reg. 12/98, cena 190.000, prodam. ® 068/323-862. LADO SAMARO 1300 S, letnik 11/92, prodam. B (068)73-043. 1981 JUGO 45 E, letnik 1987, samo 39.000 km, garažiran, odlično ohranjen, prodam za 200.000 SIT. »(061)851-404. 1995 POHIŠTVO MIZO, 150 x 80, dve klopi, smrekove, nove ter zaključne letve za parket prodam. tt (068)79-618. 1996 POSEST VINOGRAD v Ručelni vasi, 270 trt, sončna lega, prodam. »(068)53-801. 2017 STAREJŠO HIŠO v centru Semiča, vseljivo, pritlično, vodovod in asfalt, in starejšo hišo pod zidanico v semiški gori, 800 m od centra, elektrika, asfalt, 26 a, prodam tt (068)79-823, popoldan. 1933 V NOVEM MESTU prodamo večjo nedograjeno stanovanjsko hišo (zaprta in vse inštalacije), primerno za poslovno dejavnost »(068)21-187 ali 67-452. 1979 NA OBMOČJU občine Novo mesto kupim bivalni vikend ali zazidljivo parcelo. » (0609)640-278. 1970 GRADBENO PARCELO prodam.»(0609) 641-113, popoldan. 1990 PREKLICI TEREZIJA GRUBAR in Jože Junkar, Mali Ban 2, Šentjernej, strogo prepovedujeva vožnjo po košenici v Starih Krčih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala! 1938 DIMNIKARSTVO Milan Pavlič, Roje 8, Šentjernej, obvešča stranke, da s 14.8.1998 preneha z dejavnostjo. 1955 PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! B (063)451 082. 811 •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENOE •K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska testa 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341 -673 PVC STAVBNO POHIŠTVO OKNA "VRATA *VSEH OBLIK na zalogi v 6 barvnih odtenkih ROBNO FURNIRKO OTT, otres zgoraj, spodaj, čelno, in brusilka ter formatno oz. furnirsko žago SCM ugodno prodam, (064)688-076. 1930 R 21, letnik 1990, kovinsko siv, ohranjen, prodam za 750.000 SIT. »(041)689-037. BRUNARICO, 9 x 5 m, pripravljeno za prestavitev, prodam.»(0608)67-399. 1931 STAR ohranjen hram, 4 x 3 m, prodam. » (068)69-145. 1949 SEDEŽNO GARNITURO, kotno, prodam. Cena 50.000 SIT. tt (068)27-804, popoldan. VOZIČEK Monbebe, rabljen 9 mesecev, velika kolesa (košara + športni del), prodam. »(068)341-871. 1992 POHORSKI ŠKRIUAVEC, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. » in fax: (063)754-003 ali(041)621-478. 2007 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. » in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2008 PRVOOBHAJILNO OBLEKO št. 8 prodam. »(0608)43-023. 2003 DRVA z brezplačno dostavo, po želji naža-gana, prodam.»(068)78-466. 1973 BELO in rdeče vino ter bukova drva prodam. »(068)23-675. 1939 POČITNIŠKO PRIKOLICO 2 + 1, z novim baldahinom, prodam.»(068)27-682. 1993 KVALITETNO VINO cviček z analizo prodam.»(0608)78-056. 1962 TRSNE CEPLJENKE žametne črnine prodam. Alojz Cvelbar, Sevno na Trški gori 1, Novo mesto,»(068)75-633. 1957 KORUZO v storžih in brejo sivko, staro 6 let, poceni prodam.»(068)42-222. 1977 450 KOM. nove strešne opeke Novi Bečej prodam.»(068)44-117. 1956 2 STREŠNA TRAMA, 8 m špirovcev in bukove plohe (mesarske), prodam.»(068)45-514. 1945 RAZNO POSLOVNI PROSTOR v poslovni stavbi v Trebnjem, Baragov trg 1, na novo opremljen za trgovino s čevlji, lahko tudi s tekstilom, kozmetiko, urami in oblačili, oddam. B (068)45-607, do 15. ure ali 40-130, po 15. uri ter sobote in nedelje. 1948 TRGOVINO živilske stroke v Novem mestu, 80 m2, v obratovanju, oddamo v najem z odkupom inventarja. »(041)684-216. 1969 POPRAVILO vseh vrst TV, video in radijskih aparatov!»(068)49-847,zvečer. 1983 INOX DIMNIKI, vstavljanje tuljave inox v dimnike, vrtanje dimnikov! O (068)24-577 ali (041)726-589. 2014 PROSTOR, 40 m2, v Novem mestu oddam za skladišče. »(068)22-428. 1952 V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor.»(068)23-982. 1959 V ČASU od 15.6. do 31.7. oddamo več apart- majev za 4,6 in 8 oseb po zelo ugodni ceni, v Boriku pri Zadru.»(0608)70-236. 1980 CRIKVENICA - Dramalj, 4 apartmaje različnih velikosti oddajamo. » (068)58-250. 1946 SLUŽBO DOBI NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna ludi redna zaposlitev.»(0609)622-668. 1372 2 MIZARJA, po možnosti s prakso, zaposlimo. Mizarstvo Vrhovšek,»(068)75-148. 1932 V OKOLICI TREBNJEGA redno ali honorarno zaposlim natakarico. Možnost stanovanja!»(0609)621-776. 1941 HONORARNO ali redno zaposlim več sq., bopleskarjcv. Rus,»(0609)617-255. 1944' KV NATAKARICO ali kuharico zaposlim. »(068)81-188. 1953 CEMENTNINARSTVO NOVAK zaposli več delavcev za določen čas.»(068)73-394. 1958 LEPO PLAČILO za pridne prodajalce na terenu nudimo! Samo delavni pokličite na » (041)69-00-81! 1960 V GOSTINSKEM LOKALU v Dole« Toplicah zaposlimo dekle z izkušnjami ber OD! » (068)65-863, dopoldan, 21 popoldan. V MIZARSKI DELAVNICI dobi za| mizar - obdelovalec lesa ali delavec poklica (možnost priučitve). Mizarstvo1 Podturn 91, Dolenjske Toplice, »(0*2 486. V TRGOVINAH v hotelih Zdravil® lenjske in Šmarješke Toplice zapo^ jEll primerni osebi s SŠI.»(041)690-155,( Rjo: KRai KUHARICO ali natakarico zaposli kuk( Možnost opravljanja pripravništva. 0) ftarp. čevalnica Mojca, Stopiče, » (068)89-2 'ELI «8)1 HONORARNO ZAPOSLIMO de» delo v strežbi.»(068)65-285. FANTA za delo v poslovalnici v BreV. zaposlimo. Zaželjeno poznavanje dej, računalnikom.»(061)159-06-99. GOSPO za varstvo otrok na našem 4 iščemo. »(041)692-634. BELO in rdeče vino prodam. » (068)323-316. 1936 ZA NOV evropski projekt iščemo Iji so pripravljeni delati 2 uri na teden za^ SIT. »(061)1252-311. 45.000 SIT tedensko za resno in uspešna nudimo! »(061)126-18-31 ali (041)712 ■ —Ji STANOVANJA STANOVANJE, etažno, v hiši, veči*j opremljeno, oddam v najem, tt (068)-035. GARSONJERO ali sobo s sanitarij*1 Novem mestu z majem najamem za ^ enega leta (pripravništvo na sodišču) (061)666-152. DVOINPOLSOBNO STANOVANJ* Jakčevi 20 v Novem mestu prodan1 (068)27-996. DVOSOBNO STANOVANJE, opremljj v hiši v Novem mestu oddam, tt (068)22' GARSONJERO oddam v najem. DJ opremljeno. Predplačilo! IT (068)20-5* V NOVEM MESTU ugodno prodam sko stanovanje, 37 m2, za cca 5.500.000 j »(061)1401-167. OPREMLJENO SOBO s sanitarijami. I vhod, oddam.»(068)25-362. ’ ----- dM : Pc i: ŽENITNE PONUDB1!' ----------—------mm POMLADNI VETER - nevezana de»jto| žene, fantje, spoznajte nove prijatelje!! I simo, pišite nam na: Stik, p.p. 4210, j , I Ljubljana, ali nas pokličite na TP (090)4-1. | 156 SIT/min. Stik- oglasite se, veseli ' ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bel« Ščance, rjave in grahaste jarkice. Me,f Hudo Brezje 16, tt (0608)89-038. 1 BELE PIŠČANCE, kilogramske, rja'* uGLu i i MiugramsKC, grahaste (samo jarkice) naročamo. Ka* ' 7, S • Šmarje 9, Šentjernej,»(068)42-524. VALILNICA NA SENOVEM obvešča1 njene kupce, da sprejemamo naročila z* vrste enodnevnih in večjih piščancev ' informacije dobite na tt (0608)71-375 Mlade nesnice, jarkice, hisex, rjave, tik P1 nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, pr0< jamo po ugodni ceni. Naročila sprejema/, dajejo vse informacije: Jože Zupaa* Otovec, Črnomelj,»(068)52-806, Gosi Krulc, Mostec, Dobova, » (0608)67-5 Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, O ■ 49-711. I" BELE PIŠČANCE bomo prodajali sejmišču v Metliki 19. maja. Naročila sfl jemamo na » (067)88-058 ali (067)88 *' MLADIČE nemške ovčarje, z rodovnih vrhunskih staršev, prodam. » (068)25 ? KRAVO, staro 3 leta, za zakol, prodal)* (068)79-553. NESNICE, stare 3 mesece, in beli piščaf večji, so v prodaji vsak dan! Jože RO Račje selo 2, Trebnje, » (068)44-38" (041)708-671. LESNI CENTER HOBY PROGRAM d.o.o. POSLOVNA ENOTA STRAŽA LESNI CENTER PRODAJA LESNIH PLOSKOVNIH REPROMATERIALOV IVERAL - domačih in tujih proizvajalcev IVERNE PLOŠČE ULTRAPAS LAMINATI MAX - uvoženi MEDIAPAN ULTRALES PANEL PLOŠČE OPAŽNE PLOŠČE BUKOVE VEZANE PLOŠČE VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila) SKLADIŠČE IN PRODAJA STRAŽA, NA ŽAGO 6 (PRED NOVOLESOM) Tel./faks: 068/84-152 • GSM: 041/630-527 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 16. ur« I NOVI PEUGEOT 106 POZOR! VEČ OPREME ZA MANJ DENARJA PEUGEOT SERIJSKA OPREMA DALJINSKO CENTRALNO ZAKLEPANJE EL. POMIK STEKEL SPREDAJ TONIRANA STEKLA VOZNIKOVA ZRAČNA BLAZINA KODIRAN KLJUČ OBRATOMER DIGITALNA URA DELJIVA ZADNJA KLOP + NASLONI ZA GLAVO ODBIJAČI V BARVI KAROSERIJE TRETJA STOP LUČ PREDOPREMA ZA RADIO Z DVEMA ZVOČNIKOMA ZA NEVERJETNIH 1.426.000,00 SIT + NAGRADA UGODNI KREDITI že od TOM + 2,5% MOŽEN LEASING ZA PRAVNE OSEBE UGODNO — Enaka oprema za manj denarja pri modelih P-306, P-406, PARTNER in BOXER Avtohiša DANA d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC prodajni center vozil PEUGEOT IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Adamičeva ul. 12, 8000 Novo mesto tel.: 068 341 400, 24 838, fax: 068 341 600 f^UCO FRIZIJKO, v osmem mesecu V "Mi, prodam. B (068)23-028. 1935 j £W0 za zakol ali polovico mesa in 10 m ni ?°V^ c'rv Pr°Jam, oddam pa kamen za ^ V ali tlake. 0(068)89-231. 1964 I$hČKO, težko 150 do 250 kg, kupim. B ey *»)ffl-672. 1988 ■ ij^UČKA za zakol prodam. B (068)42-reO 1966 del J*ADE škotske ovčarje, lesije, in ptice grli- 1 'Prodam. B (068)41-054. 2011 OBVESTILO Nakupi in izlet na Madžarsko bo v četrtek, 21. maja, ob 3. uri zjutraj iz Trebnjega. Ker je še nekaj prostih mest, se lahko prijavite na tel. št. 44-251, Rezka Majer, Trebnje. jud'—---------------------------- 1$ Okna, vrata - stavbno 1 Pohištvo - les po naročilu nJi Izdelujemo - montiramo 12J Jkše želje sporočite po faxu oz. telefonu, po dogovoru pridemo udi odvzemat mere na objektu. Izt)elki so narejeni po evropskih standardih. Kličite 064/692-611 :int «i pošljite fax z vašimi željami na >8) jsto številko.___________ Q0'-\ MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. ^ mizarski delavnici iilkoi zaposlimo mizarja al> lesnega tehnika. “0“ 068/22-893 KOP LONGAR, d.o.o. Rumanja vas 30, Straža tel./faks: 068/83-147 mobitel: 0609 634-134 PRODAJA kompresorjev od 24-500 litrov, z atesti in garancijo SNEGOLOVI za vse vrste kritin (pocinkane, rostfrej, baker, barvan) TESARSKE SPONE vseh velikosti OSTREŠNI VIJAKI razne velikosti PODLOŽKE Varilne spone, panti vseh velikosti Proizvodnja po naročilu — se priporočamo! RADIO MAX 88,90 Mhz 89,70 Mhz ~x ali ne. K RzMlO OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 servis |^Pooblaščeni servis-prodaja vozil in rezervnih delov ZUPNCA3 Novo mesto ^ faks 068/28-714 Pooblaščen servis FIAT in LANCIA Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Kleparske in ličarske storitve VI NAM - MI VAM °glas na kratko s pošto Po sr 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU Gotovinska posojila Muzejska 3 * 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. Računalniško J0BRAŽEVANJE APR0S, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na ® 068/321-926, g. Zdenko Potočar. umetni kamen *a oblaganje fasad Po najugodnejših cenah! Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z dostavo in polaganjem cca 2,700 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice. “S 068/65-882, 65-557. poceni počitnice formacije po ^061/271-471,061/1232-122 Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci v času od junija do septembra. NOVO MESTO, Ljubljanska 27 p HkpoS H a -J vsak delovnik brez prekinitve do 20ure Čai, ki idujb ifdlt mkupoi/aim težaki / MLAJŠEGA UPOKOJENCA z vozniškim izpitom C-kategorije in ustreznimi izkušnjami honorarno zaposlimo. MIZARSTVO BOBIČ Belokranjska 15, Novo mesto Trgovsko podjetje ZRNO Gmajna 6 a, Raka V trgovskem podjetju Zrno poteka velika akcija gradbenega in kmetijskega materiala. Izredno ugodna je ponudba zaščitnih sredstev, in sicer: • TOPAS C 2.913 • GOLTIX 4.250 • BETANAL 3.013 • FOLPET 930 • RUBIGAN 0.1 1.226 • MOTIWEL 0.5 5.600 • PROHELAN 1.158 • PRIMEXTRA 1.344 •ANTRAKOL 1.160 • RIDOMIL 2.350 • THIODAN 0.2 649 Za večje količine vam priznajo še dodatne popuste in ugodnosti. Kot novost naj omenimo, da imajo v Zrnu strokovnjaka za kmetijsko svetovanje, ki je na voljo v torek od 9.-14. ure in ob sobotah od 10.-12. ure. Na zalogi tudi krmna koruza po 23,50 kg in oves po 34 SIT/ kg ter pestra ponudba krmil iz emonskega programa. Cene so za kmete in so brez prometnega davka. V Zrnu posebno pozornost namenjajo na izvedbo vseh vrst fasad in notranjih strojnih ometov. Vsa dela izvajajo zelo kvalitetno, z vrhunskimi uvoženimi materiali. Njihova posebnost so barvne fasade, razni dodatki, pa naj gre za fasado s toplotnim ometom, stiroporom, pluto ali tervolom. Vsaka še tako zahtevna stranka si lahko med gotovimi objekti, na katerih so njihovi materiali, izbere stil fasade, barvo zaključnega sloja, cokla in ostale dodatke. Od gradbenega materiala naj omenimo: • THERMOEXTRA 888 929,90 vreča • STIROPOR FASADA KPL z zaključnim slojem 1.689,90 SIT/ m2 • ARMATURNE MREŽE 9x6 5.199 • CEMENT 689,90 SIT vreča • APNO 399 • MODELARNI BLOK 85,90 (za cel kamion) • SOBNA VRATA HRAST + PODBOJ 85 17.490 • VHODNA VRATA od 26.000 SIT dalje • ENOROČNE PIPE (UVOZ) od 6.000 SIT dalje • KOPALNIŠKA GARNITURA 24.000 • PEČ - OLJE 23,6 KW 65.542 • GORILEC HANSA 69.999 • CISTERNA 2000 I 37.198 Zelo ugodno MOTORNA OLJA nemškega proizvajalca. Naj omenimo, da imajo tudi kvalitetno skupino za izvedbo vodovoda in centralno napeljavo. V Zrnu vam za vse kupljeno blago omogočijo dostavo na dom oz. gradbišče. DELOVNI ČAS: vsakdan od 8. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure Tel.: 0608/75-410, 75-086 DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Miru Hutevci/lz Dol. Lakovnic 14 pri Novem mestu. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: 1. (2) Poročni venec - TVio Frančič 2. (5) Soncu sem zaprl^ rata - ansambel Petra Finka 3. (4) Zlati dečki - Beneški fantje 4. (1) Pesem iz vinograda - Mladi Dolenjci 5. (9) Srečelov - ansambel Franca Potočarja in Podlipiški fantje 6. (-) Lojtrnik - ansambel Vrisk 7. (3) Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine 8. (6) Mini kikelca-TVio Jožeta Škoberneta in Fantje z Brezovske gore 9. (7) Kje si, očka moj - Bratje Poljanšek 10. (-) Mami - ansambel Rubin Predlog za prihodnji teden: Po domače - ansambel Henček N---------------------------------------------------------- KUPON ŠT. 19 Glasujem za: ________________________________________ ■ Moj naslov: ______________________________ 1______________ ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. 068/373-460 a ali 22-361 OBRTNIKI, PODJETNIKI Pomagamo vam pridobiti dolgoročno posojilo (do 7,5 let) po zelo ugodni obrestni meri. Pogoj: 3- oz. 2-letna bilanca in poravnane vse obveznosti DURS. Poslovno predstavništvo KOSTA, d.o.o., Novo mesto Vsak delavnik od 8. do 14. ure, tel. 068/324-302. Založba OZIRIS ZASLUŽITE 30% OD PRODANE KNJIGE IN POSTANITE KOMERCIALIST ZA PRODAJO KNJIG - ŠESTNAJST NASLOVOV POSLOVNIH USPEŠNIC PO VSEH SLOVENSKIH PODJETJIH, USTANOVAH IN INŠTITUCIJAH ZAGOTAVLJAMO: • STALNE NOVE NASLOVE KNJIG • REDNA IZPLAČILA • NAJBOLJŠIM REDNO ZAPOSLITEV Kandidati, pokličete lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro po telefonu št. 061/125-80-43. Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na trinajsto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da imajo upokojenci 10 dost. popusta pri naročnini za Dolenjski list. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Lucija Mestnik iz B. Vinterja 4 a v Slovenskih Konjicah. Med naročniki s plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Franc Banič iz Konca 18, Vera Strojin iz Krajčeve ulice 3 in Anton Zore iz Šegove ulice 95, vsi iz Novega mesta. Izpolnite pravilno štirinajsti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu. Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, J9. maja, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. NAGRADNI KUPON št. 14 Vprašanje: Katere strani tokratnega Dolenjskega lista so v barvah? Odgovor: Moj naslov: Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. ^------------------------------------------------------------H Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: 19 (2542), 14. maja 1998 DOLENJSKI LIST PORTRET TEQA TEcIlNA Janez Vokač Pravi ljudje nikoli ne pozabijo svojih korenin, rodnih krajev kot tudi ne kulture in tradicije, ki vsakega človeka zaznamuje že od malega. Stara spoznanja in izkušnje le še bogatijo in prenašajo na mlajše rodove. To na svojem področju že tretje desetletje počne kuharski mojster Janez Vokač, vodja praktičnega usposabljanja učencev na delovni praksi na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu, ki je slovenskim narodnim jedem, predvsem dolenjskim in belokranjskim, že od nekdaj dajalpomebnajnesto. Sicer pa je novomeška gostinska šola vseskozi gojila tradicijo narodnih jedi. Janez Vokač je že od nekdaj v naši gostinski ponudbi pogrešal več domačih jedi, ki bi jih lahko ponudili tako tujim kot tudi domačim gostom, zato je pred dvema letoma na gostinskem zboru na Bledu pripravil Martinovo pojedino - prekajeno kračo s hrenom in jajci, martino-vo gos s kostanjevimi mlinci, dušenim rdečim zeljem, pečenimi jabolki in belim kruhom, ki je pri gostincih vzbudila največ pozornosti in je zanjo prejel zlato plaketo z znakom kakovosti. Vokač je Novomeščan, rodil se je v Znančevem mlinu. Po nasvetu očeta, ki je bil velik gurman, se je leta 1961 po končani osnovni šoli vpisal v gostinsko šolo v Ljubljani. Tega leta pa se je odprla tudi gostinska šola v Novem mestu, vendar zanjo, čeprav je bil domačin, ni vedel. Tako je šolo končal v Ljubljani in v hotelu Lev našel pivo zaposlitev. Vendar se je po nekaj letih vrnil v rodno Novo mesto in se zaposlil v restavraciji na Bregu kot inštruktor kuharstva. Opravi! je pedagoške in strokovne izpite, oh delu pa je najprej končal hotelirsko šolo in kasneje še hotelirsko fakulteto v Opatiji, pred šestimi leti pa je v Ljubljani končal še šolo za direktorja hrane in pijače. "StalncMzobraževanje je v našem poklicu nujno, če hočeš slediti trendom,” je prepričan Vokač, ki je iz inštruktorja kuharstva rTapredoval do učitelja praktičnega pouka, potem do mentorja in svetovalca. Sedaj je manj v kuhinji, kot je bil včasih, še vedno pa se rad pridruži učencem, kadar pripravljajo kak poseben projekt. Mnogim je ostalo v spominu lansko srečanje organizatorjev praktičnega pouka, ko so učenci pod vodstvom mojstra Janeza Vokača pripravili razstavo različnih sort jabolk, potem jabolčnih pijač in preko trideset jabolčnih jedi, od predjedi do sladic. Škoda le, da razstave ni videlo več ljudi. Takšno srečanje organizirajo na šoli vsako leto in vsakič pripravijo tudi jedi na neko temo. “Pomembna je ideja, "pravi Vokač, kima ideje ne manjka, poleg tega zna poskrbeti, da se jed ne le prileže želodcu, ampak je všeč tudi očem. Vokač je kuharski mojster, o katerem največ povedo njegove jedi; to ljubezen, znanje in izkušnje pri pripravi hrane pa je prenesel na številne rodove gostincev kot tudi na kmečke gospodinje, ki jih še vedno izobražuje na kuharskih tečajih. Poleglega je aktiven v sekciji kuharjev in slaščičarjev Slovenije in v Društvu gastronomov Slovenije, kjer prav v tem času pripravljajo L slovenski kongres gastronomov na Otočcu. J. DORNIŽ Emil Albin Erent Padel “zlati” medved Uplenil ga je Albin Erent • Zanj 322,85 točk OSILNICA - Starešina Lovske družine Osilnica Albin Erent je marca uplenil pri vasi Belica 138 kg težkega medveda-samca, ki mu je ocenjevalna lovska komisija prisodila kar 322,85 točk, se pravi zlato medaljo. Za območje Zveze lovskih družin Kočevje je namreč ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo odobrilo dodaten odstrel desetih medvedov. Vsi so padli že pred danim rokom. O uplenitvi je starešina Erent povedal, da je zadel medveda s prvim strelom, da je zadeti medved zatulil “da se je hrib Šajbnik stresel”, in da je napravil nato samo še kakih trideset korakov in se zgrudil, zadet naravnost v srce. Z Albinom je bila ob uplenitvi na preži žena Danica, za katero soprog Albin meni, da mu je prinesla srečo. Medvedje povzročajo na tem območju kar precej škode, saj je Lovska družina Osilnica lani za škodo zaradi divjadi plačala prizadetim okoli 400.000 tolarjev, od tega največ za škodo od medvedov. Meso uplenjenega medveda so prodali za preko 195.000 tolarjev; lovci pa povedo, da je bilo precej zanimanja še za medvedovo mast, ki menda poveča moško spolno moč. J. PRIMC Zanepiarjen spomenik v Šentjoštu - Starejši brezposelni zaman iščejo službo - Rešitev ______za Krško bi bil potonski most - Igmanca bo morala še počakati na čiščenje Naš zvesti naročnik Francelj iz okolice Sevnice, kot sc nam jc predstavil minuli četrtek v tej rubriki, je poklical, ker meni, da jc Kučan na Javorovici poveličeval enoumje po drugi svetovni vojni. “Moti me, ko pravijo, da sc je desna stran v drugi svetovni vojni pridružila tujcem, tudi leva stran seje borila za tujca -za ruski sistem. Dobro se spominjam, da je na stenah v šoli takoj po vojni visela Stalinova in Leninova slika," je razložil Francelj. Ivan Barbič z Ulice Ivana Roba v Novem mestu jc bil vesel zapisa v prejšnji številki časopisa o tem, kdo bo skrbel za spomenike NOB. žal pa v njem ni dobil odgovora. Povedal je, kako jc 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, obiskal spomenik žrtvam zloglasnega belogardističnega "Štajerskega bataljona” v Šentjoštu. "Bil sem pretresen, saj ni bilo niti počiščeno. Naslednji dan sem ga sam očistil, prižgal svečo in položil rože,” je povedal Ivan, ki je vojno skusil kot otrok. Ivan meni, da spomenik v Šentjoštu zasluži še posebno spoštovanje, zato hi zanj nekdo moral skrbeti. Na končuje še dejal: "Kdor je pravi Slovenec, je 27. april zanj največji praznik, kdor pa je tudi veren, praznuje še božič.” Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. C e i 'us kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (06X)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Kaj prestajajo tisti brezposelni, ki so delo zgubili z dvajset in veči let delovne dobe, sedaj, ko iščejo novo zaposlitev, vedo najbolj sami. Eno takšnih izkušenj jevv petek povedala Majda Furer iz Šentjerneja. Petindvajset let je delala v Podgorju, po daljši bolniški soji poslali pismo, da je ne potrebujejo več. Sedaj že tri leta brezuspešno išče novo zaposlitev, in ko je pred kratkim videla oglas, da Revoz zaposli več delavcev, se je v njej prižgala nova iskra upanja. Pa so jo na zdravniškem pregledu zavrnili, daje preveč bolna; potem je šla do invalidske komisije, kjer pa so ugotovili, da je za invalidsko upokojitev "premalo bolna”. “Nisem ne krop ne voda, ko bi bila vsaj Ciganka, bi vsak mesec dobila pomoč," je dejala Majda, ki jo ne čudi, da je med Slovenci toliko samomorov. Anton Panjan iz Črnomlja je pripomnil, daje po njegovem novi zakon o varnosti v cestnem prometu, kar sc tiče podaljševanja vozniškega dovoljenja v starosti, neroden. Po novem ho zdravniški pregled potreben za podaljšuje dovoljenja po 80. letu starosti. Do tu vse vredu, ni pa mu jasno, zakaj morajo vsi tisti, ki so po starem zakonu morali predložiti zdravniško potrdilo po 65. letu starosti, tudi sedaj na kontrolne zdravniške preglede, čeprav še niso stari 80. let. Po njegovem hi bili lahko do 80. leta starosti tega oproščeni vsaj tisti, ki so prinesli pozitivno zdravniško spričevalo. , Francija Knaflja iz Krškega motijo prometni zastoji v Krškem zaradi prenove mostu, ki povezuje Krško z Vidmom. Predlagal je, da bi se lahko malce izkazala tudi naša vojska in preko Save naredila pontonski most, tako kot so to morali večkrat postavljati vojaki nekdanje JLA, pa če je bilo potrebno ali ne. I. P. iz Metlike se jc pojezil nad metliškimi policisti. "Pred kratkim sem na televiziji videl, kako so bili policisti prijazni z voznikom ficka, le opozorili so ga, da sedaj velja nov zakon in da se mora v Sloveniji tudi podnevi voziti s prižganimi kratkimi lučmi. Lepo bi bilo, ko bi bili tudi naši policisti tako prijazni, ne pa da zahtevajo le papirje in izrekajo kazen," je zaključil Metličan. V uredništvo je prispelo pismo bralke J. (L, ki pravi, daje že večkrat po telefonu poklicala novomeško Vodno gospodarstvo kot tudi sekretariat za varstvo okolja zaradi onesnaženosti mirnopeškega potoka Lg-manea. Na Vodnem gospodarstvu soji rekli, da se bo potok čistil vzporedno z graditvijo avtoceste, na sekretariatu pa, da če ti odpadki ležijo že 20 let, naj ležijo še eno ali dve leti, ker je zmanjkalo denarja. To se gospe ne zdi prav. saj na tem delu odpadkov še nikoli niso odstranjevali. "Ubogi potoček in grapa! Morda pa se zavlačuje namenoma, ker se ustanavlja nova občina. ki bo še bolj revna," zaključuje gospa. Na novomeškem sekretariatu za varstvo okolja nam je Andreja Blatnik povedala, da na občini vsako leto naredijo plan čiščenja črnih odlagališč, predloge sprejemajo od krajanov, krajevnih skupnosti in drugih. Letos črna odlagališča že čistijo, ker pa je denarja vedno premalo, bo omenjeno odlagališče prišlo na vrsto drugo leto. J. D. & ARS RAMOVŠ (061) 125 33 66 Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... cil.gpeSlivaf CHrežice'98 18.7.-1.8. V Brežicah bo lepše. mobitel Tabor mladih zaživel že aprildj V taboru mladih v Dol. Toplicah so sezono odprli plavalci - Julija bodo gostili najbolj! f mlade glasbenike iz več držav ■ Za tabor skrbi ZPM Mojca brez pomoči države DOLENJSKE TOPLICE - Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah, ki ga vodi novomeška zveza prijateljev mladine Mojca, je že od 25. aprila, ko so bili v Dolenjskih Toplicah na pripravah najboljši slovenski plavalci iz Ljubljane in Cerknega, povsem zaseden. In tako bo vse tja do septembra. Sredi prejšnjega tedna, ko smo jih obiskali, je imelo športni tabor 80 učencev iz kočevske osnovne šole, 33 šolarjev iz Dobrne pri Celju pa je bilo na spoznavanju Dolenjske. Letos bodo imeli že 14. mednarodni glasbeni tabor, in sicer od 24. julija do 6. avgusta, na katerem bodo sodelovali mladi glasbeniki iz vseh evropskih držav. “V tabor se vračajo tisti, ki so že kdaj bili pri nas, tako da za novince skorajda ni prostora,” pove upravnik tabora Janez Pavlin. Računajo, da se bo v dvajsetih terminih zvrstilo skoraj 40 skupin mladih, od osnovnošolcev do študentov, skupaj okrog 2.200 udeležencev. Tja do začetka julija bodo v taboru potekale predvsem šo v naravi, kasneje pa bodo sledi . tudi razne delavnice, od lutkovt gledališke do folklorne, pa m« narodni glasbeni tabor in ves« ^ angleške počitnice, na pripra« pa bodo tudi smučarski skakalci košarkarske skupine. “Za vse pa moramo poskrbeti sami, nam država za razliko od financ |p ranja centrov za šolske in obšolsl * dejavnosti ne da niti tolarja,” po' Pavlin. V zelo čistem in lepo urejene1 taboru pa poleg bivanja skrbi) tudi za dobro počutje mladih. 0 ganizirajo izlete v bližnjo ali da\ n n nknlirn 7 nulpHnm kulturnih1 ’ no okolico z ogledom kulturnih1 naravnih znamenitosti, kopanje bazenu s termalno vodo, jahanj V taboru so na voljo igrišča! odbojko, košarko, mali nogofflf izposojajo tudi kolesa, ob večei pripravijo taborni ogenj, za ples S/ zabavo pa poskrbijo kar v njiho *\ diskoteki in še bi lahko naštevaj Od domačih skupin bodo led že tretje leto zapored letovt otroci v okviru novomeškega cel tra za socialno delo, potem mfej iz medobčinskega društva gluh1 in naglušnih ter novomeški ma šolarji. Za Dolenjce bodo še poš bej zanimive vesele angleši počitnice, ki bodo potekale od I do 23. julija. J. DORNl Odslej vam S I omogoča oglaševanje tudi v barvah! Informacije po telefonu: 068/323-610 ali 041/623-116 OB IABORNEM OGNJU - Učenci kočevske osnovne šole so bili nad bivanjem r taboru navdušeni, na roke A |i jim je šlo tudi vreme. (Foto: J. D.) Martin Pečarič s priznanjem in zlato medaljo z zagrebškega sejma JURČEK OB POTI - Marija Rilt-taršič iz Klenovika pri Škocjana, sicer delavka v novomeškem Labodu, je v petek zjutraj na poti skozi gozd kmalu za vasjo našla lepega, zdravega, čvrstega, 35 dag težkega jurčka. Kaže, da se je gobja sezona letos res začela prej kot običajno, saj smo že r prejšnjem Dolenjcu poročati o najdbi treh jurčkov, prav tako blizu Klenovika. AH pa je le okolica te vasi pri Škocjanu pravi zgodnji jut jev "žlak". (Foto: A. B.) Zlato za Pečaričevo vino _______________________________________________________________j Edina zlata medalja za belokranjska vina na zagrebškem sejn’* Pečaričevi so bili nad ocen1' vina, pridelanega v vinski gi>r'f Vidošiči, prijetno presenečen1 toliko bolj, ker so na sejmu sod1' lovali prvič, in to samo z cnb vzorcem. Gotovo pa ta njihovll-peh ni zgolj slučajen, saj Pečaricj vi veljajo za dobre vinogradnike! vinarje z dolgo tradicijo, ki so pd jeli že vrsto priznanj na vinski ocenjevanjih bodisi na Vinskiv gredi v Metliki ali na Radgc’1 ČURILE - Od 6. do 9. maja je bil v Zagrebu 4. mednarodni sejem vina in opreme za vinogradništvo in vinarstvo, imenovan "Vi-novita". Na njem so ocenili tudi 505 vzorcev vin iz desetih držav, od tega 192 iz Slovenije. Slovenci so dobili enega od dveh šampionov, velikih zlatih niso podelili, od skupaj podeljenih 41 zlatih pa jih je kar 21 odšlo v Slovenijo. Čeprav je bil vinski letnik 97 izredno dober, pa sta za lanski letnik dobila zlato medaljo le dva vzorca slovenskih vin. Ena medalja jc odšla v podjetje Jeruzalem Ormož, druga pa k Pečaričevim v Čurile pri Metliki. Čeprav so na sejmu ocenili več vin belokranjskih vinogradnikov, pa jc bil Pečaričev laški rizling-pozna trgatev edino belokrakranjsko vino z zlato medaljo sploh. JAZZ IN PARK NOVO MESTO - V petek, 15. maja, bo ob 21. uri na muzejskih vrtovih (v slabem vermenu v Galeriji Kralj) prvi koncert jazzovskega festivala Novo mesto, na katerem bo nastopil kanadski tri Living Davlights. Večer sc bo začel s predstavitvijo mestnega mladinskega mesečnika Park oziroma njegove druge številke. Park je vschinskoz asnovan kot časopis, posvečen predvsem mestni problematiki z vidika mladih. • Vsi sestanki, ki niso ljubezenski, so praviloma neplodni. (Kmet Jurko Kuštrin) skem sejmu. M. B.J' Vsah teden en a Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarjd Darežljivi telefon Med počitnicami na morji1 je knjigovodkinju Gozdnega obrata Podturn Milena Gibe) odšla na pošto telefoniral domov hčerki e Dolenjske Toplice. Govorila je kar iz javiti’ govorilnice ob tej stavbi. Ko j1’ po dolgem pogovoru odložila slušalko, je e aparatu neka) zaropotalo in prej vloženi kovanci ter še kakšen več so si’ usuli ven. Poje povedala znancem nujbliinjimi omizji pri kosila-Kaže, tla seje novica o darežljivem teleJonu hitro razširila po vsem Nadgradit. Ko j‘' pozno popoldne zopet šla tata mimo, je bila pred govorilnica že dolga vrsta.