DANES: ČETRTI KONGRES SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Rado Miklič: PREŽIVELA DOLOČILA D. R.: VAGONI - PRISTANIŠKA SKLADIŠČA Sobota, 18. junija 1960 Štev. 24, leto XVIIL °Dbor ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA O GIBANJU GOSPODARSTVA Obetajoči premiki Proizvodnje in produktivnosti ^ Ponedel jek je bila pod predsedstvom tovariša Ro- tov za široko potrošnjo, zagotav- nezaupanje, da bodo kdaj ob sred-Albrehta seja odbora za gospodarstvo RepubH- ljajo vsklajeno gibanje med tako stva, kot se je to že doslej mar-c x • j-i j. ci •• • ji imenovanimi denarnimi in bla- sikdaj zgodilo ah pa jih na to ne pj,.( , ‘ veta sindikatov Slovenije. Člani odbora so raz- govnimi skladi, preprečujejo ni- navaja tudi recimo sedanji sistem , V Jflli o dveh stvareh, in sicer O gibanju gospodar- banje na trgu in zagotavljajo, da obrestovanja, ko kolektivi vlaga- V prvih štirih mesecih in o nadaljnjem izpopolnje- Jo povečani osebni dohodki in po- jo denar v sklad obratnih sred-Van: . . . ii. • *i -i večana osebna potrošnja, krije 2 „Slstema oblikovanja m razdeljevanja osebnih blagom. Denarni dohodki prebi- 0 bdkov v gospodarskih organizacijah. gospodarstvo v naši republiki je v prvih štirih « v ®C1“ letos značilna velika aktivnost na vseh pod-'Jih. Dosežen je izreden vzpon industrijske proiz- , Kje °Mik v in storilnosti, hkrati pa tudi povečanje vseh valstva so namreč v tem obdobju porasli za 26 odstotkov. Realni dohodek na zaposlenega je ob povečanju zaposlenih za 6,7 odstotka (izven gospodarstva) porastel za 8 odstotkov. Pri povečanju osebnih dohodkov štev, pa nimajo sami od tega nikakršnega haska? Če so sredstva nerazporejena, so torej nerazporejena, ker jih mislijo med letom porabiti za nadaljnji razvoj proizvodnje, torej za gospodarjenje na daljše obdobje. Kreditni sistem pa bo veljalo spremeniti ta- _ j v . i . ... ,. ... oseomn uououtiov velja upošte- ko, da bo kolektiv spodbujen na V s, potrošnje. Razen tega so zanimivi tudi premiki vati nadomeStiia za dvig *ajem- vlaganje sredstev prav v vse -p lrukturi industrijske proizvodnje in zaposlovanju, nin, povečanje prejemkov držav- sklade. - O Cn J j , „ „ . ... _____:_____z__1^___ NA VRSTI JE ORGANI- 0 so, da tako rečemo, načelne ugotovitve. °Ptimistično razpoloženi stavr arstveniki so sodili ob k hanju strija gradbenega materiala je so sodni ob se- imela za 1 odstotek manj zaposle-b° družbenega plana, da nih, proizvodnjo je presegla za 27 sko °C ^etos povečati industrij- odstotkov, skladno s tem je po-Proizvodnjo v primerjavi z rasla produktivnost za 28 odstotkov. Skratka: razen elektroenergi- I I ^tu letom v najboljšem pri-n11 odstotkov. Sicer manjkanja v industrijski proiz- nim uslužbencem in prejemke no-vozaposlenih delavcev in uslužbencev. NAČELO DOBREGA GOSPODARJA UVELJAVLJENO V PRAKSI Prav v tem času so gospodar- je, nafte in tobačne industrije iz- ske organizacije tudi razporejale vodnii 'sto J V Prvlh mesecih letos kot Prej, Toda porast indu-aPrilu" proizvodnje v marcu in kazujejo vse ostale panoge porast produktivnosti. dohodek, ustvarjen v letu 1959. ZACIJA DELA Kot rečeno, je sistem oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov, izredno vplival na rast proizvodnje in storilnosti ter na smotrno zaposlovanje. Vendar je bilo v razpravi ob tej stvari rečeno, da ti sistemi še niso po- Podatki o razdelitvi dohodka nam polni, da jih Pla *“CJ> so »opozarjala-, da je >kenaPet~- g0s ' J6 pokazal, da so začele š(!atj0^arske organizacije izkori-rezerve — s tem seveda ni in rf10’- 50 izkoriščene vse — Haa i® zato proizvodnja prese-pt^., 1Znad te predvidene ravni v lta 0 .^Hrih mesecih za 4,8 odstotna Zlrorna v tem času izpolnje-ra2v °dstotka. Na tako ugoden le 1 so nedvomno vplivale te-2ni atVarr’ boljše izkoriščanje »vosti, dobra v^Pkcijskim Pa nadaljnje izpopolnjeva- Znano je, da je zaposlovanje Povet!o, da so ga delovni kolek- oskrba materialom, z re-pred- še vedno obremenjeno s posledicami iz prejšnjih administrativnih obdobij. Zaposlovanje in produktivnost še ovisajo določene neskladnosti v sistemu delitve dohodka. Toda kljub temu je bilo zaposlovanje zaustavljeno. To pomeni, da so organi upravljanja že ob obstoječih predpisih racionalneje zaposlovali. Na to pa ima nedvomno tudi določen vpliv spodbudnejši način oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov. Ob zaposlovanju velja opozoriti še na tele, zelo zanimive ugo- tivi razporejali po načelu dobrega gospodarja. Samo nekaj številk: v sklade osnovnih sredstev so vložili 38,6 odstotkov sredstev, sklad skupne uporabe 48,6 odstotkov, za osebne dohodke 26 odstotkov sredstev, nerazporejenih pa je 80 odstotkov sredstev več kot lani. Ti podatki povedo, da skušajo delavski Sveti gospodariti na daljše obdobje, skrbe za nadaljnji razvoj proizvodnje in družbenega standarda. Nekateri sodijo, da je ostalo preveč denarja nerazporejenega Toda ali ni vzrok temu velja še izpopolnjevati. Hkrati ob izpopolnjevanje teh sistemov je bilo nasvetovano, naj v gospodarskih organizacijah vzporedno izpopolnjujejo in izboljšujejo organizacijo dela, kajti nagrajevanje in organizacijo dela ai moč ločevati. Premiki na področju proizvodnje in produktivnosti, zaposlovanja in strukture potrošnje so torej obetajoči, naloge pa seveda zavoljo tega niso nič manjše in prizadevnost, da bi proizvodnja in produktivnost še hitreje naraščala tudi naj ne bo poslej nič sr o&vmtf Velikih nalog nikoli ne moremo izpeljati preko noči in taka velika naloga je tudi usklajevanje odnosov v kolektivih. Pri tem še celo ne moremo biti nestrpni. Le bolj odločni bi lahko bili včasih. V večjem mariborskem podjetju imajo kot povsod komisijo za delovne odnose. Ta ko- se komisiji ne posmehuje. Toda dokumentacija za novo delovno mesto je tako »prepričljiva«, da komisija le še podzavestno čuti, da nekaj vendarle ni v redu. Pa ne gre samo za to komisijo in tako nastavitev. Ponekod tako »demokratično« odločajo tudi delavski sveti. V nekem podjetju je delavski svet sprejel sklep. misija delavskega sveta ima ve- da pet let ne bodo povečali oseb-like pravice, saj med drugim od- nih dohodkov ne tako in ne dru-loča o nastavitvah in odpušča- gače. Niti s povečanjem tarif-nju zaposlenih. Člani so razprav- nih postavk, niti z morebitnim Ijali o nastavitvi nove uslužben- nagrajevanjem po delovnem ke ter ugotovili, da novo delov- uspehu. Ta sredstva naj bi bila no mesto gospodarsko ni uteme- porabljena za rekonstrukcijo. To Ijeno. Komisija je zaposlitev od- je zelo pomemben sklep, ki obe-klonila. Intervencije sem in tja, nem govori lahko o visoki zave-zveze in podobno, vse dotlej, do- sti upravljavcev. Vendar se je Velecenjena komisija manjša. P. D. kler ni vodilni uslužbenec obvestil komisijo, ki je odločala, takole: »Velecenjena komisija, obveščam vas, da je tovarišica X. Y. kljub vašemu stališču sprejeta.« Pustimo posmehovanje, ki je bilo naslovljeno na komisijo delavskega sveta ter ostanimo pri pojavu kot takem. Se najdemo podjetje, kjer sicer zatrjujejo, da samoupravni organi in njihove komisije povsem demokratično odločajo o stvareh, ki so njihova pravica. Dejansko pa jih posamezniki včasih na najbolj grob način krše. Primer kaže, da se celo norčujejo iz teh pravic. Vendar, tam kjer pravice očitno krše in je stvar tako rekoč na dlani, že pameten pogovor lahko spravi vse v pravi tir. Če je delavski svet dovolj odločen in če že ne gre drugače, pa tudi s trdo besedo. Lažja je torej borba proti kršitvi demokratičnih pravic tam, kjer kar tako naravnost in brez ovinkov povedo, pokazalo, da so osebni dohodki (podjetje zaposluje ženske) zaradi te omejitve zelo majhni, veliko premajhni, da človek ne bi podvomil o resničnem demokratičnem sporazumu kolektiva za tak pomemben korak. Razprava z nekaterimi predstavniki kolektiva je pokazala, da je dvom upravičen in da delavski svet ni niti dodobra razumel, za kakšen sklep gre. Da o kolektivu ne govorimo. Demokratičnost se je morala umakniti taktiziranju, ker ni bilo zagotovil, da bi kolektiv predlog v javni in razumljivi razpravi podprl. Sicer pa je vodilni uslužbenec to zelo razumljivo pojasnil: »Stvar se da izpeljati tudi skozi delavski svet, če znaš!« Torej če znaš, lahko zamenja demokratično soodločanje in razpravo tudi taktiziranje in diplomacija v najbolj negativnem pomenu besede. Taki odnosi pa so lahko veliko nevarnejši kot odkrito neposredno in zato največkrat ne- kaj mislijo o odločitvah in skle- razsodno kršenje samoupravnih pih samoupravnih organov. Drugače pa je, denimo, v tistem kolektivu, kjer so prav tako zaposilli novo, nepotrebno uslužbenko, toda brez tiste: velecenjene komisije... Tu je na videz vse demokratično in nihče pravic delavskega sveta in kolektiva. Tu gre za premišljeno delo in ne nerazsodnost. Dobro, da delavski sveti že poznajo to taktiko in tako diplomacijo posameznikov! MITJA ŠVAB ljevsisterna oblikovanja in razde- tovltve. Trgovina in gostinstvo k J*11'''1 osebnih dohodkov, ki ga or!>-Vedla večina gospodarskih 8ar>izaeij. ta^nc*Ustrijska proizvodnja pa se Prgi u§0^n<> razvija tudi še vna-ftedJ11 na to 0Pozariai° sicer t>stn/°dni Podatki Zavoda za sta-pUfa,.a Industrija v naši re-36 po teh podatkih tudi v 2 dkzu 15 odstotki presegla (9s,. °'etno proizvodnjo v istem u- V prvih petih mesecih letos prJ6 celoten obseg industrijske k^J^dnje za 15,5 odstotka večji sta zaposlila 8,3 odstotka novih delavcev in uslužbencev, obrt 11,9 odstotka- in stanovanjsko-komu-nalna dejavnost 12,4 odstotke. Ti podatki povedo, da se čedalje bolj razvijajo uslužnostne • in druge dejavnosti, ki lahko neposredno vplivajo na dvig življenjske ravni, vplivajo na boljšo preskrbo in podobno. ZA VEČJE PREJEMKE PRIPRAVLJENO VEČ BLAGA Izredno zanamivi so tudi pre-n . -m v enakem času. Takš- miki Proizvodnje po namenu. V glbanje industrijske proizvod- tem obdobju je narasla proizvod-' nja za delo za 18,5 odstotka, ma- terial za reprodukcijo za 12,4 odstotka in proizvodnja predmetov za široko potrošnjo 21,2 odstotka. Ti podatki torej povedo, da relativno hitreje naraščata proizvodnja sredstev za delo in proizvodnja predmetov za široko potrošnjo. Proizvodnja sredstev za delo nedvomno narašča zaradi vseob-storilnosti. Industrija je la- sežnejše rekonstrukcije, zaradi večje investicijske potrošnje. Naraščanje proizvodnje predmetov za široko potrošnjo pa opozarja na posluh proizvajalcev, da je potrebno skladno z rastjo osebnih dohodkov in večje osebne potrošnje, ter tudi določenih premikov v strukturi potrošnje same, trg vse bolj zalagati z najrazličnejšim industrijskim blagom. Medtem ko so v prvih štirih mesecih Vid_0beta> da bodo planska pred-Vanja presežena. JERANA PROIZVODNJA REZULTAT NAGRAJEVANJA IN STORILNOSTI teh ugotovitvah pa velja Vor]n 0ITleniti, da povečana proiz-vilanja ni rezultat povečanja šte- V6čjeZaPOSlenih’ temveč rezultat tlj v — ----------- . g štirih mesecih zaposli- U.i ’ ^stotka novih delavcev in «Jzbencev štirih sla letos v tem času pa odstotka. Lani v prvih Mesecih je storilnost pora-je" Primerjavi z enakim obdob-tos eta za en odstotek, le- » 3e porasla storilnost za 10 satri tkov- Značilno je, da so po-cjeil6zne Panoge presegle predvi- šem vraven proizvodnje ob manj-§ovr,--t6Vdu zaPOslenih. V nremo-pr . lstvu je predvidi ECkrVOdnk Presežena zaposlenih. V premo-!stvu je predvidena raven za 8 od- Posl °V’ °b 3 odstotkih manj za-za 3® Produktivnost porasla gija • ods*;othov. Barvna metalur-Posj 'le imela 2 odstotka manj za-j?nib> Proizvodnjo je presegla je °dstotkov, produktivnost pa ^sla za 17 odstotkov. Indu- lani znašali izdatki za blagovne usluge 25 odstotkov, so narasli letos na 31 odstotkov, kar pomeni, da potrošnik ne porabi večino svojega osebnega dohodka recime samo za živila, temveč za industrijske predmete trajnejše vrednosti. Prav ti premiki v sftukturi proizvodnje, to je, porast predme- Se enkrat so se zbrali v razredu. To pot poslednjič. In nato se bodo razkropili po fakultetah, višjih šolah, podjetjih in ustanovah, pa je letos vse drugače kot prejšnja leta. Prvič opravljajo absolventi gimnazij in srednjih strokovnih šol namesto tradicionalne mature zaključni izpit po novem, z zagovorom domače naloge iz snovi, ki so si jo sami izbrali. Pokazali bodo, kako so uspeli v šoli pridobljeno znanje praktično izkoristiti za samostojno delo. Teme, ki so jih izbrali dijaki po vsej Sloveniji, zajemajo prav vsa področja življenja, kulture, znanosti in tehnike; kandidatinja na sliki si je izbrala za nalogo pridobivanje nafte in njeno predelavo 7 dni v sindikatih • V tem mesecu bodo okrajni in občinski sindikalni sveti pripravili seminarje za strokovno in družbeno-politično izpopolnjevanje sindik. odbornikov in tehničnega kadra. Doslej so seminarje že pripravili okrajni sindikalni sveiti Murska Sobota, Kranj in Novo mesto. Udeleženci teh seminarjev razpravljajo o odlokih in navodilih Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, o statistični službi v sindikatih in o spremljanju gospodarske, družbene in politične problematike v komunah in v gospodarskih organizacijah. Statistična služba, ki jo z letošnjim letom uvajajo sindikati, naj bi vnesla v sindikalno delo več načrtnosti pri reševanju tistih vprašanj, ki so v komunah in v podjetjih najbolj zanimiva ter pereča za sindikalne organizacije in delavce. PETI PLENUM CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Zdravstveno službo in socialno zavarovanje prilagoditi komunalnemu sistemu Rtizprava o možnostih reorganizacije in nadaljnje- Uanju na področju zdravstva in so-. i . v . . cialnega zavarovanja. Njen referat ga izj^opolnjevanja našega sistema socialnega zavaro- bomo v celoti objavili v eni izmed vanja m zdravstvene zaščite je bila edma točka dnev- y razpravi so člani plenun,a g0. nega reda pete plenarne seje Centralnega sveta Zveze vorili ° razsipništvu z zdravili, kar . ...... ie zdaj v navadi in kar naj bi de- sindikatov Jugoslavije, ki je bila minulo sredo v Beo- loma odpravili s takso na recepte. j c * • j i jo Se zlasti zanimiva so bila izvajanja gradu, ciejo je vodil predsednik C^entralnega sveta Sve- jse Brdariča, ki je govoril o možno- tozar Vukmanovic, razen drugih pa so ji prisostvovali f^avstenrflulbiTŽ posebef v O DELU SINDIKALNIH P O DRU2N1C Nagrajevanje razgibalo maniše podružnice crjOp^' V zadnjih Številkah smo objavili silila podrutnice, da s0 se tf štiri zapiske o življenju in delu jele z različnimi gospodar5 manjših sindikalnih podružnic, in proizvodnimi problemi v P ^ sicer podružnic v podjetju TIO Le- da so zavzete do njih iz sg dv sce. Kemične tovarne Podnart, logov določena stališča . 0tO' trgovskega podjetja »Jadranka« Izo- bile tako pri članih ugled < jt la in hotela »Triglav« v Kopru, te riteto. Sindikalna organiza ^tjor iz zapiskov o teh štirih kolektivih, morala marsikdaj poseči ’’ . ^ razen tega pa še iz obiskov v dru- nje tega ali onega pro&iettM ^ ^ te, gih podružnicah, je moč zapisati ne- grajevanju, zato se je član jfjjl-kaj zanimivih ugotovitev. sneje navezalo na delo v Še vedno prevladuje mišljenje, nici.^ .[ rit da je delo manjših sindikalnih po- Značilno je, da tam, ^,erspod^' družnic težje in slabše že zavoljo gibanega družbenega in 8°% Ritega, ker je to majhen kolektiv, kjer skega življenja tudi ni za lizirali. anketo o notranjih odno- jave birokratizma. Prav zato so, po sih v kolektivu Zdravilišča Gozd- besedah tovarišice Vrabičeve, meto- Martuljk. Z rezultati ankete bo- de sindikalnega dela v novih pogo- do seznanili kolektiv, ki naj cTo- ‘jih eno najvažnejših vprašanj, ki jih gočili, da zares svobodno izbirajo varovancev, organizaciji zdravstvene perečih problemih in da so se občin-tako zdravnika, kakor tudi zdrav- službe, problemih finansiranja ski sindikalni sveti bolj kot kdajko-stveno ustanovo, kjer se žele zdra- zdravstvene službe in socialnega za- li doslej izkazali kot pomembne viti. Glede vseh teh problemov sin- varovanja ter o družbenem uprav- družbeno politične sile v občinah, dikati doslej še niso dovolj storili, člani tesnejša in bolj konkretna. Po obiskih v omenjenih štirih podruini- tovarni TIO Lesce pa ^ cah lahko zaključimo, da je sindi- zal, kako slabi odnosi v ,n m-' kalno delo tudi v manjših kolekti- podjetjih — kjer so najpog°s‘ ' 0o vili po večini zelo plodno, vendar negativno vplivajo tudi na manj znano, zato čestokrat po kri- sindikata. V tem podjetju 50 . .iA- vici manj priznano. pet let nemogoče odnose v * Analiza je pokazala, da je letos- tivu in pet let tudi sindikalna ~ ^ nja reorganizacija podružnic zelo nizdcija ni pomenila skoraj n je — S « • «•* f «4 9ST /sv .-VSI V-V , * /v n l /s* j. */SV « /s S“1 S- S"\ ct til. / ^ ^ ^ ic^ indikalna P0^ri!.j iti koristno vplivala na njih delo. O le zdaj, ko so tem zgovorno kaže primer v pod- zaživela tudi sindikalna jetju »Jadranka« v Izoli. Kolektiv in pridobila pri članstvu tega podjetja je imel doslej sindi- avtoriteto. ^tr kalno podružnico skupaj s podjet- V manjših kolektivih se jem »Pivopromet«. Ta združena sin- krat poja\’lja absolutizem PoS ^e-dikalna podružnica v bistvu ni po- nikov in birokratizem. Vse t° menita skoraj nič za članstvo, kakor da zelo slabo vpliva tudi Pjj 0 tudi ne za podjetje samo. Sedaj, ko sindikalne podružnice. Iz f imajo v »Jadranki« samostojno po- skov pa smo videli, da je ‘ . ^ družnico, pa teče delo vse drugače, manjših podjetjih čedalje >nallljet>i Sindikat se je zelo zavzeto spopri- pojavov in da se zlasti v UtoSnp-jel s problemom nagrajevanja, z or- ietu z izboljšanjem splošnega ((ijj ganizacijo oddiha itd. Prav glede ijenja v. podjetjih izboljšal1 na te izkušnje bo treba v prihod- delo sindikalnih podružnic. p nje še nadaljevati z reorganizacijo Kaj ob zaključku omenim0 v tistih podružnic, ki vključujejo več jav, ki je značilen in zlasti P^.0. kolektivov, in jih decentralizirati ta- manjših sindikalnih organiiaC! ^ ko, da bo imela vsaka gospodarska Statistika kaže, da so skoraj vSl ji enota svojo sindikalno podružnico, posleni v manjših podjetjiii j, Ta akcija mora potekati skupaj in člani sindikalne organizacije- ^ nekako vzporedno z organizacijo S(Va pa kažejo, da od vseh pododborov po ekonomskih enotah včlanjenih le peščica ljudi dela’ ^ večjih podjetij. go pa, da je tudi ponekod P00 flip Drugo, kar je zelo spodbudno takšnih, ki ne plačujejo re^cfaiiH 'tuli' vplivalo na delo manjših podružnic, narine in ki ne opravljajo je akcija za uvajanje nagrajevanja dolžnosti članov sindikalne OfS po učinku dela. Ta akcija, ki jo je zacije. sprožil sindikat, je hočeš nočeš pri- A’ končno uredi odnose med osebjem zdravilišča. Kakor ugotavlja OSS Murska Sobota, prihaja do raznih nepravilnosti tudi v premogovniku Preši ka, kjer nekateri vodilni uslužbenci kršijo pravice delavcev v zvezi z delovnimi razmerji. • Tajništvo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana je razpravljalo o zbranem gradivu s področja kadrovsko - socialnih služb. Govorili so tudi o problemih Delavske univerze. OSS meni, da bo treba v prihodnje utrditi delovanje Delavskih univerz v občinah. • V zadnjem času je zaživelo delo tistih komisij OSS in ObSS, ki skrbe za oddih in razvedrilo delovnih ljudi. Tako je komisija za oddih pri OSS Murska Sobota ugotovila, da tudi letos zmogljivosti počitniških domov podjetij s tega območja ne bodo zadovoljile potreb. Komisija je sklenila, da je treba poiskati morebitne še proste zmogljivosti, na vsak način pa bo treba omogočiti letovanje prosvetnim delavcem. O podobnih problemih je razpravljala tudi komisija pri OSS Ljubljana, ki je ob tej priložnosti razdelila nekaterim počitniškim skupnostim sredstva za letošnje leto. Na seji so sklenili, da bodo analizirali problematiko letovanja in oddiha v počitniških skupnostih in se tako seznanili z razmerami na terenu. Občinski sindikalni svet Celje pa je pred dnevi odprl Dom oddiha nove počitniške skupnosti, ki je namenjen za letovanje članom kolektivov manjših gospodarskih organizacij celjskega okraja. ŽIVLJENJE IN DELO MANJŠIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC DELO JIM DAJE VELJAVO morajo rešiti sindikati. Uvedba družbenega upravljanja v zdravstveno službo in socialno zavarovanje je postavilo mnoge nove naloge tudi pred sindikalne organizacije. Zdaj, ko je delo in poslovanje , . ... teh služb bolj prilagojeno terenu, so iniajo natakarji kopr- vsaka izgubljena minuta pa tudi poslovanje in organizacija teh ^ege^ hotela »Triglav- gotovo naj bo izkoriščena za še tako služb vse bolj odvisne od družbeno- na3več dela. Ko sem prišel ob koristne stvari — neposredno vpli-političnih sil na terenu, od bolj ah te™ času, sem bil zato v pre- va na žep zapOSienega, manj razvitega komunalnega siste- cejsnjam dvomu, ali bo utegnil pa gem bil prav lepo sprejet. V bolj odmaknjeni kot — da gost-bi videli, kako posedajo smo se vsedli ma, od razumevanja komun za po- predsednik sindikalne podružnice Vaš kolektiv je razmeroma majhen in v takšnih kolektivih je delo sindikalne organizacije čestokrat povsem drugačno kot v večjih kolektivih. Kaj in kako dela vaša podružnica? sem najprej vprašal. Ze dve leti nazaj se je sindi- V mnogih manjših k® 0v' vih (zlasti gostinskih, ‘5,1)10 skih in obrtnih) člani ne e%j> dela in ne vedo za delo Edino trebe teh služb, od organizacijskih izgubiti z menoj kakšno urico za . in strokovnih sposobnosti zdravni- pogovor o delu njihove organi- 'e kov in zdravstvenih delavcev in ne zacije. Dvbmil sem še toliko bolj, natakarji - smo se vsedh kar kalna podružnica »Triglava« naj- nazadnje tudi od pripravljenosti in ker sem vedel, da imajo v tem štirje: poleg predsednika tudi taj- več zanimala za uvedbo kar naj- sposobnosti družbenih organov gostinskem podjetju nagrajevanje nik sindikalne podružnice upravljanja. Z nadaljnim približe- po delovnem učinku, se pravi, da predsednik delavskeda sveta. bolj spodbudnega vseh zaposlenih v njihovem podjetju. Sindikalna podružnica je bila pobudnik za plačevanje po S PLENUMA SINDIKATA GRAFICARJEV IN PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE Naraščan e proizvodnih stroškov naj ne vpliva na prejemke zaposlenih ..„u je pazljivo spremljala delovanje sistema nagrajevanja in vplivala na njegov boljši raz- kalne organizacije. ^ krat, ko plačajo članarin®’ znajo, da je nekje sindik* ( organizacija. Kako je s le »Triglavu«? pe- 2e samo s spodbudo in nagrajevanja Sevanjem nagrajevanja po nem učinku si je ustvarila , kalna organizacija v kolek.,,, ugled in seveda prav člani posamič ali v 9‘v“r ... v sistemu nagrajevanja. . j tvart' vse simpa^j ustvarjenem prometu, oziroma -Zato ni prav nič čudno, Č® j -n delu Pa ne samo po- člani posamič ali v skup1®.« budnik. Ves čas v tem dveletnem obračajo na podružnico, če nijo, da to ali ono še ni pa še več drugih voj. Prisluhnila je vsem težnjam katerimi člani spoznavajo vloej, kolektiva, jih formulirala in spo- —* ' -• ročala komisiji za tarifna vprašanja, ki je potem spremenila ali pa dodala to in ono v sistem in in moč svoje sindikalne zacije. Recimo, urejanje odnosov. Mnogi mladi uslužb® . ki pridejo iz gostinske šole, .j), pravilnik o nagrajevanju. Tega majo pravega odnosa do sVOJ-ni bilo malo. -L— -----------’* •* Na plenumu sindikata graficarjev in ptipirničarjev Slovenije, ki so se ga udeležili tudi delegati za kongres tega sindikata, ki bo te dni v Beogradu, so bili izvoljeni v tajništvo nekateri novi člani. Plenum je obravnaval na osnovi poročila gospddarjenje v podjetjih grafične in papirne industrije v letu 1959 in v prvem četrtletju 1. 1960. Razen tega so člani plenuma razpravljali tudi o delavskem samoupravljanju in kadrovsko-socialni službi. tos so manjši materialni stroški kot v enakem obdobju lani, kar Prvi koraki so povsod negotovi in včasih »prekratki« ali dolgi«. Tudi v (žal se tež* i n;? v šoli). Sicer j, „.dvom„o po.,«,c. ,zboi«.„. organizacije dela in poslovanja. V razpravi pa je bilo moč slišati tudi nekatera opozorila. V papirničarski stroki so cene nekaterim proizvodom določene, cene surovin pa so porasle. starejših tovarišev niso naučili pre- takšnega, za kar bi jih -r-13 Triglavu« so mo- kaznovala disciplinska kom'sH delavskega sveta - pravilnih nosov pa vendarle nimajo. Si® kalna podružnica sama s 6l' - manjših kolektivih ve, da njihov sistem nagrajeva- r,aui« jjuuruzmca sama a - .-n nja še ni popoln, zato je še vedno veljavo tudi te probleme usp®su v »prvem planu« sindikalnega ureja, dela: razvijati in izboljševati nagrajevanje po delovnem učinku. Da bi bolje vskladiii težnje po-Tako sameznikov z razvojem podjetja , in z načeli uspešnega gospodarje- so se recimo cene surovinam po- ^ ,maj() vegkrat sesta^ke ^ dražile v nekaterih podjetjih tudi lektiva. Lahko rečemo, da so ti sestanki stalna metoda dela sin- V razpravi je bilo ugotovljeno, da podjetja obeh strok vse bolj izpolnjujejo sisteme oblikovanja in razdelitve osebnih dohodkov. za nad 250 Razumljivo. milijonov dinarjev. krat tožijo, da nimajo ših stikov z občinskim kalnim svetom in dfri® višjimi organi sindikata. Lahko rečemo, da so stiki s dikalne podružnice »Trigl*'L zlasti z občinskim sindiksl®,, dikata. Se večkrat pa se_ vsedejo svetom zelo tesni, še posebej za“ Podjetja, ki so se že prej lotila zmanjšal dohodek podjetja. Ti tega, se lahko pohvalijo s pre- premiki terjajo tudi premike pri da se je zaradi tega skupaj odborniki podružnice in nji dve leti, ko so kot prvo C tiVCdl* DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZS.) za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. DORNIK PETER. OASPERSIC SONJA MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK: janez Šuster Lisi Izfiaja v ureonlSKi povezavi z -Radom- - Naslov meomstva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2. pošt. pred. 313-VI, tel. uredništva 39-181 do 185 31 553 in. Sl -453 - RaCun prt Komunalni banki v Ljubljani St 000-705/1-88 - Posamezna Številka stane 20 din -Naročnina Je- četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din - List tiska CZP -Lludska oravica - - Poštnina plačana v gotovini cejšnjimi uspehi, nove organizacije nja v podjetjih so vse materialni stroški, zanimanje de lavcev za organizacijo dela in gospodarjenje pa vse bolj narašča. Seveda če bi bili ti sistemi celoviti, tako da bi bil vsak delavec res dejansko nagrajen za doseže- Ob vpeljavi razporejanju dohodka v sklade, in nagrajeva- Občinski ljudski odbori pa takš- skupno s člani delavskega sveta stinsko podjetje v Sloveniji p, etehtavajo vse pomembnejše uspešnejše nagrajevanje po probleme kolektiva in- podjetja. Zanje se zelo zanima tudi ok1’®!,, Sindikat se ne zanima samo sindikalni svet in republiški ‘r . _______________ ________ za nagrajevanje. Spremlja in vpil- bor njihovega sindikata. Ni se). manjši nim Dremikom nasnrotuieio Na Va,.U^' 513 investicijsko politiko izvršnega odbora podružnice, rie de- premikom nasprotujejo. Na podjetja (med največjimi investi- kateri bi ne bilo kakšnega gf* plenumu je bilo zavzeto stališče, cijami je nov trakt hotela, v ka- Sodelovanje in zanimanje, s da zaradi naraščanja proizvodnih j-6®®®0 bo tudi moderen bar, ki ga pa hkrati tudi pomoč višjih , . .............bodo te dni odprli), ureja razmer- dikalnih organov ie nrecejs®!6' stroškov ne morejo biti prizadeti ja v kolektivu, še posebej pa se Edino, kar je bolj kritično, je Prr zaposleni in da so v takšnih pri- zavzema za ureditev stanovanj- majhno zanimanje drugih za,p,n. merih pač potrebni tudi premiki elanov- Sta' zadevanje podružnice v novanjske težave so pravzaprav vu« za ureditev stanovanjsk1 lOC' -Triglf' ne uspehe v svoji ekonomski v sis*:emu razdeljevanja dohodka, najbolj pereča^zadeva v kolekti- težav. Tu bi želeli večjo P0®1* enoti, na svojem delovnem me- Seveda Pa morajo biti merila za "" 0"’~ stu in kod, povprečje celotnih prihrankov, bi to zanimanje še bolj poraslo. Tudi v prvem četrtletju le- vu. Sam predsednik sindikalne podružnice živi v skoraj obupnih ne da prejema, kot pone- Povečano storilnost realna, da ne prostorilTzato te rTzumriivo^da sek^oSor^v^TrteK^drv®« mi*/i/41 a /*i /*\I /-. 4- v-. 1 V-. _. ’ 1« « Eli 1 /i ^ 1.- -i i* n /i >-1-1 _i* ..i • - ^ _ >41/ bi kje skušali na neupravičen način povečati prejemke na račun skladov. D kar ne more doumeti, zakaj se oovedal o življenju in delu sin®* za_ gostinski kader v Kopru tako kalne podružnice »Triglava«, težko dobijo primerna stanova- prav nismo posebej pisali o S,rCr nJa* gramu dela. A. C1 ^-Razprave na iv. kongresu sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije EKONOMSKE CENE Najmočnejša spodbuda za razvoj I; Y festivtilni dvorani Gospodarskega razstavišča v tiva. Tu torej morajo odločati eiLji ^ani Je minulo soboto zaključen IV. kongres VS1- Pra^ tu pa prihaja do izraza fžviefe^ delavcev Jugoslavije. Tokrat objavljamo ^^tju kator 'v Zve C razprave predsednika Centralnega sveta skupnosti aU točneje — vklju-j 2e sindikatov Jugoslavije Svetozarja Vukmanoviča čevanje družbenega elementa v LvP?vzetke iz razprav o sedanjem in prihodnjem po- gospodarsko planiranje ter ? rfzdec1Jev«11j" osebnih ših ^dTetph‘"eliSe5 spremembe, OV podjetij gradbene stroke. Seveda to se zda- pojavljajo se zapleteni problemi, zi je Svetozar Vukmanovič dejal: r 111 vse, o čemer so govorili na kongresu, saj je v od katerih pravilne rešitve je od-zPravi sodelovalo 48 delegatov in gostov. 2s^r«isednik Centralnega sveta Vendar - ali je s tem pro- nih načel nagrajevanja po delu. ^ Svetozar Vukmanovič-Tem- blem že dokončno rešen? Ali V obratih in ekonomskih enotah ..c —* — - - - . K; „„ „ tg^TSSSZTSSSi iJST-S-k ^.,1JS in podjetjih, ali bo pokvaril že mora biti jasno, da ni nasprotu- ne družbeno-ekonomska posledice ustvarjene socialistične odnose, jočih si interesov med gospodar- bi prinesla taksna politika, je ali bo pozitivno ali negativno stvom kot celoto in kolektivom, treba temeljito razpravljata. V tej vplival na uveljavljanje sociali- Nasprotja nastajajo šele takrat, razpravi bi morali slišati tudi be-stičnega načela, da morajo oUi če se vmešajo lokalistični, ne- sedo sindikatov." sredstva, ki ostanejo podjetju za ekonomski elementi.« _ O kritični oceni mnenja, po _____ prosto razpiolaganje, v sorazmer- Svetozar Vukmanovič se je katerem bi morali gradbeništvu nastajajo v na- ju s proizvodnjo, produktivnostjo potem zadržal ob nekaterih vpra- zaradi njegove sorazmerne za- -------- in znižanjem stroškov V tej zve- šanjih tekoče gospodarske politi- ostalosti v večjem obsegu dajati ke in še posebej ob problemu sredstva iz centralnih skladov, je Dogaja se, da podjetja večajo amortizacije. Svetozar Vukmanovič dejal: visen hitrejši razvoj podjetja m proizvodnjo, dosegajo večjo pro- »-Upravičena se mi zdi zahte- »Zdi se mi bolje zahtevati, da z njim uveljavljanje socialistič- duktivnost in znižujejo stroške, va, da dobijo delovni kolektivi upostavimo v gradoemštvu eko- vendar nimajo sredstev za ustrez- celotno amortizacijo. Ne more- nomske cene, da bo moglo po-ne večje osebne dohodke. Zakaj? mo govoriti o celovitem sistemu stati akumulativno, da se bo ljy /r®a> da je kongres razprav- nesemo na ekonomske enote od- izraza takšne razprave, za katere ZVej.: predvsem o problemih v govomost za določene odnose, za so neposredni proizvajalci zelo Viijjj 2 delitvijo dohodka in z no- določeno proizvodnjo? Ali lahko zainteresirani« nagrajevanja po ekonomska enota uvede novo, Nadalje je Svetozar Vukma-fe učinku. Potem ko dodatno proizvodnjo in samo- novič poudaril, da morajo sindi- Dajb .^hKar Vukmanovič naštel stojno nastopi na trgu? Ali na- kalne organizacije in organi UjSg d bistvene značilnosti seda- stane pri tem vprašanje enotnosti družbenega upravljanja prav ta- ^ Slstrvm 'i a v, T\/r; oi v.« Vn hn crvr/^ml in fi rn7Vr> ukrepi gospodarske politike skup- polni zelo nosti povzročili motnje v stabil- v podjetjih, če je del amortiza- rimi bi mogla gradbena podjetja nosti na trgu, prav stabilnost pa cije blokiran in ga zato uporab- z lastnimi silami naprej, bi bilo je pogoj za vsestransko uveljav- ijamo v druge namene. V takem to najbolj racionalno investira-ijanje načela nagrajevanja po primeru praktično nastaja polo- nje, najbolj racionalen razvoj delu. Neposredni interes delovne- žaj, ko skladi niso vloženi ali pa gradbeništva, ga kolektiva je torej, da spremlja Jih trošimo nesmotrno. Tovariš Ko govorimo o potrebi po SEHrFlSiS ""m t(5SZa'al široke pravice in dolž- Sevati razpravo o teh vprašanjih, in odpuščanje delavcev, porazde- vpliva na višino osebnih dohod-lelttj’. jih imajo delovni ko- Pozitivne izkušnje nekaterih pod- h te v na delovna mesta itd.). Ste-Upr- * in njihovi organi samo- jetij, ki so upostavila bolj nor- vilne pritožbe, ki jih prejemajo tok,, V tej zvezi je Sve- malne odnose med ekonomskimi sindikalni forumi, kažejo, da de- Vukmanovič dejal: enotami, nas silijo, da upošteva- lavski sveti pogosto tolerirajo ne- Svm! Vrsti podjetij zdaj delavski mo vse to. Ni treba zavzemati pravilne sklepe ter ne nastopajo 116 sprejemajo »za suho splošnih stališč, praksa naj do- dovolj odločno proti raznim obli-VsPga, kar predlagajo teh- kaže, kaj je dobro. Očitno ima, kam protekcij, familiarnosti itd. leu ^Pdstva. Prav tako pa tudi vsaka rešitev dobre in slabe stra- Svetozar Vukmanovič je po- sleu ® zdaj ne sprejemajo več ni. Razprava pa mora biti, in si- tem dejal, da proces širjenja pra- ta, ^Pega sklepa delavskega sve- cer organizirana, da bomo spo- vic organov delavskega upravlja- utiavi sltlg^aatevajo pojasnilo za vsak znali dobre in slabe strani, da f^oiz’ za vsak nameravani ukrep, bodo sindikati lahko strnili v bj }T.aialci očitno zahtevajo, da praksi pridobljene izkušnje in tpra ’ bliže neposrednemu pripomogli, da bo vsem dostopno stvgn.yaniu» odločanju o vseh bi- tisto, kar daje dobre rezultate. >, vprašanjih. Drugo vprašanje iz prakse se neposredno lagati z amortizacijskimi sredstvi, števati, da so delovni kolektivi Cas je, da to vprašanje uredimo, zelo zainteresirani za redno pre-kov delavcev. Od tistega trenut- Pri problemu odnosov med skrbo s surovinami in z repro-ki jih prejemajo ka, ko smo opustili politiko iz- decentraliziranimi in centralizi- dukcijskkn materialom. Prav za-enačevanja zaslužkov ne glede ranimi sredstvi je treba izhajati to moramo podpreti vsa prizade-na doseženo produktivnost, ko iz naslednjega načela: vloga zve- vanja, da bodo odnosi v delitvi zavzemati pravilne sklepe ter ne nastopajo spravljamo večanje osebnih do- ze je v tem, da zagotavlja čim stabilni in da bomo zagotovili hodkov v odvisnost od produk- skladnejši razvoj gospodarstva in enakomerno preskrbo s surovina-tivnosti proizvodnje in zniževa- stabilnost na trgu, in sicer pred- mi in z reprodukcijskim mate-nja stroškov, ko dajemo kolek- vsem tako, da z določenimi mate- rialom. Zakaj to poudarjam po-tivom sredstva za prosto razpo- rialnimi sredstvi vpliva na raz- seboj? Zato, ker izredno močan laganje, prav od tistega trenutka voj gospodarskih področij in pa- razvoj gospodarstva, ki ga dose-.......................... - ' ' *-----’—3-'~! ’—*■ ’~l— *• ,-4— '— |e nja in vključevanja čedalje več- mora tudi delovni kolektiv pro- nog, bodisi kot pogoja bodisi kot gamo iz leta v leto,, in ker jega števila delovnih ljudi v neposredno upravljanje in odločanje nujno vodi do tega, da ne more biti več čisto ekonomističen učevati sleherni ukrep državne temeljev za nadaljnji napredek, večji skoki proizvodnje, do kate-politike. Točneje rečeno: delovni Federacija mora zagotavljati raz- rih bo nedvomno prišlo, še kako kolektivi morajo zahtevati spre- voj zaostalih področij. Seveda so zahtevajo redno preskrbo s suro-membo tistih ukrepov, ki nega- za vse to potrebna znatna mate- vinami in z reprodukcijskim ma- noben ukrep gospodarske politi- tivno vplivajo na položaj podjet- rialna sredstva, ki morajo biti terialom. Zato je treba podpreti prizadevnosti ljudi 'Vanju v upravljanje. imenujemo fti! ^eženi rezultati niso majh- stroj je to? Ali bo tu slišati le ^ov^ar s tem ne smemo biti glas tehničnega vodstva podjetja, Po^.mljni. Ta proces moramo v ali pa tudi neposrednih proizva-gar;t-1ih vsestransko proučiti in jalcev, kolektiva v ekonomskih -ganizirano usmeriti, tako da enotah? Ce upostavimo bolj real-ir, Teposredni proizvajalec bolj ne odnose med gibanjem proiz-^Rčal o bistvenih vpra- vodnje in plačnim skladom, po-n<>so ^ se tižei° njegovah od- tem bodo neposredni proizvajalci ki irT V Podjetju in politike, ki zares zainteresirani za investicij-I? Podjetje moralo imeti. sko politiko. Tehnično vodstvo Uje ePaimo kot primer odloča- ne bo moglo odločati samo, ker ietia° proizvodni politiki. Na pod- bo pri določanju investicijske po-smo prenesli odgovornost, litike sodeloval ves kolektiv, določajo, kaj bodo pro- Kaj potem, ko so investicije kaki a’ 1)0 kakšnih cenah in realizirane? Nastane sprememba SanT° kvaliteto. Centralni or- v razmerju produktivnosti med družbenih planov. Dejstvo je, da imamo vrsto gospodarskih ževanju, in poudaril pomen tega, je, da včasih skušajo ponekod področij in panog, za katerih da zdaj prehaja skrb za usposab- in bo najbolj pove- dikat in drugi družbeni činitelji zaobiti posamezne predpise, pri skladni razvoj in usmerjanje ni- ijanje kadrov na gospodarske or- kar bo morajo ocenjevati vsak ekonom- čemer uporabljajo čisto politična, so nujno potrebna centralizirana ganizacije. Ze samo zato mora- - ■ ' neekonomska sredstva. Takšno sredstva. O tem, katere so te pa- mo vsem ljudem zagotovili mož- ravnanje sprevrača ekonomske noge in področja, koliko sredstev nost, da si pridobijo znanje, če in družbene odnose. Vsakomur bi lahko decentralizirali in kakš- to želijo. 86 kaže ta proces v več- cionalno, oziroma v tisto eko- povzroča razen ekonomskih tudi nov v V(5elovn«m učinku družbeno nomsko enoto, ki bo najprej kre- velike družbene spremembe. Sin- J« ’ .................... ” kar mi in nila naprej To čala dohodek podjetja, _______ . _ so- seveda koristilo vsemu kolekti- ski ukrep s stališča, ali bo in vu. Toda kje je to mesto, kateri kakšne spremembe bo le-ta povzročil v gospodarskih panogah BODOČI POLOZAT GRADBENIH PODJETIJ Pr--' upoštevati, kako se bodo uveljavili na trgu, v ne Nuetn obsegu bodo izkorišče-ČHiJfHusl.fivosti, kakšna bo pro-dela in kakšni osebni n°dki v podjetju. Sedanji in prihodnji položaj mali meri zavira sedanji sistem ijavljajo precej nerazumljiva sta- tehničnih in tudi monopolističnih gradbenih nodietii ie naiboli za- kreditiranja in nasploh finansi- lišča in ukrepe. Zanje na primer določil, ki so še dajala prav ti- 8 puujeuj je ttJ . ... ~ ■------- sploh ni kreditno sposobno tisto stim, ki sodijo, da je gradbeni- podjetje, ki ima na deset in celo štvo le izvajalec, uslužnostna de-sto milijonov prek sodišča pri- javnost. .. , oj,- 1« mule trmriheništvo le kot usluž- ® In«- Velislav Dragovič iz znanih terjatev. Dogodi se tudi V osnutku novega zakona je dolrEenemtn^ ,no da nostno8 delavnost ne more ali Beograda: »Obratna sredstva so tf)) da podjetju, ki trenutno nima najprej rečeno, da se vsa odgo- določenemu ob.atu Jasno je, d ^ - ■ oziroma bila podjetjem dodeljena leta druge aktive, kot so terjatve, celo vernost prenese na nosilca inve- Se Sko pc^SaS oSbnih ^ gradbe^š "o vsf iš?j 1^5 na osnovi realizacije v tem blokgirajo tekoči raaun. V ne bo sticij, ki je lahko tisti, ki ima t^^SS^r a zmote -to ni edini primer- sredstva: podjetje’ Upravijanja v podjetju "mora obrati, med ekonomskimi enota- nimal udeležence IV. kongresa ranja gradbeništva. O tem so de- sploh, ni kreditno sposobno, tisto stim, {Rajati vse obrate, kadar dolo- mi. AH se bodo osebni dohodki, gradbincev. Gre namreč za to, da legati povedah tudi to-le: pj konkretno poUtiko. Pri tem povečani pa zaslugi teh investi- marsikateri gospodarstvenik poj- itd. _____ _ _____ komuna vomvuo vsega Kole.- ra« v prav. Mus«!, pa v „„ sklenejo ustrezne pogodbe. Žago- S^as^^^fačevali ^situacije, b« monopolizem projektiranja, ki toviia o p ačilni sposobnosti m- ustavili dela. podjetja so ga doslej imele le projektant- vestitorja, ki jih podjetja dobe v da g tem ne bi kaj ida ske organizacije Poslej bodo banki, pa za operabvo niso za- d u Pričaku jejo pa, da bodo od lahko projektirali vsi, ki imajo dostna oziroma Jih ni moč dobiti bank dobili zanesljiva zagotovila, za to sposobne strokovnjake; šo-v celoti. Tako podjetja sklepajo da ^ sredstva na razpolago, si. le, ustanove, gospodarske orgam-pogodbe tudi na zaupanje. Naj cer dela ne ^ s ejeli. Ta. zacije itd^To bo nedvomno vph-povern da je 11 najveejih beo- ko se ne bi avljala sedanja valo na hitrejše povezovanje m grajskih gradbenih podjetij v le- k investitor nHobreni zraščanje projektantov s proiz- tu 1958, ko so vsa skupaj imela kredit'porabi za vse mogoče na- vajalci-gradbenimi podjetji. Grad- v Malone vsi udeleženci razpra- vseh uspehov, id vplivajo na nje po enoti proizvoda za vsa 36 milijard realizacije, dobila po- kupe> za kritje gradbenih stro- beništTO bo torej dobilo vse mož- so n& IV. kongresu gradbincev boljši finančni učinek podjetja, dela, kjer je le bilo mogoče. Za trdila, da so sredstva žago - gkov pa ostane le malo ali nič. nostl' da postane resničen proiz- spregovorili tnrii r, rnvrlplip- Pri tem sn tudi cradhena nod- režiiska dela (remont, delavnice lJena le za 7o,7 /o ael. ivaKO po- mako nostavlien nroblem seveda vajalec. Delavec naj »čuti« kaj se mu izplača va8pregovorfli tudi o razdelje- Pri tem so tudi gradbena rji; u_ osebnih dohodkov. Pouda- jetja dosegla prav lepe uspehe, ietju režijska dela (remont, delavnice tJeua ie za m,i-/o uei. ivaeu 'pako postavljen problem seveda in tako dalje) pa smo izračunali, tem gradimo, če prevzamemo i odpre vprašanje odgovornosti za Odpadla naj bi tudi večina SOi da v marsikaterem pod- Omenjamo le nekatera, kakor so koHko so nas ta dela veljala v izvajamo dela brez garancije ozi- neodgovorno početje. Glede dokumentacije. Zahtevali bi sa- ' gradbene stroke še vedno ne o njih spregovorili delegati: prejšnjem letu, potem pa smo do- roma brez kreditov. Znajdemo tega je zanimiva mo najnujnejše podatke, da bi vsi tisti, ki odločajo o investici- okirt uacmom nagrajevanja v Ljubljana: »Preden smo se oaio- smo prepustni, ua sami omočijo, ---------- - *—----- “r cv_ o “ Jah> lahko presodili njih uteme- ti^ru ekonomskih enot in tistim čili za uvedbo kompleksnega na- koliko jih bo delalo v takem od- 3,2 milijarde kreditov. Prek so- Sarajeva: »Sindikalni organi bi ijenost in koristnost. Inšpekcij- —V ek0n0n,Skl-h n-žd^vlu, N.« Sad: »VSaJSTS SS&S? so se v opekarni ,Borkovac‘ hin zamudnih obresti. Kolektivi gu. Gradbinci smo namreč ved- beno dovoljenje, če upošteva teh- ra7ll btt VCUI1V lic U UJlll apiCgV/VV/Aill CtGAt&aui. ! «lS,'ken?g™jeSaltv LJubltaS” 5™“ prečSa” datSnMdMUo! I1,””*"1/ ‘958- >«» za • raftava Kapi« tt aSS- ?kord. ra merila učinka: normo, enot, smo temeljito analizirali jim , ’ en°to proizvoda, oziroma vsa dela. Med drugim smo ugo- »Ko so se v opekarni ,Borkovac‘ zmnuanm^ omesu. gu. u-raacinci smo namreč vea- oeno dovoljenje, ce upošteva ten- ^nkompleksno nagrajevanje po- tovili tole: ko smo delavcem pla- v Humi odločiH za kompleksno ^ ^ sama enota proizvoda, čali izkop jame po času, so za nagrajevanje po rezultatih dela, vodstva, toda - kot je razvidno vesticijskim programom na eni po dolgih 15—200/o ostajali pod normo. Ko se je proizvodnja povečala za — temu niso kriva. In kdo so in bojaznijo glede preseganja in- dardiziranih elementov in podobno, sicer pa bi investitorji ali smo jim enako delo dali v akord, za 68%. V sušilnici so kurjači v naši dolžniki? Vsega 9,3 milijar- vesticije na drugi strani. Odgo- imeli proste roke. Opravah V pod^etph. spodbudne^ravilnike*© raz- so*prSegir nomo za*S^/#’ Ko"pa mem letu prihranili“ za“ poltog d® neizterjanih terjatev imajo vernost vselej pade na gradbince. Razumljivo je, da bo tako ”— -------- ............ * go srbska gradbena podjetja. Od te- id morajo prenesti tako nerealne sproščen način investiranja in fi- stimulirani na prihranku.« Sa naiveč dolguje splošni inve- projekte in nerealne investicijske nansiranja povzročil močan pri- ® Martin Zajšek, »Gradis« sticijski sklad, in sicer 39,2% te programe kakor tudi neurejeno tisk na družbene sklade. Za raz-Ljubljana: »Dobro organizirana vsote. Ta že tako ogromna vsota tržišče z gradbenimi materiali, liko do sedaj, ko smo si prizade- .Jevanju osebnih dohodkov, so smo rekli: ,Za kubik dobite toliko milijon dinarjev premoga, saj težav m Prosto še imajo velike in toliko', so presegli normo za cHrr,,iUr-ani n n nrihrnnk,,« 'foloin Pri uveUavljanju njihovih 50°/o! Delavec mora čutiti, kaj se 1 zahtevno delo. odseku Ovčari, kjer je podjetje vedovali, kako zelo je razdelje- trgovini in pn investitorjih!« nima sredstev. Ce - - » Podjetja, kjer na nagrajevanje napravilo poskus, je povečala vanje osebnih dohodkov po re- Res, da bi podjetja dobila do- podjetij odgovorna l siedajo po starem, so vedno storilnost za 2,4-krat, zaslužke pa zultatih dela sprostilo pobude ne- volj sredstev, sklepajo pogodbe nastane v podjetju, ^ .. , ........... ,.rec^ka. Delavci so se brž za dva in polkrat. Delavci so po- posrednih proizvajalcev, ki od v nedogled, čeprav vedo, da vseh zakaj ne bi poklicali na odgovor stnjo, kar bo vplivalo tudi na „1 ®sli Pomislekov ko so na last- tem izjavili, da po starem ne tehničnih in upravnih vodstev naročil ne bodo zmogla v tistem tudi vseh tistih, ki so z .vpliva- pocenitev gradenj. Ker je v za- t; koži čutili prednosti stimula- bodo več delali. Zdaj podjetje na podjetij vedno bolj zahtevajo, da letu. Gradbena operativa namreč njem' in svojina ,bo že kako!' konu predviden tudi sistem do- mih oblik nagrajevanja Tako ta način nagrajuje že 85 % vseh jim pravočasno preskrbijo potre- že nekaj let nazaj zahteva, da bi pripomogli do teh zadreg!« govarjanja med vsemi, ki sode- tnrt,- - - ' - - - -.............. ................ —J— J ’- -----ii- banke odobrile toliko sredstev, Zakon o investicijski izgrad- lujejo pri investiciji, je tako in da bi le-ta zadovoljila dejanski nji, ki ga prav zdaj pripravljajo vključena tudi ekonomska odgo-še zmogljivosti gradbenih podjetij, pristojni organi, bo tudi gradbe- vornost vseh, ki so kakor koH že pomeni coklo za dosledno nagra- Zahtevi ni bilo ustreženo in si, ništvo postavil v enak položaj, povezani z gradnjo. Na kratko re- za porast delovne storilnosti ® Stanko Reks, Anhovo: »V jevanje, obenem pa to seveda kot omenjeno, podjetja pomaga- kot ga imajo druge gospodarske čeno — novi zakon bo v praksi , Za doseganje višje stopnje me- tovarni cementa in salonita smo vpliva tudi na sam obseg grad- jo drugače. Banke to vedo in panoge. Novi zakon bo namreč dokončno prerezal prenekateri ^“'zacije; skratka, za doseganje izdelali normative za nagrajeva- beniških zmogljivosti. ukrepajo po svoje. Ob tem uve- odpravil vrsto administrativno- gordijski vozel gradbeništva. so vodstva ništvo v smeri standardizacije in za škodo, ki serijske gradnje — torej spodbu-razloga, dil preobrazbo v gradbeno indu- ildgi d J C V dil J el. X cirvvj Lei lictGiii iiagidjujc ^ /u voi-** J1 ^ -^ --- —j ---------» ------ ' ner* 1 v raarsikaterem gradbe- del. Strokovnjaki do podrobnosti ben material, da z dobro organi- banke odobrile toliko sredstev, sjNlPodjetju že spoznali, da jim analizirajo tudi najmanjša dela, zacijo dela preprečijo zastoje hi deianski nn+i . dno nagrajevanje odpira medtem ko so prej analize delali podobno, kar vse nemalokdaj Poti in dela, in ^ možnosti za izboljšanje le za največje objekte.« NAPAKE OB IZPOPOLNJEVANJU PRAVILNIKOV O DELITVI ^ OSEBNIH DOHODKOV v PREŽIVELA DOLOČILA V gospodarskih organizacijah tudi letos izpopolnju- uredb o plažah, ki so dolož^bi jejo pravilnike jo oblikovanju in razdeljevanju oseb- if^^izSčka ge gospodarske organizacij® ^ primere še vedno prepis J ,oIjjs tarifne pravilnike in jih še dopolnjujejo. . Anhičk3 Ko gospodarske organizacije nih dohodkov. Pravilnik namreč Ker so bile plače iz vLjan' izdelujejo in izpopolnjujejo svoje zajame in uredi vsa vprašanja o kljub vsem deklaracijam c naj-sisteme oblikovanja in razdelje- osnovah, prek katerih se obliku- sko le dopolnilne nagrade, Ki ^ vanja sredstev za osebne dohod- jejo sredstva za osebne dohodke, večkrat niso bile odvisne o ^ spehov, je bil tak^ ob)iK, ke, morajo najprej opraviti vrsto o osnovah in merilih, po katerih lovnih uspehov. ekonomskih, organizacijskih in se ta sredstva razdeljujejo na in- pravice do te plače ena od analitičnih opravil, da lahko po- dividualne osebne dohodke, uredi ki naj bi vplivala na ;ra' tem izoblikujejo ekonomsko osno- pravice in dolžnosti, ki jih imajo disciplino, na večjo zainter .e vo svojega sistema. Nato morajo delavci v zvezi z osebnimi do- nost delavcev. Skratka, bu icet Prva turbina nove hidroelektrarne na-Dravi — Ožbalt že obratuje. Gradbeni delavci so komaj maja lani začeli izkop gradbene jame in torej po dobrem letu že daje prvi agregat električno energijo, ■jludi drugi turbinski steber je že pripravljen za montažo. Gradbinci so sedaj Dravo preusmerili v njeno desno stran struge, tako da lahko pripravljajo tretji turbinski steber. Računajo, da bodo tega, zadnjega, dogradili do konca leta dati tej osnovi »pravno« vsebino hodki ter pristojnosti in osnove-oblika, ki naj bi vnesla v administrativno določen in in obliko: izdelati morajo pravil- postopka za ugotavljanje in ob-nik o oblikovanju in razdeljeva- račun osebnih dohodkov. Pravil- -------------- ----------------- jen okvir nagrajevanja nju sredstev za osebne dohodke, nik je podlaga za presojo, kako spodbude, čeprav je bila m .jv' Pravilnik, zgrajen na teh načelih je gospodarska organizacija izde- ka sama prav tako admimstm -i-*— lala in uveljavila načela o obli- ne narave, kovanju in razdeljevanju oseb- šele postane celota, sistem za oblikovanje in razdeljevanje oseb- je iičLičive. . *i ge V povsem drugačni lu ^ sj. c odvzem pravice pokajj . in po poslovnem uspehu kolekti- stemu, kjer so osebni dohoo^ nih dohodkov po delu, po učinku tak odvzem pravice pokaže va, kakšne oblike in metode je celoti odvisni od individu® uporabila, na kakšnih osnovah je delovnih uspehov in ko. VS3 poslovnega uspeha, kjer -- ne. sredstva za osebne dohod K ^ zgrajen njen sistem. Številni primeri pa opozarjajo, —,-------— -------- ■ ea da smatrajo izdelavo pravilnika posredno odvisna od čistes marsikje še vedno le za neko bodka in ni več različnih formalno obveznost. Zato niso z-a ta sredstva. Vse oblike redki primeri, da pravilnik ne nih dohodkov morajo bi ^jje- vsebuje tega, kar v resnici imajo »zaslužene«; so rezultat oP nor. niško postajo, kjer bi blago pre- varjanja ladje do prihoda vago- In kakor dejansko delajo. Ne mo- nega dela, izpolnjenih je tovorili na ladje. Razen tega ni nov. 2e vrsto let pa reška luka remo se potem čuditi, če delavci mativov itd. V takem si st pravočasnih in točnih podatkov o kljub zelo velikim skladiščem ne kažejo pravega zanimanja za zato vprašljivo, kako naj h Na stranskih tirih železniških prog, ki peljejo proti našim pristaniščem, redno stoji po več sto tovornih W1 ~ • - .. - v , -"v", ^,a s^ovr*riti na ledje. prjhodu ladij v posamezna pri- nima skladišč. Odgovorni ljudje pravilnike. Praksa pa vedno bolj Blago v vagonih čaka, ker železniške postaje v pnsta- stanišča, prav tako ni seznamov niščih zaradi preobremenjenosti ne morejo sprejeti di.............................. vagonov, polnih blaga, ki ga je treba stovoriti na ladje, pohodu so v tem pristanišču ubrali pot očitno opozarja, da ni pravega blaga in norm za iztovarjanje. Na lažjega zaslužka in so dali svoja reda in ne pravih odnosov v pod- ni dohodek odvisen od okoh ^ ki nimajo nič skupnega z opravljenim delom, z že izP°u(je. tovora po več dni in včasih celo tednov. očitke v tej zvezi odgovarjajo skladišča nekaterim podjetjem v jetju, kjer dovoljujejo, da je po- nimi pogoji za neposredno Reško nrisfnmšče katereffn normalna T-mnffl jivost Pristanišča, da dajejo te podatke dolgoročni najem. Primer: tek- litika osebnih dohodkov urejena ležbo pri delitvi sredstev z - - P -- ’ - ^ - -- - 8 J . k le informativno, natančnejše po- stilna tovarna iz Duge Rese ima in se uresničuje drugače, kot je ne dohodke. _ ^ udelc^e • | 4- ‘V. • • i« •-( j • viiv, iiatcuiL.uej&e Kvr* auiiid. w_>v d n id iz uuge ri6S6 ima in at; uifebiiicuje uiugat-i je le tovornih vagonov, ima na tirih vedno vsaj po datke pa je treba dobiti od agen- že več let v skladiščih reške luke predpisano v pravilniku. 1-600 vagonov. Ce dodamo še to, da na progi od Jesenic cij. Ce jih zahtevamo pri agenci- 500 vagonov bombaža, da niti ne ne dohodke. Odvzem pravice do -- .g, Zanimivo je, da upoštevajo ^ končni delitvi teh sredstev ^ -eo in nomen nravilnika mar- blstvu tako v nasprotju Z n ^ do Reke večkrat stoji na stranskih tirih tudi po 800 to- ^ah> se zgodi, da napovedana govorimo o tistem blagu, ki je vlogo in pomen pravilnika mar- . - . v vornih vagonov, od Karlovca do Reke pa 300 do 400, lf^a ^ Vnd°^e; prišl° že v .pregovor kot na pri- sikje tedaj, kadar je treba uve- ^anje. dobimo še iamieišn nredstnvn n ctrniiii n-, roški ^elev neRi Pristanišču ah pa pripelje, mer svežnji koz, katerih lastnik Ijaviti kakšno izjemo od načela, sProt:lu osebno oce 5 j oommo se jasnejšo preostavo o stanju na reski zelez- ne da bi bila napovedana. je že pozabljen. da se osebni dohodek ravna po menla dela vnaša elemente, niški postaji. Vendar pa zavzema v tej ne- Luka brez skladišč iz povsem delu in po poslovnih uspehih te- opravljenim delom kot P°“kup- umljivih ra?!««™-™ r-ontahii- _________za to udeležbo nimajo dosti » =1 Gmotno škodo, ki nastane za- gospodarstva v deželi, radi ležanja, vlage, zaradi plače- Ko je odbor za koordinacijo rese'skupnosti. Vanja najemnine v zlatih Švicar- transporta nehal delovati, je bila urejenosti najvidnejše mesto po- razumljivih razlogov ni rentabil- daj, kadar nameravajo ustvariti manjkljivo razumevanje za mte- na za podjetja. Zato se je promet kakšno izjemno stanje. v reški luki že znižal za 50°/o. ■voi’ TVT A .-»r-, -1 w-\ r. »-v-, v-, r-\ , r» nega. Za čas, ko delavec P° s^|i krivdi ne dela ali po svoji kr udeleži* ss MMMM. iššMŠ Reke, še posebej pa gospodarsko puščena stihiji, tako da so bili škodo kot posledico pomanjkanja konec lanskega in vse letošnje zgodi, namreč da bi bila ladja in goni, vagonov, ki jih že tako ni dovolj, leto znatnejši zastoji pri prevze- ‘ bi lahko izračunali le elektronski manju možgani: Vsega tega pa ne bi bilo ali vsaj ne v tako dra- pristaniščem, ker operativna oba- stanišče prosta skladišča^ da bi vega, ozkosrčnega in cenenega stični obliki, če bi vskladili delo la ni bila prosta, po drugi pa so moglo sprejeti blago iz vagonov interesa reške luke, interesa, ki ter seveda tudi obratno, od sto- tudi v njeno škodo! RAZGOVOR O NAGRAJEVANJU V TOVARNI KOLES »ROG« V LJUBLJANI Potrudimo se, saj se izplača »Bomo uredili. Le pridite ob dvanajstih!« je odgovoril predsednik sindikalne podružnice tovarne »Rog« Lado Čretnik, ko sem ga prosil, naj »uredi« sestanek Pogovarjali smo se že dobre T„, . . . *em nazivom), in ki se ^ * e,!im. delavcev. fema: R.J,go™r „ nagraje- S. &£& SSEPJi »STr&KSK*«: med našimi pristanišči in- prista- vagoni z blagom za izvoz po niškimi železniškimi postajami. morju več dni čakali pred prista-Povprašaii smo na Generalni direkciji jugoslovanskih železnic in smo iz razgovora s šefom operativnega odseka Jovanom Rebom izvedeli naslednje: Dokler je obstajala Zvezna prometna zbornica, je bil pri njej tudi odbor za koordinacijo transporta, ki je skrbel za notranji promet, za uvoz in izvoz ter za pomorski, rečni, cestni in železniški tranzit. V ta namen je odbor zbiral podatke o bližnjih prevozih množičnega blaga v luke in pristanišča, pri ustreznih mednarodnih špedicijah pa tudi podatke o tranzitu tujega blaga skozi domače luke in pristanišča. Na temelju teh podatkov je bil odbor precej dobro poučen o bližnjem prevozu blaga, zato je tudi poskrbel za ukrepe, da v lukah ni prihajalo do zastojev. . . . . Razen tega je odbor za koordi- bo nagrajevanja po enoti proiz- zagrizeno poprimejo nacijo transporta proučeval zmog- voda?« »Rezultati novega načina na- Ijivosti luk in pristanišč ter že- »No ja, bilo je tako, kot marši- grajevanja so zares otipljivi. V_____ lezniških prog, ki jih povezujejo kod. Tarifne postavke, nekaj za prvem promesečju letos je proiz- gocen. z zaledjem, predlagal pa je tudi preseganje norme in »dobiček«, če vodnost dela v primerjavi z mi-medsebojno vsklajevanje zmoglji- ie bil. Odkrito rečeno — tako kot nulim letom za 22 °/o večja. Nare-vosti, da bi ublažil in preprečil zdaj se za gospodarjenje v pod- djij pa smo za 23 o/0 več izdelkov zastoj zaradi prenatrpanosti z jetju še zdaleč nismo brigali. Zdaj kot v istem času lani. Zaposlenih blagom, ki je potovalo skozi naše Pa • • •" pa nas je manj. Zaradi večje sto- luke in pristanišča. Odbor je se- »Saj, tisti zdaj — danes? Kak- rilnosti dobimo vsak' mesec po-veda vsklajeval predvsem pomor- šen bo delež po enoti proizvoda? vprečno še po 30 °/o zaslužka več. ski in železniški transport kot po- Ge bo denarja manj kot prejšnji »Nagrajevanje po enoti proiz-glavitna činitelja transportnega mesec, hočejo ljudje vedeti zakaj Voda nas spodbuja da drug dru-_________________ gega priganjamo, opozarjamo: za- in ga hraniti do '"prihoda ladje se je, kakor vidimo’ že sprevrgel ze.nske. upravno-kazenske D. R. nad tarifami« nasprotju‘z “načelTnaše ^ tivnih premij, noValne politike na področju . 7 takih gospo- zenske! upravno-kazenske in , lah so skoraj sc{p]inske odgovornosti. Je to acr V pi-avuniKe vnesli do- polniina sankcija, ki nastopi ločbe, kdaj delavec izgubi pravi- lede na da ni prave vzrot co do udeležbe pri delitvi »pre- zveze med osebnim dohodkont K sežka«. N pr po določbah neka- delavcu pripade za opravi]®11" tenh pravilnikov nimajo te pra- delo in razIogi s katerimi pra^ vice delavci, ki so bili med letom nild predpisujejo pravice do d«18 in* disciplinsko kaznovani, ali ki so bili kaznovani z odpustom, ali ki jim je preftehalo delovno raz- osebnega dohodka. tak® ■ati 1® bo ekonomskih enot. Pravijo, da bodo poslej bolj pogosti.« merje.ker šobili "kaznovani zzl porom, ali, ker še niso 3 ali 6 mesecev nepretrgoma zaposleni v ^T,1,1 večj podjetju itd. 'dobit*8' (čeprav tega ne imenujejo i-aMSs-SSsSiS??; §“=£115:=f;iif brozic IZ lakirnice m analitik Cvetko Kogovšek, še tolikšni meri jih prizadene kakr- dobiti del osebnega dohodka, da je treba odpraviti, ali pa je tak® bolje, bolj Sproščeno smo se pogovorih. šenkoli izostanek z dela. Poslovil mora delati le-ta določen čas v na določba znak, da kiji SfiTTl SP4. Np cmpir» Hiti /tižlmrl/vtroru lotu r»T»i oli r-\n rlmrta ŠGnim riHČGlOm OblikOvci**j — razdeljevanja osebnih dohodk^ delovnega razmerja, po merilih dela v praksi vendar še ohranjajo preživele adnuu strativne oblike nagrajevanja. »1. K' JC Ul c: Ud Viti, čili JJCI .1- na določba znak, da kljub pr°£ b,,. prji. pred »v.d. do . Pot.m bo,i “."nS' JMSSg! razgovora med delovnim časom, veznosti ki jim — podobno kot marsikje Vendar pa je treba prav tako drugje — postaja vedno bolj dra- ugotoviti, da je ta določba po -mG vsebini prevzeta iz prejšnjih SODOBNA GOSPODINJA KUHA EKONOMIČNO! - La-:ff / , , fv OKUSNO! POCENI! -HITRO! ^ KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE 'žbeČumnriA IZOLA to, da bi vsi skupaj več naredili in več zaslužili, da bi planski oddelek skrbel za redno nabavo, da bi imeli oddelki vedno dovolj vsega. Marsikatero izboljšavo predlagajo posamezniki in so zato tudi posebej nagrajeni. Izboljšave omogočajo znižanje proizvodnih stroškov, manjšo uporabo materialov — ob enaki kakovosti izdelka. Na ta način sodeluje vsakdo izmed nas pri urejanju raznih problemov — posredno ali neposredno — pri upravljanju ...« »Bolj radovedni smo postali, da tako rečemo. Prebiramo zapisnike sej delavskega sveta in upravnega odbora, hočemo vedeti, zakaj je kupljen ta ali oni stroj, zakaj je podjetje ugodilo prošnji kakega društva za podporo? Saj radi damo, če le moremo, pa najsi bo občini ali komu drugemu. Toda prošnje morajo biti utemeljene. Če damo občini sredstva za neki določen namen, potem ne sprašujemo, zakaj jih je porabila. Nemara ne bi bilo napak, če bi vprašali. Sicer pa čutimo, da so sestanki kolektiva preredki; zlasti še sedaj; ko imamo nagrajevanje po enoti proizvoda in pripravljamo uved- KAJ NAM POVEDO ŠTEVILKE ŠE VEDNO VSAK ŠESTI DELAVEC V jugoslovanskih železarnah, železarskih rudnikih in koksarnah — skupno 13 podjetij z nad 47.000 zaposlenimi — je leto za letom manj nesreč pri delu. Iz nedavno objavljene analize oziroma statistike obratnih nezgod in obolenj razberemo tele številke: Leto 1954 1955 1956 1957 1958 1959 I. četrtletje 1960 Odstotek nesreč letno na stalež 31,6 »/o 31.6 Vo 23,4 Vo 20.8 Vo 19.9 Vo 18,8 Vo 16.6 Vo Medtem ko se je 1954. leta ponesrečil pri delu približno vsak tretji zaposleni, je doživel nezgodo v prvem letošnjem tromesečju le Še vsak šesti. Pogostnost nesreč pri delu je potemtakem že v teh nekaj letih zmanjšana za polovico, kar je glede na nevarno delo v železarski industriji toliko bolj pomembno. Povprečno število nezgod, skupno za vsa podjetja črne metalurgije, je pa vendarle še precej visoko. Sicer pa so močne razlike med posameznimi podjetji. Mesec marec 1960 kaže na primer takle rezultat; Odstotek Podjetje Tetno5 na stalež Železarna Ravne 6,9% Rudnik Ljubija 9,6 Vo Železarna Štore 10,0% Rudn. in želez. Vareš 11,4% Koksarna Lukavac 12,0 % Železarna Sisak 14,4 Vo Železarna Zenica 16,6 % Železarna Jesenice 18,0 % Valjarna Zemun 19,9 Vo Železarna Nikšič 26,4 % Železarna Smederevo 26,4 % Žič. Alipašin most 29,3 % Železarna Ilijaš 38,4 % Povprečno marec 1960 17,6 % Večina naših železarn je torej glede na pogostnost nesreč pri delu na boljšem kot kaže povprečje. Predvsem je to zasluga razmeroma dobrega rezultata Železarne Zenica, saj je v njej naj- več zaposlenih. Če povemo, da I® v tej železarni povprečno 01 ani nesreč kot v tradicionalni zaho nonemški železarski industrtb smo povedali zadosti. Železarn Ravne je že nekaj let med bs, mi, ki imajo najmanj nesrž! zadnji rezultati pa kažejo, da di drugod vedno bolj skrbijo 8 varnost. Takšno tekmovanje P lahko samo pozdravimo. Seveda pa primerjava ni P®! vsem objektivna, kajti delo?*" pogoji niso povsod enaki (ka%! naprave). Vidimo pa le, da S P" večano skrbjo za varnost pri “C naglo omejujemo nesreče v t®2., industriji, celo bolj kot v k ate®1 koli drugi. Združenje jugoslovanskih ^ lezam je že pred leti ustanovil medtovarniško strokovno komi81' jo za delovno varnost, ki je m®"' da prva podobna dejavnost za vs® državo. Vidimo, da uspeh ^ skrbi in ukrepov ni izostal. Interes, dolžnost in čast vs®j’ železarjev pa zahtevajo še ve da tovarna dela z iz-]j0 Tisti, ki so hoteli izvedeti od W-4*a P°jav> te»a n'so mo?li ngo-Vji ltl> ker nihče ni vedel, koliko to-s*ane določen proizvod. Na-> aJe je letna bilanca pokazala sto 1 'Jonov din izgube, k Tdina rešitev — pravijo — je ^ a v decentralizaciji delavskega ^Soupravljanja. »Pa stimulativno O kovanje?« so vprašali nekateri. , govor na to vprašanje bomo našli asneje. Kolektiv je prepričan, da 2 normami mogoče zajeti vse ele-p ate za kompleksno nagrajevanje, ■nranki, kvaliteta, obseg delovne-u^lnka, vse... Povedo tudi to, da erne planske cene po ekonomskih z 0/a^ omogočajo obračun osebnih ž užkov po posameznih ekonom-^ la enotah, pa tudi za vse podjetje, eno besedo, vse so postavili tako, a je v skladu s tistim, kar za zdaj j^icakujej0 od najvišjifa oblik kom- p lako se je začelo letošnje leto. reden pa je minilo prejšnje, je elavski svet, ki mu je potekel andat, »prikrojil še drug načrte ako kolektiv rešiti dolgov, kako Izgotoviti, da bo posloval z dobič-°rn. Namesto »centralističnega« sa-ipupravljanja je delavski svet pu- stil skih svojemu nasledniku 42 ekonom-onot in 10 delavskih svetov. Kaj je ekonomska enota ? Pogovor z direktorjem steklarne Isdom Stamnekovim se je začel pri Prašanju, kako to, da ima vsaka konomska enota svoj delavski svet, a je ekonomskih enot vendar več '°t delavskih svetov. Ko si je stari delavski svet zamislil takšno decentralizacijo, je bil kolektiv pred dilemo: Ali naj bo v vsaki ekonomski enoti po en delavski svet, ali naj bo eden za več ekonomskih enot? Seveda so poprej uredili osnovno vprašanje — kaj je ekonomska enota. Strokovnjaki so »iznašli« celote v tehnološkem procesu in jih zaokrožili. To so bile »najmanjše podrobnosti« proizvodnega procesa, tiste, ki jih ni bilo več mogoče deliti. Pranje in mešanje peska — to sta dve samostojni deli v proizvodnem procesu, zato so v obeh obratih ustanovili ekonomsko enoto. Ti ekonomski enoti pa imata tudi vsaka svoj delavski svet, ker se s čiščenjem peska zaključuje delovni proces prav tako kakor z mešanjem peska. Delo teh ekonomskih enot se ne »preliva« v naslednje enote. V oddelku priprave je drugače. Tam je en sam delavski svet za več ekonomskih enot, ki jih je mogoče »tehnološko« razmejiti, vendar so lahko vse skupaj ena ekonomska enota, ker je delo v njih sorodno. To so ekonomske enote za rezanje stekla, za brušenje, žigosanje, barvanje itd. Imajo skupen delavski svet, ki pa ni takšen, kot sta tista dva v ekonomskih enotah za čiščenje in mešanje peska... V teh enotah delavska sveta samostojno odločata, tisti delavski svet, ki je skupen za več manjših ekonomskih enot, pa le vsklaja dela v ekonomskih enotah pripravljalnih obratov. Tem ekonomskim enotam, čeprav so majhne, pa so dali pravice do samostojnega odločanja. Zato je v 42 ekonomskih enotah 10 delavskih svetov. Direktor tovarne je poudaril tudi to, da so pazili, da v ekonomskih enotah ni več kot trideset članov, da bi ne bilo treba voliti delavske- ga sveta... To jim je uspelo. Našli so rešitev med zahtevo po' celovitosti tehnološkega procesa in številom ljudi, ki delajo v določeni ekonomski enoti. TDecentralizirane1 pravice S tem aktom je začel stari delavski svet »odmirati«. Na delavske svete je prenesel skoraj vse pravice. Novemu delavskemu svetu podjetja preostaja vsklajevanje dela ekonomskih enot in splošna politika podjetja. Delavski sveti ekonomskih enot bodo sami sprejemali letne proizvodne plane na temelju tovarniškega plana. Pravilnik o poslovanju podjetja po ekonomskih enotah predvideva tudi to. da delavski sveti sprejemajo tudi plane za investicije, za nakup materiala in surovin, za cene proizvodov, za finančno poslo- Dva nenavadna spora pred Vrhovnim sodiščem LR Slovenije STEKLARSTVO - OBRT, KI SE HVALI Z ZELO VISOKO STAROSTJO - SE VEDNO SPREMLJA ISKAN POKLIC. KI ZAHTEVA TUDI V VPELJANI INDUSTRIJSKI PROIZVODNJI STETKLENIH IZDELKOV VEŠČINO POSAMEZNIKA, OBLIKOVALCA STEKLA vanje, realizacijo, delovno silo in == vzdrževanje delovnih prostorov. To pomeni, da bodo ekonomske g enote poslovale po načelu gospodar- g skega računa kakor vsaka gospodar- g ska organizacija. Kot materialno g osnovo je dal delavski svet pod- g jetja tej organizaciji samoupravlja- g nja osnovna sredstva, orodje in in- g ventar, predmete dela, delovno silo, g sklade, ki se lahko formirajo v eko- g nomskih enotah, in drugo, kar »jim g bo še dal delavski svet steklarne«, g Pa 22 milijonov? | Novi delavski svet podjetja mora g še proučevati pravilnik, ga izpopol- |§ njevati in sprejeti določen sklep za §§ prva izplačila po novem načinu na- jj grajevanja. V pravilniku je sicer §§ zapisano, da »velja od 1. januarja g 1960«, vendar... Že dolgo je bilo v kolektivu ču- g titi vprašanje — kako nadomestiti g sto milijonov din? Ko se je končalo g prvo letošnje četrtletje, so vprašali g prejšnji delavski svet, kaj bodo sto- g rili z dobičkom 22 milijonov. To g vprašanje je bilo presenetljivo, ker g so bili dotlej stalno na izgubi, ko g pa je kolektiv prešel na obračun po g ekonomskih enotah in ko so te do- g bile delavske svete, se je »premak- g nilo«. Dvaindvajset milijonov do- = bička! O tem naj bi odločala vest, g ne pa žep. Res je, precej jih je glasovalo za g to, da bi dobiček večinoma razdelili g na osebne dohodke, večina pa je g bila za »poravnavo starih grehov«, g za kritje izgube. Potem so zadnji člen v pravilni- g ku o obračunu po ekonomskih eno- g tah spremenili: zapisali so 1. april, s Ta dan je že davno minil. Pihalci g stekla oblikujejo še bolj zapletene g steklene vaze, steklenice, okraske... g Pravijo, da je to na trgu dražje, g zato se bolj izplača. Med nekvalifi- g ciranimi delavci pa se kaže želja po g učenju, po pridobitvi kvalifikacije g pihalcev. Tako se na temeljih ekonom- g skih enot, ki so hkrati tudi de- m lavski sveti in ki še niso razdelile s prvih zaslužkov »po novem«, razvija Ta spora na pogled nimata stičnih točk, vendar sta si v marsičem podobna. Vsaj to je obema skupno, da sta nenavadna, celo rahlo senzacionalna, njuna prava sorodnost pa je v tem, ker oba — vsak na svoj način — dajeta delovnim kolektivom in njihovim delavskim svetom zanimivo zrelostno spričevalo. Sicer pa — naštejmo osnovna dejstva. SAMO NE NAZAJ, NA STARO POT Umetniška zadruga z o. j. v Ljubljani je imela do lanskega leta mizarski obrat in livarno. Delavci tega obrata niso bili zadovoljni s svojim položajem, ne z materialnim in ne z družbenim. Zadruga jim ni zagotavljala dovolj dela in torej tudi ne zaslužka. Razen tega niso imeli samoupravnih organov, nihče jih ni vprašal za mnenje, bili so praktično brez samoupravnih pravic. Zadruga je bila zanje skoraj isto kot privatni delodajalec. Zato so zahtevali, naj se njihov obrat osamosvoji. Občinski ljudski odbor jim je to omogočil. V osmih mesecih samostojnega življenja v letu 1959 se je novo lesno in kovinarsko podjetje trdno postavilo na noge. Imelo je nad šest milijonov dinarjev čistega dohodka. To na prvi pogled ni mno- Človek je včasih tudi tožbe vesel go, vendar je veliko za kolektiv, ki je imel poprej težave z izplačevanjem polnih tarifnih postavk. Skoraj dve leti je bila njihova livarna zaprta, ker ni bilo sredstev za plače petih livarjev. Zdaj šteje kolektiv namesto prejšnjih sedemnajst že sedemdeset članov ter ima za vse dovolj dela in zaslužka. Nekaj celo še ostane, kakor kažejo podatki o čistem dohodku. Delavci so bili zadovoljni, ker so nazadnje le sami upravljali in — upravljali so dobro. Zadovoljna pa ni bila Umetniška zadruga z o. j. Na Vrhovno sodišče LR Slovenije je vložila tožbo proti ljudskemu odboru in sprožila proti njemu upravni spor z zahtevo, naj ji vrne obrat. Ob tej novici je v kolektivu zabučalo kot v panju, če sežeš vanj po med. Vrhovno sodišče je prejelo peticijo s 64 podpisi... »Ne moremo dovoliti, da bi bili vsi naši napori zaman in da bi nam spet grozila samovolja upravnika zadruge...« Tako je zapisano nad podpisi. Čeprav sta v sporu Umetniška zadruga in ljudski odbor, so pohiteli tisti, ki so najbolj zainteresirani za njegov izid. Sodišču so sporočili svoje mnenje in ogorčeno protestirali proti namenu, da bi kdo zadušil njihovo sadiostojnost. Težko je reči, kakšni pravniški argumenti bodo gladili spor med tožnikom in tožencem, če pa pustimo predpise ob strani ter damo roko na srce in povemo mnenje, ne moremo reči nič drugega kot to, da pomeni zahteva* Umetniške zadruge poskus, ponovno upostaviti stanje, ki je zastarelo glede na splošni družbeni razvoj in na rast tega kolektiva. Ne moremo zanikati, da ima vso pravico do naših simpatij mali kolektiv, ki si je priboril 'samostojnost in jo je sklenil ohraniti. MIMO DELAVSKEGA SVETA NE GRE Drugi spor je še bolj nenavaden: delavski svet podjetja »Elektroprenos« iz Ljubljane toži Sekretariat za industrijo in obrt pri Republiškem izvršnem svetu. To pot se je zgodilo menda prvič pri nas, da je državni organ pred sodiščem kot toženec. In še posebej v sporu, ki ga je sprožil delavski svet podjetja! »Elektroprenos« so ustanovili pred dobrima dvema letoma. Ob ustanovitvi je dobil osnovna sredstva, med drugim tudi daljnovode s 60 KV. Zadnje dni leta 1958 je upravni odbor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije sprejel sklep, da je treba dati daljnovode 60 KV v uporabo podjetjem, ki razdeljujejo električno energijo. Delavski svet »Elektroprenosa« se s tem ni strinjal, ker je menil, da bi to ne bilo ugodno niti za to podjetje niti za uporabnike električne energije. Trdil je tudi, da bi bilo nezakonito — v nasprotju z veljavnimi predpisi kakor s pravicami samoupravnih organov. O tem svojem stališču je delavski svet obvestil Elektrogospodarsko skupnost Slovenije, Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva, pristojne organe Republiškega izvršnega sveta ... Minilo je več kot leto dni, ne da bi se kaj zgodilo. Potem pa je Sekretariat za industrijo in obrt v začetku prejšnjega meseca nenadoma sprejel sklep o prenosu osnovnih sredstev v smislu, kakor ga je predlagala Elektrogospodarska skupnost in kakor mu je nasprotoval delavski svet »Elektroprenosa«. Delavski svet se s tem ni sprijaznil. Še posebej ga je motil način, kako je bil sklep sprejet. Čeprav je o svojem stališču pravočasno obvestil vse »pristojne«, se ni nihče čutil dolžnega, da bi mu odgovoril ali se posvetoval z njim. Tako zaradi vsebine kakor načina, kako je bil sprejet, smatra delavski svet ta sklep za prekršek proti samoupravljanju. Zato je sklenil vložiti na Vrhovnem sodišču tožbo proti Sekretariatu za industrijo in obrt, sprožil je upravni spor. Zdnimivo poglavje nenavadne zgodbe je odnos direktorja »Elektroprenosa«. Najprej ni več kot petnajst dni obvestil delavskega sveta o tako važni zadevi (opravičeval se je sicer, da je poskušal na »prijateljski način« doseči, da bi umaknili sklep). Potem ni hotel podpisati tožbe, češ da kot »varuh zakonitosti v podjetju« tega ne more storiti. Proti svoji volji je nazadnje pristal. Pred dnevi je sodišče prejelo tožbo. Tožb se sicer nihče ne veseli. Nasprotno, pogosto Z obžalovanjem ugotavljamo, da je to bolezen, ki grozi, da bo postala v tem našem podnebju kronična. Ti dve tožbi pa sta vendarle nekaj posebnega. Res je, bolje bi bilo, če bi oba spora zgladili na mirnejši način. Če pa ju niso, ne moremo zameriti kolektivoma in njunim organom upravljanja, kar so sklenili vztrajati, pa čeprav ob podpori sodišča. Oba spora jasno kažeta: delavci smatrajo samoupravljanje za svojo nedotakljivo pravico in ne do- £ ll«! 1 —— 1't.L/f CCVLJ MILJI-' V J VS I L L M L J L v JJ I M V LIL I L** v skopski steklarni nova oblika de- g volijo prekrškov proti njej. Dosegli so stopnic zre-centraliziranega delavskega samoupravljanja. Tako tudi »odmirajo« pravice delavskega sveta, tistega »centralnega«. N. CVETIC losti, ko jih avtoritativni nazivi posameznih organov ne motijo, da ne bi presodili, ali je kaj za samoupravljanje dobro ali ne. Včasih je človek tudi tožbe vesel... A. VESELINOVIČ IZ PODJETIJ IN OBČIN Pomurski delavci na letovanju Počitniška skupnost za Pomurje trna največ koLektivih članov v soboškem občinskem okolišu. Okrog 120 večjib in majših gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov je prispeva o doslej v njene sklade oko'! 2,5 milijona dinarjev. Z zbranimi sredstvi bo poč:\f i ška skupnost organizirala za deiavce in uslužbence udoben in poceni letni oddih v treh počitniških domovih — v Piranu, Verudi in taborjenje v Baški. Za organiziran letni oddih, katerega pobudnik je sindikalna organizacija, je letos v soboški občini veliko zanimanje. Za sedaj kaže, da se je prijavio več uslužbencev kot delavcev. Doslej so zbrali okoli 340 prijav. Največ se jih je prijavilo »z tovarne perila »Mura« (v primerjavi 6 številom zaposlenih še vedno malo), usužbencev uprave in zavodov, zdravstvenih delavcev itd. Trenutno je celo več prijav kot pa je zmogljivosti počitniških domov. Poleg kolektivnih prijav se prigašajo namreč tudi posamezniki, med njimi ta- lonec samovolje v celjski stanovanjski zaflnigi Stanovanjska zadruga Dom v Celju je pretekli teden dobila novo vodstvo. Za direktorja zadruge je bil imenovan podpredsednik ObSS Celje Emil Pepelnjak. Tudi v samoupravnih organih te zadruge je prišlo do marsikaterih sprememb. Dosedanje poslovanje je bilo že res nevzdržno. Pokazalo se je namreč, da bodo sedaj morali reševati tudi po več let stare zadeve. Tako poslovanje je predvsem posledica samovolje in nepravilnega odnosa dosedanjega predsednika upravnega odbora. BE tri, ki so zaposleni v podjetjih, katera niso Člani počitniške skupnosti. Teh seveda zaradi velikega zanimanja ostalih ne bodo mogli sprejeti v domove skupnosti. Spodbuden primer, ki kaže na veliko razumevanje do potreb komune, sta podjetji Pi-murski tisk in Tovarna mlečnega prahu Obe sta uresničili sklep okrajnega zbora proizvajalcev, se včlanili v počitniško skupnost in prispevali delež v njene sk.ade, čeprav sta organizirali letos letovanje v Barbatu na otoku Rabu. V obeh kolektivih so uspeli zainteresirati za organiziran letni oddih nad 50*/4 zaposlenih, med njimi največ delavcev iz proizvodnje in žena. S. K. Prva vaška skupnost v Pomurju Prebivalci Dolnje Bistrice ob Muri so se na pobudo SZDL začeli pripravljati na gradnjo krajevnega doma, kjer bodo med drugim uredili tudi prve servise vaške skupnosti — trgovski lokal, pekarno, pralnico in kopalnico — ustanove, ki jih že dlje časa zahtevajo predvsem žene. Doslej so že navozili okrog 100 kubičnih metrov gramoza, pripravili apno in nažgali 35.000 kosov opeke. K sodelovanju pri teh delih so pritegnili vse množične organizacije. Pokazalo se je, da je tudi med 170 gospodarstvi zelo malo takih, ki ne bi bila pripravljena pomagati. Tako bodo, kot kaže, v Dolnji Bistrici prvi v Pomurju ustanovili solidne materialne temelje za uspešno delo vaške skupnosti. Za prebivalstvo teh krajev, ki so svojo pripravljenost pokazali že s prostovoljnim delom pri gradnji nasipa ob Muri, pomeni to nov uspeh. S. K. Kobarid - edini dobavitelj injekcijskih igel V tovarni igel v Kobaridu so te dni izpolnili petletni proizvodni načrt. Tak uspeh so dosegli kljub temu, da so povečali proizvodnjo za okoli 20 milijonov di- povečali letos na 33 , rnl Ijvoi>‘' Prav tako bodo skoraj proizvodnjo tekstilnih ki so jih lani izdelali 12.000. Nedvomno je ta uspeh pod" narjev, število zaposlenih pa le za jetja predvsem plod dobrega V bifeju litostrojskih blokov smo slučajno prisluhnili razgovoru med delavko in prodajalko: -Žemljo bi rada.« -Imamo jih, vendar samo stare. Toliko sem poštena in vam po pravici povem, da so stare. Zelo mi je žal...« Zakaj? Sc ne bi dalo vsak dan sproti nabaviti svežih žemelj? Je mar to res tako težka naloga? Morda pa ni jasno, čigava naloga je to, kajti navadno se v mnogih gostinskih obratih, kjer prav tako prodajajo (po isti ceni kot svež kruh) star kruh, zgodi, da se izgovarjajo drug na drugega. Kaj, če bi prodajalke oz. natakarice same sklenile, da bodo prodajale samo sveže blago? Tu je res vsako izgovarjanje odveč! šest delavcev v primeri z lanskim letom. Tovarna igel v Kobaridu je začela s proizvodnjo ročnih in strojnih šivalnih igel. Kmalu pa je asortiman svojih izdelkov še razširila. Zadnja leta ima lepe uspehe predvsem pri proizvodnji injekcijskih igel, tekstilnih česal-nih igel in tekstilnih glavnikov. Proizvodnjo teh glavnikov, po katerih je na trgu veliko povpraševanje, iz leta v leto večajo. Tako so lani proizvedli 100.000 injekcijskih igel, letos pa že 360.000. Proizvodnjo tekstilnih če-salnih igel pa bodo od lani, ko so jih naredili več kot 23 milijonov, la organov upravljanja. Dela svet v tovarni igel v je namreč eden najboljših 'j ^ bariški občini. Pred nedavb’ uredili tudi tovarniško ^ kjer dobivajo delavci ji cenene enolončnice. Prav t® ^ prizadevajo, da bi čimprej ^ Ijavili nagrajevanje po enoti izvoda. lepe Podjetje ima vsekakor ^ perspektive. Povpraševanje ^ njegovih izdelkih je veliko. ^ je tovarna igel v Kobaridu jugoslovansko podjetje, ki izvaja injekcijske igle. Za njen^ delke pa se zanimajo tudi zemski kupci. *• Kdo naj pomaga podjetjem pri strokovnem izobraževanju Nov samski dom v Celju Delovni kolektiv gradbenega podjetja »Ingrad« Celje končuje drugi samski dom, ki bo v najkrajšem času že sprejel prve samske stanovalce. Tako bodo vsaj delno rešili pereč stanovanjski problem gradbenih delavcev. Sedanje lesene barabe so že podrli in na Dečkovi cesti uredili lep park. V naselju urejujejo tudi igrišče, tako da bodo delavci,, v„. Tudl v JeseniSkl želczarnl se na_ popoloanskem času lahko smotrno bere precej odpadnega papirja, ki podjetju tudi prvo zasedanje novega delavskega sveta, kjer sodelujejo predvsem mladi delavci. Na splošno kaže, da je letos v delavskih svetih v celjski občini veliko mladih delavcev iz sredne proizvodnje. Železorji zbirajo odpadni papir nepo- BE izkoriščali svoj prosti čas. Pred nedavnim je bilo v tem Zaključek šole za obrtne delavce v Kopru Na šoli za vodilni kader v obrti, ki jo je januarja letos organizirala Obrtna zbornica za okraj Koper, js pred dnevi uspešno opravilo izpit 1€ kandidatov, trije pa imajo popravni izpit. Kandidati so v 284 urah predelali obsežen program, ki je vseboval snov 25 učnih predmetov. Kljub obsežnosti programa so kondidati spremljali pouk z velikim zanimanjem. Prevladuje mnenje, da naj bi ostala ta šola kot stalna oblika izobraževanja vodilnega kadra v obrti, kajti razvoj in potrebe terjajo tudi v tej veji gospodarstva sposobne ljudi. Zato bo Obrtna zbornica v jesenskih in zimskih mesecih ponovno oživila ta način izobraževanja v Kopru, Postojni in Sežani. Bb valja po smetiščih in ga brez koristi pokurijo. Na inciativo podjetja Odpad pa so sindikalni odbori po obratih organizirali zbiralne akcije za odpadni papir. Nabrali so lepe količine papirja; za denar, ki so ga dobili, pa bodo lahko priredili ekskurzije in izlete. s. T. Prva polovica leta gre h koncu. Če grobo ocenimo dosežene uspehe na področju organizacije strokovnega izobraževanja v podjetjih ljubljanskega okraja, lahko ugotovimo, da niso preveč zavidljivi. Večina podjetij je sicer v začetku leta napravila programe izobraževanja, ki pa so v nekaterih podjetjih ostali še na papirju. Napravili so jih zato, ker je tako zahtevala banka, če so hoteli porabiti sredstva iz sklada za izobraževanje kadrov. Precej je takih podjetij, ki so v začetku leta nameravala ustanoviti izobraževalna središča, vendar svojih sklepov doslej še niso uspela uresničiti. Kaj je temu vzrok? Delno so na to vprašanje odgovorili referenti za izobraževanje v nekaterih kamniških podjetjih. -Premalo pomoči od zunaj, in to konkretne pomoči,« pravijo nekateri. Že pri sami uvedbi programa izobraževanja so naleteli na težave. V ljubljanskem okraju namreč ni organa, ki bi koordiniral delo izobraževalnih središč v podjetjih. Treba je bilo organizirati tečaje, poslati ljudi na seminarje izven podjetja, toda nihče ni vedel, kdo kak seminar organizira. Za nekatere teme oziroma področja so posamezni zavodi (Organizator, Zavod za proučevanje organizacije dela itd.) organizirali vsak po svoje več seminarjev, za nekatera področja pa se ni pobrigal nihče. Nekatera kamniška podjetja razpolagajo letos v skladih za kadre z več milijoni sredstev. Vendar, kot kaže, v prvem polletju sredstva ne bodo v celoti izkoriščena, ali pa vsaj ne povsem v tiste namene, za kar so določena. V pripravah na ustanavljanje izobraževalnega središča pravijo v -Stolu«, da -ne najdejo nikjer organa, ki bi s konkretnimi nasveti oziroma strokovno pomočjo pomagal osnovati nove oblike iz-obraževalnja v podjetjih«. Obrnili so se že na okrajno Delavsko univerzo, na Republiški zavod za proučevanje organizacije dela in druge, vendar rezulta- tov ni. Videti je, da je samo en referent za strokovno izobraževanje na okrajni Delavski univerzi, ki naj bi usmerjala in pomagala pri delu na področju strokovnega izobraževanja, odločno premalo. Prav bi bilo, da bi tu temeljito poprijel novoustanovljeni okrajni zavod za produktivnost. Drugače bomo na koncu leta spet ugotavljali, d® bila sredstva skladov za 15 ^ nepravilno izkoriščena oZ15..na, da sploh niso bila izkorisc kot lani, ko je bilo v skem okraju 80 milijonov n a koriščenih sredstev, obenem še vedno velike potrebe P°. 5 kovnih kadrih v proizvodnji- . F. Svel®*' V POMURJU Skupen sklad sto milijonov za investicije Gospodarske organizacije v Pomurju bodo letos združile v skupnem skladu okoli 100 milijonov dinai> jev. Ta sredstva bodo porabili predvsem za lastne deleže pri najemanju investicijskih posojil. SEJA DELAVSKEGA SVETA V LITOSTROJU Letos serijska proizvodnja diesel motorjev in in avto dvigal Pred dnevi je bilo prvo zase- talnih transportnih sredstev, pra- Sestavili so že prioritetno l*s* jo-pomembnosti investicij, za kater do porabili združena sredstva. ski Soboti bodo razširili tovarno konfekcije in modernizirali Sr*a tega podjetje Sograd. Modernizacij* ^ podjetja je nujna, saj delajo z J* ju primitivno opremo. V tem se* manjka tudi delavcev, saj nioraJ daj voziti delavce na nekatera ^ bišča iz oddaljenih Rogašovec jj1 ^ doneč. V ta namen bodo porabm ^ li 40 milijonov dinarjev. Pre^jeiovi' so že postavili na največjem vgČ šču pri tovarni težke konfekcij® JjjjJ premičnih žerjavov, da bi tako 0 ceM> težave zaradi pomanjkanja del* ^ Mimo tega pa gradi Sograd stanovanj, poslovno poslopje z* silos za žito in nekatere drug® ^ jekte. V Radgoni bodo dali sredstva za gradnjo mizarske niče, za garaže, opremo podjetja in obrat družbene Pr® fjill V Ljutomeru pa bodo rekonstrm* industrijsko podjetje Konfekcij** ^ Pri združevanju sredstev ^fJLge, kmetijske zadr^ danje novoizvoljenega delavskega sveta v Litostroju. Zasedanja so se udeležili prejšnji in novi člani delavskega sveta in številni člani delovnega kolektiva. Iz poročila o dosedanjem delu upravnega odbora je razvidno, da se je upravni odbor trudil, da bi čimveč prispeval k uspešnemu razvoju podjetja. Zaradi posebnosti tehnoloških postopkov v Litostroju se obratna sredstva le počasi obračajo. Zato se doseganje finančnih rezultatov ne more meriti tako kot v podjetjih s serijsko proizvodnjo. Podjetje se je zato pričelo ukvarjati z dopolnjevanjem individualne proizvodnje s serijsko proizvodnjo. vi rezultati pa se bodo pokazali šele letos. Po planu za leto 1960 so serijsko proizvodnjo razširili še na nove proizvode, kot so Diesel motorji in avtodvigala. Prejšnji upravni odbor je precej razpravljal tudi o reorganizaciji podjetja. Z izboljšanjem organizacije poslovanja bi dosegli predvsem to, da bi bile točno razdeljene proizvodne naloge med posamezne obrate in določene odgovornosti vsakega obrata. S tako izboljšano organizacijo poslovanja pa bi omogočili tudi pravilno povezavo med posameznimi ekonomskimi enotami. Po poročilu in razpravi so izvolili 10-članski upravni odbor za Obilna moča zadnjih dni je v obalnem pasu Slovenskega Primorja rešila pred sušo, ki je grozila s popolnim uničenjem spomladanskih pridelkov in delno celo posevkov žitaric, vsaj tisto, kar so marljivi kmetovalci intenzivno namakali. Tudi 30-članski kolektiv vrtnarije KZ Bertoki pri Kopru je uspel ohraniti nasade vrtnin na celotni površini 42 ha prav po zaslugi sodobnega razpršilnega namakanja, ki ni bilo niti preveč drago, saj so črpali vodo iz Rižane. Vrtnarji sedaj z veseljem spremljajo bujno rast milijona in več sadik paprik, paradižnika, jačaric, zelja in drugih vrtnin; nemalo pa so si oddahnile tudi gospodinje in naši gostinci, ki so zaskrbljeno spremljali rastoči barometer na zelenjadnem trgu. Dežja je sedaj bilo za prvo silo. Kaj pa cene pridelkov? Se bo in kdaj se bo dež poznal tudi pri znižanju cen? udeležbo pri najemanju posojil 15 lijonov, za gradnjo Nove plasti premoga v Zagorju Naš perspektivni načrt gospo- koristiti te rezerve. Rudnik pa darskega razvoja predvideva, da namerava nadaljevati z razisko-.. j ,--------------valnimi deli še na nekaterih dru-' Ze po planu za leto 1959 je bila novega predsednika pa Milana predvidena serijska proizvodnja Vidmarja. M. S. O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV V TAM Pravo mesto obratnim delavskim svetom Pred kratkim je kolektiv Tovarne avtomobilov Maribor izvolil nov 72-članski centralni delavski svet in osem obratnih delavskih svetov z 98 člani. Poglejmo, kako so delali in gospodarili v podjetju TAM lani organi centralni delavski svet in pet obratnih delavskih svetov, toda delo obrat nih delavskih svetov je bilo usmer ukorov, 4 odpuste iz podjetja in 2 odstranitvi s položaja. Socialna komisija pa je dodeljevala podpore socialno ogroženim članom kolektiva, nekaj pa jih je poslala tudi na okrevanje. Pri upravnem odboru v r.*.. w:i: x__i__— i ^__ sveti vse drugačne - večje pristojnosti in tudi ustrezno materialno osnovo, tako da bodo lahko odločali med drugim tudi o delitvi dohodka ekonomskih enot. Važen korak naprej, pri tww1 letin čemer imajo veliko zaslugo organi de-Ji.,! ji _ lavskega upravljanja in sindikalna or- upravdjanja. Tudi lani so v TAM imeli t« sta Mi iormirani dve komisiji - uS^lanle naer^2?»nf« centralni delavski svet in pet obrat- 5‘iPen^j^i»k^rovsi^ po en J pr^zvoSI^a KTtam .e, saj Tjc v znatni S ,,ved,, v drugi Polovicl 1-toSnjega leta. nja je lepe uspehe, jeno predvsem na tolmačenje sklepov kadrovsko vprašanje v centralnega delavskega sveta kolek * tivu, razen tega pa so se na sestankih obratnih delavskih svetov pogovarjali še o pomankljivostih pri delu v obra- *ektiva odobravala, tih in svoje predloge in pripombe posredovali centralnemu delavskemu svetu. Cetralni delavski svet Je v prejšnji mandatni dobi prav tako imenoval več komisij, ki so pretežno dobro delale. Tako je na primer disciplinska komisija obravnavala 51 primerov ^ ^ kršitve delovne discipline. Med temi tdpIg malioc“cnolončnice“ je bilo največ primerov tatvin in nedovoljenega izdelovanja predmetov. Izrekla je 26 denarnih kazni, 17 strogih javnih ukorov, 10 opominov, 8 podjetju. Na predlog te komisije so napravili nekatere kadrovske spremembe, ki jih Je pretežna večina ko- Organi samoupravljanja so predvsem posvetili precej pozornosti članom kolektiva. Samo lani je v počitniškem domu v Omlšlju letovalo nad 900 članov Razen tega je delavski svet dodeljeval dotacijo DUR. kjer se v pretežni meri hranijo člani kolektiva TAM. V podjetju pa lahko dobivajo Kljub precejšnjim težavam, predvsem zaradi dobave materiala, dodeljevanja deviznih sredstev in pomanjkanja kvalificirane delovne sile, je podjetje v preteklih dveh letih povečalo celotni dohodek. Tako je v letu 1958 in 1959 povečalo celotni dohodek za 3589 milijonov ali za 27 •/« v primerjavi z letom 1957. Tako ugodno slike pa ne dobimo, če primerjamo število proizvedenih vozil med letom 1957 In 1959. V letu 1957 so proizvedli 2749 motornih vozil, v letu 1959 pa le 2605 vozil. Vendar je to znižanje proizvodnje le navidezno, ker se Je struktura pro- Letos sl obetajo nove uspehe pred- izvodnje v zadnjem času znatno iz- _____________ „„„„ ^kj^oV^oh^Ma^ prcSS‘48a273?6.tUdl bodo v jugoslovanskih rudnikih leta 1965 nakopali 32 milijonov ton premoga. Tako se bo naša država uvrstila med tiste evropske države, ki imajo najbolj razvito premogovno industrijo. Med slovenskimi premogovniki, ki imajo v prihodnjih štirih letih v načrtu povečati proizvodnjo premoga je tudi rudnik Zagorje. Pred kratkim so organi delavskega upravljanja razpravljali o predlogu, ki predvideva, da bo podjetje v letih 1961—65 razširilo proizvodnjo od sedanjih 600.000 na milijon ton premoga letno. Se pred nedavnim pa so sodili, da bo znašala proizvodnja največ 770.000 ton premoga. Raziskovalna dela na nekaterih območjih dveh obratov pa so pokazala, da so zaloge tolikšne, da kaže še nadalje investirati in iz- Igrišča za najmlajše v Velenju Občinski odbor SZDL Velenje je na zadnji seji razpravljal o gradnji novih igrišč. Znano Je, da Je okolica novih stanovanj že zelo dobro urejena, le igrišč za najmlajše primanjkuje. Zato so sklenili, da bodo zgradili še dve igrišči v Kidričevi ulici in eno verjetno ob stanovanjskem bloku s 55 stanovanji. Poleg tega pa bodo uredili še več peskov-nikov. Igrišča bodo gradili predvsem s gih območjih, kjer pričakujejo, da so še večji sloji rudnega bogastva. Prvi okvirni predlog za povečanje proizvodnje predvideva, da bi prihodnje leto znašala proizvodnja 700.000, leta 1962 770.000, leta 1963 800.000, leta 1964 900.000 in leta 1965 milijon ton premoga. Da bodo lahko dosegli ta plan, bo potrebna seveda še vrsta investicijskih del. Največji del sredstev bo prispevalo podjetje iz amortizacije. Potrebovali bodo okoli 1,2 milijardi dinarjev 800 Železnikarjev v Portorožu Iz občine Železniki bo letos 600 članov sindikalnih podružnic letovalo ob morju. Počitniška skupnost pri občinskem sindikalnem svetu v Železnikih je skupaj z občinskim ljudskim odborom ter delovnimi kolektivi kupila počitniški dom v Portorožu, kjer je 25 ležišč, lepo urejena jedilnica ter vrt za sončenje. Sindikalne organizacije pa so prispevale za svoje člane še nekaj denarja, s katerim bodo kupili ležalne blazine. Tudi kmečko prebivalstvo bo lahko prirejalo v Portorož eno do dvodnevne izlete. J. G. posojila in eno milijardo za 12 gradnjo stanovanj in druf, objektov družbenega standardi Vzporedno s povečanjem Pr0^_ vodnje bodo povečali tudi r'->_ niško storitev tako, da bodo n®‘ kopali 1,75 ton premoga na dnj. no. Podjetje bi zaposlilo ok0 380 novih delavcev. Ta predlog je naletel na f1' vahno razpravljanje v Zagori1; saj se podjetju odpira nova P01, Anonimno pismo sprožilo razpravo Občinski sindikalni sv«j Celje je pred nedavnim doba anonimno pismo, ki opozarj® na nepravilnosti poslovanja v celjskem podjetju Oprem«; Zato so v podjetju sklical1 množični sestanek, da bi se pogovorili o teh problemih Ugotovili so, da je nepravim0 poslovanje predvsem posledic« premajhne aktivnosti sam°' upravnih organov, premajhn® pomoči in sodelovanja uprav® podjetja in tudi samovolje dj' rektorja, ki zavira vsako kri' tiko članov kolektiva. Na sestanku so sklenili, d« bodo sprejeli za boljše delo v prihodnje pravHnik o delu samoupravnih organov in vodstva podjetja. BE zadri/ tre Pri združevanju sodelovale tudi vendar pa imajo domala vse ge tolikšne lastne investicijske be, da bodo lahko dale v s*uv0i sklad komaj okoli 10 milijonov predvidenih 170 milijonov dinarjev-^ *— bodo zadruge porabile za 'Jr-ji' 5« -------- strojnih loP^ milijonov, za mehanizacijo 3,5 na, za nakup zemljišč in gospo<1ars!j(| poslopij 10 milijonov Ud. Investicu, programi zadrug so bili v sPl0?”tlrf dobro pripravljeni, vendar pa še vedno niso pričele graditi. Izl ji sta le KZ Veržej in KDZ Žepov«; „ bosta v teh dneh že končali Srafl hlevov za 400 glav goveje živine.. Delen zastoj pri letošnjih gradoi „ v Pomurju je povzročilo tudi nere Ar dobavljanje cementa, zlasti Pr<,K0,„(J. mačih grosističnih podjetij, ki J-benim podjetjem še vedno niso oo vila 800 ton cementa. S. ^ PISMA NA NAŠ NASLOV Splošna plovba Piran urejuje stanovanjske probleme svojih delavcev S KONFERENCE OKRAJNEGA ODBORA SINDIKATOV KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV V MARIBORU Vsak mesec več tisoč ur neupravičenih izostankov dela, slaba delovna disciplina, znajo ali pa nočejo uvesti spod-premajhna skrb za strokovno iz- budnejše oblike obračunavanja obraževanje, zlasti pa nespodbud- osebnih dohodkov. Kje se je pravno nagrajevanje, v veliki meri zaprav zataknilo? Knjigovodski kihg,. .^riborskem okraju je 19 k gospodarstev, pred kater 'io pa jih je bilo 59. Ne-lOoo h P0S€Stva imajo več kot *i)ska zernlie- Zal pa so le kme-tti0ja S^Podarstva Jarenina, Or- stanje aktiva (rrri i k, Radlje in Fala Na pv/ocoi-vu ^ *l a m u v c- izgovora, na urugi suam iju iuu.i 'ato ? uiOSta'a pa ^ Poslovno jajo nagrajevanje po učinku ozi- sindikalne podružnice vse pre-'2Shboal5^U^"a z ^črailUonsko roma po enoti proizvoda. Več kot malo odločno zahtevajo uvajanje zemlje. Žal pa so le kme- vzrok za tako slabo finančno posestvu zelo počasi uva- kader in delovodje se upirajo takemu obračunavanju z raznimi izgovori, na drugi strani pa tudi polovica kmetijskih gospodarstev ima nagrajevanje po času. Od 16 velikih posestev pa samo v petih novega sistema nagrajevanja. Marsikje delovna disciplina ni na višini. Podatki povedo, da je od in'' ~ ponekod znaša izguba renpi °° 30 milijonov. Na konfe-kih j s° ugotovili, da vzrokov ta- v ilahfi srriemo iskati samo nagrajujejo po ucinsu. v tem na večini kmetijsKin gospodarstev tiizg.j.1. etini, pomankljivi meha- prednjači KG Jeruzalem, kjer so vsak mesec po več tisoč delovnih fiizki ’ neekonomskih cenah in normirali skorai vsa onravila V m- nonni-avi^anih i7nstankov. Nai-tudi pr°duktivnosti, temveč so Pomankljiva organizacija kmetijskem gospodarstvu Slovenska Bistrica in Selce pa ne po- OB VRSTI POŽAROV V LAKIRNICI -TELE* Nobeno opozorilo ni zaleglo je dovolimo fotografiranja!* ločb (zakonsko zasnovanih!) niso tePort za^nia beseda. Naš foto- upoštevali, potem pa je v več o« . ni mogel sliketi lakirni** rw7or nrtArtolil na] r\Hra- tovarni električnih aparatov ki je zdaj v 'Pfr V kletji Lakirnico, ------------ . ceo! s„tanovanjske hiše na Rimski tep 1 23 v Ljubljani bodo še ta pr ^ Preselili v nove tovarniške ki jih grade v Savski no a>P- Zato so dejali: -Slikajte na ° Pu^opje, to kfet pa pustite miru!« d Dobrih pet let so lakirali v drat ?lci (v kleti!), veliki 16 kva-loviv metr°v, kjer so bili de-Tjtj1. Pogoji več kot slabi. Toda Ta^ i ^mela boljših prostorov, čel rn a<'i delovni kolektiv je za-njg,5. Proizvodnjo zelo pomembnih drP, ^dlh aparatov dobesedno v z ene lastne stavbe. Delali so ajetih prostorih, raztresenih bivsVSem mestu; bile so to kleti tos f menze dji J® ^'Gradbenik« iz Izole zgra- primerih požar upepelil cele obrate. Ljubljanska okrajna inšpekcija dela je večkrat posredovala pri podjetju TELA. Od 1965. leta naprej je pošiljala upravi podjetja odločbe, kako morajo v ur neupravičenih izostankov. Najpogostejši vzroki izostajanja z dela so: obdelovanje ohišnice ali deputatne zemlje, ali pa delo pri kmetih (dninarjenje). Na drugi strani pa uprave kmetijskih gospodarstev dovoljujejo, da neupravičene izostanke vračunavajo v letni dopust. To delajo zato, da prizadeti ne izgube pravice do otroškega dodatka. S tako prakso je treba na vsak način takoj prekiniti. V zvezi s tem so predlagali, da se pravica do otroških doklad ugotavlja na koncu leta. Zelo čudna je tudi politika dopustov. Kmetijskim delavcem odrejajo dopust v zimskih mesecih ali pa v deževni dobi. Tako so svoji lakirnici urediti varnostne prikrajšani za letovale na morju, naprave. Ker ureditvenih nalo- ^ razpravi so poudarili, da je gov niso upoštevali, je moral tudi tr®ba opustiti sistem dogovorje-sodnik za prekrške izreči kazen, nih cen mesu sadju, krompirju Sledili so novi nalogi, konec kon- ln drugim pridelkom in postopo-cev pa je inšpekcija predlagala ma uvajati ekonomske cene. javnemu tožilstvu uvedbo kazen- TELI prvo tovarniško po- j^Pje. Na to so morali dolgo ča-L !' Gradnja se je zavlekla v ‘rf dolga leta. kači ^ Prezreti takih težav, večJja nesreča.' turr .tarejo TELO. Vendar se .hi vsiljuje neljub — toda. TELA „ . Pe^reč uredila lakirnico v ^.Jt>0lj neprimernem prostoru. Jer to delo ogroža delavce, ra skega postopka zoper TELO zaradi malomarnega odnosa do hi-giensko-tehnične varnosti pri delu. TELA res ni mogla čez noč preseliti lakirnice, ker ni imela kam. Odveč je razpravljati, ali bi to lahko storila prej, kot bo. Vsekakor požari (zadnji v nedeljo, 5. junija), ki so se kar vrstili v tej delavnici, čeprav — na srečo — niso povzročili človeških žrtev in ne večje materialne škode, povedo že sami po sebi dovolj. Lahko pa bi se pripetila Čez nekaj dni bodo končno preselili lakirnico. Stanovalci hiše na Rimski cesti 23 tega preprosto ne morejo verjeti in ne bodo verjeli, dokler se to res ne bo tako bo moč ustvariti dovolj sredstev za investicije in osebne dohodke. Še nekaj primerov slabega gospodarjenja. Z ničemer ne kaže opravičevati visokih stroškov pri proizvodnji na nekaterih posestvih. Tako v Ormoža znašajo stroški za liter mleka 70 dinarjev, na kmetijskem gospodarstvu Jarenina za kilogram ječmena 120 dinarjev. Niso tudi redki primeri -divjega vlaganja*. Kmetijska gospodarstva so porabila več kot 400 milijonov obratnih sredstev za investicije, odobrenih kreditov za gradnjo stanovanj pa niso izkoristili, ker pač ne zmorejo sredstev za obvezni delež pri najetju kredita. Kaj pravijo k temu organi Zen i ogroža ueiavce, jejj; cj0ider se to res ne bo zgo- ivaj pravijo k temu organi hiše -ngT?T pa tudi stanovalce vse ^ilo. Preveč časa so poslušali ob- upravljanja na teh posestvih, in v • IELA pa se je že prej za- j- i-'-*"-- *•--’! - -i— *-----s--— -<—'— —>—■v- ne Vvf’ da v te^ naiet'h prostorih 130 izvrševala nobenih del, ki ..Povzročala čezmeren smrad in Suf' “o so proizvodni 7- z eksplozivnimi snovmi oei ' varnosti hiše in stanoval-n v kleti na Rimski cesti 23 — Prepovedani. .Podjetje pa si je kljub temu Drni ° v tei kleti lakirnico. Vsak d«, 1fv,od te tovarne ima vsaj en rei .Iran z nitrolakom in je to-jjj .lakirnica nujno potrebna leapi hitrolaka pa ne povzročajo neprijetnega vonja, temveč so n V zdravju škodljivi in še več ^anjša neprevidnost pri laki-. n3u z nitrolakom lahko povzro-eksplodjo. Hišni svet je poka-Vori aov°lj razumevanja za proiz-uhe probleme tovarne in zato ^klical najemne pogodbe. Le ietiM a} ^ Posredoval pri pod- ' 'Jv ^ soiir’ da lakirnico čimprej pre-nri '.drugam, toda vse je ostalo - » ''hljubah. Posredovali so tudi nvra.ini inšpekciji dela. Tu, ini inšpektorji dela v - » “f1*1 že jp,rele“ va^+ida so -demagogi delovne ^ rnosti«. Poznamo pa vrsto pri- | ^erov, ko je inšpekcija za delo ljube in tolažbe in živeli v strahu, da bodo pogoreli. TELA pa bo vendar preselila lakirnico. Ta zapisek pa objavljamo le zaradi tega, da bi opozorili, do karo lahko pripelje malomaren odnos do opozoril inšpekcije dela, do predevala, prepovedala obrato-»aifi6 v i®™ ali onem prostoru ^vala takšne ali drugačne “mostne naprave, pa njenih do »Problemi, ki terjajo ureditev v Beogradu« Na letnem občnem zboru sindi- ko izgublja sekcija vsako leto pri- Sindikalna podružnica je sklo-kalne podružnice delavcev vodno učene delavce za regulacijska de- nila o vsem tem opozoriti višja gospodarske sekcije za »Dravo« v la, ker so ti prisiljeni poiskati sindikalna vodstva. Ta naj posre-Ptuju so člani v razpravi v svoji stalno zaposlitev drugod. dujejo v Beogradu ureditev pro- preprosti delavski besedi zelo ja- Prebivalstvo naselij ob Dravi uipmnv , bnterimi se sekriia bori to ,» nnan, «lkra, kritizira na vo/lv SSTFSS&iS&S S5 v** - sklenil, da novo izvoljeni izvršni neustrezen čas in jih zaključi, ko rek), P™ ak° Pa tudl na odbor problem temeljito prouči in je za to čas najbolj ustrezen. Sek- Življenjske in delovne pogoje za-o stvari poroča na naslednjem se- cija sicer pojasnjuje, da so dela poštenih delavcev. Predlaga tudi, Stanku sindikalne podružnice, odvisna od prejetih kreditov, ven- da če ni moč spremeniti doseda-Prav tako naj se zavzame pri viš- dar prebivalstvo s takšnimi poja- njih predpisov o proračunskem po-jih sindikalnih forumih za uredi- snili ni zadovoljno in šteje to za slovanju — tako da bi bili krediti tev tega problema. navadno birokracijo. na razpolago že takoj v začetku Na sestanku, ki je bil sklican Priznati je treba, da je kritika januarja — naj bi regulacijska de-pred kratkim, so člani ponovno prebivalstva upravičena, saj, se ja v prvem polletju opravljali na razpravljali na podlagi obširnega večkrat zgodi, da kreditov, ki jih podlagi denarnih dotacij, poročila izvršnega odbora. prejme prepozno zaradi visokih . r- voda, ni mogoče porabiti in jih Prav je, da je sindikalna po- rJhrftVtni! P 7 Č mora vračati, zgradbe ostanejo družnica postavila na dnevni red z nedokončane in so v nevarnosti, sestanka to vprašanje. Nujno je, Vodno gospodarska sekcija za da jih uniHj0 visoke vode. Sekci- da bo ta problem čimprej urejen, regulacijska dela na reki Dravi ja in uprava za vodno gospodar- gre tako za uspešno oprav- ureja obrežje na odseku Maribor- stvo LRS sta večkrat opozorila Vanje regulacijskih del na reki Središče ob Dravi. Vsa regulacij- Zvezno komisijo za vodno gospo- Dravi, kot tudi za ureditev živ-ska dela jinansira Zvezna komi- darstvo v Beogradu o problemih Uenjskih in delovnih pogojev de-sija za vodno gospodarstvo v Beo- finansiranja regulacijskih del na lavcev, ki so zaposleni pri Sekciji gradu. Denar za regulacijska dela re^ j)ravi Rer pa so sredstva ko- r.a regulacijska dela na reki Dravi na Dravi sprejme sekcija vsako misije odvisna od zveznega prora- v Ptuju, leto šele v maju ati juniju. Regu- čuna> ni moč manevrirati s kre- FELIKS BAGAR taci j ska dela pa so učinkovita sa- tajnik ObSS Ptuj mo tedaj, če so opravljena pri še predvsem sindikalne podružnice? A. K. Novi sanitarni prostori javomiških valjavcev Na dan volitev v centralni de* varnosti pri delu, spričo katerega lavski svet Železarne Jesenice, so so odveč vsa prizadevanja različ- JavorniSki valjavci dobiti nove sanl-nih činiteljev za zmanjšanje de- tarne prostore, kjer bodo imeli ure-lovnih nesreč, ker izzvenijo le Jeno garderobo, kopalnico m umi-kot prazne besede. D. D. va'rico s r. Pomanjkanje skladiščnega prostora je stalni problem koprskega pristanišča. Zato so se odločili za gradnjo novih skladiščnih prostorov. Novo prostorno skladišče, ki ga vidite na sliki, pravijo, da bo v najkrajšem času gotovo Nadomestilo za premijo tudi v času bolezni nizki vodi. Najnižji vodostaji na Dravi so od januarja do konca marca, nato deloma avgusta, septembra in decembra. Spomladi in jeseni Drava naraste. Glavna regulacijska dela oprav-Ija sekcija tako, da polaga na ogroženih mestih fašinske tonja-če na dno. Tonjače polaga do srednje nizke vode, prek njih pa polože betonske kvadre, ki obte- V -Delavski enotnosti* smo pred da. da so zavarovanci dobili pre* ruieio zeradbo ter nrenrečtiieio meseci že pisali o tem. da bi moral več. L Zavod za socialno zavarovanje pri Tovarna Je priznala, da Je izpla- ča vodni tok ne premakne tonjac. izplačevanju nadomestil za plačo v čala svojim delavcem-zavarovancem, Za neposredno zavarovanje ogro- času bolezni izplačevati tudi nadp- ki so premirani. tudi nadomestilo za Ženih obrežij grade tako imenova- mestila za premijo, ne pa obraču- premijo, vendar je zavračala vsako ne vegetativne eradnie h vin nri- uavati le tarif“° postavko. Rečeno krivdo. Navajala Je, da Je izplačevala ne vegeiain ne graanje iz vip, pri Je hilc> da veljavnl zakon o zdrav- zavarovancem tako, kot to predvl trjenih v zemljo, cipe so tanjše Stvenem zavarovanju Iz leta 1954 ne devajo zakoniti predpisi, pa čeprav butare iz vrbovega šibja, ki mo- ustreza več novemu načinu nagraje- proti navodilom zavoda za socialno min hiti nnlnmnp nrpri Tarptknm Vanja po učinku, ki Je uveljavil tu- zavarovanje, ki so se, mimogrede rajo dih položene prea zaceiKom d. premije ln da bl ga bUo treba povedano, večkrat spreminjali. Naj- vegetacije. taksna zgradba, če je prilagoditi tako, da bo delavec dobil prej je bilo rečeno, da se premije pravočasno položena, t. j. vsaj do za bolezni nadomestilo tudi za iz- ne upoštevajo v nadomestilo, dru-15 aprila, odlično varuje obrežie. subljeno premijo, ki bl Jo dobil, če gič, da se 50 odstotkov premij upo-r „„ „ , , • „ ' ' ne bi bil bolan. števa, če ne presegajo določen od- ker položeno vrbje zaraste in s stotek tarifne postavke Itd. Vsa ta svojimi koreninami preprečuje v tej zvezi hočena opozoriti na navodila zavoda za socialno zavaro- erozijo obrežij Tonjače je moč Sčrožmnf 'kl^e ^varSev polagati samo, kadar je nizka vo med Okrajnim zavodom za socialno ne tičejo. Zavod za socialno zavaro-da. Potrebno je, da je zgradba ob- zavarovanje v Mariboru kot tožni- vanje nima pravice krojiti zavaro-težena Že do nastopa visokih vod, k^r,.iaK^xaln° vr=Hu„.V°o!1 vancem pravice do zdravstvenega tr, ir v iuniiu in iuliirj Nn vmk '.’'Bo.ri8 Kldl!e? v k°t to" zavarovanja niti ne po svoji skup- to je v juniju in juliju. Na vsak zenko zaradi tega vprašanja. Tovar- ščlni, kajti 0 tch pravicah določa način pa je treba zgradbe iz to- no so tožili zato, ker naj bi napra* zakon o zdravstvenem zavarovanju njač, ki so delno ali pa popolno- Y,lla.,Zav‘>?u *a socjalno zavarovanje ln na- podlagi tega zakona izdani ma dokončane obtežiti 7 betonski- »s te®li J® v 1®t“ 1957 in predpisi, t. j. uredba o izvajajnju ža- rna aoKuncane, ooiezin z oeionsm delno še v letu 1958 izplačala svojim i{fma o socialnem zavarovanki ki io mi kvadri vsaj do nastopa visokih delavcem - zavarovancem nadome- je jcta uj, ^daj zjs. 117 ’ vod prihodnjega leta. stila za plače v času bolezni ln pri Ta uredba o izvajanju zakona pa i tem obračunala tudi povprečno pre- točno in nedvoumno določa, da se Zaradi prepozno sprejetih kre- mijo v zadnjih treh mesecih, ne pa štejejo v nadomestilo za plačo stal-ditov in pa zato, ker kredit vsako samo doseženo plačo po tarifnem ni dodatki, ki so sestavni del leto ob koncu decembra zapade, ga zakon 0 zdravstvenem zavarova- plača 'prispevek1 za \ocUIno “zavaro0 če ni porabljen, se večkrat zgodi, nju iz leta 1954 še velja in da v 23. vanje. Premija je sestavni del plače da ostanejo zgradbe neobtežene. členu točno pravi: -Del plačilnega Za delo In od tega se plačuje prispe-Vedno vreti nevarnost, da Uh pr- sklada, ki ga naknadno razdeli go- vej£ za socialno zavarovanje. To ta-. P , ?• • • nn. sP0^arska organizacija, se ne vzame Ko Imenovano generalno klavzulo va Visoka voda poruši in je po- v osnoVo za nadomestilo*, torej pre- omejuje predpis, da ne gre nado-vzročena milijonska škoda. Prav mlje so v tovarni izplačane naknad- meščati dnevnice, nadomestila za lo-tako nastane velika škoda tudi, če “° ra vrnit. Zavodu za so. da bodo Soviču lokal odpove- cialno zavarovanje, ali pa je bilo to dali. Toda stvari se nikamor ne izplačilo v skladu s pravicami, ki zakonu. •"‘•“V" nremakveio Kmalu hn minilo Sredo zavarovancem po foSLt™oTS.‘S.SS „£E!r r;°.ss, gfgrrjsas&s EHHsSFiSI Vprašujem se, zakaj tako za- družilo navedbam tovarne, ki so bile Sir nri Trn za ta sPor pomembne, predvsem to, SKOaO KO“ /4n nn v o 1 1 n v n a m in nnnm delavcem. To brivnico je podjetje dalo v najem privatniku tovarišu Soviču. Vso opremo, ra- tovarno vrnitve zneska za nadomestilo premije. Sodišče se je tako pri- vlačevanje, ki gre u ^uuu da po veljavnem in uporab- T^t^Tr^sTSSh podjetje. Ta brivec se je obvezal, da bo v prostorih poleg blati predstavnike podjetij in salnico. Toda kaj kmalu so se l an a pričele nevednosti — na delo 3 ■la' . ____________._______________ prihaja, kadar se mu zljubi in ne upošteva uradnih ur, ki jih določajo pravila in poslovniki brivskih delavcev. Tako se dogaja, da delavci dalj časa čakajo nanj. zavarovancem nadomestila tudi za ou w u uivoburn* med boleznijo izgubljeno premijo in sklepi svojih skupščin in navodil svojih organov, ker nima potrebnega zakonskega pooblastila. , , wX . , . Okrajni zavod za socialno zava- Kot smo Obveščeni, SO stvari, rovanje v Mariboru se zoper to sod-ki jih navaja pisec resnične in bo ni pritožil. Čeprav jo je izreklo še to — omenjeni frizer je spre- ^'o^k ^‘‘za^Sfn^: jel V službo pred nedavnim mla- varovanje v Mariboru in tovarno že-do dekle. Do nje ima kaj čuden, lezniških vozil -Boris Kidrič* v Drugo vprašanje je čistoča v vse prej kot pravilen, odnos, kf^mma najVrli k^deiavce^M-lokalu, o kateri skoro ne more- Torej se njegova samovolja še varovancev v primeru, da zbolijo in mo govoriti. Nekateri, ki pozna- stopnjuje. Vprašujemo se, zakaj izgubijo premijo. Praksa namreč ka-jo ta »red«, sploh ne prihajajo organi upravljanja, sindikalna *lVodii^dakgre t nadomeffflo^^o več v lokal. Uprava podjetja je podružnica in uprava podjetja odstotkov premije, če ne presega do-sicer na pritožbe uvedla kontro- dovoljujejo kaj takega. Na upra- ločen odstotek tarifne postavke ali lo nad higieno v brivnici. Toda vi pravijo, da bodo dali lokal Somestllo "1 plačo za časIbolJzn^’ vse skupaj je kaj malo zaleglo, sedaj drugemu privatniku. Vsi- vprašanje je tudi, ali ne bi de-V prostorih, ki so namenjeni za ljuje se nam vprašanje, če je Lav®lrZuY?rdY?",cl_“fJ®“ ,7,zah‘f'.''i' v , . . . . , , s. -i ^ 4 i ua se jim sedaj nadomesti izgublje- zensko česalnico, si je iz delav- res najbolje, da oddajajo lokal na premija, če je do tega prišlo v niče uredil stanovanje. Uporab- privatnikom? Sicer pa pričaku- času, ko zavod za socialno zavarova-Ija ga tudi za garažo svojega jemo, da bodo prizadeti pojas- ^jaatakegannadomMUiaVal izp,ače' motornega vozila. Pri vsakih ta- nili. zakaj tako. borut irgoliC DOGODKI s i V SVETU ppD TEDNA DO TEDNA ODGOVOR PREDSEDNIKA TITA NA PISMO PREMIERA HREŠCEVA Predsednik Tito je odgovoril na oi&mo, ki mu ga je HruŠčev poslal junija ob najnovejšem predlogu ovjetske vlade za sploSno in popol-10 razorožitev. V odgovoru predsednika Tita je ečeno med drugim, da bo vlada Ft/iu vsestransko podprla naj novejši ovjetski predlog za razorožitev, ker /scbuje vse elemente, ki laiiko zagotovijo človeštvu trajen mir in miro-jubno sodelovanje med narodi. »Zlasti nas je veselilo.« je rečeno v odgovoru, »da ste v svojem jnajnovejšem predlogu za razorožitev bistven« olajšali sporazumevanje s tem, da ste se znatno približali stališčem druge strani, dali rea no možnost za postopno razorožitev in pripisali poseben pomen prepovedi atomskih, vodikovih, raketnih In drugih uničevalnih sredstev, ki se jih človeštvo najbolj boji. Znano vam je, da smo tudi nti vedno pripisovali največji pomen tem vprašanjem, kar se je pokazalo tudi v raznih naših izjavah pri Združenih narodih.« Na koncu svojega odgovora izraža predsednik Tito upanje, da bo ob podpori vseh miroljubnih sil sveta, ki so z velikim zadovoljstvom pozdravile zgodovinske pred.ogo premiera Hruščeva. mogoče postopno, če ne hkrati prebroditi tiste težave, ki jih še danes delajo razni ljudje, kadar gre za razorožitev. NOTA FLRJ ALBANIJI Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve dr. Jože Brilej je izročil odpravniku poslov LJt Albanijo noto, v kateri najostreje prete-stira zaradi vrste klevet in izmišljotin proti Jugoslaviji, ki so jih v zadnjih govorih izrekli Enver Hodža in drugi albanski voditelji. V noti je rečeno, da jugoslovanski vlad] povsem neutemeljeno pripisujejo načrte proti nedotakljivosti Albanije, s čimer dejansko skušajo opravičiti ponovne svoje teritorialne zahteve do FLRJ. V noti je rečeno, da sta besednjak in ten govora En-vera Hodze v Piškopeji takšna, da Je v zgodovini mednarodnih odnosov težko najti kaj podobnega, zlasti še med deželami, ki imajo medsebojne diplomatske stike. Besednjak in ton govora sta groba kršitev mednarodnih norm in obveznosti, ki jih mora albanska vlada upoštevati kot članica OZN. Albanski odpravnik poslov pa te note ni hotel sprejeti. BEOGRAD — Indijski minister za finance Morardij Desaji, ki je pred dnevi prispel na obisk v našo deželo in se pogovarjal s številnimi našimi gospodarskimi strokovnjaki. Med drugim je obiskal tudi tovarno v Rakovici, Na fotografiji: minister Desaji si gieduje tovarniške izdelke. KONFERENCA NEODVISNIH AFRIŠKIH DEŽEL V ponedeljek se je začela v Adis Abebi konferenca neodvisnih afriških dežel, na kateri sodeluje nad 250 delegatov i/a opazovalcev iz enajstih neodvisniah dežel in z devetih ozemelj. Večino delegaeij vodijo ministri za zunanje zadeve. Otvoritveno besedo Je imel etiopski cesar Halle Selasie, ki je dejal, da ima konferenca za cilj. uskladiti boj Afričanov za popolno neodvisnost Afrike, NOVA ZAČASNA USTAVA V TURČIJI V nedeljo so objavili vsebino nove začasne turške ustave, po kateri je Komite narodne enotnosti naj višja zakonodajna oblast v Turčiji, pred- BEOGRAD — Na povabilo Zvezne ljudske skupščine je odpotovala k nam na uradni obisk danska parlamentarna delegacija, ki bo pri nas deset dni. Ogledala si bo številne kraje in tovarno ter sa pogovarjala z nekaterimi našimi visokimi političnimi predstavniki. Na fotografiji; s sprejema na beograjskem letališču. EISENHOVVER NA DALJNEM VZHODU Ameriški predsednik Elsenhower so je v nedeljo odpravil na potovanje po Daljnem vzhodu. Obiskal bo Filipini, Tajvan in Južno Korejo. V torek je prispel v Manilo, glavno mesto Filipinov. PRINC SIHANUK PREVZEL DOLŽNOSTI ŠEFA DRŽAVE V proglasu, ki ga je v nedeljo objavil po radiu, je princ Sihanuk izjavil, da se je odločil prevzeti dolžnosti šefa države. Poudaril je, da se mu to zdi nujno Za stabilnost države in za konec negotovosti v deželi. Regentski svet Kambodže, ki je bil imenovan po smrti kralja Noro-doma Suramarita, je kolektivno odstopil. Hkrati je ljudska skupščina soglasno sprejela predlog ustave, po kateri v primeru, če v deželi iz tega ali onega razloga ni mogoče določiti kralja in če ni regentskega sveta, lahko ljudska skupščina in kraljevski svet izbereta za šefa države tisto osebnost, ki je dobila zaupanje na nacionalnem referondumu. sodnik republike Pa hkrati predsednik tega komiteja, predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Vse te dolžnosti opravlja zdaj general Gursel. V novi ustavi je rečeno, da bodo volitve v najkrajšem možnem roku. Potem bo oblast prevzela nova skupščina, Komite nacionalne enotnosti Pa bo sam po sebi nehal delovati. Ustava predvideva ustanovitev posebnega vrhovnega sedišča, ki bo sodilo zaprte bivše drža\|iike in funkcionarje. DE GAULLOV POZIV ALŽIRSKIM UPORNIKOM NA POGAJANJA Predsednik francoske republikt-de Ga ul'e je pozval voditelje vstaje v Alžiriji, naj pridejo na pogajanja v. Pariz. V govoru, ki ga je imel v torek po radiu in televiziji, je francoski predsednik potrdil načelo pravice alžirskega ljudstva do samoodločbe in dejal, da realna rešitev alžirsko drame'1 ni bila nikoli bliže, kot je zdaj. Povabil je voditelje vstaje, naj pridejo v Pariz, kjer naj bi na pogajanjih našli možnost za Častno prenehanje boja, ki že dolgo traja ŽENEVA — V Ženevi razpravljajo že nekaj dni predstavniki desetih dežel o razorožitvi. Predlogov in govorov je toliko, da imajo udeleženci precej dela. O kakšnem napredku za zdaj še ni slišati. Na fotografiji: v prvem planu stoji kanadski delegat, na drugem koncu dvorane pa sedi za mizo sovjetski delegat. Devetindvajseti marec 1954. Egipt je doživljal usodne trenutke. V splošni stavki je sodelovalo milijon delavcev. Popoln zastoj v gospodarskem življenju. Tovarne so nehale obratovati, železniški in drugi promet je zastal, trgovine so bile zaprte. Po ulicah so demonstrirale ogorčene množice, ki so zahtevale »diktaturo ljudstva« in »nadaljevanje dejavnosti Revolucionarnega sveta«. Ta splošna stavka, ena največjih v egiptovski zgodovini, je bila velikega pomena za obrambo revolucije, ki so jo ob pomoči njenega nezvestega sopotnika generala Nagiba ogrožale revolucionarne sile okoli Muslimanskih bratov in starih, razlaščenih političnih strank. S svojim nastopom je delavski razred zagotovil dragoceno podporo Gamalu Abdelu Naserju in drugim revolucionarnim oficirjem ter tako pripomogel k porazu protirevolucije. Železničarski sindikat kot gibalna sila splošne stavke je takrat postavil naslednje zahteve: »Prepoved ponovnega ustanavljanja bivših strank, nadaljevanje dejavnosti Revolucionarnega sveta, sklicanje ljudske skupščine, v kateri bi bile zastopane razne organizacije in združenja, dalje prepoved predvolilne kampanje in organiziranje skupne fronte, ki naj bi delovala vse do evakuacije britanskih sil.« Egiptovski delavci so imeli dovolj upravičenih razlogov za nastop v obrambo revolucije. Svobodni oficirji, ki so odstranili monarhijo in korumpirani monarhistični režim Faruka in paš, so z dejanji pokazali pripravljenost,, pomagati delavskemu razredu pri obrambi njegovih interesov. Komaj poldrugi mesec po revoluciji 23. julija 1952 so sprejeli zakon o zemljiški reformi, ki je dajal kmetijskim delavcem pravico do organizacije v sindikatu, za katero so se borili vrsto let, in uredbo o minimalnih mezdah kmetijskih delavcev, in sicer 18 piastrov (okoli pol dolarja) za moške ter 10 piastrov za otroke in ženske. (Dotlej so znašale mezde pod deset, ponekod pa tudi le tri piastre.) Štiri mesece kasneje je sprejel Revoluciohanil svet uredbo' o šiiidi-' katih, ki jih je rešila spon, vsiljenih za časa monarhije. Uredba je ukinila predpis, po katerem je bil potreben za ustanovitev sindikata pristanek državnih organov. Dovolila je prosto ustanavljanje strokovnih sindikatov in nacionalnih sindikalnih central. Sindikati so prav tako dobili pravico do ustanavljanja delavskih zadrug, blagajn medsebojne pomoči in drugih organizacij za zaščito delavskih interesov, delodajalcem pa je uredba prepovedala kaznovati ali odpuščati delavce zaradi včlanjenosti v sindikat. Zaradi vsega tega se je število delavcev, organiziranih v raznih strokovnih sindi- katih, že konec septembra 2953 povzpelo na 250.000. Po marčnih dogodkih 1954 so se zvrstile mnoge druge Velike spremembe. Britance so izgnali iz Egipta, polom je doživela angleško-fran-cosko-izraelska agresija, Egipt in Sirija sta se združila v Združeno arabsko republiko. V vseh teh dogodkih je imel delavski razred pomembno vlogo. Hkrati se je okrepil tudi njegov vpliv, vodstvo dežele pa je bolj in bolj čutilo potrebo po delavski podpori pri uresničevanju načrtov za graditev dežele ter za utrditev njene neodvisnosti in svobode. Ustanovitev ZAR je prinesla tudi problem združitve sirskih sindikatov, ki so bili že precej razviti, z egiptovskim sindikalnim gibanjem, ki se je šele začelo razvijati. Ta problem so rešili z novim zakonom o delu leta 1959, ki je uredil položaj sindikatov v vsej ZAR. Ta zakon, ki je znan tudi kot »zakon 91«, predvideva naslednje: —- delavci istih ali sorodnih strok se lahko združujejo v splošne sindikate »za zaščito svojih interesov, za obrambo svojih pravic ali za izboljšanje svojega materialnega ali socialnega položaja; — v pokrajini, na primer v Siriji ali v Egiptu, lahko obstaja za delavce iste stroke ali poklica en sam splošni sindikat; — vsi splošni sindikati se lahko v vsaki pokrajini konstituirajo v Zvezo sindikatov; — zveze sindikatov dveh pokrajin lahko ustanovijo splošno federacijo, ki bi nadzorovala njihovo delo, zagotavljala enotno vodstvo in branila interese; — splošni sindikati lahko ustanavljajo področne sindikalne organizacije v pokrajinah in v guveme-ratih kakor tudi sindikalne odbore v podjetjih z vsaj 50 sindikalno organiziranimi delavci in nameščenci; — sindikalno članarino je mogoče pobirati po plačnih spiskih; — volitev vsakega sindikalnega vodstva mora odobriti pristojna oblast, v vodstvo pa ne morejo biti izvoljeni mladoletniki in tisti delavci, ki so bili kaznovani zaradi kraje, prevare, korupcije, lažnega pričevanja itd.; — sindikati se ne smejo ukvarjati s »političnimi ali z verskimi zadevami ;« — sindikat se lahko razpusti ali na osnovi dvotretjinske večine na skupščini ali pa na zahtevo 5”. stv0, stva za delo in socialno sk .v^U| predloženo prvostopnemu so ^ če krši določbe zakona, huj ^a-odstranitev vlade, širi doktri • ^ terih cilj je spremeniti terne'JraštvO, čela ustave, neti razredno sov uporablja silo ali grožnjo, ^ drugega prikrajšal za pravico j la, ali če zakrivi, da nehajo tisti, katerih dejavnost je v sp korist; — določbe o delovnem času, 0 ^ večanju odškodnine za prifflc ^ lezni, o porodniškem dopust lavk, o odpravninah, o sklepaU) -lektivnih pogodb, o postopk Q poravnavanju delovnih sporo , ^ ustanavljanju skupnih odb01^. .jih lavcev in delodajalcev v Pocu ter skupnih svetov v industriji- Okviri, ki jih je začrtal ta zako^ pričajo, da se vodstvo ZAR za v velike vloge delavskega razre teoa, sodobnem razvoju družbe iu ", da bo njegov pomen v ZAR ,e, ščal tem hitreje, čim bolj se J?0 ja žela industrializirala in naPre,cta-k socializmu, ki ga je družba za vila kot končni cilj svoje politik ■ MILOŠ MARINOV^ jiva strpnost Nedavno zasedanje Generalnega sveta Svetovne sindikalne federacije v Pekingu, je dalo kitajskim predstavnikom novo priložnost za grobe, nenačelne klevete proti Jugoslaviji in njeni politiki aktivne, miroljubne koeksistence. V napadih na našo deželo in na naše vodstvo je sodeloval razen predsednika Vsekitaj-ske federacije sindikatov Liu Ning Jija in podpredsednika Liu Cang Šenga, ki je hkrati podpredsednik SSF* tudi predsednik kitajske vlade Ču En Laj. Napadov s tribune Generalnega sveta S5F v Fekingu ni mogoče ločiti od sistematične, dobro premišljene in zadnje čase izjemno okrepljene kampanje Pekinga proti naši deželi in proti popuščanju napetosti na svetu. Kakšne so značilnosti te kampanje? Prvič, kampanja ni načelna, se pravi, nima argumentov, vsebuje grobe klevete in popolno pomanjkanje slehernega spoštovanja resničnih dejstev, ki jih ali ignorirajo, prevračajo ali pa fabricirajo, kakor jim pač kaže v določenem trenutku. Drugič, kampanja je rezultat »teorije« (ki naj bi jo hkrati podprla) o vojni kot grobarju kapitalizma in instrumentu za zmago socializma. To teorijo z vsemi sredstvi propagirajo na Kitajskem. Tretjič, politiko aktivne, miroljubne koeksistence napadajo kot »orodje ameriškega imperializma«. Četrtič, najprej želja, da bi pariška konferenca Šefov vlad štirih velesil propadla, potem pa navdušenje nad njenim zlomom, kar izkoriščajo kot »dokaz«, da so bili naivni in jalovi vsi npi in napori za pomiritev na svetu in da je ostritev mednarodnega položaja edini pravi način boja za mir. Petič, po napadih na Jugoslavijo in na »Titovo kliko« (to obnavljanje starih stalinističnih izrazov je značilno že samo po sebi), ki je kriva tako rekoč vseh rev in težav na Kitajskem in po svetu, dejansko pritiskajo in napadajo pristaše politike miroljubne koeksistence tako na Kitajskem kakor v drugih socialističnih deželah. Ne moremo reči, da ta politika ostri* tve mednarodnega položaja, ki jo vodi Peking že od vsega začetka procesa pomiritve na svetu, ni dala rezultatov. Z obema rokama so jo pozdravili reakcionarji in sovražniki pomiritve na Zahodu Razen tega, da je ta kitajska politika nevarna s stališča miru in mednarodnega sodelovanja, škoduje tudi čisto kitajskim interesom, saj daje adute nasprotnikom priznanja LR Kitajske v Or- ganizaciji združenih narodov in za^V ^ nikom njene izolacije v me^nar0^n^a življenju, kar po svoje nadalje °£r ^ normalni razvoj mednarodnih 0^n.°!j04 Poskusi, prodati to »kitajsko l»nI ^ mednarodnemu sindikalnemu gibanj«* ^ v nasprotju z osnovnimi interesi de ^ skega razreda ter s cilji miru in s0^Q lizina, za katerimi nezadržno teži-smo bili tembolj presenečeni, ker ralni svet — po poročilih agencij® 1 Kitajska —• ni nastopil proti lem na^-dom na Jugoslavijo, proti napadom* so se jim pod vplivom svojih kitaj5 . gostiteljev pridružili še nekateri udeleženci zasedanja (delegat SOB^* Indonezije, neki avstralski sindiko voditelj, delegat iz Zanzibara in bolg® ski delegat). .Q Delovni ljudje Jugoslavije °^s ... to strpnost do obrekovanja JugoslovU^ ki je v nasprotju ne le z izjavami o potrebi po medsebojnem so^e^oV8 med Zvezo sindikatov Jugoslavije in ter njenimi članicami, temveč tudi s danjim sodelovanjem, ki se je spet čelo razvijati zadnja leta. Naši ljudje so prepričani, da je strpnost ^ voda na mlin sovražnikov sodelovanj®^ mednarodnem sindikalnem gibanju in zbuja dvome v iskrenost izjav SSF- S POTI PO LATINSKI AMERIKI >-Več Brazilij je, ne le ena,-* je začel govtoriti profesor Lorencio Besg-stran iz Rio de Janeira o tej veliki latinskoamerišici deželi, ki šteje zdaj nad 62 milijonov prebivalcev. Pravi pomen teh besed sem doumel šele, ko sem prepotoval nekaj brazilskih pokrajin. V etničnem pogledu je Brazilija zelo heterogena. V primorskih pokrajinah na severovzhodu so v večini črnci, v notranjosti dežele živijo Indijanci, na jugu, na primer v Sao Paolu in v Rio de Janeiru pa belci. Gostota prebivalstva je po pokrajinah različna kot le malokje po svietu. Na nekaterih področjih ne pride niti en prebivalec na deset kvadratnih kilometrov, ponekod pa jih živi na kvadratnem kilometru 200—300. V Riu, Sao Paolu in Bello Horizontu so zgradili moderna poslopja, kakršnih zlepa ne najdete niti v najbolj razvitih evropskih središčih, po drugi strani pa v deželi ne manjka področij, kamor še ni stopila noga civiliziranega človeka. Med osnovnimi značilnostmi sodobne Brazilije je treba omeniti neenakomerni razvoj. Na primer Nor-deste, severovzhodni del dežele, ima dober milijon kvadratnih kilometrov površine (več kot Francija in Španija skupaj), vendar je to le osmina vsega ozemlja Brazilije. V tej pokrajini prevladuje kmetijska, na jugu pa industrijska proizvodnja. Medtem ko znaša na primer potrošnja električne energije v Sao Paolu 30 kilovatnih ur na prebivalca, pa dosega v Piaul, eni izmed pokrajin na severovzhodu, le 1.5 kilovatne ure. Povprečna starost prebivalstva v Sao Paolu je 40, v Nordestu pa 29 let. Dohodek na prebivalca znaša v Rio de Janeiru nad 42.123, v Piaui pa 3735 cruzeirosov in ponekod še manj (dolar je 73 cruzeirosov). NAGEL INDUSTRIJSKI RAZVOJ V celoti pa je industrijski razvoj Brazilije hitrejši kot v kateri koli drugi latinskoameriški deželi, in sicer zlasti zadnjih nekaj iet. Industrijski proletariat narašča mnogo hitreje kot skupno število prebivalstva. Medtem ko se je prebivalstvo od leta 1920 do konca predlanskega leta podvojilo, se je število industrijskih delavčev povečalo sedemkratno (od 275.000 na približno dva milijona). V obdobju od 1939 do 1946 je industrija sredstev za proizvodnjo povečala svoj delež v skupni proizvodnji od 20 na 35 <7*. V sorazmerno kratkem Času (1944-1956) se je podvojil fizični obseg proizvodnje. Sao Paolo je morda najznačilnejši primer za to. To mesto šteje zdaj z okolico okoli 10 milijonov prebivalcev. Čeprav so bili projektanti sedanjega letališča v Sao Paolu zelo spretni in strokovno podkovani, niti zdaleč niso mogli predvideti hitrosti širjenja mesta. Letališče je zdaj tako rekoč sredi Sao Paola, zato letala težko pristajajo. Neki sociolog, ki proučuje družbene vidike tako naglega razvoja tega mesta, mi je postregel z naslednjimi podatki: v obdobju 1920—1950 se je zvišalo število podjetij od 4145 na 25.000, industrijskih delavcev pa od 83.000 na 438.000. Po približnih ocenah je zdaj 43.143 podjetij z 922.000 industrijskimi delavci. Industrializacija pa napreduje brez določenega programa. V mesta privablja množice kmetov, ki si z zaposlitvijo v podjetjih z zasebnim, državnim ali tujim kapitalom ne morejo urediti niti osnovnih življenjskih problemov, čeprav jim je zdaj laže kot na vasi, kjer so delali od jutra do noči pri kakem veleposestniku. Najpogosteje prihajajo v mesto fantje brez družin. Poprimejo kakršno koli delo, potem pa nastane problem nastanitve. Čeprav gradijo intenzivno, ne napreduje zidava niti zdaleč vzporedno z naraščanjem potreb. Podobno je tudi v Rio de Janei-ru. Nasproti lepih večnadstropnih po- slopij, zelo razkošnih klubov in barov, prelepega zemljepisnega položaja, izvrstnih plaž stojijo tako imenovane favele (delavska naselja s pretežno črnim prebivalstvom), ki so svet zase. Ta naselja so raztresena ob vznožju vzpetin, ki preprezajo Rio. Hiše so večinoma iz desk in pločevine, brez vode in kanalizacije. Po navadi stoji sredi naselja nekaj vodnjakov z dolgimi koriti. Prebivalci favel hodijo tja po vodo za pitje in za druge gospodinjske potrebe. Hiše v teh naseljih - kolikor jih je sploh mogoče tako označevati - so postavljene tako, da se naslanjajo druga na drugo. Človek dobi vtis, da bi se podrla vsa vrsta, če bi ena zgrmela vase. Higienske razmere so takšne, da bi imela celo površna sanitarna inšpekcija polne roke dela. Precej ljudi živi v teh naseljih, in sicer v Riu okoli 800.000 od skupnega števila 4 milijone prebivalcev. PRIZADEVANJE SINDIKATOV ZA ZDRUŽITEV IN DELAVSKE ZAHTEVE Nagli industrijski razvoj in naraščanje industrijskega proletariata sta vplivala tudi na krepitev sindikatov. V Braziliji zdaj nimajo enotne sindikalne centrale, ki bi združevala vse delavce, vendar zavzema medsindikal-no sodelovanje čedalje vidnejše mesto v dejavnosti sindikalnih organizacij. To se je pokazalo zlasti na III. konferenci sindikatov Rio de Janeira, ki je bila letos aprila ob udeležbi predstavnikov skoraj vseh strokovnih sindikatov. Malo poprej se je zasnovalo podobno sodelovanje med sindikalnimi organizacijami Sao Paola, kjer so ustanovili Sindikalni svet delavcev kot koordinacijski organ. To kaže, da si brazilski sindikati resno prizadevajo, da bi se medsebojno povezali fh skupaj nastopali proti delodajalcem. Na skoraj vseh sestankih sindikalnih organizacij,.^ jih je bilo letos, so zavzemala vl^0, mesto štiri vprašanja: sprejem z na o pravici do stavke, socialno z varovanje, izboljšanje življenjske r® ni in enotnost. To je hkrati tudi osn va, na kateri se povezujejo sindik® ‘ Po ustavi imajo delavci pravico stavke, vendar se to določilo ne ov Ijavlja. Nekaterim kategorijam ^ela0. cev in nameščencev je namreč Prepi0 vedano stavkati. Sindikati zahtevaj ukinitev te omejitve. Socialno zavarovanje ni v skIa«L s prispevkom delavcev k industri lizaciji dežele, zato zahtevajo sinanl kati nov zakon, ki bi dal delavce več pravic. Med drugim zahteV?nl-naj pridejo v vodstvo skladov socia nega zavarovanja predstavniki del® cev. Zdaj je vse to v rokah državn administracije. Prav tako zahtevaj jamstvo za žene, da jih ne bo 01 goče odpuščati z dela med nosečnos jo in nekaj časa po porodu. Razen tega zahtevajo spremeni« določb, po katerih dobi delavec Pr«e vico do socialnega zavarovanja. ^ gre zdaj delavec iz ene tovarne drugo, mora delati vsaj dve leti. Pr®' den mu priznajo prejšnja leta del«' ne dobe, če pa ne ostane dve ’ mu ta čas črtajo. Najvažnejša zaJltrp* va delavcev pa ie uvedba zdravstve* nega zavarovanja, ki ga zdaj Pra*;' ♦ično ni, ker morajo delavci semi Pr; vzeti stroške za svoje zdravljenje p za zdravljenje družinskih članov. INFLACIJA - RAZLA5CEVANJE DELAVCEV Isaltino Pereira, eden izmed vod*' teljev sindikata kovinarjev, je v P0', govoru poudaril, da se razvija sedanj proces industrializacije dežele na r®*” laščevanju delavcev. Pod tem pojm°JJ razumejo Inflaciio. ki je zavzela z®«' nja leta širok obseg. Nagli industriT ski razvoj se nastavka na pleča clel®v' skega razreda. Ce vzamemo za cen® Politična razgibanost v Maroku pp ,0tp®nia polarizacija sil in politična gibanja nanj uJcjo v Maroku z nezmanjšano hitrostjo. Kore-vlad Aif11 je Petične krize, katere posledica je padec Por 6 Y^.ulaila Ibrahima, in sestava novega kabineta So •?Se"nini predsedstvom kralja Mohameda V., so v v *a»ao-poIitičnem vrenju v Maroku, ki ^ -»n«"'« v. Prvih dneh neodvisnosti dežele. sil in Zveze dela pod vodstvom Ben Sedika se je v začetku letošnjega leta tako razmahnilo, da je morala desnica, v glavnem poosebljena v sedanjem Istiklalu in njegovem voditelju Alal el Fasiju, Princ Mulaj Hasan je v novem kabinetu osebnost z veliko oblastjo. Pod njegovim vodstvom sta bili doslej vojska in policija, zdaj pa je Mulaj Hasan tudi operativni šef vlade. Zaradi njegovih ip 7a£pl0 mobilizirati vse sile in začeti od- dosedanjih zvez z desničarskimi J Krvi r»hranitpv nernžpnih plpmpnti v deželi sta UDala Isti- ločen boj za ohranitev ogroženih položajev. Desne sile so hkrati skušale razbiti oporišča Zveze v ?.azPadanjc političnih strank in organizacij, zasno j. na širokem boju proti kolonializmu in na »enot- ljudskih sil med množicami in kar ipavida! gle-de "a razred"e interese in težnje, vre« A^Mulaha Jbrahima, „ .Jv uiio tudi nujno in mogoče v pogojih boja za ^isnost, je povzročilo hudo krizo dosedanjega ma- na programu, ki ga je sprejela in * Kegu sistema. Istiklal, odločilna sila v Maroku med podpirala Zveza ljudskih sil Ma-Jeni za neodvisnost in najmočnejša politična organi- roka- Padec Ibrahimovega kabi- ževaiavapP0iSrei110vP0J)rid0“1ityi ^odvisnosti, je zdru- vffd^ki bi bTpol hizir • plasti vključno z delavskim razredom, orga- nadzorstvom Istiklala in bi sku-So hManim v maroški Zvezi dela. Delavske organizacije šala zaustaviti nadaljnjo polari-11 m celo poglavitna udarna sila Istiklala. Enotn g£la “ elementi v deželi sta upala Istiklal in desnica, da je prišel ugodni trenutek, ko bi bilo mogoče odriniti napredne sile. Kralj Mohamed je pozval k ki je kljub nazivu »začasna urad- sodelovanju vse politične sile v niška vlada« zasnovala svoje delo deželi in hkrati nastopil s progra- to 'nt^t take stranke — prav kar pa je v nasprot-^alcev^if1768' ta*co rnaro^k'k fev- kakor Povezane _________ delavski razred in aziig "-aiior tudi velike buržo-pitaiQr^ov?zane s francoskim ka" OPOZICIJA ZVEZE LJUDSKIH SIL Odločenost Zveze ljudskih sil, maroške Zveze dela in vseh naprednih elementov, da ne bodo pijjjinteligenca, zbrana v sku-hteva] v Istiklalu, sta za- rsvnav revolucionarno ob- bej n 0 tek problemov, še pose-refoi-r^ naglo izvajanje zemljiške in so ? tar drugih gospodarskih Prjpra, nih ukrepov, pospešene narhijVe na uvedbo ustavne mo-ti5n„Je’ ''•i- uveljavitev demokra-’ naPredne ustave. skupno fevdalnimi elementi, ki so blizu dvora, je zaostril krizo in prisilil Ibrahimovo vlado k odstopu dne 20. maja letos. Ibrahim je sestavil vlado de- ______ __________ ^ Zvezo ljudskih sil Maroka, giba- ^1^>rifP0 dovolili- da di se ’sedania ^da nie ki nai bi združilo v svoiih kl odstop BalafrežG- Spremenila v trdnjavo desnico, do- njG, ki naj Di zaruzuo s j vlade. Že od vsega začetka je kazuieio demonstraciie ki so iih vrstah vse pohtične skupine Ibrahimov kabrnet začasen, orSfrah T Rabatu takr“ ko stranke in posameznike, priprav- bila 0rgani- t ^Ua ^va sejT nove vlade pod volitve? ki*bi omogočile se- §£ stavo vlade v skladu s podporo sana y govoru med temi demon-Ijudstva. Vlado so sestavljale stracijami je bivši predsednik svetu na temelju enakopravnosti osebnosti> ne Pa predstavniki viade Ibrahim pozval ljudstvo. fn medsebline« spoštovanja. *trank’ naj 06 d°VOli’ da bi 86 marOŠld ti izven političnega boja. Formal- demokratični razvoj izrodil, in no je tudi bilo tako, ker noben naj ge borj proti desnici in proti član vlade ni javno sodeloval v ostankom fevdalizma, nobeni poUtični organizaciji, Pritisk Zveze ljudskih sil, ki splošno znana pa je bila politična ^ ga podprli sindikati in vpliv-opredeljenost članov vlade in nji-- no Gibanje odpora, ter odločnost hova težnja, da bi svoje politično zveze, da se bo borila tudi proti prepričanje uveljavili v vsakda- dvoru, če bo treba, sta prisilila nji praksi. Po zaslugi predsedni- dvor in desnico, da sta svojo tak-ka Ibrahima, podpredsednika vla- tiko prilagodila realnim možno-de in gospodarskega ministra Bu- stim Kralj je izjavil, da je se-abide ter še nekaj drugih mini- danja vlada začasna in da bo strov, pristašev programa Zveze ostala na omasti do leta 1962, ko ljudskih sil, je veljala vlada za se bo umaknila vladi, sestavljeni »levo«, čeprav je bilo v njej pre- jz svobodno izvoljenega parla-cej ministrov, ki niso sprejemali menta ter na temelju ustave, ki Ben Barkove linije. Zato je bila j0 bo pripravila sedanja vlada, vlada koalicijska. prf ocenjevanju sedanjega po- litičnega položaja v Maroku ter KRALJ NA ČELU NOVE VLADE vlade, rezultatov volitev itd. ne Vladna kriza, ki je nastopila smemo prezreti, da se usmerjanje doslednosti in revolucionarnosti. V začetku leta 1959 je prišlo v Istiklalu do razcepa. Iz njegovih vrst so se ločili »mladi« skupno z drugimi naprednimi elementi, še isto jesen pa so ustanovili Ijene na boj ter reorganizacijo gospodarskega in političnega življenja dežele in na sodelovanje z vsemi narodi po svetu na temelju enakopravni in medsebojnega spoštovanja. Zbiranje naprednih elementov Okoli Ben Barkove Zveze ljudskih lju e — v naši deželi je gost predsednik ZAR Naser. V Pu- pr»iatV-e spreiel *n pozdravil predsednik Tito. Spet sta se srečala I>,,e, 6Ua> ki vse svoje sile vlagata za ohranitev svetovnega miru. tiČnpSednik Naser Je imel na Brionih z našimi predstavniki poli-°žjo flrazgovore. Predsednik ZAR je včeraj prispel tudi v našo srčenaom°yino> v Slovenijo, kjer so mu državljani pripravili pri-ser . sprejem. Na fotografiji: tovarišica Jovanka Broz, gospa Na-n ostali gostje na sprehodu na Brionih. po odstopu Ibrahimovega kabineta, formalno ni dolgo trajala, ker je kralj Mohamed osebno kmalu sestavil nov kabinet. Menijo, da je odstranitev krize koristila desničarskim elementom, ker je prišlo v vlado več ljudi, ki so doslej veljali za pristaše Istiklala in notranjih sil nadaljuje in da trenutno ni dovolj podatkov za dokončno oceno in sklepe. V sedanji vladi, ki velja za desno, so tudi ljudje, ki jim vsekakor ni mogoče pripisovati, da so pristaši konservativnih gibanj. Celo za nekatere ministre, ki o njih mi- dvomih krogov. S svojo avtorite- slijo, da so zanesljiva opora des- to je skušal Mohamed V. sestaviti koalicijsko vlado, v kateri bi bili zastopniki vseh političnih strank pod neposrednim vodstvom dvora, saj je postal preste' lonaslednik Mulaj Hasan predsednik vlade. <*eiss1Ieta*ajj^4sž 100' Je zna*al *n' ničarskih teženj, še ni gotovo, da bodo to tudi ostali. Dejstvo pa je, da se bo kristalizacija odnosov nadaljevala ob hujših ali manjših krizah. Kakor zdaj kaže, se do-pod- godki razvijajo v škodo zastarelih gledišč in poskusov, ohraniti v deželi arhaične odnose v interesu tujega in domačega velekapitala. V tej deželi velikih možnosti, ve- dikalno centralo - kongres bo letos 1958 -120, plače pa niso likih naravnih bogastev in naglega julija — tudi pobudo za večjo nmo- s*ndikaH vzP°redno' Zato posvečajo naraščanja delavskega razreda posta- žičnost sindikatov. Delavci bodo zaboje "iPO^-bno skrb boju za izbolj- Jajo sindikati čedalje pomembnejša Uslavitiyiottnesa P0l°žaja delavcev, za družbena sila. To se kaže tudi v pred-inflacije in za višje mezde, volilni kampanji za predsednika repu-bilke, med katero poudarjajo kandi-“ SINDIKATOV ZA STROKOVNO dati ne glede na druge medsebojne «0B8AŽEVANJE delavcev razlike, nda ^^^P^eii^kone^o nove « trijski razvoj dežele zahteva lavcev. Temu se niso mogli izogniti stejn strokovnjake. Sedanji šolski si- prav zaradi naraščanja vloge sindika-Od^v ^tereni ima cerkev skoraj 50 tov in njihovega vpliva. (Predsedniške taviia ov dolskih ustanov, ne žago- volitve bodo v Braziliji letošnjo je-viQ tol?ožnosti za usposabljanje no- sen.) Zato » kOV’ potrebuje dežela. Ena izmed pomanjkljivosti sindi- državn alltevaJ° sindikati, naj posveti katov: še vedno je izven njihovih vrst kovnic V,e^0 skrb usposabljanju stro-om kadrov. Vendar se sindikati sarnj le na to, temveč tudi Ukreno re^emak) določene konkretne viiaHn Ko sem obiskal sindikat ko-kazaii V v Rio de Janeiru, so mi po-kainprttv Pravkar dograjenem sindi-delek posloPju zraven knjižnice od-delavn Za brezplačno pravno pomoč pPegi in oddelek za zdravniške 50«/« «ae’ kjer se delavci zdravijo za kovnft?e^e‘ videl sem tečaje za stro-katpl?h ^Papobijevanje in tečaje, na sania Ji6 delavci učijo branja in pi-tečai« sindikati sami organizirajo te ^CaJe za svoje člane. Pri ♦?5illdvo Je, da je ta sindikat od-» » tudi prodajalno živil. .......... htevali na tem kongresu med drugim tudi ukinitev pristojnosti, ki jo ima vlada glede včlanjevanja sindikatov v mednarodne organizacije. Zdaj se ne more noben sindikat včlaniti brez poprejšnjega vladnega pristanka v nobeno mednarodno organizacijo. Tako so sindikati glede tega odvisni od vlade, ki je leta 1954 sprejela sklep o Vključitvi sedanjih strokovnih zvez v OBIT. V sindikatih pa je močna težnja, da se ne bi vključevali v sedanje mednarodne sindikalne organizacije, namesto tega pa naj bi se raz-veliko število delavcev, in sicer okoli vilo bilateralno sodelovanje s člmveč 75 •/#. Menijo, da bo dal kongres, na nacionalnimi sindikalnimi organizaei-katerem naj bi ustanovili enotno sin- Jami. SULEJMAN RADZEPAGIC eianr^ prodajalno živil, kjer dobijo Prav * |go P° uižjih cenah. Sindikat n0 skrbi za kulturno in šport- Že v + en^e’ zlasti za mladino, in ka- Tak^16111 s^isiu precejšnjo dejavnost, iitof. organiziranih sindikatov sicer ni UiihJv«0’ vendar to dokazuje težnjo v Qovem nadaljnjem razvoju. SINDIKATI - POMEMBNA DRUŽBENA SILA ^Zahlmi™ je omeniti še drugo ob-kon,flnari: ta film ni tako od muh, kot bo morebiti kdo sodil na prvi pogled. Neusmiljeno ostro si je privoščil osnovno vodilo »ameriškega načina življenja«: težnjo po uspehu za vsako ceno. Privoščil si ga je tolikanj temeljito in do korenin kot malokatera resna družbeno kritična razprava na to temo. Hkrati pa si pošteno privošči tudi vse, česar se ali temeljiteje ali pa samo bežno loti: reklamo, filmske zveze in njihov način življenja, uspešne in neuspešne businessmene, v film in TV zatrepano mladina, ženske shujševalne kure — skratka: film je do zadnjega metra ostra in neusmiljena satira. . n poznan, to pot prvič predstavil s šel na Umetno obrtno šolo v Morebiti nas bo motil nekoliko nenavadni ameriški hu- g samostojno razstavo ljubiteljem Ljubljano, od tod pa tik pred mor, ki je mnogo bolj suh, krepkeje poantiran in včasih jj likovne umetnosti. vojno na zagrebško akademijo. brutalnejši od evropskega humorja. Vendar to filmu ne vzame njegove cene in mesta v boljši polovici našega filmskega repertoarja. ,jn Večer absolventov Če ne vara spomin, so pri nas koncertni večeri absolventov niž- g jih glasbenih šol posejani zelo ze- jj lo na redko, čeprav so v prene- |jjj katerem pogledu zanimivejši ter g programsko im. po muzikalni vse- g bini mnogo bolj vabljivi za širši krog občinstva kot običajni javni nastopi. Njihova pogostna hiba so pač predolgi in tu pa tam celo predolgovezni programi, ki jih leto za leto srečujemo na skoraj vseh javnih prireditvah naših (žal ne samo nižjih!) glasbenih šol. Vsekakor pa imajo take javne manifestacije šolskega dela neprecenljivo vzgojno vrednost ter seveda tudi določen pomen v oblikovanju obzorja naše mladine na nižjih glasbenih šolah - zato nas vedno znova preseneča, da jih prav ta mladina obiskuje razmeroma zelo poredko in večkrat celo v nezadostnem številu. Koncertni večer absolventov Nižje glasbene šole Ljub-Ijana-Center (ponedeljek, 13. junija) je bil po svoji kvaliteti in zanimivosti vsekakor vreden obiska. Verjetno sta pozna ura, še celo pa za koncert resnično »previsok« datum zakrivila, da ni bila velika dvorana Slovenske Filharmonije bolje zasedena — čeprav so lahko prireditelji tudi s takim obiskom kar zadovoljni. — Predvsem nas je prijetno presenetila izbira programa (saj skozi ves večer skoraj ni bilo slišati malovrednih del!) in še prav posebej število sodobnih slovenskih skladateljev (sedem!), ki so jih profesorji upoštevali pri svojem pedagoškem delu. Taka orientacija (ki bi ji bilo želeti le še razgled med tujimi ustvarjalci naših dni!) je resnično zgledna in vredna posne- g manja ter jo toplo priporočamo vsem, ki se je nemara še g otepajol »Vas, vaško življenje, kmečki Risal pa sem tudi tu kmečke moji človek in živali, trdna kmetska tive. Spomnim se pripombe sli- jj hiša — to so motivi, od katerih karja Hegedušiča, ko sem mu ne- g se ne morem in se ne bom nikoli koč pokazal mojo risbo zaklane §j odtrgal.« Z neprikritim prepri- prašičje glave: ,Boga mi, to ti je g Čanjem je Ive Šubic preprosto, kao portret engieskog lorda.1« jj brez oklevanja, pripovedoval o Že leta 1941 se je Šubic pri- g sebi, o svojih mislih, o svojem družil partizanom in njegova mo- ji delu. »Poznam te ljudi, poznam tivika se je spremenila. Prvi blok jg pokrajino v Poljanski dolini, na skic iz partizanskega življenja se g to sem navezan z vsem svojim je izgubil, ko so se morali umi- kov in s tem posredno vplivala tudi na sam razvoj naše likovne umetnosti. Prostori bi bili, pokrajina je idealna, treba bi bilo samo nekaj sredstev.« Poljanska dolina in žirovski kot sta res prava naravna zakladnica slikarjev, saj izhaja od tu mnogo poznanih slovenskih umetnikov. Razen tega pa živi tu vrsta ljudi, ki se z likovno umetnostjo ukvarjajo kot slikarji-sa-morastniki. T^ko ima Škofja Loka resnično vse pogoje, da se razvije v pomemben likovni center kot je na primer Slovenj Gradec. V Škofjeloškem gradu, kjer že imajo muzej in stalno zbirko likovnih del domačih umetnikov, bi z adaptacijo do sedaj neizkoriščene točki, ko se je v meni naD polno nerešenih vprašanj. mi je dal spodbudo, da so se sP ^ stile v meni tiste sile, kateri*1 ^ dotlej nisem zavedal. Seveda svoji tematiki nisem odrekel- ^ prle pa so se mi nove možn oblikovanja in tehnike. Zlasti je pritegnil francoski nadreal*5 ,] ni slikar ruskega porekla Ch3« j. s svojim poetičnim in viri311 j, nim nadrealizmom, ki se ah temu, da živi v Parizu, st^v, vrača v svojih delih v vaške z Ijenje svojega rodnega kraja- 1 ,e nim tudi, da je tako spoznava tujih umetnikov nujno za vsakega slikarja.« Ne moremo tudi mimo Ive Šubic: Zima 1959, olje Poleg solistov in komornih ansamblov je nastopil tudi šolski godalni orkester, s katerim so koncertirali trije učenci. Bil je lep in uspel večer! BE 54 Kratica ne pomeni nobenega skrivnostnega simbola za ta ali oni industrijski izdelek, ampak se je z njo — popolnoma v duhu časa — označila skupina štirih mladih umetnikov, ki te dni razstavljajo v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu. Dva slikarja: Rudi Kotnik in Viktor Snoj in dva kiparja: Černe Peter m Slavko Tihec. Kotnik Rudi živi na deželi in nam v svojih slikah naravno podaja motive iz svojega okolja... njive, ozare, ledino — s pripombo, da gre za popolnoma abstraktno v smislu barvnih lis predelano realnost. Slikarjev odmaknjeni odnos od predmeta je postal pri nas že skoraj moda, znak za prefinjeni okus. Slikar ne slika predmeta, ampak svoje spomine nanj in presenetljivo malo izvirnosti ne opazimo samo v izbiri motivov, ampak tudi v naslovih. Goščave raznih Orfejev in spominov na karkoli napolnjujejo razstavne kataloge. Razumljivo je, da že zaradi same množice stvar nima tiste učinkovitosti, ki naj bi presegla povprečje. Umetniki, ki so uspeli, so vedno šli po svojih poteh, čeprav so se ta razlikovala od tedaj vladajočega modnega ideala. Ne mislim, da bi prav to razstavo mladih, obetajočih umetnikov sodili ostro in jim predvajali razne očitke, ker imajo tako rekoč na začetku svoje poti vso pravico do vzornikov in do po-izkušanja. Slikar Viktor Snoj obdeluje v svojih spominih na Kras variacije na isto temo. Slavko Tihec pa je kipar m notranjim bistvom. Tu iščem in kati pred Nemci. Pozneje je polj najdem vedno nekaj novega in stal ilustrator in vodja grafične-H tu se sprošča moja ustvarjalnost, ga oddelka Centralne tehnike = Že pri študiju na zagrebški aka- CK KPS. Po osvoboditvi je kon-g demiji sem začutil, da bom le te- čal ljubljansko Akademijo za g daj nekaj ustvaril, če se bom upodabljajočo umetnost ter se g trdno držal prav tega vaškega nato ukvarjal z grafiko, oljem in j| ambienta. Ni pa samo to. Privlači ilustracijo. Razstavljal je skupaj g me tudi zima, vzdušje, ki ga za- z drugimi slovenskimi slikarji od g pustijo mraz, sneg in megla. Ne- Ljubljane, mimo Pariza, pa tja g izčrpna zakladnica za moje delo do Ranguna. | pa je čas, ki sem ga doživljal kot zanimalo me je, kako to, da si g partizan, od leta 1941 naprej. In je za SV0j0 prvo samostojno raz- = VG^no ‘se .^K>Jim’. Ce 110111 znal s stavo izbral prav Škofjo Loko. g sliko resnično prikazati vse tisto, . , . , = kar sem takrat doživljal. Tako se j*® le razstavljanje g res ne morem pritoževati, da bi "“iških del izven kulturnih g mi kdajkoli zmanjkovalo snovi. "entrov vredno pomembno za h-1 Kadar koli hodim po Poljanski kovno vzl°f dom;lc'n?1v m zato 1 dolini - tam imam tudi svoj sern Povabilo škofjeloškega mu- I atelje - vidim zdaj voz, pa člo- “ 0 J Sprej.eL Zlastl danes' 1 veka, hišo, gozd. Nekaj si skici- ko tohko govorimo o spremem-1 ram, nekaj fotografiram. No, tu bah,v k kovni vzgoji po šolah in 1 sem šele začetnik.« Smeje je po- ?ploh Potrebah po tovrstnem g kazal vrsto pokrajinskih posnet- 'zobrazevanju, našega človeka, bi | kov. »Včasih smo se smejali ti- mora’° bi,tl «m več predstav iz-g stim slikarjem, ki so strašili s 'en Ljubljane, ki bi potem bile = fotoaparati. Danes pa se ga nihče osnoya za druge oblike likovne | več ne brani. Tudi fotografija V2goje- Prosvetni delavci majo g lahko prikliče v spomin vse de- ‘Zredno dobro voljo za likovni = tajle, ki sem jih videl in doživel.« S°U vedo Pa ° njem prav malo. 3 ..... ... . Razstave, razna predavanja, h- 1 kl ao vodila m vo- kovni krožki bi lahko mar’ikaj g dijo Šubičevo ustvarjalnost, prav Spremenili. Pri tem bi seveda 1 gotovo ni bll°. mal°- Prvo in morali sodelovati tako slikarji 1 osnyvno doživetje je bilo spozna- kot tudi dru^ ki se ukvarjajoJz = vanje kmečkega življenja v Ho- likovno umetnostjo, predvsem pa 7 if -V6 umetnostni zgodovinarji. Škofja je leta 1922 rodil v rodbini Šu- Loka bi bila tudi primeren dvorane dobili primeren prostor za povečano zbirko in razstavni prostor. Uvesti bi morali še stalna predavanja in v povezavi s Svobodo ustanoviti krožke za ljubitelje likovne umetnosti. O tem so že razpravljali, vendar pa kljub skrbi občine za razvoj muzeja, za sedaj še ni sredstev. Tak likovni center bi bil v pomoč tudi slikar j em-samorastnikom, od katerih so nekateri pokazali že dokajšnje kvalitete. »Vsekakor je prav, da dobijo' nadarjeni amaterji vso potrebno pomoč in nasvete, čeprav jih ne bi smeli učiti. Glavna naloga likovne vzgoje pa je predvsem resnična vzgoja in seznanjanje ljudi z umetnostjo, ker bi le tako dosegli pri njih vsaj osnovno razumevanje za likovna dela. Zagotoviti bi morali tudi večja sredstva za odkup umetniških del, saj imamo slikarji večkrat občutek, da delamo zgolj za sebe, ker samo razstave niso vse. Družbeno koristnost svojega dela večkrat občutim samo pri likovnem deko-riranju industrijskih in javnih zgradb ali dvoran.« Ob razgovoru o pomembnosti likovne vzgoje se je samo po sebi rodilo vprašanje, kako in kje je slikar sam dobil spodbudo za svoj današnji način oblikovanja. Dela na njegovi razstavi, ki so nastala vsa v zadnjih treh letih, kažejo namreč Šubica, kakršnega doslej so pravo nasprotje v materialni svet vklenjenemu Petru | Jurija 'šubica. Ze kot otrok je "'T - u., „ , Černetu, ki si išče formalne pobude v romanski in črnski = stalno ponavljal, da hoče postati ik vnI'iv = 5 "PumV gotovo]G bl1 Panz- kjer i„. je SVojim plastikam dodal dobršno mero gro- I slikar. ^ f T T v ’eta 1956’ zame veliko F 7 = . . ne umetnosti kakor tudi za li- odkritje. Tu sem se lahko sezna- »■Prvi ncteL m, v> hd m v— —*-----------------------^------>-= nil z najpomembnejšimi pred- stavniki starejše in sodobne likovne umetnosti. Prej sem bil na — bicev» ki je dala Slovencem vrsto krai za z velikim smislom za lahkotno plešočo obliko. Njegove fi- jš podobarjev in slikarjev, med nji- slikarske l-olnnii^ kiktine ™ gurice na tankih nožicah, ki so lahko ribe ali dve balerini g mi najbolj poznana Janeza in nekocj imajo v Vojvodini in Ma" plastiki in tesknosti. m sllkar- ne umetnosti kakor tudi za li- g »Prvi učitelj mi je bil stric, in kovno vzgojo. Še posebno pa bi 3 = prva stvar, ki sem se je lotil s pomagala k medsebojnemu spo- llllllill!lll!llll'llllllllllllllllllll!llllll!lliill!l!l!lllllllllllll!lllllll!lllllllllll!lllllllllllll!llll!l!l!l!llllll|||i|||||||!||!|||||!!i|||||||||!|||||||||||||||||||||||| svinčnikom, je bila konjska glava znavanju jugoslovanskih umetni- iveri Šubica kot ilustratorja, saj svojimi ilustracijami mladins^ knjig — dvakrat je bil nagraJ , z Levstikovo nagrado — dok33 svojo umetniško kvaliteto. »Ilustracija je nedvomno membna veja mojega slikarsk«* udejstvovanja in je enakovredP mojemu ostalemu delu. Rad r]() šem za mladino, čeprav je h? zahtevno delo. In veseli ifle, a pri nas pravilno cenimo llustL. cije za mladino, ki lahko zelo Pl zitivno vplivajo na likovni oKu mladega človeka, da bo tudi W. zneje znal pravilno vredno11 umetniška dela.« Se je ostalo mnogo besed 3 izrečenih. Morda pa to niti ni liko važno. Iveta Šubica predstav' Ijajo drobci življenja, ujeti 3 platnu in to daje vrednost nje» vemu delu. V. SAMIDE LITERARNI VEČER V ZAGORJU Literarni klub »Svobode« gorje je pred kratkim organizit8 v klubskih prostorih Delavske?* doma že četrti literarni večeI Tokrat so povabili medse znan8' ga delavskega pisatelja Tone** Seliškarja, ki jim je prebral 3e' kaj odlomkov iz svoje knji?6 c bojih hrvaških in slovenskih Par' tizanov, nato pa odgovarjal 1)3 številna vprašanja poslušale6''' Pisatelj je tudi pripovedoval c svojem literarnem delu v Trb6f' Ijah, o tem, kako je režiral Ca3 »karjeve Hlapce in kako je 38‘ stala njegova povest »Rudi«- Kot vsi dosedanji, tako je ta večer v celoti uspel. Upra13" odbor društva bo prihodnjo je' sen skušal še razširiti te pon1611’ ke in povabiti čimveč slovensk1 pisateljev. Zlasti zdaj, ko je Z8' gorje dobilo primerne prostore Delavskem domu, so možnostiz8 tovrstno delo še večje. IZOBRAŽEVANJE V KOČEVJU ’ Delavska univerza za podr68’ je kočevske občine je v celotilZ polnila letošnji program d6-8 Imeli so številna poljudnozna3' stvena in strokovna predavanj8, organizirali pa so tudi več teč8' jev za kvalifikacijo. V prihodnj6 bodo posvetili več skrbi izobr8' ževanju zaposlenih v oddaljen6!' šib krajih. Skušali pa bodo seči večjo povezavo med uni^63 zo in izobraževalnimi centri Pr' posameznih delovnih kolekti'1*1' Zarek v enoličnost ('j. ^Sega junija, z gostovanjem v gledališču Toneta Se2a*ia Jesenicah, se je ljubljanska Drama za to t j0110 Poslovila od svoje hiše. Od 4. do 13. junija je $] ranio »Dvanajst porotnikov« gostovala po Pomurju, ^Te®s^jh goricah in Ptujskem polju. Turneja se na-® v dneh od 16. do 21. junija na Dolenjskem, po »a r nVU Pa 56 ansambel ljubljanske Drame mudil tjariškcm. To je doslej najdaljša turneja osrednje Venske gledališke hiše. 'miimu nje kratkotrajno, sem prepričan, da smo postali dobri znanci. Srečali smo se z igralci in režiserji-amaterji, se pogovarjali z njimi. Srečali smo se z našo novo publiko in se pogovorili z njo. In morali smo jim obljubiti, da se prihodnje leto spet vrnemo. Vse, kar lahko povemo, je to, da bomo radi prišli.-« »Porota« pa je zatrjevala: »Vtisi, ki nam jih je pustila ta turneja, so nepopisno lepi. Ljudje so prihajali v dvorano naravnost z dela.« »Na Gradu so se pripeljali na predstavo s traktorjem.« »Presenečen sem, da so nam tako zelo sledili. Delo navsezadnje niti ni tako zelo lahko razumljivo.« »To je naravnost čudovito, ko gledaš pred seboj v .dvorani preproste kmečke ženice v črnih rutah, ki doživljajo to, kar jim pripoveduješ, pa čeprav so nocoj morda prvič v gledališču.« »Mislim, dd so imeli ti ljudje vso^ pravico, da smo prišli k njim ri%ir^ati S0 Prines^ v Kidričevo tn pričakovanje. Ritem kt anjega življenja se je zdaj iiost '~nadoma spremenil. Enolič-Se tako značilna za to naselje, j. Počasi izgubljala. %euCoi se obeta doživetje. Do-he J-' ki bo moralo odtehtati Prej,; sie dolge dneve, ko so bili Prepuščeni sami sebi rit>°ro%? poti med ptujem in Ma- SeTne, imaš ti vstopnice?« °e nekaj.« ko rezerviraš?« ie jih več dosti. Najbolje bo, ^.kar takoj vzameš!« težk° pričakujejo no-pfM30 predstavo,« pripoveduje tie^ ^nik Svobode v Kidriče-ne Černe. »Vse leto nismo htM1, pr* nas nobene gledališke Mtii6’ čeprav navsezadnje v!r8mo tako zel° daleč od kul- trJz®a sveta. Želeli smo si, samo smrt «4 stli X7n*% Ljubljanska Drama z »-Dvanajstimi porotniki-« na obisku v Pomurju si želeli Vse je ka-»iž ljubljanska Drama. Pr- ie;7'aa bo ostalo samo pri naših krnijo ^ 38 naS ie ijt ®0stwjejo pri nas, zato je pričanje toliko večje.« * $rifroti Peti popoldne se je v Ki-ustavil avtobus z Ijub-igralci- Podajalce utrujeni smo že,« pri-^0» Uis tehnični vodja turneje trJ Subert. »Četrtega zjutraj ie° °dPotovaJ.i iz Ljubljane, zve-Ojjj, Pa so bili Porotniki že na pr “ v Murski Soboti. Potem Uu^ve v Beltincih, spet v v goste. Čutim, da jim veliko, veliko dolgujemo. V prihodnje bomo morali večkrat iz naše ljubljanske hiše«. »Ne morem reči, da je bilo lepo. Bilo je ganljivo. Po predstavah so prihajali k nam ljudje, da bi se lahko pogovarjali z nami. Govorili so o doživetju, jaz pa mislim, da smo največje doživetje doživeli mi sami.« * »Skoda, da zdaj spet toliko časa ne bo nikogar k nam,« je ob slovesu nekdo zamrmral. Enoličnost, tako zelo značilna za to naselje nekje med Ptujem in Mariborom, se je vračala z velikimi koraki. »Res, škoda!« BOJAN SAMARIN Soboti, na Gradu, v Len-{.•.*> Gornji Radgoni, Križevcih, hi ?Jneru’ Ptuiu in Veliki Nede-čei; N°coi še predstava v Kidri-IfoVj1.’ Potlej se spet vrnemo v sej?1 ano' Z organizacijo turneje Zadov°lien. Nikjer ni bilo ®- V Pomurju je vse potrebno ^Pravila okrajna Ljudska uni-tyZa v Murski Soboti, tostran pr e Pa so organizacijo turneje C**« Svobode. Čeprav so h,Jane povečini majhne in odri Jnerni’ 80 se P°vsod Potru-Wlfa 80 ^akko igralci nemotene * ^aželel si je, da mu ne bi za-KOn i!nena’ da bi biZ samo NE-trsr izrned mnogih, ki nocoj v f^^šakajo na vstopnice za »Po- skorajda nisem mogel ip 3efi- da se bo ljubljanska Dra-ffj, ča svoji poti ustavila tudi v ^Bčevem. Mislil sem že, da so h skupaj pozabili na nas. Do rekA°ra n* daIed> ptul ie tako p .°c Pred nosom, mi pa živimo in ern naselju na pol pozabljeni tr^spuščeni samim sebi, kot da „ ° samo zato tukaj, da hodimo dru0varno- Ne vem, kaj mislijo j®1" toda meni se to zdi ven-slit. 7,10ice krivično. Le pomi-bj.e-' n enem letu bomo nocoj pr-č gledališču!« * ki t® samo prvi del turneje, nut1’10 i° pravzaprav začeli 2. ju-3a s predstavo v gledališču To- REVIJA SPODBUJA iz koprskega in goriSkega okraja samo dva režiserja. Koprski amaterji, ki so biii tako rekoč med gostitelji in so zelo lepo poskrbeli za nastopajoče skupine, pa žal niso mogli prenesti poraza, ker njihova skupina zaradi slabe predstave ni nastopala na reviji: nismo jih videli na reviji — vsaj njihovega režiserja —, čeprav bi se česa tu gotovo lahko naučili. Druga stvar je publika. Mesta z nekaj tisoč prebivalci bi ob malo bolj učinkoviti in vidni propagandi gotovo lahko napolnila gledališki dvorani s cca 300 sedeži, žal so bile dvorane včasih precej prazne, zlasti v Izoli, kjer bi to manj pričakovali. neta ‘ Po, j-ujarja na Jesenicah,« pri-hn-6 ^rektor Drame Slavko Bo« "čkl 16. do 21. junija bomo vetl°Vali še po Dolenjski, v No-hih ■ rnestu> Črnomlju, Kočevju, Kostanjevici in Krškem, ia Le} pot na Goriško. Čemu V^J7^0 se odločili za to turnejo? Prot 36 Pravzaprav zelo pre-iižfc ' ,coi matici slovenske gleda-fo.6 dejavnosti se nam je zdelo od/6!- 0' da posežemo tudi v te Cli aliene kraje. In zdaj, ob kontna, a Prvega dela naše poti, čit/am Tedi’ da je bila naša odlo-tefu pravilna. Kljub razmeroma oif vsebini drame, ko se na d u odloča o krivdi In nekrivdi sledov’ so nam Obdala vselej korn-a' Čeprav je v delu precej prvin, je publika vselej sZei«0 prizadeto doživljala resne iehbnte dela. Ta preprosta pode-Pta**1 'PvViika nam je sledila s v kolikšnim razumevanj&m kot mestna publika. Pre-boU^ega' simpatičnejšega in je t d-vjemljivega občinstva, kot sreči S Vaterim smo se tokrat cali, ni. Prepričan sem v to.« * j^Pramaturg ljubljanske Drame W3^® Filipič dopolnjuje takole: čPa čeprav je bilo naše sreča- retja republiška revija igralskih skupin, ki se je končala preteklega In v prvih dneh tega meseca odvijala na relaciji Koper — Izola — Ankaran, je očitno ovrgla trditev da je slovenski gledališki amaterizem v krizi. Ne govore o tem samo predstave, ki smo jih videli v okviru te revije. Na petih kritičnih pomnikih so se sama vsiljevala tudi raz.ična vprašanja, ki so presegala okvir ocenjevanja posameznih uprizoritev oziroma predstav. Odgovori nanje pa so za razvoj gledališkega amaterizma gotovo pozitivni. Napak bi rezonirali, če bi premišljevali o tem, ali je sploh smiselno ohraniti takšno revijo tudi v bodoče, češ to je samo manifestacija nekaj najboljših skupin. Tudi sicer zelo enotna ugotovitev — da je namreč letošnja revija kljub ogromni razliki v kvaliteti posameznih predstav pokazala vseeno rast gledališkega amaterizma — nam ne zadostuje Gotovo zelo dragocena pa je ugotovitev, da je ta revija le končni rezultat zelo široke dejavnosti. Letos je v pripravah nanjo oziroma na okrajne revije sodelovalo preko 4000 gledaliških amaterjev. Torej vendar-je izpodbuda za zelo široko dejavnost. Večina igralskih skupin v svojih pripravah na revijo tudi ni pozabila na svoje domače občinstvo, saj mu Je hotela nuditi čimveč predstav. Le maloštevilne pa so bile tiste skupfie, ki so hotele obnoviti za revijo svoje prejšnje uprizoritve, kar bi bilo seveda najlaže, a domače občinstvo od tega ne bi Imelo mnogo. Revija je v nekem smislu izpod-budno vplivala tudi na to, da se je repertoar naših igralskih skupin tudi na podeželju kvalitativno izboljšal, saj z malovrednimi deli sploh ne bi mogli konkurirati za revijo Na reviji sami pa je k izboljšanju repertoarne politike amaterskih odrov mnogo doprinesla tudi precej podrobna razprava o kva'tteti oziroma slabostih posameznih odrskih tekstov, saj so tem kritičnim pomenkom sledili tako režiserji-amaterji kot igralci. Letos je bilo o nekaterih odrskih tekstih precej govora, zlasti o Schillerjevi »Mariji Stuart« i|n Remčevem »Mrtvem kurentu«. Morda hi kazalo zbrati misli s takšnih podrobnih raz člemb posameznih odrskih tekstov (na dosedanjih treh revijah je bilo podrobno razčlenjenih že dokaj odrskih tekstov), te misli urediti in Jih napisati v pomoč režiserjem-amater-jem, ki bi se v bodoče še lotili uprizarjanja teh del. Na kritičnih pomenkih revije na seveda ni bilo govora samo o odrskih tekstih. Ostre, neizprosno dosledne so bile tudi kritične ocene posameznih uprizoritev oziroma predstav. Enako pravične do najslabših In najboljših Vsakomur svoje. Toda vse kaže, da vsi vendarle še nismo zreli za takšno neorokavlčeno kritiko, sicer se ne bi pojavilo vprašanje, ali kaže biti tako strog In kritičen ali je bolje, da smo milejši do amaterjev, ki Igrajo pač bolj za razvedrilo In iz ljubiteljstva. Zadovoljni smo lahko, da se večina opredeljuje za prvo: ni razlike med profesionalnim in amaterskim gledališčem, torej ne more biti dvojnih kriterijev za kvaliteto. Večina prisotnih režiserjev-amaterjev je bila mnenja, da so takšne kritične ocene posameznih predstav lahko celo najbolj kvalitetni režiserski seminarfi, ki bi jim v bodoče kazalo priključiti 1« še krajše referate s posameznih področij gledališke dejavnosti. Ob tem so presojali, da je režiser takV) rekoč edini učitelj igralcu-amaterju, a kako naj mu bo, če sam ne zna kritično vrednotiti njegovega in lastnega dela. Morda so bili ocenjevalci res ie preveč skopi s pohvalami, kadar bi tako storili, saj tndi to izpod-bnja. In če bi še vsi režiserji, ki so prišli na revijo s svojimi skupinami, videli tudi ostale predstave, da bi lahko primerjali In si ustvarili objektivno podobo tudi o lastni predstavi, gotovo nihče ne bi pomislil več na to, da mu je bila storjena morda krivica. A kot je dejal režiser Jamnik, tudi v gledališkem amaterizmu imamo obveznost do poštenega dela in nevarno bi bilo pretiravati pomen kakršnegakoli igranja bot pravico do ustvarjanja. Nekaj pa s kritičnimi pomenki letos vendarle ni bilo v redu. Menim, da zaradi novinarjev in članov žirije kritični pomenki ne bi bili niti potrebni. Tudi nastopajočim so člani žirije že v domačem kraj.u ocenili predstavo. Poleg teh pa je na reviji stalno sodelovalo komaj morda deset režiserjev-amaterjev. Na reviji tudi nismo videli mnogo predstavnikov okrajnih dramskih sosvetov, čeprav hi bilo v prihodnje zelo koristno, da bi se tako prvi kot drug, v čimvečjem številu udeležili takih razgovorov. Naj si izposodim podatek z letošnjega celjskega mladinskega pevskega festivala: tam Je blU zbranih okoli 200 pevovodij, tretjina vseh, ki se v Sloveniji ukvariajo z mladnskim petjem. Gotovo Jim je to koristilo. Letos Je bila v okviru revije prvič tudi gledališka predstava za otroke. Morda so hoteli prireditelji s to predstavo opozoriti na to, da bi morali amaterji več skrbi posvetiti tudi gledališču za otroke in z otroci. Dogovorili so se, da bodo prihodnje leto organizirali Festival mladinske dramatike. Priprave nanj naj hi bile izpodbuda za kar največ uprizoritev mladinskih odrskih tekstov, za čim večje število predstav za otrobe do IS. leta. Težiti bi morali za tem. da bi si tako pridobili čimveč igralskega naraščaja, a da bi tudi mladi gledališki publiki nudili čim lepše predstave. Naj se tudi tu poslužim podatkov s celjskega pevskega festivala: Priprave nanj so nam dale na desetine novih mladinskih zborov V vsakem primeru torej lahko rečemo, da je bila letošnja republiška revija igralskih skupin v Kopr-ščini izpodbuda za čim kvalitetnejše delo. Nekaj kritičnih pripomb pa bi vendarle kazalo zapisati. Odločitev, naj bi bila letošnja re- Jakob, Ante Trstenjak, Franc Vrtač-vija v koprskem okraju, je Izhajala nik In Ludvik Vrečič. Lokalni tisk iz domneve, da bi to morda izpocl-budilo delo amaterjev v teh primorskih krajih. Zal pa sta predstavam In kritičnim pomenkom prisostovala In tretjič: menim, da je bilo v dosedanjih treh letih že kar preveč izgovorov pri nastopajočih, češ predstava na reviji je pač slabša, ker je oder neprimeren, premajhen, »rezati« smo morali sceno itd. Jeseni bo zgrajen nov kulturni dom v Velenju. Velenjsko občinstvo je hvaležna publika, imamo ga v lepem spominu. Vsekakor je novo, porajajoče se mesto bolj prikladen kraj za takšno manifestacijo, kot razbitost turističnih obmorskih krajev, pa naj si bo v predsezoni ali sezoni To ni pravo zaledje za gledališki amaterizem. Vse-kakor bi kazalo o tem dobro raz-misliti. SONJA GAŠPERŠIČ NAGRADE KULTURNO-PROSVETNEGA SVETA JUGOSLAVIJE Javnost je že obveščena, da je tudi Kulturno-prosvetni svet Jugoslavije uvedel nagrade, s katerimi bo spodbujal dejavnost vrste kul-turno-prosvetnih ustanov in. organizacij. Naš beograjski sodelavec je naprosil Miloša Nikoliča, sekrte-tarja Kultumo-prosvetnega sveta, naj bralce podrobneje seznani s ciljem in načinom podeljevanja teh nagrad. Ali je In v kakšnem roku je razpisan natečaj za podeljevanje nagrad Kultumo-prosvetnega sveta? V skladu s sklepom, sprejetim na drugem zasedanju, je sekretariat Kulturno-prosvetnega sveta sprejel pravilnik in razpisal natečaj za letne nagrade z namenom, da bi tudi s svoje strani spodbujal dejavnost organizacij in ustanov, ki se posvečajo izobraževanju odraslih in mladine ter razvoju kul-turno-prosvetnega življenja. Letoš-nj rok za prijavo udeležbe na natečaju je bil 15. junij. Na temelju teh prijav in po posebnem pregledu dela prijavljencev bo žirija na jesen pripravila predloge, ki bodo dali Kulturno-prosvetnemu svetu možnost, da bo sprejel sklepe. Nagrajevanje velja za delo od septembra do septembra. Katere ustanove In organizacije prihajajo v poštev kot kandidati za nagrajevanje? Za te nagrade se lahko potegujejo ustanove, kakršne so ljudske In delavske univerze, kulturni domovi, kulturni klubi, kul-turno-propagandni centri, javne knjižnice, centri za kultumo-pro-svetni film, prav tako pa tudi kul-tumo-umetniška društva in skupine, dalje klubi ljubiteljev posameznih panog umetnosti: društvo prijateljev glasbe, filmski klub itd. Kakšna Je razlika med nagradami, ki Jih daje Kulturno-prosvetni svet in drugimi nagradami? Mislim, da je treba poudariti dve značilnosti, po katerih se te nagrade razlikujejo od tistih, ki jih dajejo druge ustanove in organizacije. Nagrade Kultumo-prosvetnega sveta bodo prejemale tiste ustanove, ki izobražujejo najširše plasti in organizirajo zanje kultur-no-zabavno življenje. Večina drugih nagrad je namenjenih posameznim poklicnim, predvsem pa umetniškim ustanovam in sploh dejavnosti na umetniškem področju. To pa je skoraj edina oblika, z nagradami spodbujati dejavnost ustanov, kakršne so delavske in ljudske univerze ter kulturno-umetniška društva. Druga značilnost je v tem, da smo za te nagrade uvedli sistem natečaja, kar pomeni, da se lahko prijavijo vse ustanove ter bo tako upostavljen neposredni stik med ustanovo, ki prihaja v poštev za nagrado, in tistim, ki te nagrade podeljuje, kar zagotavlja najpopolnejšo demokratičnost pri izbiri. Ta sistem se Izogiba vseh vmesnih stopenj In posrednikov. Pri drugih oblikah nagrajevanja mora kandidata pred 'lagati 'Organizacija ali ustanova, zato je takšno nagrajevanje odvisno od izbire dveh: tistega, ki predlaga, in žirije, ki sprejme dokončni sklep . M. P. D. Vsako dopoldne so se udeleženci revije zbrali v Ankaranu h kritičnemu pomenku zapiski zapiski zapiskj. zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski OSMI LJUBLJANSKI FESTIVAL V okviru letošnjega ljubljanskega festivala v dneh od 30. junija do 10. julija bo prirejena prva nagradna revija jugoslovanskega baleta. Nastopili bodo baletni ansambli iz opernih hiš v Zagrebu, Beogradu, Skopju, Sarajevu in Ljubljani. V festivalskih dneh bo zasedal tudi jugoslovanski kongres koreografov in baletnih umetnikov, v Modemi galeriji pa bo odprta razstava o razvoju jugoslovanskega baleta. MURSKA SOBOTA DOBI GALERIJO Razstava pomurskih slikarjev In kiparjev, ki je bila odprta v Murski Soboti štirinajst dni, Je doživela za tukajšnje razmere rekorden obisk Svoja dela so razstavljali Ladislav Danč, Zoltan Gabor, Jože Horvat-Jaki. Vera Horvat, Franc Klihar, Lajči Pandur, Vera Blumenau-Simonlč, Karel ocenjuje razstavo kot zelo uspelo likovno prireditev, ki je dokaj vemo prikazala umetniško ustvarjalnost rojakov. ki se pri Iskanju motivov pre- težno še vedno radi zatekajo med svoje topole in vinske gorice. K še večji popularizaciji likovne umetnosti v Pomurju pa bo prav gotovo izdatno prispevala stalna galerija, ki jo nameravajo zgraditi in urediti, kot napovedujejo, že v bližnji prihodnosti. SLAVKO KLINAR NAGRADE DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Vsakoletne nagrade Draštva slovenskih književnikov so letos podelili Antonu Vodniku za pesniško zbirko, Miri Mihelič za roman »April«, Francetu Oniču za pesniško zbirko »Luči na obali« ter Vladimiru Kavčiču za roman »Ne vračaj se sam«. ENAJST FILMOV ZA »PULO 1960« Za festival jugoslovanskega filma ki bo od 23. do 30. julija v Pulju, je prijavljenih 11 filmov. »Jadran-film« Je prijavil kar tri filme: »Koto 905«. »Deveti krog« in »Vojno«, ki jo je po scenariju Cesara Zavattinija režiral Veljko Rulajič. Slovensko kinemato- grafijo bosta predstavila filma »Akci ja« po scenariju Marijana Rožanca i V režiji Janeta. Kavčiča in »Vohun I poroča« po romanu Milana Nikoliča filmski adaptaciji in režiji Františk Capa. »Slavija - film« bo prikaza »Kapetana Leša«, film, katerega sce narist in režiser je Zika Mitrovh »UFUS« je prijavil »Partizanske zgod be« po scenariju In v režiji S. Jan koviča In film »Tovariš predsednik ■ srednji napadalec«, sodobno humore sko v režiji Žorža Skrigina. »Vardar film« bo prikazal »Tri Ane« po scena riju Slobodana Glumca In v režij Branka Bauerja. »Avala-fllm« pa j prijavil film »Kočija sanj« v režij Soje Jovanovič, edini film festivala ki ne obravnava sodobne tematikf »Zagreb-film« pa bo prikazal celo večerni potopisni film Fadila Hadžič »Dežela s petimi celinami«. NOV SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM V ateljejih Triglav-fllma so začel snemati celovečerni igrani film »Ve selica« po scenariju književnika Ben Zupančiča in v režiji lanskega pulJ skega nagrajenca Jožeta Babiča. Filn »Veselica« bo predvidoma končan d septembra. V INŠTITUTU »BORIS KIDRIČ« V VINCI PRI BEOGRADU BODO V ZAČETKU PRIHODNJEGA MESECA PROIZVEDLI RVE DOMAČE RADIOAKTIVNE IZOTOPE, IN SICER NAJPREJ zVEPLENI IZOTOP, ZNAN KOT »RADIOAKTIVNO ŽVEPLO 35«, V SREDINI MESECA PA BODO ZAKLJUČILI TUDI POSKUSE S KOBALTOM-60, Z IRIDIJEM-192, Z JODOM-131, Z ZLATOM-198 IN S FOSFOROM-32. REDNA PROIZVODNJA VSEH TEH RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV SE BO ZAČELA KONEC AVGUSTA. Prvi domači radioaktivni izotopi Cenejša proizvodnja Z uporabo radioaktivnih izotopov v industriji je mogoče mnogo prihraniti. V naši deželi imamo zdaj pet centrov za industrijsko delo z izotopi, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, na Reki in v Sarajevu. Ti centri so prihranili gospodarstvu že doslej več mi-> lijard dinarjev. Širša uporaba radioaktivnih izotopov ni bila mogoča, ker smo jih po precej visokih cenah uvažali. Izkušnje drugih dežel, ki so v uporabi izotopov v industriji pred nami, kažejo, da je na ta način mogoče prihraniti naravnost fantastično mnogo. Že predlanskim je znašala vrednost radioaktivnih izotopov, ki so jih uporabljali samo v industriji v ZDA, okoli 500 milijonov dolarjev. Za to vrednost bi lahko kupili okoli pol milijona po vsem svetu znanih nemških avtomobilov znamke »Volkswagen«, Lani so uporabili v industriji Sovjetske zveze približno za 2 milijardi starih rubljev radioaktivnih izotopov. Sodijo, da se bo zanimanje naših podjetij za delo z izotopi naglo povečalo, brž ko bodo prišli na trg domači proizvodi. Industrija uporablja izotope predvsem za izdelavo tako imenovanih de-fektoskopskih posnetkov, ki omogočajo ugotavljanje napak v litinah^ ^varjenih delih in pri nekaterih drugih vrstah obdelave. Za ta dela bomo uporabljali radioaktivni kobalt, ki so g:a doslej proizvajali le nekateri veliki laboratoriji po 'Svetu, mi pa smo ga zaradi visoke cene le malo užavali. Domače »kobaltne bombe« Prav te dni postavljajo na radiološkem inštitutu v Beogradu poseben vir močnega radioaktivnega sevanja, tako imenovano »kobaltno bombo«, ki jo bomo uporabljali za zdravljenje raznih vrst raka. Radioaktivni vir ko-balta-60, ki' ga vgrajujejo v to napravo, smo dobili iz Kanade. Doslej so ga proizvajale le štiri dežele na svetu. V prihodnjih petih letih bo nekaj naših podjetij lahko samo proizvajalo vso opremo za »kobaltne bombe«, inštitut v Vinči pa bo proizvajal vire sevanja za te naprave. Naši strokovnjaki že ugotavljajo in zdravijo tudi razne bolezni z radioaktivnimi izotopi po metodah, ki ne zaostajajo za tujimi. Nakup dragih virov sevanja pa je močno oviral nadaljnji razvoj zdravljenja mnogih hudih bolezni z izotopi. Razen zdravljenja raka na raznih zunanjih organih, kar bosta omogočila radioaktivni kobalt-60 in iridij-162, bo pri nas mogoče bolj množično zdraviti tudi raka na pljučili in na drugih notranjih organih. To bodo delali s tako imenovanim koloidnim radioaktivnim zlatom-198, ki ga bodo prav tako proizvajali v Vinči. Kako nastajajo radioaktivni izotopi Kakšne so pravzaprav te snovi, ki so i* dneva v dan bolj iskane in nenadomestljive v raznih panogah znanosti in gospodarstva? Da bomo to pojasnili, obnovimo v nekaj stavkih osnovno sestavo materiala. Že zdavnaj so ugotovili, da sestavljajo ves materialni svet kombinacije določenega števila elementov, osnovnih snovi, ki jih ni več mogoče razstavljati. Najmanjši delci elementov so atomi. Teh je toliko kot osnovnih snovi — elementov ali prvin. Atomi, ki jih razstavimo na še manjše delce, pa nimajo več skupnih lastnosti z materiali, iz katerih smo jih vzeli. Ti novi delci so pravzaprav najmanjši drobci snovi, iz katerih je sestavljeno vse, kar nas obdaja. Zaradi kombinacij teh delcev, različnih po številu in načinu sestave, nastanejo atomi, ki sestavljajo elemente. Število takih kombinacij je lahko neomejeno veliko, vendar so stalne le nekatere iz-njih in pra-----------^ ^ »i_i_ _i---- eprin ki se ne morejo ohraniti. Ce v kateri izmed teh stalnih kombinacij umetno povzročimo motnjo, se kombinacije povrnejo v eno izmed stabilnih stanj. Pri tem pridejo odvečni delci iz atomov v obliki sevanja. Elementi, katerih atome smo umetno spravili v nestabilno stanje, so radioaktivni izotopi elementov, iz katerih so nastali, oddajanje odvečnih delcev pa označujemo kot radioaktivno sevanje. Doba, v kateri se elementi povrnejo v normalno stanje, je pri posameznih prvinah zelo različna. Pri nekaterih traja le nekaj delcev sekunde, pri drugih pa lahko več let. Številka, ^ ki jo pripišemo vsakemu radio- aktivnemu elementu, označuje količino najbolj drobnih delcev, iz katerih je sestavljeno tako imenovano fedro radioaktivnega elementa. To število je drugačno od tistega pri normalnih elementih in pravzaprav označuje motnjo, ki je nastala v elementu. Zdravljenje z izotopi Po vsem tem nam postane razumljivo, kako na primer z radioaktivnimi izotopi zdravijo raka. Proizvodnja izotopov pomeni, da v reaktorju provzročimo motnje v različnih elementih: v žveplu, jodu, kobaltu, zlatu, fosforu in drugih. Rak je pravzaprav nenormalno razvijanje tkiva na posameznih mestih. Vzrokov zanj še niso odkrili, znano pa je, da pomeni bolezen nepravilno naglo nastajanje izrastkov na raznih organih. Radioaktivni izotopi sevajo delce, ki se potem, ko pridejo iz elementa, gibljejo z veliko hitrostjo. Ce snop, ki nastane pri sevanju, usmerimo na obolelo mesto, uničuje na svoji poti bolno tkivo, torej zdravi. Takšno sevanje pa lahko poškoduje tudi zdrava mesta na telesu, zato je obsevanje dovoljeno le pod strogim nadzorstvom specialno Delo v radioaktivnem laboratoriju nuklearnega inštituta »Jožef Stefan« v Ljubljani usposobljenih zdravnikov. Prav zaradi te rušilne moči je potrebna pri uporabljanju iztopov zelo natančna zaščita. Nove rastlinske vrste Žarki nekaterih radioaktivnih elementov imajo zelo veliko prodorno moč. Kot primer naj povemo, da gre snop kobalta-60 tudi skozi precej debele kovinske plošče. Prav zaradi te lastnosti so mogoči posnetki notranjosti litin in varjenih delov, v katerih ugotavljajo nepravilnosti, na primer votline itd. Radioaktivno žveplo, ki ga bodo začeli proizvajati v Vinči že prihodnji mesec, bodo uporabljali v kmetijstvu. Z njim bodo uničevali rastlinske škodljivce, hkrati pa bodo proučevali tudi način, kako rastline izkoriščajo umetna gnojila. To zadnje je zasnovano na dejstvu, da je z določenimi instrumenti mogoče na vsakem mestu ugotavljati celo najmanjše sledove radioaktivnih snovi. Radioaktivno žveplo dajo v zemljo, potem pa ga rastline vsrkavajo s svojimi koreninami. Z aparati je mogoče spremljati gibanje tega izotopa v rastlini, ob tem pa ugotavljajo, pod kakšnimi pogoji in kako rastline uporabljajo umetna gnojila, kar je važno zlasti pri sestavljanju umetnega gnojila, pa tudi za tak način gnojenja, da bi zagotovili rastlini kar najhitrejšo rast. Nove vrste rastlin dobijo, če rastline izpostavijo delovanju močnih doz radioaktivnega sevanja. V rastlinah nastanejo spremembe, ki se prenesejo na kasnejše rodove. Te spremembe s° cjj, pogostejše v obliki raznih degene*® č Z izbiro iz velikega števila spre1? jaki nastajajo odvisno od dolžine } Jja kosti sevanja ter od drugih pog°Je Ao-mogoče izoblikovati nove rastline * ^ brimi lastnostmi, na primer z1*0’ jjj prej dozori ter ima trdnejšo steni debelejša zrna. is Na kmetijski fakulteti v ponekod drugod so že dosegli “o1t: bil rezultate v tem smislu. Nedavno J ustanovljen tudi naš prvi uporabo radioaktivnih izotopov tijstvu. Imel bo precej laboratorij® j;e posebno parcelo, tako imenovano »P sjj gama«, kjer bodo proučevali, n102" jja za pridobivanje novih sort žita. s .e je novega, toliko prej in toliko h'1' 0-ter z večjim zaupanjem v lastne sP-6 sobnosti in njihovo nenehno razvd8 bomo lahko pri nas ustvarili ^irš^eia hitrejše uvajanje sodobnih metod nasploh, zlasti pa še na področju uPj, rabe radioaktivnih izotopov, ki na P ročju sedanje mirnodobne uporab« .g klearne energije nedvomno zavzeto vidno mesto. . Naš perspektivni plan daje P°se ik industrij poudarek uvajanju nove tehnike z rabo radioaktivnih izotopov, prvens1.,, no v tistih panogah naše in811 uporabo radioaktivnih izotopov zlasti na področju defektoskopije, kot tudi v kontroli raznih proizvodnih procesov in materiala. Zlasti centri za defekto-skopijo so v tem času odigrali pomembno vlogo pri usposabljanju industrijskih kadrov, pri izvrševanju uslug številnim industrijskim podjetjem, ter pri uvajanju standardizacije in proizvodnji specifične opreme za uporabo radioaktivnih izotopov. Lahko trdimo, da uporaba radioaktivnih izotopov v defektoskopiji pri nas ne zaostaja za številnimi industrijsko razvitimi državami v svetu. Dosedanji direktni in indirektni prihranki, ki smo jih na tem področju dosegli z uporabo radioaktivnih izotopov, se gibljejo po grobi cenitvi okrog 3 milijard dinarjev na leto. Z nadaljnjo razširitvijo vsestranske uporabe radioaktivnih izotopov v naših industrijskih podjetjih pa bi lahko dosegli prihranek tudi do 20 milijard dinarjev letno. Za udeležence posvetovanja je bil zlasti zanimiv in informativen referat o domačih elektronskih instrumentih in napravah za praktično delo z radioaktivnimi izotopi v industriji. V današnji situaciji praktične uporabe radio- ših in predvsem zanesljivejših načrtov. Uporaba tranzistorske tehnike in tiskanih vezi bo pri tem prav gotovo odločilnega pomena. Lahko pričakujemo, da bo tako naša elektronska industrija že v letu 1961 sposobna kriti naše domače potrebe na področju nuklearne instrumentacije. Uporaba radioaktivnih izotopov v industriji je v industrijsko razvitih državah našla že svoje polno ekonomsko opravičilo za najširšo uporabo v industrijsko tehnoloških procesih. Ta nova tehnika se nahaja danes v polnem razmahu ter dnevno doprinaša nove in vse pomembnejše rezultate, omogoča relativno hitro amortizacijo investicij, daje učinkovite ekonomske rezultate ter omogoča povečanje produktivnosti, izboljšanje kvalitete in racionalne uporabe materiala. Posvetovanje na Bledu je pokazalo, da imamo tudi v naši državi vse pogoje za uvedbo nove izotopne tehnike v industriji. Rešiti bo treba še nekatere probleme, ki se pojavljajo s tem v zvezi, kot še precejšen konservativizem nekaterih tehničnih in drugih kadrov v industrijskih podjetjih v pogledu var- kjer bo možno doseči občutne Prl^r ^ ke v uvoznem materialu in sur0'? ,.(j-v proizvodnji kvalitetnih in stand8^, nih proizvodov povsod tam, kjer je u dena serijska in kontinuirana pvoizv ^ nja, kjer morajo izdelki zadovoU.^ višjim zahtevam v pogledu kvalitet®’ ,, povsod tam, kjer veljajo strožji Pr piši varnosti dela. To velja več ali manj za vsa in.^3 sirijska področja. Izotopna tehnika 18. v večini primerov namreč to pre0 jta idiiosi' in učinkov^ da je lahko uporabljiva m uti***-,.],' tudi v manjših industrijskih podje« optimalne rešitve pa se lahko tako 8 dejo v zavisnosti od tehničnih in ® nomskih pogojev v vsakem indust skem podjetju. Radioaktivne iz. lahko v industriji uspešno uporabi]8^ od najenostavnejših do najbolj komP ciranih metod uporabe, od navada®^ sistema registriranja ali indikacij6’ .j, najbolj kompliciranih in komple'e močan, plečat svežn krepko zasajal lopato v Sern sePord1očilTeSa rjj morda tu stanuje tova- 2ana?«lnk°? Predsednik Parti- ie odložil lopato. »To seln°’rjm6nitno“’ sem se razve-ni ri ,rav vaR iščem! Na okra j-potj*;?ti^zanski zvezi so me na-kr, * k vam, da mi poveste, ka-Ko gradite dom.« tj;a>Torei naš dom vas zanima? če k-a davno zgrajen, narfa vsa;i mal0 več de' ljeni< iako pa smo čisto osam- seli, ^azvanjah, majhnem na-mi h me<^ Mrnhborom in Hoča-bor r,nes Pravzaprav že mari-vS6skern Predmestju, imajo že v2„ ,od osvoboditve telesno-toC,tl°^društvo- nadaljeval Vzn krinko. Na travniku ob leti P°horskih gozdov so po- dnn ~ kolikor so jim pač odhUuCaIe skromne možnosti — ojko, nogomet, teke, skoke, šp 6’ akrobatiko, proste vaje in Vs ?1arsikaj. Pozimi so prirejali Škp \°, ^-o smučarske in sanka-V c tekme. A vendar je vsa leta rcih gorela misel na lasten tGlovadUiZirdH0’,kje-r bi lahk° h]0/ aui kljub dežju, mrazu, atu m snegu. t6rr/ege^ sem mu v besedo. »Povir, i^te verjetno nekega dne zamah rokave?« r;, ^'tfitni kovinostrugar iz ma-rskega podjetja »Avtopre- nimi rokami. Kdor hoče naj pomaga. Potem smo se zagnali v delo kot mravlje.« Od tistega dne so v društvu začeli varčevati — kot je rekel tovariš Trinko — kakor skopuhi. Vsemu so se odrekli. Vsako leto jim je občina nakazala 200 tisočakov podpore in vse so naložili v hranilnico. Leta 1950 so imeli v društveni blagajni 800.000 dinarjev. »Osem sto tisočakov je res le kaplja v morje, če hočeš graditi svoj dom,« je nadaljeval predsednik razvanjskega »Partizana«. Nekateri so se nam smejali, direktor nekega gradbenega podjetja mi je rekel, da ne gre niti načrtov delat za ta denar. Toda mi nismo obupali.« voz« „ bližpb se je nasmehnil. »No, pri- 110 tako je res bilo. Nekega }.v.,.sern sklical članstvo in od-hat11.smo se> da začnemo. Nesni ^ 80 sicer oklevali, češ, saj se-n ..rdmarno denarja. Rekel ZrrL-vm: "fantje, dom bomo s snih, to vam jamčim, pa če ga moral postaviti sam z last- PREDSEDNIK TVD PARTIZAN RAZVANJE TRINKO Vsa naslednja zgodba okoli gradnje partizanskega doma v Razva-njah zveni kakor pripovedovanje o prvih povojnih prostovoljnih akcijah, ko so se ljudje z golimi rokami lotili obnove porušene domovine in ko so posamezniki opravili na tisoče ur udarniškega dela. Tudi v Raz-vanjah je bilo tako. Vsako nedeljo In marsikdaj tudi ob delavnikih popoldne so se zbirali neumorni prostovoljci. Sami so izkopali temelje, jih sami tudi zabetonirali, zgradili zidove, ostrešje, streho prekrili in ometali stene. Vse z delom lastnih rok. Tudi prevoze materiala so opravili sami. Precej lesa so društvu podarili kmetje. Kamen so dobili v oplotniških kamnolomih, apneno brozgo so neumorni graditelji »na-žlcah« v Tovarni dušika v Rušah. Obrtniška dela so prevzeli člani, ki so izurjeni za mizarje, kovinostrugarje in druge poklice. Tako je v treh letih zrasla stavba novega partizanskega doma v Razvanjan pod streho. Stavba, v katero so marljivi fizkulturniki vložili te nad 9000 ur prostovoljnega dela in komaj 800.000 dinarjev. »Lani smo morali odnehati«, je spet povzel predsednik Trinko. »Zmanjkalo nam je denarja. Nujno bi potrebovali okoli 180.000 dinarjev za steklo In 220.000 za parket.« Seveda je kot čebela marljivi predsednik preveč skromen, da bi govoril o svojem deležu pri gradnji nove stavbe. Sele na Okrajni partizanski zvezi sem izvedel, da ne bi v Razvanjah nikoli stal dom, če ne bi bilo Ernesta Trinka. Sicer pa dovolj pove že to, da znaša pri skupnih 9000 udarniških urah njegov delež že krepko čez 1000 ur. »Lepo hišico ste si sezidali,« sem zaobrnil razgovor. »Lep kraj je tu. Tik ob robu pohorskih gozdov.« Pokimal je. »Res, lepo je tu. Začel sem zidati že 1948. leta, pa še nisem končal. Tu sem se privadil zidarskih del, potem pa smo šli gradit partizanski dom. Ce bi ne bilo gradnje doma, bi svojo hišico že zdavnaj dokončal.« Za hip je pomolčal. Morda se je zamislil v tiste številne poletne nedelje, ko so šli visoko gor na Pohorje po les, da so ga spravljali v dolino. Ali pa na vse tiste ure, ko je prišel popoldne utrujen z dela in je takoj po kosilu zavil na gradbišče? Ali pa na predlansko zimo, ko so v domu betonirali temelje celo na Silvestrovo in jih je šele mraz pregnal domov, ker je začel beton že zmrzovati. »Pa mi res ni žal za te ure«, se je zdramil iz razmišljanja. »Svojo hišico bom že kdaj končal. Dom pa bo tudi stal. Letos se moramo na jesen vseliti. Vsaj telovadnico moramo dokončati. Stranski prostori — slačilnice, društvena soba, orodjarna, sanitarije in ostalo bo kdaj pozneje prišlo na vrsto.« NOVI TELOVADNI DOM »PARTIZANA« RAZVANJE K R A M L J A N J E, K I JE TE DNI AKTUALNO V PMsl Preda prizadevno raz- nasploh ioez° tsPrejemališč in tudi sicer zaninianje za to novo, a Več1e i1gro na srečo čedalje vPlačevaii>teJ ki 80 jih v P^ih kolih dobitka L’ 80 sedaJ že na voljo za baimani P^7?1611!. da so vplačila brekoraShL mil,l,onnv 80 sedaj že Perspektiv? ™amko x30 milijonov, v Jtaii vplačil?* 6 rafmnati še z več- rene:!?,1].,!0l'^° besedi o tem, se bo ree troha ri'rpraŠaJ Vedetl je I,an,' Ustanovili’ „ "sP°rtno napoved« hančn^iod^??«86”1 z namen°m «-ture v razmah telesne kul- nih znecv«1 državi. Polovica vplačil-roma nataVfinSre v pri<1 šP°rtu, ozi-Bih obi.w* je za Vgradnjo šport-objektov. in tedaj seveda ni vseeno, koliko sredstev priteka v te sklade. Omembe vredno je, da smo z organizacijsko shemo naše »Športne napovedi« vzbudili precejšnje zanimanje tudi v tujini. Zlasti v Franciji so našemu načinu delitve dali široko publiciteto. Za razliko od drugih držav, kjer se denar namenjen športu steka v osrednjo blagajno (v Italiji na primer Nacionalnemu olimpijskemu komiteju), pa ga v Jugoslaviji delimo ustrezno z vplačili -po okrajih. Tega pa se ljudje pravzaprav vse premalo zavedajo. Prav zato večina udeležencev »Športne napovedi« tudi igra zaradi morebitnega dobička, manj pa misli pri tem na to, da z majhnim rednim prispevkom lahko dosti stori za razmah športa pri nas. Nekaj krivde pa je pri tem tudi na propagandi, ki na to podrobnost Vse premalo opozarja. Pri vsem tem pa je Jugoslovansko loterijo treba tudi grajati zaradi poslovanja, ki je naš šport že veljala marsikaterega tisočaka. Zgodilo se je namreč že, da je (vsaj v Ljubljani je bilo tako in se je baje zgodilo tudi v Beogadu) zmanjkalo listkov »Športne napovedi«. Mnogi ljudje, ki so hoteli v igri sodelovati še v petek ali soboto, tega niso mogli, ker enostavno ni bilo na voljo listkov. Povedali so nam sicer, da je listkov (le-te delijo zastonj) načelno dovolj, ker jih poslovalnice dobivajo nazaj le dobro petino. To je morda že res, toda v tem pri mera brez pomena. Urediti je pač treba tako, da listkov ne more zmanjkati, pa čeprav jih bi bilo treba dati natisniti še več. Lahko pa bi razmislili tudi o tem. da bi jih — poceni sicer - prodajali, če že drugače ne bi šlo . »Kakšna je torej vaša največja želja«, sem ga pobaral ob slovesu. Nič ni pomišljal z odgovorom. »Da bi nas odgovorni či-nitelji malo več podprli. Če nič ne pomeni 9000 udarniških ur, če nič ne pomeni to, da smo z lastnimi rokami zgradili 14 m dolgo in 8 m široko moderno telovadnico, naj vsaj pomislijo na to, da telovadnica ne bo služila samo partizanskemu društvu. V njej se bo zbirala tudi mladina iz razvanjske osemletke, ki doslej ni imela, prav tako kot naše društvo, pravih pogojev za delo. Če bi imeli še kakšnih 700.000 dinarjev, bi bil dom popolnoma opremljen.« Segla sva si v roke. Obljubil sem, da bom prišel na jesen pogledat, ko bodo že telovadili v novem domu. In med potjo, ko sem se vračal v Maribor, sem premišljeval o nezlomljivi volji ljudi, ki lahko ob pičlem poldrugem milijonu in z močnimi, žuljavimi rokami, zgradijo lep telesnovzgojni dom. L Prešeren ZADOVOLJEN SE SMEHLJA LEON PINTAR PO KONČANI DIRKI CIONALNEM RAZREDU MOTORISTOV (250 CCM). ZMAGOVALNI ROV VENEC JE LETOS OSVOJIL 2E TRETJIČ TRDA PREIZKUŠNJA DOMAŠE MOTORNE INDUSTRIJE V OPATIJI-SPET NAPREDEK Dobrih 80.000 pravih prijateljev motorizacije pri nas, ki pridejo vsako leto — od 1950. naprej — na rob 6 km dolgega krožnega asfaltnega tekmovališča v Preluki pri Opatiji, kjer so junija zmeraj tradicionalne mednarodne cestne hitrostne motorne in avtomobilske dirke za »Veliko nagrado Jadrana«, se je pred štirimi leti še posebno razveselilo, ko so prireditelji uvedli tako imenovani nacionalni razred z domačimi tekmovalci na motorjih (250 ccm) domače serijske proizvodnje iz jugoslovanskih tovarn Tomos in Pretiš. Ta prijetni vložek v mednarodnem sporedu opatijskih hitrostnih voženj je bil domala nujen spričo naglega razvoja domače motorne industrije. Pa ne samo to: tekma domačih tekmovalcev na enakih strojih je lahko zmeraj sila zanimiva. Leta 1957 so na preluškem krožnem dirkališču prvič star-tali z motorji iz Kopra in Vo-gošča. Že premiera je nudila gledalcem obilo užitka, ki se zdaj še stopnjuje iz leto v leto. V reprizi leta 1958, ko je zmagal ljubljanski mehanik Edo Čuden, je zmagovalec dosegel povprečno hitrost 104.450 km na uro, nesrečni Kranjčan Pintar, ki je na startu zaostal (tako kot letos), pa ga je na vrhuncu dirke napadal celo s hitrostjo 104.750 kilometrov na uro. Lani je Leon Pintar navil jugoslovanski rekord za celotno progo (60 km — 10 krogov) in za krog na izredno višino: 109.500 km na uro oziroma 110.550 km na uro. Te hitrosti je 17 najboljših jugoslovanskih motoristov naskakovalo tudi letos, med njimi seveda tudi prvak Leon Pintar. Žal nikomur ni uspelo zbrisati teh rekordnih dosežkov, zmagovalec Pintar je celotno progo premagal s povprečkom 103.850 kilometrov na uro, najhitrejši krog pa s hitrostjo 107.900 km na uro. Kljub temu bo vsem obiskovalcem letošnje XI. opatijske reprize ostala ta dirka v nepozabnem spominu. Že samo tekma Tomosov s hitrostjo več ko 100 km na uro je bila lep užitek, kaj šele njen izredno vznemir- ljiv potek. Poznejši zmagovalec Pintar je namreč s starta krenil predzadnji (16.), do končnega cilja je prehitel vse tekmece In še zmagal z izdatno prednostjo! Letošnje XI, opatijske hitrost-■ -ne'dirke oziroma prve za »Veliko nagrado Jadrana« so znova potrdile izreden napredek naše motorne industrije. OHO, naš vaterpolo. To in samo to lahko na ves glas za-vpijemo po zadnjih blestečih nastopih naše sedmorice, ki se pripravlja za olimpijske igre. Poudariti moramo seveda, da hoče naša reprezentanca biti v Rimu prva, sedaj — dobra dva meseca prej — pa izgublja doma tekme z malo znanimi Vzhodnimi Nemci. Ni napačna ugotovitev nekega novinarja, ki je napisal, da je lahko naša reprezentanca prva v Rimu le v primeru, če bo pač pred ostalimi ekipami dopotovala v »večno mesto«. Sicer pa, počakajmo do iger... AHA,, razdalja! Marsikdo bi dejal, da 30 m na Reki ni nič drugačnih kot 30 m v Ljubljani. To pravilo pa so temeljito ovrgli sodniki letošnje kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«, ki so te razdalje ocenjevali povsem drugače. Na Reki je razdalja 30 m med enim in drugim tekmovalcem pomenila časovni razmak 8 sekund, v Ljubljani pa je enaka razdalja imela za posledico enak čas tekmovalcev. Pa še recite, da ni vse relativno... OHO, samo borbeno. Odkar — zadnjih štirinajst dni — vla- data red in mir na naših nogometnih travnikih, pa so za »veselje« poskrbele igralke — čudite se! — hokeja na travi. V finalni tekmi za državno prvenstvo med beograjskim Cukarič-kim in zagrebškim Elektrostro-jem sta si dve tako junaško segli v lase, da ju je bilo skoraj nemogoče ločiti. In ko se je to naposled vendar posrečilo, sta bili zaradi tega tako potrti, da sta kar sami zapustili igrišče. Ker zgledi pač vlečejo, lahko samo (z olajšanjem) ugotovimo, da hokej na srečo pri nas ni kdo ve kako razširjen ... AHA, pa še košarkarska. Tiče se naših vrlih državnih prvakov (ljubljanske Olimpije), ki so napisali lepo odprto pismo javnosti, pa je le-to ostalo brez odgovora. Takole za propagando svojih sposbnosti pa je Olimpija nato (brez državnih reprezentantov sicer, toda z vsemi ostalimi »asi«) obiskala italijansko Padovo in proti tamkajšnjemu klubu dodobra izgubila. Vse pravzaprav pove podatek tekme, da so Ljubljančani zabili v prvem polčasu reci in piši osemnajst košev. Seveda, ko pa na pismo ni bilo odgovora ... TUDI NOVO »PALAČO ŠPORTOV« V RIMU — PRIZORIŠČE MNOGIH OLIMPIJSKIH TEKEM — SO ZGRADILI z DENARJEM, KI GA JE NACIONALNEMU OLIMPIJSKEMU KOMITEJU ITALIJE VRGLA ŠPORTNA STAVA V nekaj gibčnih skokih se je znaSel pred vrati Magdlne sobe. Naglo je pritisnil na kljuko in vstopil. Vrata je priprl in skozi špranjo pogledal proti Vratom na nasprotni strani, od koder je prihajalo glasno smrčanje. Neznanec se je nasmehnil, globoko zajel sapo in zaprl vrata. Cigarete, ki jo je bil stisnil z ustnicami, si še ni utegnil prižgati, ko so se že odprla vrata. Ženska je imela v rokah sveženj ključev. Vedla se je, kakor da se ne more odločiti, ali naj mu jih da ali ne. Kar na lepem se je roka s ključi skrila za njenim hrbtom, njene oči pa so strmele v človeka, ki se ji je tiho bližal. In potem — kakor da sl je opomogla od trenutne slabosti, je iztegnila proti njemu roko s svežnjem ključev. Obroček Je držala le s palcem in kazalcem, potem pa je pokazala enega Izmed ključev. »Tale je od srednjega predala njegove pisalne mize. Stranski predali se avtomatično odpro. Pohitite, ker se lahko vsak trenutek zbudi. Naravnost čudno se ml zdi, da še vedno spi.« Moški se ni razburjal. Mirno je segel po ključih, ki so izginili v njegovi široki dlani. "Tu bom čakala... Tu pri vratih. Ce bom slišala ali opazila kaj sumljivega, vam bom sporočila. Potem morate takoj sem. In ne pozabite na ključel« Brez besed ji je prikimal, pogledal po hodniku in se znašel po treh dolgih korakih pred delovno sobo grofa Hofenberga. Vstopil je. Čeprav se zunaj še ni začelo mračitl, je bilo kar temno v tistem kotu. kjer je stala grofova velika pisalna miza iz mahagonija. Kakor da je doma, je neznanec prižgal namizno svetilko In se zavalil v udoben usnjen naslanjač. V srednjem predalu najbrž ni bilo ničesar zanimivega. Neznančevi nagli prsti so brskali po natančno zloženih papirjih in vse odlagali tako, kakor je bilo poprej. V zgornjem predalu na desni ni našel ničesar razen nekaj knjig in predmetov. Iztegnil je roko in otipal velik "parabellum« z rezljanim kopitom iz, slonovine. S palcem je pritisnil gumb na kopitu, v roko mu je zdrsnila nabojnica z desetimi kroglami. Potisnil jo je nazaj In napel petelina. Se prej je škrtnilo, prva krogla je bila tik pred cevjo. Pritisnil je na zaklopko In spustil samokres v žep na plašču. Nemiren je postajal. Papirjev v naslednjih dveh desnih predalih ni več tako natančno polagal na prejšnje mesto. Njegovi prsti so živčno Iskali ovitek, na katerem naj bi bilo zapisano z velikimi črkami "Moja poslednja volja« ali pa kratko "Oporoka«. Takega ovitka ni našel. V pisemski mapi Je bilo na pismo s sponko pritrjenih pet bankovcev po sto mark. Vzel jih je in jih zmašll v hlačni žep, potem pa se je lotil predalov na levi. "To sem nor,« je zamrmral predse. "Starec kaj tako važnega, kot je oporoka, prav gotovo ne hi hranil v pisalni mizi. Skoda, morda bi s tem spremenil ves potek mojih načrtov, tako pa. ..« —--------------- V naglici je pregledal vsebino levih predalov. Razen slike neke ženske, v katero Je strmel nekaj trenutkov in jo potem spravil v žep. ni vzel ničesar. Površno je poravnal prebrskane papirje, zaklenil mizo, utrnil luč In vstal. "Stavim,« je zamrmral, ko je opazil na obročku droben, ploščat ključek, "Stavim, da ta varuje skrivnost, ki jo iščem. Samo...« Vrata so se naglo odprla. Z nemirnimi kretnjami in še bolj z izrazom strahu v očeh mu je Magda napovedovala bližajočo se nevarnost. "Vstal je,« je zašepetala. "Dajte ml ključe!« »Takoj pridem « Ji Je odgovoril nekam odsotno, stiskal klinček med prsti In se mrzlično oziral po sobi. Ženska je Izginila. Tisti trenutek so se neke v bližini odprla vrata. "Ali ste se odpočili, gospod grof? je neznanec slišal drhteč ženski glas. Odgovora ni razumel. Koraki so se bližali, že so bili. pred vrati. Neznanec je skočil za vrata in čakal, da se bodo odprla. Kljuka se ie premaknila, vrata so se malce odprla. Potem Je slišal starčev glas: "Magda, prosim vas, poglejte v mojo sobo! Nekje sem pustil ključe.« "Takoj, gospod grof, takoj vam Jih prinesem.« Vrata so se odprla na stežaj. Sklonjena starčevska postava se je počasi bližala oknu. Vrata so ostala odprta. V nekaj trenutkih se Je človek za vrati znašel na hodniku, stekel in razburjeni ženski izročil ključe, potem pa se je umaknil IV Mračilo se je, grof Avgust von Hofen-berg je sedel za pisalno mizo. Namizna luč je osvetljevala teme njegove sklonjene glave, ki so jo oklepale dlani z nagrbančeno kožo in množico sivkastih žil. Prostorna delovna soba se je pogrezala v temo, skozi odprto okno na dvorišče pa je kljub mnogim oknom v steni nasprotnega, daljšega grajskega krila prihajal večerni hlad, ki je postajal sčasoma celo preveč svež. Spodaj Je bilo slišati govorico delavcev, ki so se vračali s polj, in onih, ki so napajali živino. Nekje daleč je nekdo igral na harmoniko počasno, široko slovansko melodijo, s katero se je skladno zlivalo nekaj moških glasov. Bil je eden tistih, zadnje čase pogostih trenutkov, ko je stari grof ponovno spoznaval, da so vsi njegovi upi o lepšem, mirnejšem življenju v družbi otrok le utvara, ki ji ni več vredno posvečati misli in žrtvovati časa. Pogovor z drznim sinom in ravnanje svojeglave hčere, ki je očHno nehala misliti na to, da ima starega očeta, potrebnega nege in pomoči, sta ga še bolj prepričala o tem. Zastrupljena otroka, vzgojena v zločinskem sistemu, ki je uničeval družine in se postavljal Iznad vsega, tudi nad skupnost, ki se ji reče družina, sta ostala, kakršna sta bila, čeprav sta spoznala, da se je vsa ta umetna tvorba podrla, zgrmela vase kot hišica iz kart in se razblinila kot milni mehurčki. Stari grof se je zavedal, da se je vse to začelo tisti trenutek, ko sta njegova hči in sin oblekla uniforme hitlerjevske mladine in sta omamljena od zlaganih časti, ki so jima jih prirejali, ko sta korakala z drugimi po ulicah Schwerlna, lepega mesta ob še lepšem jezeru, prišla malo kasneje na gostijo v grad, ki se je kot Iz pravljice dvigal na otočku sredi jezera. Tisti trenutek sta pozabila, da je na svetu tudi še kaj drugega kot tisti čigar mladina sta bila. Hkrati je grof spoznal, da sta otroka takrat nehala biti njegova. Tako se je tudi zgodilo. Bes je, hči se Je kmalu zadovoljila z novostjo, ki jo je ta organizacija prinesla v njeno življenje, prav ta samozavest, M se je v določenih trenutkih spreminjala v brezobzirnost, pa ji je pomagala, da je nadaljevala življenjsko pot svojeglavo, po lastni sil In željah ter Iskala pustolovščine celo takrat, ko so po vsem svetu umirali ljudje. Minili so dnevi, meseci, leta, preostalo je le upanje, da se bosta otroka spet našla, ko bosta spoznala svojo zablodo. Grofu, ki se Je sklanjal nad pisalno mizo in skrival sivo glavo v dlani, je bilo najhuje zato, ker so splavali po vodi še ti njegovi zadnji upi in je ostala le kruta resničnost, takšna, kakršne sl ni nikoli želel, kakršne se je najbolj bal. DvignU je glavo. Z drhtečimi prsti je segel po pipo, ki jo je Imel v domači halji, nasul vanjo tobaka in si jo prižgal. Nekaj dimov ga je vidno okrepilo in ga spodbudilo k tistemu, kar ga je tako mučilo, zaradi česar se tako dolgo n! mogel odločiti tn kar je odlagal vse do davišnjega pogovora s sinom. Prižgal je luč sredi sobe in utrnil na-mizno svetilko, v močni svetlobi Je za trenutek priprl oči, potem pa je segel po naočnikih, jih otrl s krpico jelenovega usnja, in stopil k nasprotni steni, kjer je bila majhna oljnata slika, impresionistično izražena podoba mlade žene. Iz svežnja je izbral majhen, ploščat ključek, odrinil sliko, ki je visela na žeblju z veliko okroglo glavico, in vtaknil ključ v ozko režico v steni. Najprej je rahlo zašumelo, potem pa so se v steni odprla vratca vzidane omarice. V njej je bila škatla Iz rezljanega, lepo poliranega lesa, ki se je svetlikal v senci, na njej pa večji pisemski ovitek z velikim pečatom v sredini. Z drgetajočimi prsti je grof segel po ovitku. Kljub trdnemu sklepu, da bo storil, kar se je namenil, ga je za trenutek prevzela slabost, ki je niti samemu sebi ni mogel skriti. Le za hip mu je roka zastala na robu škatle, pogled pa je počasi preletel steno In se skozi okno izgubil v temi. Takoj potem se je starec sunkovito premaknil. Leva roka z ovitkom je bila zunaj, desnica pa je vzela ključek in priprla vratca zidne omarice. Desnica je potisnila sliko na prejšnje mesto In jo poravnala, tako da ni bilo niti sledu ničesar, kar bi zbudilo pozornost radovednega opazovalca. Kakor bi se bal, da bi ga kdo pri močni sobni svetlobi opazoval pri dejanju, ki ga je nameraval storiti, je stari grof spet utrnil kakih deset žarnic, razporejenih po lestencu sredi sobe, in prižgal namizno svetilko. Ponovil se je trenutek neodločnosti, potem pa je grof vzel nož in z naglo kretnjo odprl ovitek. Prsti so segli po prepognjene liste, polne besed v gosto tipkanih vrsticah. Grofov pogled se je ustavil na vrhu prve listine, na kateri je bila z velikimi, razprtimi črkami zapisana in dvakrat podčrtana ena sama beseda: OPOROKA. Starec je bral uvodno besedilo: "Podpisani grof Avgust von Hofcn-berg . . .« Sledilo je nekaj naslovov, potem pa natančen opis njegovega premoženja, najprej nepremičnin. Njegov pogled Je obstal pri stavka, ki Je bil prav tako podčrtan: "... Vse svoje premoženje, premičnine in nepremičnine, naštete v prejšnjem odstavku te moje oporoke, zapuščam svojemu sinu, grofu Gerhardu von Hofenbergu, ki mora takoj dati svoji sestri grofični Pavli von Hofenbergovi na račun dote . . .« Vsota ni bila majhna. Potem je bilo naštetih nekaj obveznosti mladega grofa in nazadnje še običajno zaključno besedilo ter odločen podpis grofa Avgusta von Hofenberga in datum — I. september 1939 — dan, ko so nemške enote nenadoma napadle Poljsko ali — bolje rečeno — dan, ko se je začela druga svetovna vojna. Starec je strmel v listino, roke so mu spet drgetale. Skoraj po šestih letih je ponovno bral tisto, kar je bil napisal prvi dan vojne. Sivkasto blede ustnice so šepetale be- sedilo, nazadnje pa so se stisnile ▼ 6pu-komaj opazno črto, ki se je ha končen 0Ži ščala proti bradi in se tam izgnMla v . elU gub in gubic nad napetimi žilami na vratu. ja- Snel je naočnike in se e kalnimi oeinVjpj, zrl nekam v temo. Odsotno je segel Pr„ neki je bila na mizi. Dodal je tobaka m kaj krat močno potegnil. _ ,nik Potem je položil pipo na velik PSS^el Iz kovanega železa in Iztegnil ??iKfc1/n*®el je nekaj številk, z one strani žice je k ženski glas: ueera- »Stanovanje advokata Siegfrieda Kdo kliče, prosim?« »rudno »Grof Avgust von Hofenberg,« je zamolklo odgovoril starec. "Ali 1® ® Beer doma?« mrenU' »Tako ga pokličem, gospod grof! 1 tek prosim...«'' 5 «e le Le nekaj sekund je minilo in z« ° enel oglasil advokat Beer. Mladeniško J® ualdk njegov glas, čeprav je bil tako globok bi prihajal iz soda. »Želite, gospod grof?« »Poslušajte Beer,« je rekel sl^Sl-Kol® bi se lahko jutri oglasili pri meni? ob desetih . ..« -o- »Seveda, gospod grof! AH mi tehB« e,fl veste, zakaj me kličete? Hočem reči, n* bi bilo treba kaj pripraviti.« »Rad bi popolnoma spremenil svojo roko,« je odsekano odgovoril gtol, s ®r,gg» je jasno povedal, da ni voljan dalje P"J njevatl svojega sklepa. »kuš«1 "Neprijetne novice s fronte?« 3® advokat vsaj nekaj izvedeti. je »Ne, Beer. Vem, kaj misUte. Gerbaro živ in bolj zdrav kot midva oba. Davi ** vrnil v grad.« »Potem ne razumem ...« «ost*' "Razumeli boste, ko pridete,« )®_Pj“,je-Jal starec rahlo živčen. »Torej sva zm®" na: jutri ob desetih! Na svidenje, »Na svidenje, gospod grof! Ob o®5 bom pri vas.« R jn Grof Hofenberg je vzel v roke opor®® ,e. jo še enkrat naglo preletel z očmi. v "> govi drugi roki je zagorel vžigalnik, je obliznil vogalček lahno zmečkanega ptrja. Grof je segel po pepelniku hi vanj goreče liste. Poteze na starem ODtjSti so zgovorno pričale o vsem, kar se 3?rcie trenutek dogajalo v njem, oči pa so str« v plamen, ki Je počasi pojemal in nazao ugasnil. „ h 1« Nekdo Je potrkal. Strežnik Gottuca previdno pogledal izza priprtih vrat. , »Luč prižgi, Gottlieb,« mu je rekel g »Kaj bi rad?« orj »Major ameriške vojske pravi, ha govoriti z vami, gospod grof«. Strežni* glas je podrhteval. ,«m »AH z menoj, GottHeb? Morda P® 1 Gerharda« ,RO, "Ne, gospodi Kar dobro govori n® „„r|) Se posebej je poudaril, da bi rad g®’' z grajskim gospodom. Na hodniku čakajo, pripelji ga!« ^ Visoka, rahlo zgrbljena GottHebova stava se je izgubUa za vrati. Se Pre“??»ga se mogel stari grof spomniti enega sam razloga, ki bi lahko bU neposredni P®R0. obiska ameriškega oficirja, je s trdnim * e rakom vstopil major, vojaško pozdravil m predstavil: "WUHam Hutchkins, major ame ^„11. oboroženih sil,« je rekel In se hasmen® "Zal ml je, da vas nadlegujem, še več ® všečnosti pa vam bom napravil s sv®Jo htevo, bolje rečeno z zahtevo, ki vam J® posredujem« Major je govoril tako dobro nemško. Je moral skrbno paziti, kdor je hotel ol;e viti v naglasu neznatne nepravilnosti, m jih le s težavo iznebi kak tujec. "Izvolite sesti, gospod major,« munL grof Hofenberg ponudil stol in s kretnjo P , kazal tobačnico s cigaretami na mizi-žeHte? Glede nevšečnosti pa ... Verjem’ ml, da sem zadnje čase, zlasti pa še dan doživel toliko neprijetnih reči, da ne r,u’ več posebno presenečen.« Mož v uniformi sl je prižgal cigareto 0 se spet nasmehnil, „ "Gospod grof, moramo vas prositi nekaj sob v vašem gradu. V njih bi sta« vaH naši oficirji.« - "AH je to tista nevšečnost, gospod?■“" Je nasmehnU tudi grof. »Razen teh nelcaj v tem delu gradu - tu stanujem z druži® in služinčadjo — bomo pripravili vse S°P ’ Veselilo me bo, če se bodo gospodje p®611 tiH v gradu kot moji gostje. Celo. . ■* , Zaradi strašnega ženskega krika i®.,®^« utihnil sredi stavka. Bil je zategel, sil<\L krik prestrašene ženske. Takoj potem je Piv čUo. Strel je kot grom odjeknil v miren, n večer. , Grofu se je zabliskalo pred očmi. Str je prišel od okna v nasprotnem Sra3 ,, v krilu. Hkrati je začutil grof silen sunek čelo. Stemnilo se mu je pred očmi, om je na pisalno mizo. Kri mu je tekla iz lahni' čela ž •- ***** JO l/Oi*«*-*- - na namizno šipo in mu začela curljati kolena. Ce bi se ne bilo zgodilo še tisto, kar J prišlo potem, bi major Hutckins nedvornn priznal, da je doživel tisti trenutek na3vf.i«i presenečenje v treh letih vojne. Ko je sl'S» ženski krik, se je sunkovito ozrl v tisto smcr’ Potem je počilo. Ozrl se je h grofu, k#-. da pričakuje od njega pojasnila, kaj se “ " gaja, pa je zagledal široko odprte oči rdečo liso, iz katere je tekla kri. xxvxxvxxxxvxxxxxxvxxxsvwcxxxxxvxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxx:vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxXxxxxvc Spored Radia Ljubljana za teden od 20. do 26. junija ČETRTEK POMIDELJEK 20. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored.) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—€.40 Reklame 8.05 Mambo in cha-cha-cha 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije 9.00 Melodije se vrstijo 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 G. Verdi: Dve uverturi 11.15 Naš podlistek — Agatha Christte: Smrt na Nilu — I. del 11.35 Nekaj klavirskih skladb F. Chopina 12.00 Oktet koroških akademikov 12.15 -Kmetijski nasveti — Majda Markič: Otroci na vasi ob počitnicah 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesem nas druži .. . 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Drobne orkestralne skladbe 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Glasba, naša ljubezen« 16.00 Violinist Karoly Seneszjr igra skladbe Pabla Sara-sateja 16.40 Goda a in trobente 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije 18.40 Kuf.tumi globus 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Ra dij sk i dn evnik 20.00 Pozdrav iz Berna 20.30 Koncert orkestra zagrebške filharmonij e 22.15 Iz natših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek! 24.‘Xi Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 21. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasb* # ii spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Slovenski samospevi 8.30 Zabavna orkestra Frank Chacksfielid in Phrio Ni-cold 8.55 Narodne pesmi 9.16 Majhen koncert orkestra RTV Ljubljana 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.05 Zabavnoglasbena ruleta 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Vaški kvintet z Reziko Sonjo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanring: Priporočila konference za zatiranje plevefla 12.25 Pet popevk — pet pevcev 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 14.10 Ansambel Miillana Stan-teta 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Ansambel Jean Jacquefl Tilkay 16.00 Listi iz domače književnosti — Boris Pahor: Kres v pristanu 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.45 Človek in zdravje 20.00 Pesmi z letošnjega festivala otroških pesmi — I. 20.30 Radijski igra — Vojislav •Kuzmanovič: Ubil sem Petra 21.10 Zvonimir Bradič: Preludij — O večnem hrepenenju 21.20 Lepe melodije z orkestrom Wemerja Muliierj a 21.40 Broadway v pesmi 22.16 Kvintet George Shearing 22.40 Jazz! 23.10 Nočni komorni koncert 24.00 Zadnja poročiila in zaključek oddaje SREM 22. junija 5.00—8.00 Dobro! I 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Komorni zbor RTV Ljubljana 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Z glasbo čez kontinente 10vl0 Ciklus velikih simfonij 10.55 J. Brahms: Intermezzo v e-molu op. 119 11.00 Potpuri za zabavo 11.36 Arije iz Puccinijevih oper 12.00 Franjo Sediaček: Spomini na Stevana Mokranjca 12.16 Kmetijski nasveti — Franc Dolinar: Organizacija mlečne farme Zadobrova 12.25 Harmonika in orglice 12.40 Otroci pozdravljajo 13.30 Pozdrav s Kosova in Metohije 13.50 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-moiliu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Od valčka do cilypsa 15.40 Revijski orkester Johny Douglas 10.00 Novo&t na knjižni polici — Miiško Kranjec: Nad hišo se ne kadi več 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — Pavel Si vic 18.45 Radijska univerza — dr. Milivoje Erič: Človek kot činitelj delovne storilnosti 20.00 RTV Beograd našim poslušalcem 20.40 Ermanno Wolf-Ferrari: Štirje grobijani 22.15 Plesna g.lasba z vsega sveta 23.10 Zbor Ray Confnif in Vokal’, ni kvartet The Hi L’os 23.30 Kitara v jazzu 23.50 Prijeten počitek! 23. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Fran-tilšek Krommer-Krarnar: Koncert za oboo in orkester 8.30 Naši gilaslbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.55 »Po preriji« 9.15 Zabavni orkester Raphaele 9.40 Zborovske skladbe Vasilij a Mirka 10.10 Osemdeset minut v svetu melodij 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Poslušajmo Kmečko godbo 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Popularni italijanski napevi 13.15 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Samospevi Mihaela Gim-ke in Alleksandra Boro-dina 16.00 Iz svetovne književnosti — A. Morison: Rokoborba v Jago Courtu 18.20 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih 16.40 »Pogled z Ljubljanskega gradu« 17.10 Turistična oddaja 18.00 Iz slovanskih oper 18.30 Šport in športnika 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Mandoline in godala 21.00 S. T. Coleridge: Pesem starega mornarja 21.29 Iz Schubertove skidrke — I. oddaja 22.15 Od Sanrema do Neaplja 22.40 Modema plesna glasba 23.10 Nočni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 24. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Arije iz Mozartovih oper 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Majhni zabavni ansambli 9.00 Pesmi, ki so si osvojile Oscarja 9.47 Zabavni orkester RTV Ljubljana 10.10 Iz slovenske solistične glasbe 10.40 V ritmu tanga 11.00 Samospevi Benjamina Ipavca 11.15 Naš podlistek — Agatha Christie: Smrt na Nilu — n. 11.35 Emil Adamič: Koroška suita 12.00 »Dobra volja, je najbolja« 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Pariz pleše 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Melodije po vem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Operni orkestraif.ii spored 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Poje ženski zbor Siloven-ske filharmonije 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Iz koncertantne Literature 18.00 Zabavni odkester Andre Kostelanetz 18.15 Pevski kvintet »Jubilee Singers« 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Godalni orkester Lou Stedn 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.16 Od comba do big banda 23.10 Pianist Er rol 1 Gamer 23.20 Pojte z nami 23.50 Prijeten počitek 24.00 Zadnja poročiila in zaključek oddaje SOBOTA 25. junija &00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Pod južnim soncem 8.20 Pionirski tednik 8.40 Klavirske skladbe Edvarda Griega 8.55 Zbor JLA 9.15 S sprejemnikom na dopust 10.10 S koncert|iih odrov in iz opernih gledališč 11.30 Družina in dom 11.40 Tri skladbe za velike zabavne orkestre 12.00 Kvintet Niko Štritof 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Kvintet Dobri znanci 13.50 od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna, glasba 15.40 Dve orkestralni rapsodiji 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Filmski igralci pojo 16.40 Waldteufel — Suppe — Strauss 17.10 Parada plošč 18.00 Poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja 18.20 Vesela godala 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Pri ljubci na Potokih«... 20.20 Sobotni mozaik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje H. PROGRAM 22.16—23.00 Pdesna glasba NEDELJA 26. junija 6.00—6.30 Nedeljski jutranl* poadiav k 6.45 Filip Bernard: Slov®®5^ snubaške pesmi — Georg Schulz: Nordijs*1 kmečki plesi 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska 8.35 Sopranistka Zlata Ga' šperšič poje mladim P0-sl.ušaiicem 8.45 Z vedro glasbo v novi teden 9.45 Trije preludiji Sergeja Rahmaninova 10.00 Še pomnite, tovariši • • • Drago Suhi: Pod Trsk0 goro 10.30 iz domače skrinje 11.30 Štefan Kuhar; Novo n0 starem 12.00 Naši poslušalci čestitaj0 in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitaj0 in pozdravljajo — H. 15.30 Zbori in samospevi ^ sipa Pavčiča 16.00 Vrni se v Som en to 16.20 Za prijetno razpoloženj0 16.40 V pfiesu z orkestrom Max Greger 17.00 Stodvajset minut športa in glasbe 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Športna poročila 21.10 Ljudje iz umetniške sobe 22.15 Ples ob radijskem jemniku 23.10 Koktajj pred poflnočjo 23.50 Prijeten počitek 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje II PROGRAM 12.00 Nededjski simfonični koncert 13.10 Od meCodije do melodij® 13.45 Koncert violinista Roka Klopčiča in pianista Ma-rijana Fajdige 14.15 Popularni nedeljski operni koncert 16.10—16.00 Plesni zvoki Shajali začne zbirka popularno medicinskih knjig: Med njimi: Dr. Edmund Jacobsen: TREES SE JE ZUHES SPOČITI Ob vedno hitrejšem tempu gospodarskega razvoja in ob rastoči industrializaciji se moramo znati pravilno spočiti, da ohranimo zdravo in močno konstrukcijo našega telesa. CENA 500 DIN Dr. Vojin Smodlaka: STSROST IN STRRMJE TER NJUNO PREPREČEVANJE Knjižica govori, kako naj živimo v mladosti, ko se človekove sile obnavljajo, da v starejših" letih ne bomo betežni in obremenjeni 2 boleznimi. CENA 200 DIN Gayelerd Hauser: POČUTI SE MLAD — ŽIVI DLJE Želite dočakati 100 let? — Kako, vam pove ta knjiga. CENA 600 DIN Elizabeth Hider Montgomery: ZGODBE 0 VELIKIH MEDICINSKIH ODKRITJIH Knjiga obravnava nad 40 pomembnih medicinskih odkritij. Na preprost način opisuje plemeniti boj človeka proti boleznim. CENA 600 DIN Prednaročila za celotno zbirko ali za posamezno knjigo sprejema: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26. detergent o o 0QQ0 □ □ tovarna ZLATOROG Maribor V mnogih primerih so manjša podjetja obsojena na životarjenje, saj nimajo sredstev niti prostora, da bi se lahko razvijala ter krepila. Tako je bilo v Črnomlju tud z nekdanjo livarno in s tovarno učil. Vsako teh podjetij je komaj izpolnjevalo planske obveznosti; izdatki pa sd'bl-li navadno večji, kot vrednost njihove proizvodnje. Oblastni organi so sicer iskali rešitve iz teh težkoč, toda vselej so prišli do zaključka, da majhno podjetje — skoraj obrtniško — nima blestečih perspektiv za nadaljnji razvoj. Končno so našli sprejemljivo rešitev: obe podjetji naj se združita v eno samo in ... TAKO JE NASTALA NOVA TOVARNA V ČRNOMLJU Kolektiv belokranjske želeaoli-varne in strojne tovarne »Belt-«, ki šteje okoli 360 članov, se je spričo združitve z večjim zaupanjem v prihodnost lotil izpolnjevanja novih in morda težavnejših nalog. Belokranjska železoiivania in strojna tovarna »BELT« v Črnomlju bo preusmerila svojo proizvodnjo SIVA LITINA ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO »Izdelki iz sivega liva so iskani predvsem v avtomobilski industriji. Zato smo se povezali s tovarno TAM v Mariboru, z avtomobilsko industrijo v Novem mestu in FAP v Pri-boju. S temi podjetji iščemo možnost kooperacije. S TAM že sofl-lu- Modeliranje sivega liva jemo in predvidevamo, da bi jim lahko odstopili okoli 50 % svoje proizvodnje. Prav tako pa izdelujemo za tovarno »Mladost« v Kragujevcu ohišja za zavorne valje,« so nam povedali v tovarni »Belt«. Po načrtu bodo letos izdelali 1900 ton sivega liva. Delajo pa tudi mešalce za beton in malto. Raziskujejo in ugotavljajo, za kakšne proizvode se bodo opredelili v bodoče, da bo njihova proizvodnja rentabilnejša in bolj iskana. Že sedanje potrebe kažejo, da bo treba livarno čim prej mehanizirati, predvsem pripravo peska. To zamisel nameravajo uresničiti Se letos, tako, da se bo njihova proizvodnja predvidoma povečala v prihodnjem letu na ž—3 tone. Možnost nadaljnje razširitve tovarne je velika, saj imajo dovolj prostora na razpolago — kooperacijske potrebe po proizvodnji sivega liva pa silijo podjetje v to, da se čimprej odloči za razširitev. Delovne sile je v Črnomlju in njegovi okolici dovolj in se ni bati, da bi imela tovarna premalo delavcev. Večji problem dela vprašanje strokovnega kadra, ki ga težko dobijo. nekaj zaradi pomanjkanja, drugo zaradi stanovanj, ki jim jih tovarna za zdaj še ne more nuditi. PERSPEKVIVA: VSE ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO »Smatram, da mora razvoj našega podjetja iti predvsem v smeri proizvodnje delov za avtomobilsko industrijo, kovinski obrat pa naj predeluje surove proizvode,« je povedal predsednik delavskega sveta Stanko Voglar, ko so maja proslavljali 10. obletnico delavskega samoupravljanja. Leta 1955 je biia vrednost osnovnih sredstev v belokranjski železo-livarni in strojni tovarni »Belt« v Črnomlju ocenjena na 265,693.986 din. Ob koncu lanskega leta pa se Je ta vrednost zvišala že na 479,462.618 din. Vsekakor gre največja zahvala celotnemu delovnemu kolektivu, ki je znal pravilno gospodariti s svojimi sredstvi, da se je tovarna tako okrepila. Kot se je povečala vrednost osnovnih sredstev, tako se Je zvišala tudi vrednost bruto proizvoda. V letu 1955 je bila ta vrednost ocenjena na 131,185.861 din — lani pa Je dosegla višino kar 434 milijonov din. Delovni kolektiv pa ne bo ostal že pri prvih uspehih, temveč se trudi, da bi svojo proizvodnjo še povečal in tako dal svoj delež skupnosti pri graditvi socialistične domovine. Podjetje, ki se je komaj rodilo, a je že med najbolj iskanimi v Kočevju Industrija transportnih sredstev in opreme Nekaj sto metrov od avtobusne postaje v Kočevju, proti Kočevski Reki, je ob levi strani ceste zraslo kar čez noč novo Podjetje, ki so ga ob njegovem rojstvu najprisrčneje sprejela Predvsem gradbena podjetja. To ie podjetje »Itas«, industrija transportnih sredstev in opreme. Samo ime podjetja ne pove mnogo in morali se boste potruditi z nami, če hočete zvedeti, kaj izdelujejo v tej najmlajši tovarni, kakšni so njihovi bodoči načrti in kako dela njihov 250-članski delovni kolektiv. Vstopiti moramo mimo vratarja. O tem, da so vratarji pri večjih podjetjih res potrebni, sem se že neštetokrat prepričal. Napol dograjene kamionske prikolice in ogromni oklepi za silose, vmes ogrodje kovinskih stojal in kdo ve, kaj še vse, kar stoji na dvorišču »Itasa«, so kaj mamljiva vaba za igranje otrok. Toda takšna igra bi bila nevarna — zato so vratarji, ki skrbe, da nepoklicani ne motijo in ovirajo dela. Ce bi vprašali vratarja, mimo katerega smo pravkar vstopili na veliko dvorišče podjetja, bi nam verjetno vedel povedati, da je podjetje »Itas« bilo ustanovljeno šele letos januarja in je nastalo po združitvi manjšega podjetja »Dom« ter obrata »Stojna« avto podjetja iz Kočevja. In če bi še vprašali, kaj pravzaprav izdelujejo v njihovem podjetju, bi dobili odgovor: »Stojne in prevozne silose za cement, kamionske prikolice za prevoz silosov, prikolice z vgrajenimi silosi, polprikolice ali kot jih imenujemo — sedlaste prikolice. Mi smo razen tega edini v Jugoslaviji, ki izdelujemo te vrste prikolic do 22 ton nosilnosti.« Ko smo končno posedli v pisarni direktorja podjetja okoli mize, nam je tovariš Cuk povedal nekaj podatkov iz njihove proizvodnje. »Proizvodni program predvideva izdelavo vseh vrst in velikosti stojnih ter prevoznih silosov za cement, 14-tonske kamionske prikolice, polprikolice in prikolice z vgrajenimi silosi. Po načrtu bo vrednost letošnjega bruto proizvoda dosegla 762 milijonov din, kar je vsekakor za tako mlado podjetje, kot smo mi, dovolj. Povpraševanje po naših silosih je tako veliko, da bi morali imeti še enkrat toliko delavcev, če bi hoteli zadostiti vsem potrebam. Vsa proizvodnja je oddana sproti. Naša proizvodnja zahteva velike prostore, zato svoje pro-stominske kapacitete stalno razširjamo.« Po načrtu bodo letos izdelali v podjetju »Itas« 250 stabilnih silosov, 30 garnitur vozil, 120 prikolic in 40 polprikolic. »Verjetno pa bomo morali zaradi ogromnih potreb največje hidrocentrale v Jugoslaviji — Bajne bašte, na meji med Bosno in Srbijo, ki je v izgradnji -povečati našo proizvodnjo vozil z večjo nosilnostjo,« je še pripomnil direktor podjetja, tovariš Čuk. Cene »Itasovih« vozil so v skladu s cenami na svetovnem tržišču, kar je redkost v naši industriji. Zato ni čudno, da je zanimanje za ta vozila v tujini izredno veliko, odkar je podjetje svoje proizvode razstavilo na sejmu v Beogradu in Zagrebu. Podjetje je sodelovalo tudi na mednarodni razstavi v Plovdivu v Bolgariji. Tam so razstavili dva svoja voza, ki so ju Bolgari takoj odkupili, zanimajo pa se še za nadaljnjih 20 voz. »V načrtu imamo izdelavo podobnih vozil za prevoz cementa, hidriranega apna, premogovega prahu, moke, žita, sladkorja in podobno. S takšnim prevozom se znatno zmanjšajo izdatki prevoza. Naj povem, da se stroški prevoza zmanjšajo že pri kilogramu za 4 din. In če računate, da doseže načrt celotnega jugoslovanskega prevoza številko 350.000 ton, tedaj si lahko mislite, kako velik bi bil družbeni prihranek z našim prevozom. Poleg dinarskega prihranka je tu še devizni" prihranek pri natrum vrečah, saj je znano, da so te vreče izredno drage. Če spet vzamemo za primer 350.000 ton prevoznega blaga, za katerega bi rabili te vreče — bi naš prevoz v silosih prihranil skupnosti še 250.000 dolarjev letno.« Že te številke govorijo, koliko je potrebno takšno podjetje za naš splošni prevoz, saj je podjetje »Itas« do zdaj edino podjetje te vrste v Jugoslaviji, ki je začelo misliti na proizvodnjo prevoznih silosov v različnih tonažah. Zdaj izdelujejo že vozila, vključno z vsemi potrebnimi napravami, z nosilnostjo 10, 14, 20, 24 in 32 ton. Se letos bodo začeli izdelovati 120-tonske silose, prihodnje leto pa predvidevajo izdelavo še 200 in 300-tonskih silosov. »Razen tega pa imamo v načrtu tudi izdelavo kompletnih mehaniziranih betonarn, za kar so pri nas tudi ogromne potrebe. Takšni so naši načrti za bodoče delo — kako bomo te načrte izpolnili, pa je odvisno od celotnega delovnega kolektiva in pomoči ljudskih organov!« je zaključil svoje pripovedovanje direktor »Itasa«, tovariš Čuk- Organi ljudske oblasti so že doslej pokazali za mlado podjetje veliko razumevanje in podpirajo vsestransko težnje mladega kolektiva pri izpolnjevanju njihovih proizvodnih nalog. Ce bo vas zanesla katerikrat pot mimo nekaterih naših gradbišč in boste tam na stojalu zagledali raketi podoben kotel, tedaj vedite, da je to cementni silos, izdelek podjetja »Itas« — industrije transportnih sredstev ter opreme iz Kočevja. Mogoče boste srečali na naših cestah avto s prikolico, ki je podobna bolj ogromnemu tintniku, kot prikolici — tedaj se boste spomnili, da je to prevozni silos, v katerem prevažajo cement — v bodoče pa še sladkor, moko, riž in kdo ve, kaj vse! Tudi ta je bil izdelan v podjetju »Itas« v Kočevju. Mogoče vam je šele zdaj razumljiva trditev, ki smo jo napisali na začetku tega sestavka, da so mlado podjetje »Itas« iz Kočevja najprisrčneje sprejela ob njegovem nastanku gradbena podjetja. Prav gradbena podjetja imajo največje težave pri prevozu in izkoriščanju cementa. Z novimi silosi pa so te težave odpadle, cement je shranjen na varnejšem mestu, ni ga treba prenašati v vrečah iz skladišč na gradbišča — njegovo izkoriščanje je cenejše in — kar je tudi važno — postopek je mnogo hitrejši! j 2 3 4 5 6 i ki 8 r 10 ii ~ RT| p3 m 14 r m 16- m v 1 18 a iq r" |2i m 22 — 23 m ?>r — 3 P 25 26 — a w~ 28 r: i J pT 30 sr 31 j 32 m 33 34- 1 K- 38 m? 1 38 Mf 5] n ■:] M~[ m 42 43 44 1 45 Tt 46. gp Si m m ■ s m "****™™ liIH iHIIIII S KKIŽMM ŠTEV. 23 Vodoravno: 1. stebrišče, 8. zavzetost, navdušenje, 13. lahka in dobra služba, 14. ne temen, 15. enaka soglasnika, 16. smer reke, 17. prvi slovenski literarni zgodovinar, Prešernov najboljši prijatelj (Matija), 19. tudi ne, 20. krsta, 22. dobro osamljen splet žic za električno napeljavo, 24. otrebljen svet v gozdu, 25. kraška dolina, 27. odseki poti, 29. železniška proga, 31. država v Aziji, 33. plačilno sredstvo, 35. naslovna oseba znane drame starogrškega pisca Sofoklesa, 37. perje pri repi ali korenju, 38. vrsta povrtnine, 39. oziralni zaimek, 40. vrh v Karavankah (1835 m), 42. geološko obdobje v zemeljskem razvoju, 45. nekdanji prebivalci na naših tleh, 46. tisti, ki lepi reklamne lepake. Navpično: 1. spleteni lasje, 2. osebni zaimek, 3. prirezana palica, 4. obit z železom, 5. kratica aaše vseučiliške knjižnice v Ljubljani, 6. ploskovna mera. 7. davščina, 8. enaka soglasnika, 9. Samojed, 10. sestavni del svetilnega plina, 11. ostro dišeča rastlina, 12. organsko barvilo lepo rdeče barve, 13. vojskovodje, 14. prislov, 18. okrogel, 21. otočje med Azijo in Severno Ameriko, 22. moško pokrivalo, 23. jezero v severozahodnem delu SZ, 26. reka v Sibiriji, 28 letalni organ pri ptičih, 30’. malik, 32. vrsta vulkanskega otoka, 34. anglosaška ploskovna mera, 36. gostija, 38. zbodljaj, 41. začetnici priimka in imena našega največjega pisatelja, 43. nota v solmizaciji, 44. kemični simbol za element cer. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravne: 1. kantate, 7. ledvica, 13. Avar, 14. okvir, 16. oreh, 17. Nepal, 19. raven, 21. aka, t, 22. aparat, 24. muškat, d. 27. etan, 28. Lido, r, 29. prazen. 31. kititi, s, 34. lat, 35. nimam. 37. mohat, 39. omot, 41. Ciper, 43. raba, 44. telepat, 45. seminar. Kombinirajmo Beli na potezi dobi! Reli: Kbl, Dg2, Tdl, Tfl, Le3, Lf3, a2, b3, c2, e4, h2 (11). Črni: Kd7, Da5, Tc4, Th3, Le7, Le6, a6, b5, c3, d8, f7 (11). Materialno sta obe strani enaki, obe strani pa tudi napadata. Videti je, da bo črni, ki je pravkar odigral Tc4, hitrejši, saj ne grozi samo Ta4: a2-al mat, marveč tudi T:e4 z odstrelitvijo belega črnopoljca, ki brani dami mat na b2. Toda črni potrebuje za dosego svojega cilja veliko časa, tako da ima beli krasno možnost, da ga prehiti, tembolj, ker je črni kralj vendarle bolj ogrožen. Prevzemite Vi belo vojsko in jo popeljite do zmage! 'U8fiqnSzT oiauiud uioijesa a aC iujo m 'p^i iga 't žena — kovač in ključavničar V smederevski železarni dela Milica Petrovič, zaposlena na delovnem mestu obratnega ključavničarja. Milica je položila izpit za visokokvalificiranega delavca na tem delovnem mestu. Zanimivo je, da je Milica poprej delala kot kovač in tudi za to delovno mesto je položila izpit za visokokvalificiranega delavca. Milica Petrovič dela v smederevski železarni deset let Zamenjana imena Otok Hvar je bil v starem veku grška kolonija z imenom Faros. Iz tega grškega imena so Slovani kasneje napravili ime Hvar. Ker je bil otok poraščen z gozdom — dokler ga niso Mlje-čani posekali, so mu Slovani nadeli še svoje ime Lesna, kar je približno pomenilo gozdnata zemlja. Mlječani so to ime povzeli in ga spremenili v Lezina, Italijani pa so ime Lezina za otok Hvar obdržali vse do danes, verjetno ne vedoč, da izhaja iz staroslovanskega imena. Dvoje src ima Šele po devetnajstih letih življenja je Franjo Barnja zvedel, da ima dvoje src. Ce ga ne bi te dni poklicali skupaj z osta- limi vojaškimi naborniki na zdravniški pregled v Travnik, bi še naprej živel v svoji rodni vasi Rastovci blizu Travnika, ne vedoč, da v svojih prsih ne nosi samo enega srca, kakor vsi drugi ljudje — temveč dva, kar je seveda velika redkost. Franjo je po poklicu mesarski delavec. Njegov prsni koš je zelo lepo razvit in sploh je po postavi atlet. Odlikuje se z veliko telesno močjo in sposobnostjo za tek. Zal pa se z atletiko ne ukvarja, ker v njegovi vasi ne obstoji nobeno športno društvo ali atletski klub in tako svoje izredne sposobnosti na športnem polju ne more koristno uveljaviti. Spomenik plačan z 2000 jajci Ta čudni spomenik se nahaja v centru Slavonske Požege in za njegovo postavitev je bilo mojstru Gabrijelu Graniciju izplačanih 2000 jajc in 300 forintov. Seveda, bilo je to že davno — leta 1749, pa čeprav je njegova vrednost še danes pogosta tema razgovorov starih prebivalcev. Zanimivo je, kako in zakaj je bil postavljen ta spomenik. Vzrok je bila kuga, ki je zajela te kraje leta 1739. V nekoliko mesecih je kuga pokon- čala čez 1300 prebivalcev. Ni bilo hiše, ki je ne bi zajela epidemija in iz dneva v dan so se kopičile nove gomile na pokopališču, tako da je bilo treba kmalu zgraditi posebno pokopališče. Ko je zavratna morilka končno le omagala in so se preplašeni ljudje oddahnili, so sklenili, da bodo v centru postavili spomenik kot spomin na te strašne dogodke. Mojster Gabrijel Granici je spomenik izklesal, v plačilo pa prejel tisto, kar je zahteval. S čolnom hz' Atlantik Kapitan Nikola Primorac (1840—1899), doma iz Dubrovnika, je leta 1870 dvakrat pre-plul Atlantski ocean v čolnu, dolgem 6 m in širokem 1,83 m, da bi dokazal, da lahko sposobni pomorščaki plujejo preko oceana tudi z zelo majhnimi ladjicami. Z njimi sta potovala samo eden njegovih prijateljev in pa pes. Pot iz Liverpoola do Nev Yorka je preplul v 78 dneh. Vse ladje v newyorški luki so njegov prihod in njegovo zmago proslavile z izobešenimi zastavami. Po dvajsetih dneh se je Nikola Primorac po isti poti napotil nazaj. NAGRADNI KUPON — To je bila tvoja ideja! To je že 3275 škatla, pa še vedno nič! — Halo! Prosim, dajte mi tovariša Petra iz infekcijskega oddelka. — Odkar se je naš podnajemnik izselil, mi očka ne dovoli več bobnati v stanovanju! — Ker so prišii topli dnevi, vam moram zvišati najemnino. — Dragi tovariš, z vašim jezikom nekaj ni v redu.