Pojdimo na delo! —b—. Vigred prihaja z naglimi koraki — Bas nujnega velevažnega dela na polju. Druga leta smo spomladna dela kolrkor toliko še dokaj lahko izvršili, ker smo imeli Še precej ali v?'ri toliko domačih delavskih moči^ da saio lahko ^iravoftisno opravili špomladno setev, vinogradno kop in vsa druga veUka dela iri opravila. Se tedaj je šla včasih trda za delavske mo8!i, ker so zadnja leta pred vojsko po nekaterih okrajih ljudje kar drli v mesta in tovarne. Lansko leto je bilo že huje. A šlo še je, ker so še vsaj večiinoma bili starejši gospodarji doma, In 8e je dober, vnet in delaven gospodar pri hiši, nadomešča on s svojo pridnostjo ve6 tujih delavcev.. Letošnje spomladi pa se je res dosti bati. Ker ni bilo snega, še nismo mogli gnoja navoziti na njive in v vinograde. Skoraj vse pTide spomladi na vrsto. Poleg tega bo letos delavskih. moči silno primanjkovalo. Od mnogih hiš so šli vsi moški k vojakom, V moji bližini je kmetija, ki obsega 8ez 60 oralov zemlje; toda kdo bo na njej delal, ko so z gospodarjem šli v vojake vsi moški, 3 hlapci in 4 viničarji. V domači htiši je osfal kot najstarejši — 141etni sin s tremi sestricami. Vini8arije so prazne in tudi dninarjev ni dobiti. Dvoje bo letos kmeta najhuje tlačilo: težko delo na polju in vinogradna kop. Mnogotera žena ja'dikuje in sklepa: ,,Vse bom pustila pri miru. Obdelala bom le toliko, da bom imel'a jaz in moji otroci za silo živeža, drugo pa naj ostane." Vendar kakor je tudi tako tarnanje umevno, tako vendar ne iSme biti kmečko pravilo za sejdanjo težko in resno dobo. Ravno letos bo treba napeti do skrajnosti vse sile, da bo kolikor mogoče vsak rob naše zemlje obdelan in obsejan. Dvojno sredstvo imamo za to — pridnost svojib. rok in medsebojno bratovsko pomofi. Veliko, da, eno najvalžnejših nalog vršimo mi kmetje v sedanjem 5asu: Miskrbimozakr ujti in drug živež naši hrabri armadi ter vsemu prebivalstvu, Zayedajmo se vselej in povsod te svoje velevažne naloge! Jaz za svojo osebo vem, kaj mi je storiti, Ker sem 51an žetvene komisije, bom po vsej okolici vestno pazil na to, da bodo vsa polja v naši obfiini obdelana. Hvala Bogu, naše ozimne «etve so dobro priezimile,. Tudi pozna setev prav lepio kaže. Božji blagoslov ofiividno 8uje nad na§ifm flelom in trudom! Upati je, da se bo spomladno delo labko letos zgodaj pri8elo. In za to delo moramo na deželi vporabiti vse mo8i i-n vse ljudi, v katerih je še kaj mo8i. PopuS(8ati, odlašati ali zanemariati ne smemo nikjer. Prlpravimo si že sedaj yse potrebno orodje in potem pa le vgtrajno na vojsko na domaSlem polju ta v vinogradu. Motika in pljug bodita naše najvažnejše orožje v tej vojski. In v našo lepo, rodovitno, domačo zemljo vsejmo seme, katero bo dalo kruh milijonom in milijonom Avstrijoev na bojiŠ8u in doma. Ne bodimo malodušni, ampak pomislimo, da je naša doma^a kme8ka fronta na polju sedaj ravno tako važna, 8e ne ce^ lo važnejša, kot druge fronte. Skromno nam je sicer odmerjena vsakdanja hrana, a potrpeti moramo iz ljubezni do bližnjega, posebno pa iz ljubezni do na* ših dragih, ki se borijo za nas in našo ljubo domo\ino na krvavih. bojiščih. NaSa slovenska zemlja, katero tako vroče Ijubimo in za katero ise vojskujemo, ne sme ostati neobdelana, naj stane, kar hoče! Priskofiimo svojim bližnjim in sosekiom na pomo8 posebno tam, kjer ni nobenih delayskih mo8i pri hiši. Pri tern pa ne povprašujmo, koliko bomo dobili za svojo poinoč, ampak skrbimo za skupnost g tein, da pomagarao, da bo kolikor mogoče tudi vsaka brazda sosedove njive zorana in obsejana, Vstrajajmo torej! Kme8ka delavnost in vstrajnost moraletos zmagati. Obdelali bomo naša polja, skrbeli bomo po vse'h svojih mo8eh za kruh armadi in drugim državljanom. Zanašajmo pa se pri tem, da bodo drugi stanovi spoznali, da je kme8ki stan glavna potilaga za obstoj družbe in države, da je hranilni stan za vse druge stanove. Vojska je to pokazala bolj kot 8as miru. Gotovi ljudje tega prej iriso spoznali ali vsaj niso hoteli priznati. Pričakujemo pa tudi od vlade in države^ da se bo zavedala svoje dolžnosti naprain kmetu in za njegovo obrambo. Glede pomanjkanja delavcev bi izrazil željo do na^e vlade in do vojaške oblasti. Znano je, da je veliko število uradnikov, trgovcev, tovarniških delavcev, železničarjev in drugib oproščenih od vojaške shvžbe. Ne rečem, da te oprostitve niso opravi8ene; tudi kot pošten slovenski kmet ne poznam nevoščljivosti. Samo to želim, da bi se kmete in kmečke delavce upoštevalo v tisti meri kot druge. Nujno potrebno je, 'da se vsaj v spomlajdi in jeseni za ve6 mescev oprostijo od vojaške službe vsaj najpotrebnejši posestniki in kmečki delavci (viničarji itd.). Ali nr kruh, ki ga le-ti pridelujejo, toliko vreden, kot drugi tovarniški izdelki? Veliko večino proštenj navadno politične oblasiri zavrnejo, Se predno pridejo na mesto, kamor so naslovljene. Naj bi to leto na merodajnih mestih se resno upoštevale razmere in potrebe na deželi in naj bi se v obilnejši meri našim pridnim posestnikom in delavcem podelili dalj§i spomladni deloTni dopusti.