Posamezna številka i Din, meaečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je ■50 Din. polletna 2? Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 in 2996. — Rokopisi sc ne vračajo Upravn: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Horty se proglasi za diktatorja? Madjarsko se potaplja v dolgovih - Karoly pred ostavko Bndimpešta, 25. jun. V zadnjem času skoro ne mine dan, ko bi se vnovič ne razširil glas, da bo Karolyl podal ostavko. Liberalni »Az Est« celo piše, da je ostavka Karolyijeve vlade samo vprašanje nekaj ur; Karolyijev naslednik bo vojni minister Comboes, ki bo krepko potegnil za vajeti in uvedel absolutno diktaturo. Ko so vkorakali v poslansko zbornico hitlerjevci v rjavih srajcah in z brka-mi, ostriženimi po hitlersko, so se že pojavile alarmantne vesti, da bo njihov vodja Mesko strmoglavil vlado in proglasil fašistično diktaturo. Vesti o takini diktaturi so brezdvomno pretirane, dejstvo pa je, da te nahaja vlada v silno težkem položaju m da lahko vsak hip odstopi. Radi hude gospodarske krize je vsa država v neprestanem vrvenju in Karolyljeva vlada ne more več obvladati položaja, ker se je radi opozicije malih kmetov pričela krhati njena večina v zbornici. Zato skuia regent Uorty obvarovati državo pred nenadnimi pretres-Ijaji s tem, da si osvaja čedalje več oblasti. Uorty namerava kratkomalo oktroirati zakon, ki bi mu dal pravico vladati brez parlamenta. Horti/jev korak bi pomenil pravi državni udar, a ni radi tega na Madjarskem v današnjem položaju prav nič manj verjeten. Finančne in gospodarske razmere v državi so žalostne. Banke nočejo več dati kredita in ako ga dajo, storijo to pod silno visokimi obrestmi. V obtoku ni dovolj denarja. Trgovci, obrtniki in kmetje ne morejo plačevati svojih obveznosti, ker nimajo denarja na razpolago. Pričeli so se baviti z mislijo, ako bi plačevali svoje obveznosti z drugimi sredstvi; namesto z denarjem naj bi se dolgovi plačevali z založnimi listi. Sploino pričakujejo, da bo vlada dun na dan proglasila moratorij zasebnih dolgov napram vsem inozemskim upnikom. Proglasitev moratorija nr bi mnogo spremenila resničnega stanja. Že jeseni lanskega leta je vlada proglasila neke vrste moratorij tudi za zasebne dolgove. Po teh odredbah Madjari ne vračajo svojih dolgov inozemstvu, temveč pošljejo ta denar Narodni banki, ki je osnovala posebni fond inozemskih upnikov. V resnici ostaja ta denar ves pri banki in inozemski upniki ne prejmejo uič iz fonda. Ti upniki smejo razpolagati- s svojim denarjem samo na Madjarskem, a to se le redko zgodi. V pravnem pogledu so madjarski dolžniki doslej plačevali svoje dolgove. Z uvedbo popolnega moratorija bo sploh prenehalo plačevanje teh dolgov. V fondu inozemskih upnikov pri Narodni banki so se nabrale velike količiue denarja, tako da denar v obtoku ne zadostuje več potrebam prometa Prav s popolnim moratorijem hoče vlada preprečiti zbiranje teh kapitalov, ki naj bi ostali v deželi. Ob tej priložnosti so se zopet pojavili zagovorniki inflacije, vendar pa vlada odločno zavrača poskus z inflacijo, ker se je v času od leta 1922 do 1925 slabo obnesel. Glede moratorija se je vlada že sporazumela z ameriškimi upniki, medtem ko se pogajanja z Angleži zavlačujejo. Zanimivo je, da bi morala Madjarsko izvoziti trikrat več žita, kakor ga danes izvaža, ako bi hotela plačati smo obresti inozemskih dolgov. Vlado ruši predvsem opozicija v njenih lastnih vrstah. Že grof Bethleu je imel velike težave s kmetijri v svoji stranki. Njihova opozicija proti Ka-rolyiju se je še poostrila, ko je bil njihov pristaš Mayer imenovan samo za ministra brez portfetja in pozneje celo odpuščen iz vlade. Hmetijci očitajo vladi, da zanemarja gospodarske interese države, predvsem madjarskega kmetijstva. Svoje želje »o kmetijci formulirali na svojih zadnjih sestankih v dveh spomenicah, ki ju smatrajo v političnih krogih za prav ultimat vladi. Že dejstvo, da se krilo kmetijcev v stranki edinstva sestaja ločeno, je vzbudilo veliko pozornost. Za časa nastopa Karo-lHijeve vlade je itela opozicija kmetijcev komaj 30 poslancev, medtem ko se je na omenjenih spomenicah podpisalo nič manj kakor S(> poslancev. Nevarnost za stranko edinstva je toliko večja, ker mali kmetje sploh izstopajo iz stranke edinstva, da se organizirajo v opozicijski stranki Castona Gaala. V zadnjem času je posredoval med vlado in kmetijci sam Bethlen, da bi preprečil prelom v stranki. Bethlen misli, da še ni nastopil ugoden trenutek zanj. Pač pa namerava v primeru, da Karolyi odstopi, postaviti na krmilo države svojega slamnatega moža. Nemčija bo dala Franciji kompenzacije Pariš, 26. jun. tg. Po velikih dneh Ženeve in Lausanne so sedaj napravili v Parizu bilanco. Sicer niso povsem zadovoljni, vendar so optimistični. Posebno v reparacijskem vprašanju sodijo, da se je dosegel napredek s tem, da je rešen problem kompenzacij za reparacijske žrtve upniških držav, posebno Francije. Danes »Matin« oporeka deman-tiju nemškega državnega kanclerja von Papena, dn o kompenzacijah nikdar ni bilo govora. List naglasa, da njegovemu glavnemu uredniku Štefanu Lau-zanneu v razgovoru z državnim kanclerjem von Papenom ni bil naložen molk in da je izjave von Papena priobčil v milejši obliki, kot so bile dane. »Matin« dostavlja k temu, da se resničnost teh navedb more tem manj zanikati, ko je von Papen dal enaka zatrdila tudi Herriotu. Razen tega trdi ►Matin«, da je von Papen v Berlinu živahno naglašal, da mora Nemčija sodelovati pri gospodarski Itt obnovi evropskih držaT in dati Franciji gotova zadoščenja, če se bo Francija res končno odrekla reparacijam. Von Papen si je pri Hindenhurgu in ostalih ministrih preskrbel pooblastila, da more dati Franciji končnoveljavne predloge. Kakor poroča »Intransigeank, so francoski strokovnjaki koncem tedna v Lausanneu pod vodstvom Germaina Martina in Bonnet« s sodelovanjem namestnika generalnega tajnika Zveze narodov Anevola sestavili načrt za končno ureditev reparacij. Ta načrt, čegnr oče je Avenol, predvideva ustanovitev kompenzacijske blagajne, v katero naj hi se stekalo 0.5% prometa nemških državnih železnic in javnih podjetij (plinarn, vodovodov, elektrarn itd.). Dohodki te kompenzacijske blagajne naj bi se porabljali za obnovo Evrope. Predlog se bo jutri predložil nemški delegaciji. spomenica v Ženevi Proti Franciji in proti Jugoslaviji Lausanne, 26. jun. 25. t. m. je izročila italijanska delegacija predsedniku konference MacDonaldu italijansko spomenico o reparacijskem vprašanju. Spomenica potrjuje znani Mussolinijev prnicip, da naj se tako reparacije kakor vojni dolgovi evropskih držav Ameriki brez vsega popolnoma črtajo. Če bi se pa našla kakšna druga delna rešitev, se zavzema spomenica za pariteto med žrtvami, do-»rinešenimi med vojno, in med ugodnostmi na finančnem polju ler gospodarskimi dogovori, ki bi se mogli roditi kot rezultat pogajanj v Lausanni. Spomenica se potem peča s tako zvanim čistim saldom, ki bi ga morala Nemčija po francoskem predlogu kot enkratno odpravnino odplačati na račun reparacijskega dolga. V tem delu se italijanska spomenica bavi posebno z Jugoslavijo in trdi, da njen reparacijski saldo nikakor ne znaša 68 milj. zlatih mark, kakor je izračunala Francija. Po italijanskem mnenju ima Jugoslavija pravico samo do 5 do 6 milj. zlatih mark, ker je Francija štela Jugoslaviji y dobro tako tako zvane pogojne anuitete (ki se morajo takoj vračati Ameriki za vojni dolg), kakor nepogojne anuitete, dočim baje Francija v saldo drugih držav šteje sanio brezpogojne anuitete. Vrh tega — tako (rdi italijanska spomenica — Jugoslavija ni imela tolikih vojnih žrtev kakor Italija(l) in druge države in zato nima zunanjih dolgov, ki bi se dali primerjati z dolgovi drugih držav. Italijanska spomenica se bavi ludi z vprašanjem gospodarske podpore centralnim in vzhodnim državam. Če so te države najemale posojila, katerih niso v stanu odplačevati, ne smejo tiste države, ki jim hočejo sedaj pomagati, trpeti škode zarndi njihovih prejšnjih grehov. Zato se mora položaj teh držav v prvi vrsti olajšati s tem, da Amerika odpiše ali znatno zniža te dolgov, ker je ona kriva, ako je dajala komu posojila večinoma v politične namene, dočim je lahko vedela, da jih bo težko vrniti. Potem, ko bi se to izvršilo, naj bi se dala tem državam pomoč potom mednarodne reparacijske banke. Občni zbor primorskih izseljencev Belgrad, 26. jun. 1. Danes je bil letni občni zbor društva jugoslovanskih beguncev iz Italije »Istra-TrstcGorica« v prostorih Jadranske straže. Zborovanju se je udeležilo veliko število Primorcev iz vseh socialnih slojev. Prišlo je tudi mnogo njihovih prijateljev, katere je zanimalo delovanje tega koristnega društva. Občni zbor je otvoril z lepim nagovorom predsednik Albin Rad ikon, ki je priklical pre.! zborovalce slike daljne domovine, katero so morali pod pritiskom razmer zapustiti v bedi in trpljenju. Izrazil je veliko veselje, da je udeležba tako velika, posebno se je radoval nnd prisotnostjo sivolnsega prvoboritelja Slovencev in Hrvatov v Primorju, g. Vekoslava Spinčiča, sedanjega narodnega poslanca, ki je letos obhajal svojo biserno sveto mašo. Spinčič predstavlja celo epopejo narodiiga prosvetnega dela. Njegova prisotnost na zborovanju naj navdušuje mlajše rodove, da bodo postali vredni dejanj svojih prednikov in da bodo nadaljevali svete tradicije slovanslva na Primorju. Prisotni so poslušali pozdravne besede nu g. Vekoslava Spinčiča ftoje v dokaz globokega spoštovanja do neuklonljivih borcev za pravice Slovcncev in Hrvatov v Primorju. V svojem nadaljnjem govoru je predsednik pozdravil tudi senatorja dr. Dinka Trinajsliča, nadalje dr. Ivana M a r j a č e k a , predsednika Zveze emigrantskih društev v Jugoslaviji, dr. Marjana Čoka, dr. Glaserja, dr. Grudna in dra^e. Iz poročila tajnika društva g. Ivana Trinajstiča je razvidno, da se je društvo tekom preteklega leta živahno razvijalo. Članov je dosedaj 170 in se bo lo število v kratkem še povečalo. V tem pogledu je treba ugotoviti, da bi delo bilo še bolj uspešno, ako bi se posrečilo odstraniti med primorskimi begunci nekatera neljuba nesoglasja, ki izvirajo pogostokrat iz nepotrebnega antagonizma, katerega bi nekateri radi zanesli med begunce slovenskega in hrvatskega porekla. , Društvo »Istra-Trst-Ciorica« ima tri pododseke in sicer mladinskega, prosvetnega in socialnega. Socialna sekcija ima nalogo brigati se za materialno blagostanje beguncev-članov. Njeno delovanje ovira pomanjkanje sredstev, kajti tudi pri tukajšnjem društvu, kakor pri vseh sličnih emigrantskih organizacijah se pojavlja vedno isto, da namreč oni begunci, ki so uspeli in ki so prišli do blagostanja, ne pokažejo več zanimanja za potrebe organizacije in njihovih ožjih sorojakov. Prispevki, s katerimi je društvo »Istra-Trst-Gorica« mornlo izhajati, so tekli večinoma iz skromnih, da ne rečemo revnih slojev, ki kažejo nadvse hvalevredno požrtvovalnost. Občni zbor je oklenil, dn se bo raipcfOaln na premožne primorske begunce osebna prošnja, da naj se bolj savodajo svojih dolžnosti do domovine in do revnejših sorojakorv. v Ivan Mogorovič od mladinske sekcije je v i daljšem govoru analiziral ideale, za katere se na- vdušuje primorska mladina v zasužnjenem Primorju, kakor tudi v izgnanstvu. Govor Nestorja Istranov Spinčiča Navdušeno pozdravljen se je poleni javil k besedi g. Vekoslav Spinčič. ki je izvajal: :>Ko sem zvedel za vsebino rapallske pogodbe, se mi je stisnilo srce in v dno svoje duše sem obžaloval, da sem se toliko boril za to, da bi ohranil v srcih našega naroda narodno zavest. Prepričan sem namreč bil, da 40 let mojega in mojih tovarišev dela in borb in žrtev je propadlo v nič, kajti zaveden narod prenaša mnogo težje bremena, kakor nezaveden. Toda danes sem svoje mnenje spreme-nil."Narodna zavest, ako je živa, ne škoduje nikomur. Nekega dne, ki ga bo določila božja previdnost, bo pravica obiskala tudi le zasužnjene in zapuščene kraje in potem bo narodna zavest, katero smo budili, katero danes hranijo mlajši rodovi • solzami v očeh, nn novo vzklila in bo rodila sadove, o katerih smo mi le sanjali in katere bomo gledali mi stari iz večnosti.« V istem smislu je govoril tudi senator T r i -n a j s t i č. Predsednik zveze emigrantskih društev je potem v dolgem govoru podal program bodočega dela, ki obstoji v dveh pravcih. Nn eni strani morn društvo gledati, da omogoča stike med primorskimi begunci samimi, na drugi strani pa mora zainteresirati jugoslovansko narodno čuteče ljudstvo za težko življenje naših rojakov v Primorju. Narodu je treba predočiti — tako je izvajal — da še ni popoln, da še ni celota in da ne bo nikdnr popoln, nko se mu ne bodo pridružili bratje onstran meja, ki so meso od našega mesa in kri od naše krvi in ki dihajo kulturo, katero smo v skupnih borbah in skupnih žrtvah skoiz desetletja vzdrževali. Letošnji občni zbor društva »Istra-Trst-Gorica« bo ostal vsem udeležencem v lepem spominu in jim dal novo vzpodbudo za koristno organizacijsko delo med begunci iz slovanskega dela Italije. Med Jugoslavijo in Ameriko Belgrad. 26. jun. 1. V dvorani Jugoslovanske banke se je danes vršila konferenca zastopnikov raznih gospodarskih in kulturnih ustanov. Namen te, konfereice je pripraviti vse potrebno za veliko jugoslovansko razstavo, ki naj bi se otvorila v Chieagu. Na konfernco je prišel poleg zastopnikov raznih zainteresiranih ministrstev tudi prvi tajnik ameriškega poslanstva Giorge, ki je v daljšem govoru analiziral dosedanje gospodarske odnošaje med obema državama in podčrtal velikansko važnost te razstave za razvoj trgovinskih in kulturnih vezi med Jugoslavijo in Združenimi državami. Velik uspeh bo prinesla chikaška razstava, ako bo melodično organizirana in bo res predočiln nmeriškim obiskovalcem pravo sliko jugoslovanskega materialnega in duševnega bogastva. j Šahovski turnir Praga, 26. jun. tg. Dane« se je igralo 12. kolo šahovskega turnirja v Sliaču. Rezultati so sledeči: Dr. Vidmar—'Robaček remis, Spielman je bil v igri z Walterjem že na tem, da izgubi, pa se je še rešil in se je partija prekinila v nejasnem položaju. Igra OpoSenski—Flohr se je po 31. potezi prekinila, Ca-nal je porazit Bogoljubova, Maroczy Pokornega, Pire , pa Eigla. Partija Treybal—May pa je bila prekinje-; na iu stoji Treybal na boljšem- Stanje po 12. predzadnjem kolu: Pire, Maroczy j 8, Flohr, Spielman, dr. Vidmar 7 in pol (1), Canal 7, Bogoljubov 6 in pol, Pokorny 5 in pol, Treybal 5 (1), Opočenski 4 in pol (1), Walter 4 (1), Roha-ček 3 in pol, Engel 2 in pol (1). — Jutri bodo igrali viseče partije, v torek pa zadnje kolo. Zdravljenje epilepsij« V zdraviliškem društvu na Dunaja je profesor Wiesner referirsl o novi metodi zdravljenja boijasti, | katero uporablja že delj časa on. On je namreč : začel zdraviti epilepsijo z rdnlgenovimi ž,arki, ki j imajo jako majhno intenziteto. Zdravljenje trnja ; dve do tri leta. Seveda se danes še ne more vedeli, i aU je to ozdravljenje trajno ali ne. Kongres v Dublinu Nečuven napad na kongresiste London, 2pnmnrančni)ji< (tako sc imenujejo pristaši protestantske slranke v IMstru) ia jc prišlo do hudega pretepa. Policija jih je sicer l«čil«, ko pa je vlak odpeljal, so demonstranti predrli policijski kcirdon in metali kamne v vlak. V Kallvmcnin so piitem demonstracije na ulicah (ra jale še več ur. Zlati zaklad Brest. 26. jun. Italijanska ladja »Arliglio«, ki je našla zlati zaklad utonulcga pariiika »Egipta«, je svoja deln zarndi slabega vremenu morala prekinili in je odrinila v PIyniouth, dn tam oddn zlato, katero je do sedaj dvignila. Dne 25. junija je. dvignila slo palic zlata, ki predstavljajo vrednost tO milijonov frankov, in celili 43 ton čistega srebra. Poleg tega je dvignila tudi indijske rupije. Neki Davy, bivši poveljnik francoske rešilne ladje »Iroise , se je oglasil z zahtevo po delu zlata češ, dn je on prvi pred petimi leti našel mesto, kjer je »Egipt« potopljen. Vendar pravijo, da sn navedbe Davyja brez podlage. Sabljaške tekme v Mariboru Danes so se vršile v dvorani Narodnega dama sabljaške tekme za prvenstvo dravske banovine združene z istočasnim nastopom Gradčanov. Iz Gradca je prišla ekipa Landes Fechtverbanda in sicer 9 sabljačev z avstrijskim državnim prvakom Rionom. Na meji jih je sprejel v imenu SSK Maratona, ki je tekmo priredil dr. Vcble, iz Ljubljane pa je prišlo 13 sabljačev pod vodstvom podpolkovnika Cvetka. Iz Zagreba je prišel državni prvak v sabljanju Podhraski od Concordije In Hika od Haška. Za organizacijo tako lepo uspelega turnirja ima največ zaslug odlični propagalor tefta športa v Mariboru g. dr. Pihler, načelnik sabljaške sekcije. Dopoldne jc bilo tekmovanje za prvenstvo Slovenije, popoldne pa se je vršilo tekmovanje Maribora, ojačenega z zmagovalci turnirja, graških gostov. Rezultati dopoldanskih tekem za prvenstvo dravske banovine so bili sledeči: Florct: Juniori: 1. Mandclc, 2. Marijon, 3. Ce-snik, 4. Bar, vsi od Ilirije. — Seniorji: 1. Podhra-skij — Concordia, 2. Scunik — Iliriia. Epee: 1. Cika Hašk, 2. Podhraski Concordia, i. Seunik, 4. dr. Pihler Maraton. Sablja: 1. Podhraski Concordia, 2. Ravniher Ilirija. — Juniorji: t. Marijon Ilirija, 2. dr. Pihler, 3. Cesnik Ilirija, 4. Zupane Maraton. Floretdanc: 1. Tavčar, 2. Bele, 3. Pajer, vsi Ilirija, 4. Mirovič Maraton. Popoldansko tekmovanje ob času poročila še ni končano. SSK Maribor : SK Ilirija 3:0 (2:0) Izkazalo se je, da je bila reklama, ki sc |e delala za to važno prvenstveno tekmo, zelo uspela, ker je privabila na igrišče preko 1000 gledalcev. Vreme je šlo prirediteljem izredno na roko. Današnja borba je bila manj lepa, kot napeta, v gotovih trenutkih zelo ostra. Bila je tipična borba za točke. Zmagalo jc moštvo, ki mu jc po poteku igre zmaga povsem pripadala. Moštvo Maribora |« danes predvajalo nogomet, ki ga lahko povsod kaže. V ostalem pa je bila ta igra brez finih potez. Glavno orožje je imel Maribor v napadu in v ožji obrambi. V napadu je bila leva stran daleč Močnejša, bodisi kot celota, bodisi individualno. Napad je streljal mnogo in če nc bi bil Jakšič v golu Ilirije, bi gotovo zapustila Ilirija igrišče s še večjim porazom. V srednji vrsti jc Kirbiš bolje igral, kakor stranska krilca. Od branilcev je bil boljši Bertoncclj 1. Koren v golu ni imel mnogo p«»L» rešil je pa svojo nalogo prav dobro. dirija ie pravzaprav razočarala. Naislabši del moštva je bila napadalna vrsta, ki ni zmogla nili ene smotrene akcije. Dodajanje žoge je bilo slabo. Doberlet je sicer skušal parkrat s sobranjem, vendar mu ni uspelo. V celoti je pokazala napadalna vrsta preveč vrzeli, da bi proli izborni obrambi Maribora mogla kaj doseči. Tudi krilska vrsta Ilirije je bila šibka in zaostajala za mariborsko. Edino svetla točka v moštvu jc bila ožja obramba Unterreiter je bil nekoliko boljši od Bergleza. Nedvomno najboljši mož na polju pa je bil izvrsten vratar Jakšič. Igro jc ves čas diktiral Maribor in je potekala zelo živahno, včasih tudi ostro, toda brez večjih nesreč. Kljub porazu pa moštvo Ilirije ni klonilo do zadnjega. Se v zadnjih minutah so Ilirijani izvedli vrsto silnih napadov, ki so pa ostali brez uspeha. Maribor je zrr.ago popolnoma zaslužil, pri čemer ima Bcrtoncelj II. največjo zaslugo in je streljal vse tri gole. Sodnik Mikuličič iz Zagreba zelo dober. Stranska sodnika sla bila savezna sodnika dr. Pla-ninšek in Frankelj. Pred tekmo je izročil dr. Planinšek igralcu Bertonclju II. lepo darilo v spomin svoje dvestotc tekem za barve SSK Maribora. V predtekmi je Mladina Maribora porazila Mladino Svobode z 3:2 (2:2)._ — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nc-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Štiri razstave - Štirje uspehi v dvoranah res vsakomur Ljubljana, 26. junija. Danes so otvoiile razstave štiri šol«. Ženska realna gimnazija na liceju, ženska meščanska šola v Šiški, meščanska šola na Viču in Zavod za pospeševanje domače obrti, ki je pravzaprav tudi šola, Naše čipkarlce. Zavod za pospeševanje domače obrti je nasi javnosti že dobro znan. 2o večkrat je dosedaj razstavil in vsaka njegova razstava je dosegla v |ay-nosti nad vse laskavo priznanje. Slovenec« |c moral vsaklkrat prianati ravnatelju Račiču in me-govim učenkam ter nou6itcl|lcam polno priznanje. Razstava, ki jo je danes la zavod odprl občinstvu, sicer zaostaja za sijajno razstavo lanskega teta, vendar pu temu zavod ni kriv, temveč občinstvo, Ul je naiboijše izdelke zavoda — sproti pokupilo. Razstava je lorej letos manj reprezentativna, zalo pa tem bolj ilustrativna za podrobno delo v zavodu. Vstopnine v razstavo ni, kar pa ne sme podcenjevali vrednosti razstave. Obisl: lega zavoda na Novem trgu je užitek. Zavocf* za pospeševanje domače obrti hodi Irnjevo pol: nobenega priznanja, toda mnogo dela. Lani so belgrajske gospe, včlanjene v Kolu srbskih sestara« organizirale razstavo jugoslovanska folklori- v Hra«i. Naš zavod je poslal v Prago zaboi najkrasnejših izdelkov. Vendar pri vseli razstavah, ki jih Jugoslovani prirejamo v inozemstvu, sodelujejo le ljudje, Ui se na snov razstave praV nič ne razumejo in po navadi najboljše stvari skrijejo. Tako se je zgodilo, da je lani prišel v Lpib-Ijano zaboj najlepših ročnih del tega zavoda — nedotaknjen, nihče sc ni zmenil za njegovo vse-binol ln vendar bi vsebina lega zaboja bol) ie-prezentirala slovensko in jugoslovansko narodno umelnost, Uakor katerikoli drugi predmet na lanski razstavi v Pragi! Na letošnjo razstavo v Pragi pa Zavod zn pospeševanje domače obrti sploh ni bil povabljen. Le kaj ima Kolo sestara v Belgradu proti temu našemu zavodu in proli naši domači obrti? Letos je ta zavod razstavil že v Monakovem In v Milanu. Uspeh je bil obaUral sijajen. Obisk na obeli razstavah je bil izvrsten. Presenetljivo pa je, da je bil tudi malerljalen obisk dober. V Milanu so se Italijani zelo zanimali za cerkvene tkanine irt perilo. Kar j t zavod razstavil cerkvenih reči, to se pravi raznih prtov, prtičev in drugih cerkvenih potrebščin, je bilo Vse prodano. Italijani so bili navdušeni nad krasotami ornamenlov in izvedb. Morda niti slutili niso, da je to staro-slovenska cerkvena ornamehtika! Tako se jc zgodilo, da ravnatelj Račič na sedanji razstavi ni mogel pokazati niti enega izdelka lega na|bo!j finega dela zavoda Vendar, kar smo danes videli, nas je le očaralo. Zavod se |e špecijaliziral sedaj zlasti na iz-delovanje bluz. Na razstavi je nekaj krasnih bluz, ki So okrašene z domačimi ornartienti in tu se ičitflo vidi stremljenje zavoda, da odvrne naše ženstvo od suženjstva mode k lepoti domače narodne estetike. Zavod dokazuje s svojo razstavo, da je pouk v čipkarstvu še nadalje potreben, zakaj dandanes odločuje na trgu kvaliteta. Neizšolarta, neizučena čipkarica ima mnogo manj uspeha kakor strokovno izobražena. Vrednost preprostih in navadnih tipkarskih izdelkov i t SuUanca znaša za 1 kg približno 800 do 900 Din. Vrednost izdelkov, ki jih napravi izšolana čipkarica, pa doseže pri najfinejših primerih celo do 32.000 Din za kg. V tem primeru jasno vidimo, kakšne vrednote more strokovno delo napraviti iz snovi. Vsekakor imajo izšolane delavke veliko prednost pred neizšolamthi. Razstava vsebuje vse polno dokazov o tem. Od robcev, prtičev, pregrinjal, bluz pa do velikih čipkarskih del preprog in umetnih prevlek, vse to hi moralo privabiti skoraj vsako ženo na ražstavu. Pa ne samo žen, lemveč tudi može, ki žrtajo cenili \e vrste delo. Obisk na razstavi ie t-es živahen, vendar pa razstava Zasluži pravi naval. Razstava bo odprta do konca tega meseca. Dve lepi razstavi v predmestjih. Šiška in Vič ne štejeta med svojimi prebi- valci premožnih ljudi. Sta to dve proletarski na •elbini, imata pa mladino, ki je željna udejslvo-vanja in je zato tudi nadarjena. Kakor nalašč sta ženska meščanska šola v ŠiSki in meščanska šola na Viču otvorili danes krasno razstavo svoiili učencev in učenk. Učehke meščanske šole v Šiški so napolnile veliko dvorano s svojimi izdelki. Razstavljena s'i ročna dela in risbe. Risanje na tei šoli poučuje gdč. Trillerjevn in Novakova, ročna dela pa gJa. Skubiceva. Pri ročnih delih se pozna, da so bila st-edstva priprosta, izvedba pa je bila naravnost sijajna. Učenke se uče samih praktičnih stvari, med razstavnimi deli ni nobenega luksusa nikjer. Te proletarske hčerke se uče že v šoli šivania, prikrojevanja, same delajo zase iz priprostega platna obleke, ki jih potem okrase z okraski pt> lastriem okusu In zamisleku ter se pri tem najraje dzir&jo ha narodne motive. Na razstavi se *ldi| da se učenke Uče najl-aznovr8tnejših lehnlk, » prvem razredu bolj priprostin, potem pa čitti-dalje bolj kompliciranih. Videli smo hrvatske na-t-ddne vfezeninfe, pečki vez, tkaničenje, file, kranjske narodhe bele in pisane vezenine, kvačkanje Itd. Učenke sa pokazale na razstavi, da znajo delali same rastne srajčke, kombineže, torbice, brisače, cele obleke in vse drugo, kar je gospodinjam potrebno. V rišanjll So Učenke dokazale, da znajo pravzaprav vse od priprostlh slvai-i, ad navadHe oriti'-tnetilike pa do različnih samosvojih kompozicij. Zelo zanimiva je bila vrsU praV posrečenih iti Ot-I-glnalno Izmišljenih plakatov proti tuberkulozi, alkoholizmu itd. Razstavo meščanske šole na Viču je organiziral akad. slikar Zupan s pomoč|0 strokovnih učiteljev Korenca in Kovačeve. Razstava obsega dve dvorani. V eni so risbe in ženška ročna dela, v drugi pa izdelki rokolvornega pouka in keramike. Zraven pa je še mala zoološka razstava, ki tudi dokazuje vnemo učiteljev in učencev. Ročna dela so prav lako lepa in preprosta Ur praktična kakor ona na razstavi v SiŠki. Ce zaslužijo šišenska dekletca priznanih ga pirav tako zaslužijo tudi vičanska. Milje proletarskega življenja deklet in njihovih praktičnih življenjskih po-irfet je V Šiški isli kakor na Viču. Primerjati pa *e rte tla ali so šišenske meščansko-Solškc učenke a!l vičanske pokazale lcpSih stVlHi Na obeh rftž-Itavah sd ženska ročna dela res Urišna! Akademski slikar Ztipan, v naši javnosti znati kot prvovrsten umetnik, pa se je še posebej po-ilavil na tej razstavi S kerattiietilttii izdelki svojih učencev. Neverjetna ItSj jih ie vse rtaučil. Ti dečki *na|o iz gline in drugih stvari iždelovatl kipce, okraske, praktične predmete, kakor pepelnike, fd-jodice itn. Iftienilae so risbe Zupanovih učencev. Cela vrsta »lik je mladostno insplriranih po A»k«r-čsvem motivu. Gr« po c«sti Čres polje asleno, Anka mlftd«, dete lapuščeno.« R«s prisrčen utis napravi ta risarska rat- stava. . „ Strokovnt učitelj rokdtvornsga tJOUka Korene mora biti na svoje učence tudi zelo ponosen. Tu so predmeti, nad katerimi človek strmi. Fantje delajo izdelke, ki Ilustriralo drug« predmet« njihovega pouka, kakor n. pr. zgodovino, zemljepis, geometrijo. Videli smo stavbe na koleh, egiptovski tempelj, Parthenon, karte "bojišč iz svetovne vojn« (lo je nova generacl|a, ki ve o svetovni zgodovini to, kar se nauči v pouku in Iz pripovedovani* drugih!). Videli smo r«liefe, videli smo, da se fantje učijo knjigoveštva, da znajo izdelovati krtače, da znajo rezljati in da tudi sami izdelujejo razna učila za druge. Šolske predmete, kakor n.pr. geometrične like. Strokovnim učiteljem, ki so to razstavo priredili, moramo častitati, Razkošna razstava na liceju. Ženske realne gimnazije na liceju ne obiskujejo samo hčerke imovitih meščanov, kakor je bilo to včasih, temveč vedno bolj tudi hčerke revnejših staršev. Ta gimnazija je danes priredila lepo rasstavo, s Ualero sc morata učitelja risanja akad. slikar Podrekar in učiteljica ročnih del gospa prof. Stanovnikova res postaviti. Velika dvorana v drugem nadstropju je natrpano bogata raznih ročnih del in risb. Ženska ročna dela so prav luksurijozna, a obenem ludi skrbno izvedena. Tu vidimo dela v načinih, kakor: richelieu, križni vbod, gobelin, smlrna, madeira, pri ročnih delih vidimo na imeniten način vporabljene narodne motive. Vidimo, da znajo učenke gimnazije tudi same delati razne potrebne stvari, kakor srajčke, obleke, blazine, perilo ln drugo. Vse stene, vse mize so polne teh lepih predmetov. Vines pa so risarski izdelki učenk. Risbe so prisrčne, nekatere prav fletkanc. Posebno pozornost vzbujajo različne slike, ki so jih učenke izdelale po lastni fantaziji, po motivih iz narodnih pripovedk, vraž in pravljic. P/av zanimive ilustracije k .naši folklori! Vse stvari so pa Izvedene skrbno, okusno ln lepol Vsem profesorjem, strokovnim učiteljem lh vzgojiteljem |e treba izreči polno priznanje. To so res vzgojitelji, ki dajejo mladini nekaj, česar ne bo nikoli pozabila! ,St?efa vojska4 ta treznost Ljubljana, 20. junija. Borba proti alkoholizmu so je zadnje mesece pri nas razvijala bolj v propagandnem smislu, mafij pa v organizatoričnem. Današnji občni zbor more pomenili nov mejnik v delovanju le organizacije, ki kaže odločno voljo, da Z llOVo energijo prične s trdim bojem zn treznost in proti alkoholu. Občni zbor Svete vojske- se je vršil danes ob 10 v beti dvorani Uniona. Udeležba je bila zelo lopa, tudi a strani duhovščine iu uciteljstvu, prav lako so bile zanimivo mnogo pobude, ki so jih zborovale! dali na zbdroVatijti. Občni zbor je otvoril iti vodil predsednik Janez Kalan, znan in zaslužen treznosti)! borec pri nfts. V svojem nagovoru je omenjal, da je organizacija liekaj lo! počivala; poldrugo lelo pa. odkar jo zadnjič zborovala, se je živahno kietnla. V tem času so treznostni boritelji mnogo izvršili. Bilo ie več treznostnih predavanj, v Ljubljani se je vršil sijajno uspel treznostni kongres, mnogo dela in opravka je imela »Sveta vojska tudi z uradi. Propaganda jo bila velika, lo orgaliizaltirično delo ni hotelo zadostno Uspevali in to treba izvesti sedaj! V debati, ki se Je razvila po predsednikovim gttVdrU, so se udejstvdVuii gg.: tnsgr Sleska, prof. Anic Ktmlili, zdravnik dr. Kocijančič, itrtihtčitolj Horvat, Stankovič, Puhaf, Doberšek, CecCO in drugi. Ugotovili so smfernioe, kako posplošiti treznostno gibanje med podeželskim in mestnim prebivalstvom, najbolj pa, kako pridobili m treznost mladino. Pri volitvah so bili nalo izvoljeni v odbor gg.: Lojze Dolnlčar, Cecco, nadzornik Grad, gdčna Leo-poldaiia Pelhan in Marija Itugelj. Janez Kalan, župnik Merkun. pl-of. Kordih, upravitelj I!. Stftiad, šolski upravitelj Slapšak, ntsgf tfteska, Puhni-, Stanko-' Vič in Frane Podržaj. Po volitvah je bil Re živnheti razgovor. kako naj se organizacija poglobi in razprede. Popoldne se je vršila Ireznostna slaVnost na Hcšnikiii Sfaonosf na Rožniku Cerkvica na Rožniku jo bila lepo napolnjena. Na jirižnico je stopil g. konz. svčtlilk Jattež Kalan, kl jo govoril o sv; Janezu Kt-atniku, kako bi la ti a n es govoril, če bi prišel v našo sredo. Nato so pevci ob asistenci salezijanskih klerikov krasno zapeli ltivrpianske litanije; petje na kbru je oskrbel zbor Zveze služkinj. V steklenem salonu bližnje gostilne iu okoli hiše se je nato razvila živahna zabava — večinoma v duhu abstinenčnih načel; kdor je pa hotel alkohol, ga je pa tudi dobil. Govorili stl gg. Cecco. Franc Podržaj in gdčna M. Itugelj. Vttles jo pridno in živitlnto prepeval že oilieiijerti pevski zhtir in se je oglašala tudi harmonika. Ab-stitient.jP so dokazali, dn znajo tlidi trezni lilti veseli. Pri občnem zboru in na Rožniku se je vpisalo mnogo novih abstinentov. In kar je glavno: armada rasle! Trnovska cerkev je bila že skozi tri dni vsak Večer lepo rainvetljnha, kip Janeza Krslniku pa so okrasili s palmami in zelenjem. Dopoldne je bila v cerkvi slovesna latinska *V. maša, preti katero Je župnik P. S. Finžgar govoril zbranim Tniovčanom hi številnim drugim Ljubljančanom, ki so prihiteli v Jiriljublletno jlln Trnovo, o pestri zgodovini trnovske cerkva in pa li uovskem mostu. Po maši se jo vršile blagoslovitev. Na mostu in 11 rogov I h Gruda-ščitfo se jo zbrala veliko množiva ljudi, ki ni hotela zamudili svečanega trenutka blagoslovitve. Mostno občino ljubljansko so zastopal) občinski svetniki ing. Prelovšok, Likozar, Vrbinp in Lovie, trnovsko ijiro pa oba ključarju Marinko in Jakopič. Blagoslovljene brede je opravil župnik K, S. F i rt M« r ob asistenci Mehetov Anllča in Uvflčft. Trnovski cerkveni pevski zbor je zopH dve himni nn čast Janezu KrstulkU. Po končanih obredih so se Trnovčanl razšli po domovih, kjer jih je že čakal pristni trnovski ^bob . Victoria : Primorje 2 :0 Včeraj je imelo tudi Primorje priliko sfaHat! v tekmi za državno prvenlvo. Ni imelo več srečo kot Ilirija, kajti odšlo je purnžouo z igrišča, Vic-toria jc presenetila domače uio.4Vo t lepo,, kombi-nacijsKo igro in šo preden se ja Primorje fcnnšlo. jo bila igra Zgubljati«. Primorje Je šele v drugam polčasu pričelo res igrati. Deset minut slabe igre so šo popravi, toda v polovici igre imeli podrejeno vlogo lo jo mulo prehudo. Viotoria so je predstavila v prvem polčasu kot moštvo, ki res nekaj zna. Žoga je šla i. noge tlu nogo Iu vsnku akcija so je končala s strelom nn gol in to iz vsake pozicije. Domači sploh tlo žogo niso prišli, še sreča, da se Victorii ui posrečilo doseči večji rezultat. Solidna ožji obramba ie delala kot stroj. To Je bila pa ludi etlltui formacija moštvu, ki n! odpovedala. Krilska vrsta jo bilit najslabši del moštva. Ne ene uporabilo žoge ni oddala svojemu napadu. TI pa osamljeni »evoda niso mogli Uspeti z obrambnimi linijami Viktorie. V drugem polčasu je Primorje prešlo v krepak protinapad. Popravilu se jo krilska vrsta, ki jo neprestano pošiljala žoge pred gol Victorie, toda pokazalo so jo, da napad v loj sestavi ni sposoben 'zabili gola tiidi iz najbolj zrelih situacij. Pravega sistema ni bilo v napadalnih akcijah, N« t« način jo igro težko dobiti. Start jo potreben, toda glnvno orožje napada ne sme biti. Vso akcije morajo .itneti smisel. 13riuaiiu se v vsej igri ni posrečil uiti en ,-lrel ua gol. Marljiv jo bil ženica, le preostro slar-ta. Po igri obeh polčasov moramo pa refi, da Vic-turla tnuige nI zaslužila. Od gostov je naše občinstvo seveda najbolj zanimal Premori. Njegova igra jo lako skfonili.i, »iti je skoro opnziti ni. Je pa prav povsod, kot sencu, linuko dober v ofenzivi kol defensivi. Njegov plnsmu jo izreden, brez Irutla onemogoči igro nasprotnika, igra pa precej ostro, kur so mu seveda domači vru-čuli. Brez incidentov tudi lo pot ni Šlo. Polek igro: Victorla (V) ima prifelnl udarec in takoj prične napadati. Primorje (P) so more branili. V lepo kombinira žoga gre r, nog .irt noge, krilci P., pa napadalnih akcij V. 110 morejo parirali. Žoge. ki jih odvzamejo iu lepo servirajo svojemu napadu, igra gre gladko, v V minuli dobi žogo leva zveza približno dva meta kred golom. Kužo tla bo oddal boljše plnsiranemu Kornfeldu, toda nenadno strelja iu preseneti vratarja I'., ki bi lahko ubranil strel. 1 :0 z.a V. Toda gol ne zdrami P., ki šo vodno igra zelo ležerno hi tudi brez smisla. Vse napadalne akcije z lahkoto zaustavljajo v sredini. Premrl je neumoren in pomaga tudi v napadu. Zaide celo na krilo, otl koder pošilja lepe centre v sredino. Erman je imel le par prilik za strelo toda streli ki jih odtla so slabi. V 23 min. izsili P. kol. ki ostane neizrabljen. Ob tej priliki je udaril prt roti branilec V., kar sodnik ne prizrta. V 27 inih. dobi Cršlč v čisti Ofside por.ic.iji žogo, gol jo tu, toda mesto strela 1111 gol, odda žogo v srediho Tako jo ostala la najbolj žrelu prilika neizrabljena. V 31 min. zaustavi prodor Korilfelda Jug z roko, 71 kar prisodi sodnik II 111. proti Primorji', ki jo seveda Izrabijo 2 :0. Ta rezultat ostane tudi do konca ne-izpremenjen. Koncem prvega polčasa je napad 1'. zaustavil vratar V. s tem, tla se je vrgel pod noge POLOŽNICE Za obnovitev naročnine za II. polletje 1932 oziroma tretje četrtletje ali mesec julij siliti priložili današnji postili nakladi. Vljudno pro-salila. dft se Jih cimprejr podližite vsi in poravnate obenem tudi morebitne zaostithke. List velja mesečno Dih 5.—, četrtletno Din 13.—, polletno Dth 26.— za vse kritje naše države. V Cffto goffl! Vse, ki ste se odloČili za lo lepo potovanje, prosimo, tla se zglasite še danes, v ponedeljek, ali vsaj jutri v torek v pisarni .»Svete vojske- na Dunajski cesti 17 (Medijatova hiša), tla se dogovorimo v skupnem odhodu. Sicer lahko vsak potuje, koder in kakor mu drago; a kdor se hoče udeležiti cele prireditve in potovali po morju, bo moral odriniti od doma v četrtek. — Kdor še premišlja, če bi šel ali ne, naj se brž odloči; tako lepega potovanja udeležili se lako poceni ne bo zlepa več inlol prilike. Slaparju. Ob tej priliki Je dobil udarec pff glavi, ki pa k sreči ni bil nevaren in je Urh igral naprej. V drugem polčasu ima takoj od začelkn ini-cijutivo P„ ki jo ne oddu več. Napad za napadom. V. je stisnjena v Obrambo, toda efekla ni. V Igro pa posega tudi občinstvo, ki bodri sVoje. I^Kl vplivom Uodrenja občinstva igralci igrajo oslreje. Faul za fauloin, toda sodnik ie na mostu, včasih še preveč pfedunlen, zaustavlja žogo po nepotrebnem. Dva kazenska slrela lik pred gol povzročita ogorčeno borbo na črti. nikogar ni, ki bi sunil žogo v mrežo. Najbolj zrele prilike ostanejo neizrabljeno. Proti koncu je tempo popustil, obe moštvi sta izčrpani. V 4ii min. ima Slapar priliko doseči gol, strelja v polnem toku. todu žogo ujhitio vratar, slamlč pa v zadnji min. izgubi živce In po nepotrebnem udari napadalca V .Naliv konec. Tekmi je prisostvovalo okoli 70» gledalcev. Sodil je pa dobro g. Podubskv. Gradjanski: Racing 3 i t Zagreb, 20. junija, ž. Danes je bila druga l«knia Kncinga, in siccr z. Gradjanskiim. Gledalcev jc bilo 3500. V predigri je igrala rezerva Gradialiskegn s Trešnjovko z uspeholu 7 : 1 V drugi predigri pa sta igrala rezerva (laška in Maknbljii z rezultatom G ! 2. Mod tem so jo nabralo okoli B5Ctrt gledalcev It igri Gradjanski : Raelng, katefa Je končala s 3 11 (1 tO). Balkanska sporlnn tekma Belgrad. 20. junija. A A. Danes so se pričelo tekme zu balkansko prvenstvo. Pred tekmo liumu-nija : Bolgarija so nogometaši sodelujočih držav de-fiIIra!I prod tribunami. Igrišče jo bilo nabilo |tolno. Proti pričakovanju Jc bolgarska i't>i»tpsen1a«e» prs-innrnla fUtnurtsko mošlvo t "2 : 1, V prvem ptd軫u Jo bila tekma neodločna. Golo sa Hol«rari.|n sla »»-bila Pešev in Pančevi Nato jc sledila tekma Jugoslavija t Grčija. Prvi polčas le tekme je končal s 3 : 1 za Jugoslavijo. Za Jugoslavijo sla slarlala Tirnanif' enklat Živkovič dvakfa!. Gl-škl gol Jo zabilo desno krilu. Siihntira. 20. junija, ž. Tu Je bila iIiiiips rnpre-zenlaliv na tekma rttibolica : Osjek, kl je kotičnlfl z 1 : 1. Nov i Sad. 20. junija, ž. Današnja prvenstvena tekma MM Vojvctinm iz Novega Sadu in Bučko : iz Subctice je koučula s 3 : 1 za Vojvodino. Dunaj. 2(>. jilii. tg. Admira (Dunaj) : Slavija Prtiga) 1 : 0 (0 J O). Iziava V športnem referatu smo dne 4. aprila 1932 objavili poročilo o državnem prvenstvu v Cross eountry. f'o krivdi referenta se jc v lo poroGllti pok g sivnrne kritike vrihil tlnli osebni, žaljiv itIH* ha-perjeil proti športniku, ki je menda vodil tekmo, ne tla bi so mil mog n naprtili odgovornost *>i posledice, ker se prvenstvo ni disputiralo nn odprtem tcrei u, Kakor obče ne odobravamo osenmlf -ftapittlbv, z'isii obžalujemo, da se Jo v toni primerit objavil neutemeljen OsdbilO Žaljiv, izraz, '»a katel^ga tli.JPHio jirizttdotelnil s tem polniV zadoščenje •.Ur,edl1lštv6. Odhod zaslužnega Misijonarja Med mnogimi slovenskim! duhoVniki-, Ui so motali zapustili Italild, |e tildl df, Anton Zdcšat, misijonar kongr. sv. Vihcenca Pav. Ta red ima svoje središče v Franciji v Parizu, Udje so pft raztreseni po celem svetu, Izven Italije se nikjer ne zgledujejo na tem, ako je gvardjan samostana slučajno tuj državljan. Le Italija dela izjemo v tem pogledu. Dr. A. Zdešar je bil v svetdvfii Vbjhi več let Ujetnik na iFt-ahčoskefti. Po vdjrii pa |e postal superijor v samostanu na Mirenskem gradu pri Gorici. Kbt učfenega teologa, izbornega govornika, veščega mnogih jezikov, so ga povsod hoteli za misijonarja. Ker je pa jugoslovanski državljan, je moral zapustili svoje mesto na žalbst Slovencev v Italiji. Zadnjih par nieseceV jfe preživel v Ljubljani. Ta teden pa se naseli kbt župnik v župniji svojega reda V Belgradu. b A j Slado- DAM -led Ne potrebujeta reklame, delo gciVori! PRALNICA, L1KALNICA IN CIStltNlCA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) - —- Nit£la sni rt Snoči. malo pred polnočjo, je bil poklicati reševalni avto v kumatiovsMo ulico 3. Tam je zadela kap 35 letnega magistralnega uradnika Borisu So -ici I čil. iii jo bil Žaflnje čase pHdeljen pojiisoval-neltiU Uradu. HtišBvnk'l sti naložili Sokllča na avto, lil grt otlpPljtlli v bolnišnico. tOrlfi 5e predeli je reševalni avto dospel tja, je soklič izdihnil. Kitrumbol ml Urallu Sil Grajski planoti stanuje 5Š iHni Martin Šer-Bet!, preddoirtvPO na rliestlii piMslavi. Tn se Jfe daiies dopoldne ob 10 peljal s koltistjrti z Grmih v službo. Pod šancaini pa se je zadel v drugega kolesarja 1 n ko. dn je padel s kolesa irt si. zlomil roko tPr dobil notranje poškodbe. Reševalni avlo ga je prepeljal V bolnišnico. Svečanosti v Trnovem Žegnanjc, lihifciisloHtev mostu iti PirttdtoTpga Janeza Krstnika Ljubljana, 20. junija Trnovska fura doživlja te teden slovesnost z.a slovesnostjo. 1't-otoklo nedeljo je praznovalo trnovsko pHiavPlho društvo !lftnico svojega ploddiios-tlegit delbvriHjn, čez tfdoil sti iniel! Trhovtfanl opraviti s kresom in občutlovanjPili PirnaloVPgit Janeza Krstnika; dfintfs pa Je bilo v Trnovem žegiianjp Iu blrtgastnvilev novrvni br-timskega mostu ter Itijln Janeza Kslrniku, palrona trnovske fare. Izjava in sol To vso skupaj ni tako, kakor si predstavljate. Mislite, tla sem šel in sedel med kulturne delavce in so ini dali svojo izjavo v podpis. Tako mislite, pn me slabo poznate. Kaj ima opraviti pošteni rokodelec Jakob Opeka, črkoslikar, med njimi? Podpisan sem res, podpisan, saj ne trdim, ampak jaz sem podpisal svoje tlelo, ne pa izjave tako-rekoč. S tisto izjavo nimam jaz ničesar opraviti. Ne, to ni phiv. Opraviti že itnarti, snj sem jo liapisnl. Zdaj boste udarili po meni in rekli: >Ahii, zdaj pa prizna, du jo je sam napisal!« Seveda sem jo napisal. PrCpisul. Zato ne odgovarjam zanjo in tudi nisem razumel; kaj so hoteli. Nekakšen protest proti nekomu radi nekšnih prostaščin. To sem prepisal. Stvar so mislili dati nekomu za obliž radi ranjenega ugleda. Meni je sicer eden pomfežiknll in dejal: jPniVj klada nerodna, siišal jih je pa le in po pravici, samo da bi oni ne bil tako oseben in sui-.ov! Riulitega moram ludi jaz protestirati. Radi samoobrambe! Jutri lojtov iiiipade tebe; kako se Izitiftžeš, če. nimaš tovarišev, ki ti tliijo obliž. lh pt-etl publiko postaneš naravnost popularen ih AlttiB. Dekleta vsit objokana bel-o tvoje zanič pesmi, mladi dramatiki Ivoje zanič in lieuiithe kritike. Čez noč postaneš znan in kdr je glavno, priznan kulturen delavec!« Jaz. sem so mu smehljal. Sploh se smehljam in sem vljuden, če govorim z naročnikom in cenjeno publiko, kajti jaz sem samo črkoslikar Jakob Opeka, Slrmee 12, tlesiio, Ljubljana. vVi se temu smejete. Toda lo ni tako, mi jc dejal otl!, /Vam Je lallko, vi napravite mojstrsko prtdžittišnjo, pa sle mojster in samostojen obrtnik. Pri itits pa jo drugače, nič ne poinagit, če sle iia-pfrtfill šfi titko mojstrovino, če Vas z.b0r, iti razpeta vil sol, ne prizna. Ali razumete? Sol, to je tisto, toda prava sol. no pa blagoslovljena. Pravn sol je lahko tudi turška, kakor turški med. Blagoslovljena ima nekakšen svoj okus in vonj in le ne razpečava. Martin Krpan jo na primer lovoril IHofsko sol. Morsko in ne kamenito. Toda, to iti jiritvn. Prava sol Je Sitmo Phii ih še listo prodajalec zanika, češ, tla ni nameraval postaviti v pfOnlht takšnb soli, ampak drugačno. Drugačno, le da ni blagoslovljena. Tisti zbor, hi prideluje lo sol, Jnln v svoji zalogi ludi priznanje, Sol in priznanje sla dva važna artikla naše samoobrambo, in pn širok klobuk. Širok klobuk nam marsikaj zasenči, česar nimamo* lotlu prav v tej senci se ne vidi, dn nimamo. Važno je lo, če zmanjka soli lil je preveč priznanja,: Gotovo razumete* da nisem prav ničesar umel, jiiz razumem sumo o barvi iu črki, če sem črkoslikar, glede soli pu si nisertl nu jasnoitl. Zdaj ne vem, ali odgovarja zu slabo sol prideld-vnlee ali tudi prodajalec, ki jo vedoma iiudi cenjenemu občinstvu. To so zuhiotane stvari. In kaj ima opraviti pri soli priznanje in Krpanov klin in zakaj bi imela blagoslovljena sol svoj okus in vonj? Vidite, vse to mi je šlo tistikrdt pO glavi, ko sem pisal tisto stvar. Napravil šent lepo lift-čickan okvir, ne iz lesa, saj veste, okoli in okoli besedila, ki sem ga lopo prepisal, 110, in potem sem se podpisal, kakor se vsak poštfen obrtnik podpiše na svoje tlelo. To je vse, tako Seih pfIŠfel tudi jaz lin tisti dokument Iti pod tisto izjavil. Zaradi svojega poštenega rokodelstva. Ali sem se kaj začudil? O, seveda setn se začudil! Najprej sem se vprašal, kako sploh zaidem v to družbo. Vsaj polovico je bilo takšnih iinem o katerih je koninj policija vedela, da so na svetu, pa jih ima V zglaševEtlfii kartoteki! •Samo da bo pola polna!« Je dejal oni, ki mi je naročil, naj prepišem. »Pražttfe1 pole ne moremo pošiljati oiienul za obliž.« ■ Zakaj pa nlsto napravili črte nad ihojiih imenom? - sem ga vprašal »Meni vendar ni vse eno, s kom me liskajo?<: Čilo? Kako naj napravimo črto? Mnogo jih lilanj poznani nego Vas. Kdo je pa vedei, da je ta podpis Vaš? Koliko Jih je, katerih ime sem prvič brni iii sam tudi ne vein, zakaj so jjrižnani 111 smejo prodajati sol? Priznatil eo in prOdUcirrtjo sol, toda tisto pravo, lahko je tudi turška, ne pa blagoslovljena, ki itii", vonj iii sVoj okus!« Vidite, gospdd, tako JP cela stVar. Suj sem V6-dol, tla mi bo lo škodilo. Kaj ima črkoslikar opravili s takšno in takšno izjavo? Zdaj prihajajo k meni mladi nadebudni dečki po sol. Po pravo sol. Študenti so ali kaj. Du ne marajo blagoslovljene, ker tit iriiii sVoj vonj in okus in bi pokvarita sa-lalo, temveč ono prilVo. iti ker sem podpisal In spni ilatistijeh j'0<' IzjaVO, imam vsak dan opravili z njimi, naj jim pnknžem tlsIn pravo sol, ki jo glavni ssaložflik Sicer prodaj«, drifei'jO zHilika Na slovenski zemlji za mejami Prisiljeni mulci Nedavno je obiska! Idrijo vojvoda Amudeo d'Aosta, ki ne je v avtomobilu pripeljal i/. Mira-mara. Priredili so mu svečan sprejem, katerega so se obvozno udeležili tudi vsi rudarji v delavnih oblekah. Visoki gost al je ogledul jnmo, tovarno in drugo rudniško napravo. Poselil jo razne javne urade, otroški vrtec v bivši realki itd., nakar se je okrog poldno zopet odpeljal. Na potu iz tovarne je izrazil željo, da bi rad obiskal kako delavsko družino v rudniški hiši. Ustregli so mu in ga peljali v družino pomiku (I), kjer govore vsi italijansko in Imajo Vso hišno opravo luksuzno. Kakšen vti.sk je dobil o gmotnem In narodnostnem vprašanju idrijskega rudarja, hI lahko predstavljamo; kajti to je bil edini pogovor z delavstvom. Oblastva pa so bila r, zadržanjem ljudstva pri sprejemu nezadovoljna, ker so bili zlasti rudarji premutastl in ipremrzli'. Novomašniki V nedeljo 10. junija so bili posvečeni v tlorici v duhovnika Florjan Hvala iz Idrije, Viktor Bercč i a Dornbergo, Kari Kllnkon Iz Tolmina in Vladko Komar iz Bovca. Viktor Herco bo daroval novo mašo v Dortibergn v nedeljo, 9. julija. V Idriji bo na praznik sv. Pelru In Pavla pel novo mašo naš rojak iz Idrije č. g. Hvala Florjan. Dne 10. julija pa Frane Brtttlna iz misijonske družbe. Strah za Trst Po podatkih, ki jih je sestavil Osrednji statistični urad v ltlinU, jo štel Trst 31. maja 245.700 prebivalcev, medtem ko je bilo v Trstu 1. maja 245.908 ljudi. Prebivalstvo Trsta torej pada. Nasprotno narašča prebivalstvo Benetk, ki so imele 1. maja 201.580 (200.003 1. januarja). Uihi je Imel 1. maja 1,023.175 prebivalcev (1,013,1)08), Milan 097.100 (994.345), Napolj 845.231 (841.928). število navzočnegu prebivalstva v Italiji znaša 11,033.000. »Piccolo« sc silno razburja radi propadanja Trsta, tega obmejnega mesta, žarišča ilalijalistva. Najhujše jc to. da število rojstev čedalje pada. Maj je bil prvi mesec v teh) letu. ko ie število rojenih prekašalo število mrtvih. Leta l!l22 ne je v Trstu rodilo povprečno 15 otrok nu lian. zdaj se ith rodi komaj 10 nu dali in v mesecu juniju je položaj šc slabši. Tudi znamenje civilizacije Dne 13. junija se je vršila lepa sluvttost. Pri poslopju bivše realke s0 sllell kip slovefegn matematika .Ilirija hahitiu Vegu. ker jo bil Italijanom V spodtiko. Na njegovo meslo pa so j>ostavlii kip Jaheso Antonu ScOpolija, luiterl je bil od leta 1754 do 1709 rudliiški zdravnik, Scopoll je bil rodom Iz Čuva lese nit Tirolskem. Njemu so že tlb stoletnici sillfil vzidali spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval. — Slavnosti odkritja so se udeležili vsi tukajšnji oblastniki in šolsku mladina v fašističnih oblekah. Poslopje je sedaj dobilo tudi mtpis po možu. Kip iz cementa jo izvršil domačin (Irum. Slovenski otroci - italijanski Biroji Slovenski otroci — Italijanski stroji. K zaključku letu prirejajo po vseh šolah šolsko veselice, da l)i'Italijanski učitelji pokazali, kako slovenski otroci izvrstno obvladajo italijanski jezik. — Otroci nastopijo s predvajanjem italijanskih po-smttSi ki jih zdrdrujo kakor stroj, ne du bi razumeli kaj govorijo. Takšna prireditev se je vršila pretekli teden v llrovatinovi dvorani v Vipavi. Nastopili su otroci iz Vrhpulju« kjer je bil ubil znani učitelj Sottosunti. Skrivnosten zločin. Pretekli torek zvečer so se vračati kmetje z. dela blizu Kaufannra. Ko so prišli do gozda, so nenadoma ugledali razpreženegu vola. Ko so si hoteli ogledati žival, se je nekdo oglasil iz gozda in zavpil, naj takoj izginejo. V tistem trenutku je že padel lz gozda strel tn 33 letni IVan Sosič se je zgrudil na tla. lii I je na meslu mrtev. Zločinca niso našli Ili ludi zločin sam je ostal nepojasnjen. Kaj je lašizem? Za novo italijansko enciklopedijo je BeilitD Mussoiini napisal tole defitlicijo fašizrtia: »Fašizem zahteva od človeka vso energijo; ta se mora globoko zavedati težav, ki mu jih stavi življenje. Življenje je stalen boj, človek se mora pokazati, da je kos svojim nalogam. Kakor fašizem .pojmuje življenje, mora to bili resno, strogo, versko in mora sloneti na moralni sili. Človek ni nič; fašizem se dviga tudi proli individualistični abstrakciji, ki sloni deloma na materijalistični osnovi, deloma na utopijah. Razen države nima nič človeškega ali duhovnega kake vrednosti. Edino fašizem zadosti potrebam vseh. Fašizem je v polnem nasprotju z demokratsko obliko vlado, ki zenači ljudstvo s tem, da ga potisne na nivo večiiie. Fašizem je bolj pošten in bolj moralen kakor vsi drugi ideali.« To jO torej fašiZeth, »ki sloiii na moralni Siti:« Ce bi hotel Mussoiini povedati resnico, bi inoral zapisati: »Fašizem — petldi-ek.* Drobne V Idriji sc jc poročila gdč. Mara ŽakljeVa z Idrijskim trgovcem g. Zorkom Lapanje. Dne 18. t. m. je v Idriji umrla dolgoletna trgovka z zelenjavo Eržen Katarina. Brezposelnih je v Idriji Že Vedno ddsti, kljub temu da je prt javnih delili zaposlenih okrog 300 delavcev in bi bili vsi Zaposleni, ako bi ne vzeli *;a delo tujce Nekaj govorijo o objavi odloka, ki naj bi določal, da smejo biti pri jnVhih delih nn Goriškem zaposleni samo Goričani, na Tržaškem samo Tržaeani itd. Med Italijani, ki jih pri idrijskih javnih delih dela nad tOO, je ta vest vzbudila razburjenje. Č6 8e bo likaz Izpeljal tudi v praksi, je še vpraganje. Stana v Juniju. V četrtek, 10. t. m. Je bila po čruoVašklh gorah slnhn. 0bt>lha Staranzono pri Tržiču jc menjala svoje lttio v Terenzano. Uhdl je na Vinjegradu pri Dobrni upokojeni earlhskl Hndzornik Jttst Piščanec, Oče žhane slikarij Elde. Rojen je bil leta 1805 v Trstu, kjer je tudi v začetku služboval. V Ljubljani je nastopil iliižbo teta 1905 in jo zvesto opravljal tlo upokojitve. Imenovan je bil zit rnVlialolja državne železnice v Ljubljani inž. Makso K lotile, tržaški rojak. Novi ravnittelj je Uživat žo poti Avstrijo svoj sloves železniškega strokovnjaka. V Jugoslaviji jc bil vedno tla važnih mestih. V znak priznanja za zasluge je bil odlikovan z redom Belega orla in Masarykova akademija v Pragi ga Je imenovala za svojega Člana. Na razstavi Črešenj v Gorici je prejel prvo nagrado 150 lir Alojzij ForiiazarlČ iz Vogrskega, druga nagrada 100 lir pa je bila podeljena Josipu llu-marju iz števerjanu, Kmetijski družbi lz Fojane in Metodu Faganelu iz Vrtojbe. Na Lokvah pri Gorici je nastal ogenj v hiši vdove Alojzijo Skok roj. Gruden, škodu znaša 8000 lir. Na dan sv, Ivana je bila posvečena nova cerkev v Sv. Ivanu pri Devinu. ZA DOMAČINE NI DELA. Idrijski podjetniki so odsloviti več domačih tlelaveev pri Javnih delih, Češ, da premalo delajo. To jo pa zato, ker so prejeli ukaz, naj ne jemljejo domačinov v tlelo. Prizadetih je med temi tudi nekaj rudarjev, kl so bili lansko leto reducirani. NOVO MESTO Podružnica društva »Soča v Novem mestu priredi v nedeljo 3. julija izlet k Sv. Roku. Obenem je izlet združen s sestankom, ki se bo vršil na prostem. Zbirališče ob 3 popoldne pri mostu v Kan-tliji. Vabljeni vsi člani, ostali Primorci in njih prijatelji. — Odbor. Blagoslovitev svetogorshe cerkve Nova bazilika na Sveti gori pri Gorici je bila posvečena preteklo soboto. Cerkveni obred je vodil videmski škof Nogura v spremstvu upravitelja goriške nadškofije Sirottija. Odkrit je bil tudi veliki oltar, nu katerega so položili čudodelno podobo svetogorske Kraljice. Prej so tlesli podobo po kri-ževetu j Kitu, ki je postavljen poti cerkvijo. Slovesnost se je vršila Izredno slovesno, vprav pompozno. Udeležili so so Je tudi predstavniki oblastev. Fašisti so skušali dati slovesnosti političen značaj, tla bi pokazali ljudstvu, koliko jo fašistična Italija darovala za cerkev. Ob tej priložnosti »o bili organizirani izleti na Sv. goro iz Trsta, Gorice, Pule, Vidma, TarČertta In Trevlsa. — Cerkev je bila že davno dograjena, le oltarji še niso bili na mestu in cerkvena opravila so se vršila preti zasilnimi ol-tarjl. Mussoiini le Petit Nedavno je Emil Ludwig izdal knjigo Uazgo-vori z MussolinljenK. Svetovno znani nemški publicist je zastavil Mussnllniju tole vprašanje: V svoji mladosti ste strastno plinli proli avstrijskim oblu-stvom, ker so ntisurjem v Bornu prepovedali govoriti italijanski. »Ako nam kdo vsili tuj jezik, sto pisali, bomo odgovorili « silo« (Mussoiini je bil takrat urednik nekega nacionalističnega lista v Tri-dentu, a ga je pozneje Avstrija kol italijanskega državljana izgnala rudi njegove Iredentlstične propagande. Prip. ured.) Teh besed, ki jih je napisal socialist, torej Interilnclonalisl, ne more prekositi niti strast najhujšega nacionalistu. Vprašani vus, zukaj vi danes ne postopate boljo, kakor takrat Avstrijci? Zukaj ne greste tudi glede te točke vzporedno z XX. stoletjem? Jaz delam to,« je odgovoril Mussoiini mirno. resnici se trudim, da bi hodil z XX. stoletjem. Nad Južnimi Tlrolct ne ne vrši nasilje. 180.000 jih je iti med njimi se nahaja mnogo slovanskih priseljencev (I), tako da ni mogoče govoriti o čistili Nemcih. Ako Jih učimo italijansko, je to v njihovem interesu, ker so italijanski državljani. Imajo vendar nemške liste in nemško gledališče. Nič ne storimo, da bi jih odtrgali otl njihovega nemškega izvora. In ako bi ne Živeli ob meji, temveč v notranjosti drŽave, potem bi jih mi pustili šo bolj v miru. Naravno, enoten jezik je element sile. To | so razumele vse vlade in so ga radi toga zahtevale. Emil Ludvvig je s svojim vprašanjem spravil v veliko zadrego g. Mussoliiiiju, o katerem je zgodovina že ugotovila, tla menja načela po potrebi. l)o svobodščin, ki so jih Italijani zahtevali poti Avstrijo, nimajo Nemci in Klovnni poti Italijo pravice, ker pač niso Italijani. To je resnica, vse drugo je navadno, nelogično zavijanje, kl ni vredno velikih ljudi. Ko bi bil Mussoiini res veliki !*• Italija spravlja v nevarnost vso Evropo V luomostu je izšla prva številka Poročil o položaju narodnih manjšin v Italiji« (Mitteilungeu tlber <116 Lnge der natioualen Minderheiten in Ita-liem), Vzglnvje naslova te publikacije tvori zemljevid narodnih manjšin pod ttalljoi lo je na Južnem Tirolskem, Julijski krajini in ha Dodekaflezti. Izdajanje »Poročil« je utemeljeno s temle uvodom: Predstavniki narodnih manjšin v Italiji — Nemcev ua Južnem Tirolskem, Jugoslovanov v Julijski Krajini ili Grkov ua Dodekanezu so sklenili, radi nujno potrebe povsem zanesljivo in strogo stvarno obveščati mednarodno javnost o njihovem zatiranju. Politika, ki jo Italija sistematično izvaja proti svojim narodnim manjšinam, ne zadene lamo njihovih občutljivih narodnih čustev, temveč tildi trt veMke narode: Nemce, Jugoslovane In Grke po vsem metu. Psihološki in politični učitiki italijanske politiko na Južnem Tirolskem, v Julijski Krajini iu na Dodekanezu gredo tlaleč preko meja prizadetega ozemljit in grozijo Evropi s pretresljaji, katerih posledic dartes nI mogočo Videli naprej. H tem je utemeljena potreba te publikacije. Naše delt) sloni na zavesti, da ne zagovarjamo samo interesov naših ljudstev, temveč splošno. Zato pričakujemo, tla botlo naša »Poročila« sprejeta z razumevanjem. •Poročila prinašajo. zanimive članke. Članek »Italijanska revizljonlstlčna politika in narodne manjšine gotori o drznosti italijanske zunanje politike, kl zahteva samo revizijo meja tam, kjer bi Italija tiič ne trpela, čeprav bi bila potrebna revizija predvsem italijanske meje, kl je zajela kompaktno naseljene ttliihjSine. V drugem članku je popisani) trpljenje (trkov na Dodckatictu. Pod Turčijo je Dodekatiez liMral popitih« avtonomijo. (Irki so plačali Turkom letno določeno kontflbil-cijo. sicer se pa Turki niso brigali zanje. Vsak otok je imel pravico svobodno pobirati davke, obnavljati šole, imenovati učitelje, določati šolski program, zidati cerkve in Ustanavljati druge ustanove. Občino so Imele svobodno Izvoljene župane. Italijani so vse te pridobitve podržavili, nastavili so drž. občinske komisarje. Vzeli so v svoje roko tudi šolo Iti nastavili povsod Italijanske narodho manjšine. »Poročila« se nadalje bavijo z dvojno politiko Italije, kl na eni strani zahteva pravice zu Italijane na Malti, nit drugI strnili pit zatira sVoje narodne manjšine. Nadalje omenjajo -»Poročila polemiko med vatikanskim glasilom : Osservatore Rotnano in »Kolnische Zeilungi: glede odstopa goriškega nadškofa. Trije člntihl so posvečeni Južni Tirolski. »Poročila bodo izhajala menda dvakrat mesečno. Naši bratje na robu gospodarskega prepada Sedanja obča gospodarska kriza ni v splošnoJtti ltikjer prizanesla, kakor tudi HO svetovna vojtta. Kakor je bilo z bedo in grozoto v vojni, tako je sedaj z bedo, ki prinaša človeštvu naraščajoče ubo-štvo množic. To pa ne radi pomanjkanja dela kot takega, žita in drugih pridelkov, ampak le zalo, ker te delijo pO svoji volji grabljivi špekulanti. Malokje je pa to lako hudo, kakor prt naših nesrečnih bratih v Italiji. Mislimo posebno na kraško ozemlje in nu Istro. Lani je bila tam suša. Prva žetev je le še nekaj dala kmetu; drugi pridelki jul — koruza in krompir in to je glavna hrana za khte-ta — so popolnoma odrekli. Krme za živino je bilo malo. Vina ili mogoče prodali. Zaslužka ni. te si kdo hoče iti iskat delo čez tnejo, čakajo ga trde kazni zapora in v denarju njega ali pn njegove bližnje sorodnike. Da nam bo to bolj jasno, obrninio se malo v nedavno prošlost. Oženilje Istre in Krasa je bilo, odkar so bili za Časa slave beneške republike najbolj posekani gozdi, za državo več ali irtnltj vedno pasivno. Seveda tudi radi tega, ker se je država premalo zanimata za te dežele. Vendnr si je ljudstvo, nnvajeno na skromno življenje, pomagalo v mestih Trst, Pula in Reka. Delavne moči, ki niso bile doma nujno potrebne, so tartl mlšle dela in zaslužka. V Trstu in na Reki je CVetelrt tfgdvintb v Puli pa je vojnn ladjedelnica preživljala tisoče ljudL Mlajši rod se je navadno tudi v teh meslili stalno naselil, donušat je zdravo podeželsko kri ter poživljal telesno opešano meščanstvo. In to so bili ie Slovani. Pocestna govorica in imena obrtnikov in trgovcev so to najbolje pričali. To je bilo tudi v korist potleželanohl. Pnšfvhbst pokriijine se lin la llačin hit zurtnj skoraj ni poznala. Kmetje so lahki) vnovčevall v teh mestih vse svoje poljedelske pridelke in prirejo domačih živali. še zadostovalo ni to. Kraško in istrsko zaledje ie bilo življenje za trst, Pulo in Iteko. Ce primerjamo današnje stanje z onim iz nedavne preteklosti, se Inoraino vprav prestrafiltil Reka sahiotftri prazna In zapuščen;) Njeno z • ledje, Reška dolina, je podobitn Vdovi, ki žntuje sin sihovi, katerih hi! Pula se približuje razpadajočemu gradu, hoče biti enaka starorimski Areni. Nekdanji »Areennk je onemel. Stroji in sploh vse, kar so je moglo odvzeti, je splavalo nekam v Italijo. Nekdaj ponosni Trst oživi le takrat, ko za to pripravljena fašislovska mladina poje »Giovinezzo-. Najvažnejši denarni zavodi sd morali v Jerobstvo k »stari materi-. V znmerto Za pradltkllvnn obrt in industrijo je dobil pa vojažaice za vojaštvo in orožni- štvo. Pač, t ud i novo »jusličnor palačo, kjer se radodarno kroji smrtna obsodba našim bratom. Ljudstvo nima krUlia, nirtia zaslužka. Niti niti ne dovolijo, da bi si ga iskalo izven mej države, ker gtt ni doma. Pri javnih delih imajo prednost delavci is stare Italije. Ce ima kmet slučajno kaj za prodajo, se mu to rte izplača voziti v Trst. Preti nekaj leti so naši Ptvčani na severnem Krasu dokaj zaslužili pri senu ih tlrvah. Sedaj ne dobijo za blago in prevoz niti toliko, kar so takrat zaslužili snmo za prevoz. Glad sili ljudstvo po eVetu. Država pa mu ne da potnih |islov. Kdor gre brez tega čez mojo v veliki potrebi — saj za zabavo ne bi sel nikdo — je neclo-veškd knznovan, če se vrne. Drugače pa zadene meč krivice njegove sorodnike. Le eno svobodo imajo Slovani v Italiji: tla plačujejo posebno visoke daVke, da so se zadnji čas celo Italijani oglasili v ledi pogledu. Kmet absolutno ne ttidre več plačevali dolgov. Zato je gospodarski polom na pntgu hiše. In to menda fašizem želi I Kaj Je vzrok tetilu brezupnemu Btahjtl? Mofiln sVelovna vojna? Turli drugod so to imeli in so doživeli še hujše- posledice, pa so potem le popravili — in mesta so se bohotno razvila. V Primorju — na JadranU raVno nasprotno. Morda je vzrok sedanja splošna gospodarska križa? Ta je tudi dritgod, poreče kdo. Vendar je razlika. Fašizem izrablja krizo, da še hujše preganja SIbvane. Edini vzrok temu neznosnemu stanju je tu, da se le slovanske pokrajine pripojene Italiji, kamnine spadajo ne po narodnosti ne po brirodneni položaju. Odrezane so od večjega zaledja, ki bi moralo biti ždrtižetio z, hjltni. Prerezala se je glavna žila dovodnica, zath propada sedaj dežela, še huje pa mesta. Za to anemijo ni zdravila, dokler bo to stanje trnjalo, ker je nenaravno. Kar Je pa nenaravno, tudi pravno obvežho nikdnr ite more biti. —ič. — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu. obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« gi-enčlco. Sloviti sthokovnjakl v zdravilstvu potrjujejo, da želo dobro de »Ftunz-Josel« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah Ln špecerijskih trgovinah. Za vse narode enaka pravica! Spričo bližnjega manjšinskega kongresa na Du naju je priobčil Koroški Slovenec poučljiv članek o dahaši»jih razmerah na Koroškem, l.lst ugotavlja, kako se je avstrijsko cesarstvo razsulo, ker ni znalo upoštevati upravičenih zahtev svojih narodov. Dunaj bo te tlni pozdravil odposlance številnih narodnih manjšin, slišal bo njihov glas, d« st« -vel v svojem mišljenju se vedno nI predrtlgaČII, tla se mnogi narodi niso Iz zgodovine prav nič naučili. Mesto spravo iu enakopravnosti vladala nasilje iu nestrpnost. »Tudi koroški Slovenci moramo nn žh lost podpisati lo obtožnico v popolnem obsegu, čeprav bi raje podali bolj razveseljivo poročilo. Preko naše zemlje še vedno divja vihar krivice ia medija. Nemci sicer to na zunaj tajijo iu zatrjujejo preil svetom, dn hočejo na Koroškem narodno spravo; ne ustrašijo se celo trditve, da daje prav Koroška zgled nemške pravlcoljubnosti in širokogrudnostt. Mi umu že dokazali, da je njihov krik neresnični ia njihova igra goljufiva. Sedaj pa. ko se sestane v glavnem mestu naše republike manjšinski kongres, zahtevamo igro i odkritimi karlanilt Kje to manjšinske šole. ki so nam sfigotovllene po tiliriiviij pogodhi? Na zveznem učilišPu z.a Koroško še niso vzgojili niti enega slovenskega učitelja, odkar obstoji tu tlržava. Našim dljnkotu je pot v ta zavod dosledno znprln. Nato omenja list incident na pokopališču v št. l.ipSu, o katerem je ••Ponedeljski Slovenec že poročal. Nemci se ne zadovoljijo sntno s šolo, temveč hočejo Slovencem vZell tudi -zemljo. Zato propagirajo priseljevanje Nemrri Iz. Nemčije. Pretekli teden se je vršil v Borovljah z.ft Vlso-košolce poseben tečaj, ki so ga nazvnll (Irenzlnntl-vvoehc . Prišli so dijaki iz. južne in zapadno Nemčijo, iz sudetsklh dežel in Iz vso Avstrije. Tem dijakom so razkazovali južno Koroško kot Iz.vojovano okupacijsko ozemlje, katero Je treba sedaj tudi za-sesli. Na poslovilnem večeru je deželni glavar slovesno izjavil, da so sedaj Karavanke Jezikovna meja, da sega sedaj do Karavank strnjeno nemško jezikovno ozemlje. Tako Koroški Slovenec . Nam pa naj bo dovoljeno vprašanje, s kakšno pravico priobčuje te tlni vos nemški tisk od Ta-gesposte . Volkshlatla Ija do nemških glasil Frankfurter Zeitung , Gerniania , Kolnische Volkszeitung članke o -k riževem potu nemškega naroda v Zgorhji Šleziii , ki jo zdaj deseto lelo pod Poljsko. Zakaj ne hi Nemci dali prej pravic svojim manjStiiam, preden jih zahtevajo za nemške manjšine v drugih državah? Rokovnjači v ptujski okolici lluj, 2(1. junija Svedrovci so v ptujski okolici po vinogradih še vedno na delu; obstoja sum, tla gre za neko stalno tolpo nevarnih vlomilcev, ki ogrožijlt premoženje okoliškega prebivalstva. Vlomilci šo med drugim vdrli v stanovanje v vinogratlski lilšj vpok. ministra Ivana Vesenjaka nad Moškanjei In ndneoli razno obleko, kuhinjsko posodo, jedilno orodje in rasne druge stvari, tako tla trpi Instntk škode v z.itesku mul 'JtKNI Din. Itilvhotako je očividno ista rokovnjaška tolpa vlomila s pomočjo krampov iu drogov v vinske kleti številnih posestnikov v Pregrad v občini Polonci. Obiskali so posestnike Ivana Murka, Ivanu Zorka iu Jožefa Soka. Pri prv'h dveh niso imeli sreče, ker so kletni prostori bili prazni; iz. Sokove kleti pa so od tlesli okoli 100 litrov vinu in t tuli nekaj Zganja. Ljudstvo je radi teh rokovnjaških obiskov z.elo ratburjeiin; orožništvo je budno na poslu, da neznano nevnrhele polov! iu zapre. Mariborska nedelja ŠPORTNI JSIV-J5AV V PAltKtt IN NA LIVUII. HUDA BITKA NA KOHOskl GESTI. Maribor, 2(1. junija. Danes so pa Mariborčani tliili prednost mestnemu podeljevanju. Jutranji vlaki niso bili tako napolnjeni kakor običajno in tudi na okoliških postojankah se je čutilo, tla zelo vplivajo nu meščane razne številne prireditve v meslu in pa nesigiirtle meteorološke napovedi in zhanteiija. Sabl jaški tur- ' liir, ilirijn- Maribor, otroška olinipijada v meslnem parku itd. Katoliška mladina je lltieht davi v baziliki Matere Milosti svojo cerkveno shivcfillttsL Nato se jo v lepem sprevodu Iti z. dt-UŠtVenlni praporom in gotlbo nn čelu podala v Mlutliilski dtiiii. kjer je bilo zborovanje. Zunaj v meslnem parku pa so se ob zvokih ptoiilenailne godbe podajale posamezne točko skrbno ir.bf-anegn progl-ahia utfoški-olimpijadc, ki ga jo Izdelala vnela sporlnii delitvka ga tir. Zora liavuikOVn. Mnogo užitka in zabave so nudili občinstvu posaniRz.nl nastopi malčkov, zlasti pa še oba nadarjena hllnda dovršena harmonikarju (i letni Čedo Ravnik, siiiček ugledneku tukajšnjega odvetnika dr. Havhlka, in (i letni Bogh Tfbpi Prisrčna iu ljubka otroška športna prireditev jc zbudila pri občinstvu itindgo žnntrtlnhja In niivtiitše-negu odobravanja. Na Livadi pa jo bil včeraj zvečer živahen sporlili živžav... Zbirail sd se ntleti SSK Maratona, da se poizkusijo nu 5 kilometerski hrogl. Zimskosportlin sekcija jo priredila to klubovo izbirno leknldVanjo Žil vrtilni siaffttllt (IflfC-ditev nn progi Drnvagrad—MitHlmr. katere otgnni-zira omenjena sekcija iu za katero opažamo v Mariboru živahno žiltiirtlnuje. — Progd je šla po Ko-roščevi in Kamniški ulici tlo Lovrenčiča iu nazaj po samostanski ulici. Krasen čns je dosegel Blefan Grmovaek in sicer l(j,40; sledili so poleni Btruul 17.04), Murko, vneli prdpilgator veslaškega sjitiHa franček žebol iu Franc Kebrič. Prireditev Je pokazala, da razpolaga SSK Matatnh z, u Jo zliknš, ostaneta guba in ideja, kajti obe. guba in fiksna ideja sta trajni. Ne uniči jih, ne rje zob ne časa klin'.« Oi»o. boste rekli, kaj ima guba opraviti s fiksno idejo? Saj lo je listo, kar hočemo povedati. Glejte. Recimo, |e hlače so zvite, kakor da sle jih potegnili otlnekod. kakor pravijo, te hlače so bile mokre, sploh le hlače imajo vse tiste slabe lastnosti, ki bi jih hlače ne smele imeli, samo eno pn Imajo: brezhibno trajno gubo spredaj, trajno j[ubo zadaj« je trdil možakar. Obrnlmo stvar. Ti imaš, recimo, pred seboj iakšuegu politika ali umetnika ali gospodarja. Vse njegove misli o tej ali oni stvari so fiksne ideje. Recimo, da takšeu politik misli, da je ves narod za njim. da za njegovo idejo gore milijoni, da bo obrnil tisto, kar je znotraj, nazven in kar je zunaj na znotraj kakor Kljukec, ki je obračal volka. (Saj veste, volka Volk je napadel Kljukca iu ta mu je segel skozi gobcc do repa iu ga obrnil. Se čudil se je. navihanee, zakaj mu ni več živel. Čisto enostavno, ko pa ni mogel več jesti, ker so mu zčve, tako pravi Tolminec čeljustim, gledale nazven.) — Tak možakar je srečen do smrti, do smrti ima za seboj ves narod. Toda pustimo Kljukca, važna jo trajna guba in fiksna ideja! Ali recimo, umetnik Takšno slvar je spacal na plahto, da misliš, da je kos šentjernejske noči. pa ti zapiše: ,Kolerabe v jeseni". To je fiksna ideja. I11 če zdaj prepleska Stvar, recimo, v spokorniško haljo ali mavrico ali kar hočeš, napis ostane: .Kolerabe v jeseni'. Vidiš, to je moč idejo. In recimo, gospodar. Recimo, da je gospodar pridobil za časa inflacije prav lepo posestvice, prikupil še par njiv in travnikov in se zdaj v tej krizi spusti v pravde. Pa mu gre na boben la travnik rn oni vrl in gospodar še vedno hodi preko njih in podi kokoši in ljudi in novega gospodarja z njih. Spušča se v nove pravde in izgublja in boben poje. ropota...' Vsi prijatelji majejo z glavami s sosedi je v prepiru, samo priliznjeni hinavci in pijandure ga hvalijo, mu |>ojejo slavo ter pijejo i>-niegov račun. Ampak 011 ostane zase gospoti". vsega tega do smrti, on ostane pri svoji fiksni ideji, kakor ohranijo hlače svojo trajno gubo. »Vidiš, ti lahko hlače raztrgaš, guba ostane, lahko hlače zažgeš, guba ostane, lahko vsi umremo, guba ostane. Ona je enkrat bila in ona ostane«, je razlagal možakar. Ostane kakor fiksna ideja. In da niste kupili na velesejmu te večne gube! Jaz sem jo. Tako sem dejal: »Boljše je, da imam jaz to gubo na hlačah kakor v možganih!«: . Moj star znanec iz vojaških let, iz Judenburga, nosi na prsih kositerne izrezke in pravi, da je kralj še neodkrite Talismanije. Zdravniki so spoznali. da je drugo vse v redu, samo to gubo v možganih da mu moramo pustiti. Pa mu jo pustimo! Naj jo ima! Vidite, on je še toliko srečen, da mu ni treba niti na velesejem potijo. In tudi ni šel. Da se boji za svoje medalje. To vse izhaja iz tiste možganske gube. Vi si pa dajte napraviti trajno gubo na nosu. prijatelji! Da ne boste vtikali svoje kumare prav v vsak lonec. Pustite, naj lonci sami vro; kadar bo prevroče, bo že skipelo. Skrbite samo za drva, da bo vrelo. Toda svarim vas, prijatelji! če imate rdeč nosv ga ovijte z mokro cunjo, dn se ne vnaiue. Tudi cunja mora bili primerne barve, kajti sicer bi se utegnilo zgoditi. . tia vam nos ztmri in vam i ^»ba ostane. Kam be te. 1. 1110? Niote 00 politiki ne - umetniki ne gospodarji, uiti ''.is1.'.- Se napisali vsaj 1 . nkr.it celiti!-; zanič kritike, :,'.i bi bili lahko vsaj književniki tn .»e kam podpisali. O, tudi take gube | imamo, žalostna nam majka! Pozor! Naprodaj VELEPOSESTVO 340 oralov smrekovega in bukovega gozda, 35 oralov travnikov, velika hiša z obsežnimi gospodarskimi poslopji, z gostilno, trgovino in mostno tehtnico, z veliko moderno urejeno parno žago. Poizve se pri Milanu Modicu v Novi vasi pri Rakeku. $*»ecerijsHo in holonljalno blago, umetna gnoiila. cement Itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Mubifani Izdelujejo se najnovejši modeli otroških i in igračnih vozičkov, triciklji, razna no- vejša tivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 Ali ste že poravnati naročnino?