Uredništvo in upravništuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto . 12 K Ppl leta , 6 K četrt leta . 3 K Mesečno . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna-nilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor dne. 30 decembra 1912. Št. 151 Srečno in veselo novo leto! Ob koncu leta smo. 'Še en dan in leto 1912 je bilo. Ne bomo pisali reminiscenc in tudii ne bodemo podajali nikakega programa,. JKajr je bilo, je bilo in se ne splača ponavljati, programa pa nam tudi ni treba podajali, ker je itak znam in vtrjen v vjeelet-nih bojih. Ne rečemo drugega, kakor: mi ostameimo zvesti sebi, svojim načelom, naročniki, prijatelji, somišljeniki, ostari'!e zvesti nam in pridobivajte najm novih naročnikov. .„Straža“ stopa v peto leto. Da je potrebna, o tem ni treba zgubljali besed.. Ce bi je ne imeli, bi jo morali osnovali. Naših nasprotnikov je toliko, da ne smemo niti za .hip prenehati z, našim vzgojevialmim, bodrilnim, informativnim in poučnim delom ter ga ne smemo niti za črto omejiti. (Da je v bojih za naša verska r'n narodna načela storila „Straža“ svojo dolžnost, tudi lahko mirnega srca zapišemo. Vedno smo neustrašeno in odločno stali na strani našega, vrlega ljudstva in smo pogumno 'dvigali , svoj glas za njegove pravice. Bili so mnogokfrat težki dnevi, toda roka nam ni nikdar omagala. Bpez ozira na levo in desno nam je lebdel le en cilj pred, očmi,: 'dobrobit, blagor ljudstva in zanj jsmo suNltji svoj ostri meč. Ce bi *ne imeli drugega dokaza, ila smo dobro vršili svojo dolžnost, imamo tega,,, da ,se nas vpošteva in da nas najŠ' nasprotniki brezmejno sovražijo. 'Pa, to nas nič ne moti. Kakor doz daj , bomo tuTdd v bodoče po vseh svojih močeh vršili svojo vzvišeno, plemenito nalogo. Prijatelji), somišljeniki, na$rjo$a$kj, iskrite Ondi Vi svojo dolžnost. Ostanite nam Zvesti in pridobite nam novih naročnikov. Nič ne moledujemo in nadlegujemo, ampak samo pravimo: (dolžnost vsakegaj somišljenika, vsakega pravega pristaša naše misli, je, da širi naše časopisje, daj, pridobiva, ,„(Strazi“ novih naročnikov. Nič se ne bomo pritoževali, krog naših naročnikov se stalno širi, loda, gotovo je, da je še mnogo odličnih slovenskih f hiš šlirom domovine,, Id nimajo „Straže.“ S ;To se mora zboljšati in dolžnost, sveta, resnična, dolžnost naših sonTlšljenikov je, da se to spremeni in zboljša. V vsako premožnejšo slovensko hišo — „^Stražo“, to ne sme biti samo naše geslo, ampajk v prvi vrsti načelo naših. ' pristašev. Ce se to zgodi,, potem bo novo leto za nas srečno in veselo. Pa bi b|'lo tudi za 'vise naročnike, čitatelje, prijatelje in somišljenike želi Uredništvo in upravništvo. Družba sv. Mohorja in liberalno učiteljstvo, (Se en glas iz učiteljskih krogov.) Dr. Iv. Pregelja povest „Zaslepljeni“ v letošnjem Mohorjevem koledarju je |torej vzrok, daj so začeli nekateri učiteiji delati proti družbi sv, Mohorja,. Odkrito povedano: V omenjeni povesti učitelj res ne .igraj bogve kako imenitne vloge, ker is krčmarjem Mihcem vred zapeljuje ljudstvo — toda vprašanje je, zasluži li Mohorjeva dražba,, da ibi nastopa-fb liberalno učiteljstvo sedaj proti nji tako ostro, — proti instituciji, ki si je za narodovo omiko in za splošni napredek slovenskega ljudstva, pridobila že toliko nevonljivih zaslug ? 'Mislim, da, ürnÄbn, tags ni zaslužila in d■'<: eveuske Straže« označili, da je neodložljiv« in se mora izvršiti, A nekaj trdne je s tem dobljene — ostalo, upamo trdno, bo spravila skupaj slovenska darežljivost, ki ima svoj trden izvor v globoki domovinski ljubavi. Vsem, ki ste se trudili za loterijo »Slovenske Straže« — hvalo in prošnjo, da »Slovenske Straže« tudi vnaprej ne zapustite, ampak da vsak po svoji moči pomaga, da bo naša »Slovenska Straža« vsak dan večja, vsak dan bolje s sredstvi oborožena in tako vedno bolj zmagovita! Sva Motta „Slovenske Sirar. V Ljubljani v visoki starosti umrli tovarnar gospod Valentin Krisper je zapustil »Slovenski Straži« 1000 kron. Njegov ugledni sin, ljubljanski odvetnik g. dr, Valentin Krisper je pisal ob izročitvi volila »Slovenski Straži« laskavo pismo, v katerem želi, naj bi ta dar bil v prospeh narodu slovenskemu, kateremu je bil njegov blagopokojni oče vedno zvesto vdan, »Slovenska Straža« bo ohranila trajen spomin na svojega dobrotnika gospoda Valentina Krisperja, Slava njegovemu spominu! Vpokojeni župnik tržaške škofije vlč, gospod Frančišek Bukovec, ki je umrl v Soteski pri Straži na Dolenjskem, je v svoji oporoki volil »Slovenski Straži« 200 kron. Naj zlato slovensko srce mirno počiva v slovenski zemlji! Zgledu teh dveh odličnih domoljubov naj bi sledil vsakdo izmed nas. Tudi ob smrti se spomnimo domovine in ji pomagajmo, da bo doživela lepše dni! V oporokah se spominjajmo »Slovenske Straže«, ki se bo v globoki hvaležnosti spominjala svojih dobrotnikov. NovoosvoBojene perniine ea Balkanu. v prosvetnem in narodno gospodarskem oziru, Prof. A. Bezenšek. Sofija, meseca decembra. Vsemu svetu je znano, kako velik napredek je napravila Bulgarija v teku 34 let, odkar je bila osvobojena. Prijatelji napredka in kulture se ne morejo temu načuditi! Kako velik je pa razloček med prebivalci svobodne Bulgarije in onim v novoosvobojenih pokrajinah! Vsi so iste vere, narodnosti, vsi enake sposobnosti in marljivi. Zemlja v novih krajih je še mnogo boljša in rodovitnejša, podnebje milejše in ugodnejše. In vendar ta veliki kulturni prepad. Povsod vlada siromaštvo, po nekaterih mestih in vaseh pa celo velika mizerija. Še najlepši in najrodovitnejši kraji na primer južno od Odrina pa do morja in pa cela Makedonija, vse je zanemarjeno! In vendar bi postala ta črna, plodovita zemlja pri dobri obdelavi pravi raj. Danes seveda, ko je svet tako slabo in redko obdelan, ko je večina ravnin in gričev še čisto deviška, ne moremo govoriti niti o začetku kake gospodarske kulture. Samoposebi se razume, da odgovarja temu gospodarskemu propadu tudi primerna — izobrazba. Ljudje ne morejo zadostiti niti najmanjšim duševnim potrebam. Živijo čisto v nekulturnih razmerah. Delajo kakor živina, oblačijo se s skupaj sešitimi krpami in njih prebranitev je sila borna. Sicer pa je vsako kulturne j še življenje bulgarskega prebivalstva v teli turških provincah, zanj velika nevarnost. Oblastniki in turški uradniki imajo ostre oči na take družine; ali jim nalože velika davčna bremena na pleča, ali si pa vzamejo kar sami za svoje osebne potrebe, kar že rabijo, denar, ljudi ali hrano. Ni torej nič čudnega, če stavijo Bulgari svoje hiše sredi dvorišč, ki jih ograde z velikimi pioti in zidovi. Hiša je na ta način zavarovana pred tatovi in razbojniki, pa tudi pred turškimi poizvedovalci. Pri takih razmerah je seveda vsak napredek nemogoč. Človeku se naravnost milo stori, ko vidi tik pred vratmi kulturne Evrope, tako mizerijo in zanemarjenost ljudstva kljub bogati zemlji in krasnemu podnebju. No, hvala Bogu, sedaj se bodo začeli drugi časi in na teh tleh bo zopet zrasla in se razcvela krščanska kultura, ki so jo Turki pred pet stoletji zadušili. Še bolj vas pa utegne zanimati vprašanje: Ali pa ima Bulgarija dovolj lastnih sil in izobraženstva, da bo te kraje kultivirala ali bo treba ljudi iz drugih slovanskih dežel tje dol pritegniti? Splošno rečeno: Bulgari imajo dovolj inteligentov za kulturno delovanje v teh na novo zasedenih krajih, posebno veliko je Makedoncev. V stari Bul-gariji je bilo že dosedaj v javnih službah okoli 30 odstotkov Makedoncev, ki so služili tu pri nas kot učitelji, urad-, niki, častniki itd. V trgovini in obrti, zlasti pa po večjih mestih je bilo celo do 50 odstotkov bulgarskih Makedoncev. Vse službe in stroke so bile prenapolnjene in Makedonci iz turških provinc so začeli postajati že nekoliko nadležni gostje za domačine. Makedonsko vprašanje je torej kolikor toliko tudi vprašanje bulgarske inteligence. Domovina se je morala razširiti in razmakniti, da dobi nakopičena duševna in materialna moč dovolj izhoda in prostora. Premislite samo sledeče številke. Na sofijskih gimnazijah napravi vsako leto povprečno nad 300 fantov in blizu 200 deklic maturo; v celi Bulgariji pa znaša skupno število abiturientov v zadnjih letih okoli 3000 na leto. Na sofijski univerzi je bilo vpisanih v zadnjem letnem semestru 1563 slušateljev in 543 slušateljic, skupno 2106. Med njimi je polovica, 1110 pravnikov; drugi so historiki, filologi in fizikomate-matiki. Poleg tega ima Bulgarija tehnično srednjo šolo, ki se bo v par letih razširila v politehniko. Trgovskih šol je 10, obrtnih 10 za fante, 4 za dekleta; kmetijskih šol je 12, gospodinjskih šol Spominjajte se ? dneh oKoli novega leta po vse] domovini „Slovenske Straže“. WST HaMraile zašla povsod! za dekleta, ki se uče obenem ročna dela, je pa 72. Učencev na trgovskih šolah je okoli 1000, vsako leto jih dovrši šolo okoli 150. Na poljedelskih šolah je približno 500 fantov in 70 deklet. Vsako leto jih dovrši ta študij blizu 150. Te številke nam govore dovolj jasno. Jez, ki ga je delala turška meja proti Bulgariji, v kateri se je zbirala narodova duševna sila, je sedaj odprt in mlade domače inteligentne moči se bodo usule sedaj po odrinski pokrajini in po Makedoniji in začele novo kulturno delo na prosvetnem in narodno-gospo-darskem polju. Res, da je precej mladih upapolnih moči padle na bojišču, a to se bo pri tolikem številu inteligen-tov malo poznalo. Približno enake razmere bodo tudi na Srbskem. Smatral sem za potrebno to napisati, da bodo vedeli slovenski inteligentje, ki se na me obračajo z raznimi vprašanji in željami, pri čem da so, in kaki izgledi se jim v teh deželah odpirajo. Drugače pa stoji stvar glede obrtnije, trgovine in poljedelstva. Omenil sem že, da leži v novih pokrajinah mnogo zemlje prazne in neobdelane, sicer pa zelo rodovitne. Turki so večinoma zbežali in zapustili prostorna zemljišča in posestva, ki bodo v kratkem času na prodaj. Nevarnost, da bi prišla ta zemlja v roke špekulantov z zemljišči, ki bi jo za velike dobičke na drobno razkosali in prodali, je že odstranjena. Bulgarsko sobranje je sprejelo namreč zakonski načrt, po katerem je vsaka kupčija po teh krajih prepovedana, dokler se ne ustanovi in uredi bulgarska uprava. Poleg tega sta bulgarska narodna in poljedelska banka že pripravili kapital, s katerim bosta kupili velika posestva in obrtna podjetja in jih za majhen dobiček na drobno razprodale. Na ta način bo prišla zemlja v roke ljudstva, da mu ne bo treba več iskati zlatih gora in diamantnih polj po Ameriki. Dozdaj je bilo v Ameriki na tisoče Bulgarov, ki so se deloma že vrnili, deloma se pa bodo še. Kljub temu bo še ostalo mnogo zemlje, ki čaka pridnih, delavnih slovanskih rok, da jo obdelajo in si na nji svoj obstanek osigurajo. Tukaj bi bilo hvaležno polje za naseljevanje Slovencev in Hrvatov, ki imajo vsaj nekoliko kapitala. Nekaj kapitala za nakup potrebne zemlje in primernega orodja je pa treba na vsak način. Ravno te dni sem dobil zanimivo pismo od strani odličnega hrvaškega poslanca, ki je strokovnjak v narodnogospodarskih zadevah. Naj vam napišem par njegovih misli o prosvetni in narodno-gospodarski organizaciji v novem ozemlju. »Nesumnjam, da če na Balkan po-letiti mnogi individui, pak i takovi, koji će pod obrazinom Slavenstva i bratstva htjeti nešta usičariti. Balkan će biti trkalište tudjinaca (tujcev), kao što je to još neka zemlja, kamo se doklati-še bankrotirani tudj inči, da iztiskuju i izjedaju domaći elemenat. Da se na Balkanu tomu predusretne, valjalo bi več sada stvoriti stroge zakone i vršiti najstroži ju kontrolu, da ne bude tuđ-jinske najezde, kojoj će se kasnije morati još i »kaditi« iz diplomatskih razloga. Balkanske su si države svijestne svoje snage i moći, za to neka računaju samo sa svojim narodom u miru, kao što su to i u ratu činile. Istom u pomanjkanju domaćih sila, neka u prvom redu posegnu za najbližom si braćom Hrvati i Slovenci, koji će se častno odužiti svojoj novoj domovini.« Tudi »Primorec« (Gorica, 29. novembra) je prinesel članek: »Na Balkan, ne v Ameriko«, v katerem svetuje našim ljudem, naj se izseljujejo rajši na Balkan, kakor pa v Ameriko. Pisatelj dotičnega članka je imel priliko govoriti s tajnikom »Sofijske trgovske komore«, dr. Ivanom Zlatarovim, ki se je izrazil o Jugoslovanih in Čehih, da so »iskreni, rodoljubni in delavni.« Tudi ni nobenega dvoma, da bodo slovenske obrtnike, trgovce, posebno pa kmete podpirale bulgarske banke s svojim kreditom, jim prodajale zemljišča pod ugodnimi pogoji in dajale posojila na hipoteke. Tudi nedavni nasvet, da naj bi kaka slovenska banka osnovala v Bulgariji svojo podružnico v podporo slovenskim naseljencem, je uvaževanja vreden. Do sedaj obstoje razen domačih kreditnih zavodov samo še nemški iz »rajha«, namreč »Kreditbank«, avstrijska »Balkanska banka« (podružnica »Wiener - Bank - Vereina«), francoska »Generalna Banka« in ruska banka. Malo pred vojsko se je imela odpreti še neka češka banka, ki je prevzela stavbo in promet sladkorne tovarne v Gornji Orehovici (blizu Trnovega). Vojska je seveda to namero zadržala. Na koncu naj navedem še izvajanja časopisa »Bolgarija«, glasila slova- nofilske stranke na čelu z dr. Dane-vom. List izvaja v številki 9. decembra sledeče: »Ne bo še minolo niti deset let, ko bo občutila Evropa — kulturna, obrtna in trgovska — žilo novega intenzivnega življenja v novoosvobojenih pokrajinah, v radost osvobojenih in civilizo-vanega sveta. To bo nova stopnja na potu duhovne in gmotne kulture. Trgovski odnošaji evropskih industrijal-nih držav z bližnjim vzhodom, bodo stokratno ojačeni, kakor se je moglo opaziti tudi pri Bulgariji po njenem osvobojenju.« »Svobodna v političnem oziru in dobro urejena Makedonija s premožnim prebivalstvom, s povečanimi duhovnimi in gmotnimi potrebami, z znatno povečano konsumno sposobnostjo, — to vse bo pridobitek ne samo za nas, nego tudi v korist celega kulturnega in industrialnega sveta.« Z ozirom na letošnje pridobitve in velike koristi ne samo Bulgarov in celega slovanstva, nego tudi vse Evrope, je bila vojna proti turškemu divjaštvu v istini sveta in pravična. Slovenci, hranile svojo posest ! Ta klic se mi zdi posebno važen danes, ko gineva vedno bolj in bolj ljubezen do rodne grude, ko drvi nepremišljena mladina trumoma v mesta in ko nam med tem ugrablja tujec kos za kosom naše zemlje. Ta klic bi se naj ponavljal dan na dan v našem časopisju, razpravljalo bi se naj o njem v naših društvih, predvsem v krajih, kjer razsaja posebno ta nalezljiva bolezen, ta strast po tujini, da se končno omeji nesrečno izseljevanje. Da, Slovenci, hranite slovensko zemljo! Zavedajte se velikega narodnostnega pomena posesti! Zemlja je že od nekdaj predmet bojev. Odkar je postala predmet zasebne lastnine, datira stremljenje posameznika, pridobiti si posest kot eksistenčno podlago. Vsi boji, vse vojske, ki jih našteva zgodovina, so nastale radi tega hrepenenja po zemlji, radi hrepenenja po nepremični posesti. In to se godi še danes. Narodnostni boj, ki je bil v prvi polovici preteklega stoletja samo jezikovni, idejni, se je spremenil v gospodarski boj, v boj za materieino eksistenco milijon poedincev, v boj za glavno narodnostno posest, za zemljo. Kdor nima zemlje, nima domovi-v' Narodi, ki so si ohranili zemlju v lastnih rokah, so preživeli stoletja, izginili pa so tisti, ki si niso znali ohraniti svoje zemlje. To nas uči zgodovina. Pri nas še ne cenimo dovolj pomena zemlje v narodnostnem boju. Pogosto zremo na premembo posesti kakor na privatno zadevo kupca in prodajalca. Toda to ni pravo stališče! Zemlja nam ne sme biti samo zasebna lastnina, ne, mora biti obenem last naroda. Kajti zemlja je podlaga domoljubja. Narod, ki nima lastne zemlje, nima lju-bozen do grude, ki živi od nje. Zemlja je porok eksistence naroda. Zemlja, združena z drugim narodnogospodarskim činiteljem, z delom, je predpogoj bogastva naroda. Iz nepremične raste premična imovina. Brez nepremične ni možna premična. Zemlja je porok skupnosti naroda. Ona veže k sebi posameznike, navezuje jih na rodno grudo, združuje posameznike v naselbine. Brez zemlje, brez te vezi, bi bili raztreseni med tujimi narodi kakor danes Židje, ki nimajo skupne narodne zemlje. Narodi, ki nimajo lastne zemlje, nimajo lastne kulture. Žive od kulture onih narodov, med katerimi so raztreseni, žive od milosti tujcev. Zato pa hranimo slovensko zemljo! Ona je opora naše narodne eksistence, ona je porok, da se vzdržimo tudi v bodoče, ona je naše vse. Na njej je vzrast-la naša preteklost, na njej počiva naša sedanjost in na njej nam vzraste, dal Bog, lepša bodočnost. Podružnicam „Slovenske straže“. Določite člana, ki naj prevzameta agitacijo, da se tudi v sosednji župniji ustanovi podružnica »Slovenske Straže«, ako je še ni. Preglejte povsod imenik članov, pridobite povsod novih članov, poberite udnino in jo pošljite takoj vodstvu v Ljubljano. Glejte, da vsaka podružnica po številu udov napreduje in nobena ne nazaduje. Povsod pokažite življenje! Ustanovite pomožni odbor za agitacijo za društveno blago! Tudi vsa naša mladeniška organizacija naj pomaga pri tem. Če o tem ena seja ne zadošča, imejte več sej. Naši narodni nasprotniki se gibljejo, na delo tudi mi. Pri vsaki seji poročajte o uspehu te agitacije. Preskrbite tudi naročila za naše nabiralnike, kolke, računske listke. Stopite okolu onih, od katerih se je nadejati, da jih bodo naročili in skupna naročila pošljite pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Vsak odbornik, vsaka odbornica naj opozarja drug drugega, da se delo res živahno prične, da ne zaostane, ampak da se živahno nadaljuje v ponos župnije, v ponos občine. Povsod Vam bodi prva čast kolikor največ storiti za zatirane obmejne brate in sestre! Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“! Za narod. + Naseljevanje v novoosvojenih krajih na jugu, Od mnogih krajev se je izražala želja, naj bi se tok izseljevanja našega ljudstva obrnil, če se '-ga že zajeziti ne dà, v novoosvojene kraje na jugu. Tudi »Slovenski Straži« je došlo v tem oziru več pisem, mnogi Slovenci so kar na vrat in nos odpotovali na jug. Da se izve, kak je resničen položaj tam doli, smo se obrnili do velecenjenega našega rojaka vseučiliš-kega profesorja g. A, B e z e n š k a, ki nam je poslal zelo informativen članek, katerega priobčujemo v današnji številki »Narodnoobrambnega Vestnika«. Upamo, da bomo s tem marsikakemu, ki si je želel pojasnil, zelo ustregli. Kako je s podružnicami »Slovenske Straže« na Štajarskem? Slomškovo leto se bliža koncu. Z navdušenjem, ki se je kazalo na Slomškovih slavnostih, vstvarjajmo v novem letu nekaj stalnega, trajnega. In trajno ognjišče narodne navdušenosti je povsod podružnica »Slovenske Straže«. Pred nami leži pregled štajerskih podružnic »Slovenske Straže». Iz njega vidimo, da je v narodnoobrambnem oziru vse premalo storjeno. Dekanije Laško, Mar e n -berg, Vuzenica in Za v r č nimajo niti ene podružnice. V nekaterih krajih je premalo podružnic, n. pr. med Muro in Dravo je samo devet podružnic, dosti premalo v Savinjski dolini, v cJCje doßife najßoljsi in najccmjši papir‘ ? Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska Straža“. Poizkusite ! Ta papir je naj cenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi gaprodaja„Slovenska Straža“ nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slo- venske Straže“. Tudi trgovci dobe v prodajo papir ceneje kot ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne. slovenjegraškem okraju itd. Lahko se podružnice »Slovenske Straže« na Sp. Štajerskem ustanovijo v 116 župnijah. Naš ideal bodi: vsaka župnija imej svojo podružnico, po dve mali župniji se lahko združita, po več ne kaže. Torej ne dekanijske ali okrajne podružnice, temveč župnijske! Domoljubni somišljeniki po posameznih župnijah, pripravite vse za ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«! V vsakem kraju se najde nekaj mož, fantov, žena in deklet, ki bi na leto žrtvovali 50 vin. ali pa 1 krono. — Po Slomškovi proslavi gradimo nove trdnjave »Slovenski Straži«! Zelo važno za naša društva, cerkve, župne in županske urade ter za naše gostilničarje. — Višek moderne razsvetljave so v novejšem času petrolejne plinove svetilke „Perpetua“, brez stenja (DOGllt), ki nadkri-ljujejo bodisi glede cenene razsvetljave kakor tudi glede svetilne jakosti ace-tilensko, električno in plinovo razsvetl javo. Naj manjša „Perpetua“ svetilka št. 11 gori za 150 sveč — najboljša električna žarnica približno za 45 sveč — a po- ; gori v 10 urah samo 1 liter navadnega petroleja. „Perpetua“ svetilke so silno i preproste; zanje ni treba nikakoršne napeljave kakor za acetilensko, elek-trično ali plinovo razsvetljavo, temveč se jih lahko obesi kamorkoli, zato so izredno pripravne za razsvetljavo go- 1 stilniških prostorov, telovadnic čital-nie in sploh vsakoršnih javnih pro- f štorov in ker goré te svetilke brez ste- | nja, se nikdar ne kade, ne povzročajo saj in so tako preproste, da jih lahko | opravlja vsakdo. Snaženje, kakor pri J bliskovnih petrolejkah., jo acpotvol; 1^5,_% in ker ostane rezervoir za petrolej vedno hladan, je vsaka nevarnost eksplozije popolnoma izključena. Svetloba „Perpetua“-svetilk je popolnoma bela || kakor dnevna svetloba in gori mirno ) brez vtripljajev. Priporočamo te sve- filtre našim ilrnšivnm Aarlrnam »n Sun. i tilke našim društvom, cerkvam, čč. župnim in županskim uradom, gostilničarjem in restavraterjem zlasti po deželi, kjer se ubijajo z bliskovnimi (Blitz-lampen) in drugimi petrolejkami, ki povzročajo saje, slabo in dolgočasno razsvetljujejo lokale, vrhu tega pa še porabijo izredno veliko petrolej a kar najtopleje.—Št. 11 (150 sveč) K 76 —, št. 12 (300 sveč) K 110‘—, št. 14 (800 sveč) za zunanj o razsvetljavo K 180-—, št. 15 (1200 sveč) za zunanjo razsvetljavo K 220—. — Razpošilja se po povzetju. — Naročila naj se pošiljajo na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani. Spričevalo. Vsled poglobljenja Ljubljanice izgubil sem za sedaj vodno gonilno silo za svojo tovarno pletenin I in tkanin v Vodmatu, obenem pa tudi i ' lastno električno razsvetljavo. Tvor- f^j niški obrat mi sedaj opravlja plinova ; sesalna naprava, med časom tvorni-škega obrata pa tudi električno raz- § svetljavo. Ker pa se ne izplača po tvorniškem obratu samo za razsvetljavo fi mojih poslopij kuriti parnega stroja, po-t skusil sem najprej v svoji tovarniški pisarni „Perpetua“ petrolejsko plinovo svetilko št. 11. Razsvetljava in preprostost te svetilke me je naravnost presenetila in Vam svojo zadovoljnost izražam s tem, da naročam za sedaj še eno tako svetilko, proseč, da mi jo kar najprej preskrbite. — Dragotin Hribar, tovarna pletenin in tkanin. Vedno manj se rabi narodnih kolkov in s tem je znatno zmanjšan vir dohodkov »Slovenske Straže«. Vsem našim pisarnam H in vsem domoljubnim posameznikom nujno ; priporočamo, da naroče pri pisarni »Slo-venske Straže« in rabijo naslednje narod- * ne kolke: 1. Marijin kolek (Brezje. 2. Slomškov kolek. 3. Kolek: Slovenska zemlja Sloven- \ cem. * 4. Kolek: Slovensko dekle. 5. Kolek: Zemljevid Slovenije. 6. Kolek: Stražar. 7. Kolek: Narodna noša. Posamezen kolek 2 vinarja, Razpro-dajalci dobe 20 odstotkov popusta. , r I I Slovenske line Ii iiiiiM Mn, ipniiniiitn » i mit ni Jlnnniti M i Skrajni čas je, da vsi zaupniki pogledajo v svojih občinah, kjer se še ne rabijo naših vžigalic, kateri gg, trgovci še ne prodajajo vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Zahtevajte odločno povsodi, naj jih naročajo pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani, Ne verujte izgovorom, da so pošle. Odločno zahtevajte! Pozor! Vsakdo naj pri nakupovanju blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno blago, zahteva v vsaki trgovini blago z napisom »Zvezdna tkanina« in z znamko »Zlate repate zvezde«. To blago je najtrpežnejše za moške in ženske obleke, kakor tudi za perilo, in se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako se hočete prikupiti svojim odjemalcem, naročajte to izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Hermes v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte. Zavarujte se za življenje in za slučaj smrti po »Slovenski Straži«! Opetovano opozarjamo naše somišljenike, naj se pred vsakim zavarovanjem za življenje in za slučaj smrti pismeno obračajo za posredovanje na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani. Tako pridobite »Slovenski Straži« ono, kar bi dobil kak siten agent, sami pa ste sigurni, da bodete pošteno postreženi. Poudarjamo, da se je treba pred zavarovanjem naravnost pismeno obrniti na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Vsa drugačna posredovanja za »Slovensko Stražo« nimajo veljave. Slovenske gospodinje opozarjamo na inserat drožarne Josipa Košmeria. Koš-merlove drože so izborne! Zahtevajte jih pri vseh trgovcih! Hitro in lepo se snažijo obuvala, ako rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero prodaja v korist obmejnim Slovencem A. Kregar, Ljubljana. To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje. Boj Slovencev na narodnostni meji potrebuje naše najizdatnejše podpore. Delo »Slovenske Straže«, ki obmejne Slovence v tem boju tako krepko podpira, zasluži torej naše največje pomoči. Pomaga lahko vsak, če ne drugače, pa vsaj s tem, da kupuje blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Tu omenjamo predvsem Kolinsko ka-vino primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je izvrstne kakovosti, da, naravnost nedosežna, in se je zato v vsakem gospodinjstvu priljubila. Nobene naše gospodinje ne sme biti, ki bi ne kupovala Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Prava cikorija v korist »Slovenske Straže« je pa samo ona, ki ima pečatnik »Slovenske Straže« in ovitek z napisom »V korist obmejnim Slovencem«. Odločno zahtevajte v vsaki trgovini, da vam dajo tako opremljeno škatljico cikorije! Ako vam nočejo postreči s takimi škat-ljicami, pišite »Slovenski Straži«! Vsak dan se shajajo družbe v gostilnah. Koliko bi te lahko storile za »Slovensko Stražo«, pa bi se jim v žepu prav nič ne poznalo! En krajcar pri plačevanju »cehe« ne igra nobene vloge, »Slovenski Straži« bi se pa zelo pomnožil vir dohodkov, ako bi vsakdo zahteval računski listek v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru nasprotnike! Računski listki se naročajo v pisarni »Slovenske Straže « v Ljubljani. Kdor potuje v Celovec, naj se ustavi v hotelu Trabesinger. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnjem »Narodnoobrambnem Vestniku«. Postrežba in kuhinja je dobra in vzorna! Posestvo na prodaj v lepem kraju na štajarskem, in sicer: hiša, v kateri se že dolgo let nahaja gostilna in trgovina. Cena s posestvom vred 18 do 20 tisoč kron. Hiša je poleg cerkve in bi mož krščanskega prepričanja, ki bi tamkaj vodil gostilno in trgovino, lahko zelo dobro izhajal. Prebivalstvo je premožno. Ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. V bližini Maribora je naprodaj veleposestvo, ki meri 70 oralov naj lepše zemlje. Velik sadonosnik, mlado žlahtno drevje, rodovitni travniki, vinograd, njive in velik sečen gozd. Mlekarstvo bi vrglo na leto tisočake. Vprašanja na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Mlad fant bi se rad izučil kake obrti pri dobrem krščanskem mojstru. Ker je ubog, želi popolne oskrbe. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Vse naše pisarne lepo prosimo, naj naročajo papir, ki ga ima v zalogi »Slovenska Straža«! Najcenejša in najboljša postrežba! Pišite na »Slovensko Stražo« po cenik! "»L Nujno narodnooDrambi M pred novim letom. V zadnjem času je naš edini slovenski katoliški dnevnik »Slovenec« pokazal, da je o vseh svetovnih dogod-kah prinašal več in bolj natanko, kakor veliki dunajski dnevniki, ki veljajo po 56 K in še več na leto. »Slovenec« pa velja ma leto samo 26 K ali za četrt leta 6 K 50 h. Z novim letom pomagajmo vsi k večjemu napredku »Slovenca«! Če vsak prijatelj našega dnevnika dobi »Slovencu« nekaj novih naročnikov, je velikanski napredek našega edinega katoliškega dnevnika gotova stvar! Vsaka vas naj bi imela po več »Slovencev! Koliko agitačnega dela v raznih ozirih bo pozneje prihranjeno, ako v dneh okolu novega leta preskrbite, da bo v vsaki vasi po več izvodov »Slovenca«. V ta namen sestavite krožke po več oseb skupaj, ki naj četrtletno skupaj plačujejo »Slovenca«. Eden v krožku naj preskrbi za pobiranje denarja. Tako se praktično izvrši, da kjer eden ne zmore, se jih več skupaj naroči na »Slovenca«. Tudi v vse naše gostilne »Slovenca«! V vsakem kraju naj si prijatelji »Slovenca« agitačno delo za »Slovenca« razdele. V naši moči je sedaj, da iz »Slovenca« ustvarimo prvi dnevnik na slovanskem jugu! S tem da izvršite povsod delo za »Slovenca«, storite veliko narodnoobrambno delo, ker razširjen »Slovenec« bo najboljše narodnoobrambno orožje slovenskemu ljudstvu! Agitirajte povsod za nove naročnike »Slovenca«! K temu velepotrebnemu delu vse cenjene somišljenike nujno vab1'*" uredništvo in upr, »Slovenca« Uvažajte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže“ in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo nase vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. C e bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik. Darovi „Slovenski sirar. Novi dvekronski novec so darovali; G. V, Matjašič, Trst, Via St, Martin, 2 K. —• G. Marija Stegner, Trnovo, Notranjsko, 2 K, Slomškov dar po 20 K: 117. Anton Lovšin, Radeče pri Zid. mostu, 20 K. — 118. Duhovniki kamniške dekanije, zbrani na konferenci v Domžalah, 30 K 40 vin. — 119, 120, 121. Pevsko društvo v Šmartnem na Paki od Slomškove slavnosti 69 K 40 vin. — 122, 123, 124, 125, 126, Po podružnici Žalec, na zlati maši č. g. Josipa Kunej na Zg. Ponikvi, 100 K. — 127. Nabral zavedni rajnkovški župan, g, Jan. Roškar, na veseli gostiji Janeza in Marije Neuwirth roj. Gobec v Sv. Križu tik Slatine dne 21. okt. 1912, 23 K 68 vin. — 128. Tončka Orti v Braslovčah, v spomin po umrlem bratu Jakobu Orti, 20 K. — 129. Jos. Vin-tar, župnik, Šmihel nad Pliberkom, 20 K. — 130, 131, Vinko Majdič v Kranju, mesto venca na grob umrlemu Val. Krisperju, 40 K. Darovali so kot Slomškov dar: Po č. g. Petru Jurak, kaplanu, Ljubno pri Celju, darovala vesela družba 5 K. — Č. g. Val. Oblak, župnik v Kropi, 4 K 30 vin, — G. Fran Setničar, Gorica, 10 K. — Č. g. P. Švegelj, župnik, Movraž, 2 K. — Nabrano po g. Antonu Fanedl, organistu v Vurbergu, na gostiji g. Frana Krajši, 3 K. — Po g. Franu Grossman v Gladbecku, nabrano na Slomškovi slavnosti 29. sept. 1912, 7 K. — Č. g. dr. Stanko Banič, Donji Dolac, 2 K. — Nabrano ob priliki poročnega dne g. Antona Jerman, dež. užitn. uradnika v Žireh, 10 K. — Č. g. G. Vilman, župnik v Ljubnem, 4 K. — Po g. M, Brenčiču, drž, poslancu, darovala g. Janez Grahar, župan v Hajdinu, 10 K, in č, g. Peter Žirovnik, kaplan pri Sv, Vidu niže Ptuja pri kozarcu dobrega vina, 5 K. — G. Ivanka Žagar, hči gostilničarja v št. Janžu na Vinski gori, 2 K 20 vin. — G. Simon Tomažič, Ljubljana, 2 K. — Otilij Medvešček, kurat v Trenti, p. Soča, 10 K. — Neimenovan v Ljubljani, 1 K 10 vin. — Neimenovan, Kanomlje, 80 vin. — Darovala dekleta na Slomškovi slavnosti dne 13. okt. 1912 v Dobrni pri Celju 6 K. — Ob priliki srebrne poroke so sklenili Hafner iz Krope; »Oče Luka, Micka mati in z njima vsi veseli svati, mali dar »Slovenski Straži« dati!« — 12 K 25 vin. — Po č. g. Jos. Dobrovc, kanoniku v Velikovcu, nabrano povodom godovanja č. g. dekana I. Čemerja, 11 K. — Nabrala Ant. Mlakar in Ant. Žele pri veselici Kat. izobraž. društva v Št. Petru na Krasu dne 27. okt, 1912, 10 K 11 vin. — Darovali pogorelci iz Tomačevega, 9 K. — Al. Mišič, Breg pri Borovnici, 2 K. — Nabral g. Fr. Natek, c. kr. pošt, oficijal v Te-harjih, na Martinovem večeru v gostilni Pišek, 15 K. --- Nabral č. g. Fr. Sinko, kaplan v Šmarjah pri Jelšah, na gostiji Maksa Jele, 10 K. — Nabrano na veselici v gostilni g. Ig. Mrcina v Dev. Mar. v Polju, v družbi g. poduradnika Janežiča, 4 K 40 vin. — I. Štrukelj, nadučitelj v Ljubljani, 20 vin. — Po č. g. M. Kranjc, kaplanu v Središču, nabrano na gostiji Kranjc-Zadravec, 10 K 10 vin. — M. Korošec, Socerb, 80 vin. — Ant. Rabuza, c. kr. profesor, Celje, 1 K 25 vin. — Avg. Vraz, Cerovec, 18 K 22 vin, — Al. Jenko, Klanec pri Komendi, 8 K. — Mart. Krejči, župnik v Borlah, 2 K. — Štef. pl. Po-sarelli, vikar v Gradišču, 1 K. — Frančišek Nastran, kaplan v Borovnici, 5 K. — Župni urad Fara pri Kostelu 2 K. — Ivan Strajn, Dolina pri Trstu, 1 K 50 vin. — Ivan Novak, paznik juž, železnice v Rakeku, 2 K. — Nabrano na sedmini rajnega Frana Kozmelj, posestnika iz Prekope pri Vranskem, 8 K. — Karol Gašpar, Št. Ilj pod Turjakom, 2 K. Društva za Slovensko Stražo: Kat. slov. izobraž. društvo Sv. Miklavž, Laško, 5 K. — Dekliška Marijina družba, Miren pri Gorici, 16 K (članarina). — Slov. kat. delavsko društvo v Prevaljah, 10 K (članarina). — Bralno društvo v Podgorju 2 K 27 vin, — Slov. kršč. del. društvo Črna pri Prevaljah, 10 K. Dar posojilnice: Posojilnica v Št. Jakobu v Rožu 50 K. Dar županstev: Županstvo Boh. Bistrica, 20 K. — Županstvo v Sodražici 10 K. Prispevki podružnic: Po podružnici v Konjicah, daroval neimenovan, 1 K. — Podružnica Selca nad Škofjo Loko, 10 K 06 vin. — Podružnica za Šaleško dolino, 20 K. — Podružnica v Gorici 40 K. — Ženska podružnica Trnovo, Notranjsko, 23 K 60 vin. — Podružnica v Celovcu 61 K 20 vin. — Podružnica Št. Ilj v Slov. goricah 10 K. — Podružnica v Djekšah, Kor., 5 K. — Podružnica Miren pri Gorici, 56 K. — Podružnica Velikovec, od Slomškove slavnosti, 32 K 80 vin, — Moška podružnica Loški potok, 6 K. — Podružnica Planina pri Vipavi, 20 K. — Podružnica Homec, 15 K. — Podružnica Sv. Peter v Savinjski dolini, 10 K. — Podružnica v Ljutomeru, 5 K. — Podružnica Sv, Jurij ob Ščavnici 16 K 90 vin. — Podružnica Sv, Lovrenc na Dravskem polju, 109 K 30 vin. — Podružnica Sv. Križ pri Mariboru 159 K 84 vin. — Podružnica v Kranju 17 K 12 vin. — Pori. dea Dobrna pri Celju, 23 K 50 vin. — Podružnic.. Št. Vid na Planini, 50 K. — Podružnica v \ • ini, 14 K. — Podružnica v Mengšu, 52 K. — .'od., žnica v Mariboru, 225 K 44 vin. — Podruž-nka t. Ilj, 6 K. — Podružnica v Prevaljah, 17 K. iružnica Jezersko, 22 K. — Podružnica Raj-henburg, 12 K. — Podružnica Žalec, 95 K. — Podružnica Sv. Lenart v Slov. goricah, 100 K. — Podružnica Slivnica pri Celju, 30 K. — Podružnica Sv, Lovrenc nad Mariborom, 20 K. — Podružnica v Radovljici, 88 K. — Podružnica v Cerknem, Goriško, 17 K 40 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob juž. železnici, 7 K 70 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici, prebitek od Slomškove slavnosti 6. okt. 1912, 50 K. — Po podružnici v Konjicah, daroval č. g. Fr, Hrastelj, 1 K 20 vin. — Podružnica za Sp. Mislinjsko dolino, 45 K. — Podružnica v Dramljah, 2 K. — Podružnica Št. Ilj v Slov. goricah, od Slomškove slavnosti, 50 K. — Podružnica Marija na Žili, 23 K 30 vin. — Podružnica v Brežicah, 17 K 61 vin. — Podružnica v Višnji gori, 21 K. — Po podružnici Sv. Križ pri Mariboru, nabral g. Iv. Hlebič na gostiji Janeza in Mimice Potočnik v Kamenici, 15 K. — Podružnica v Gorjah pri Bledu, 38 K 70 vin. — Po podružnici Sv. Jurij ob Taboru, nabrano na gostiji Cestnik-Lukman, 10 K 50 vin. — Podružnica v Kranju, 89 K 40 vin. — Podružnica v Mariboru, 90 K. — Ženska podružnica v Šmarjah pri Jelšah, 16 K. — Podružnica Batuje-Selo, 14 K 90 vin. — Podružnica Sevnica ob Savi 56 K 40 vin, — Podružnica na Blokah, 48 K. Iz nabiralnikov: Po podružnici Sv. Lovrenc na Drav. polju, iz nabiralnika v gostilni g. I. Finžgar, 10 K. — Po podružnici v Kranju, iz nabiralnikov; »pri Zorcu«, 9 K 68 vin.; »pri zlati ribi«, 8 K 13 vin.; »pri Ručigaju«, 6 K 05 vin.; »pri Jelenu«, 1 K 22 vin. — Po podružnici v Podbrezjah, iz nabiralnikov, 6 K 78 vin. — Po podružnici Žiri, iz nabiralnikov, 6 K. — Po podružnici v Brežicah, iz nabiralnika, 2 K 37 vin. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Margon, Trnje, 5 K. — Iz nabiralnika g. M. Finžgarja, gostilničarja, Brezje, 1 K 80 vin. — Po g. Janku Novak, Brezje, iz nabiralnika, 3 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. Val. Picej, Sv. Primož, 1 K. — Po podružnici Kamnik, iz nabiralnikov v gostilni g. L, Berganta in »pri Krištofu«, 8 K 30 vin. — Po g. And. Oset, podjetniku Tolstovrške slatine, Guštanj, iz nabiralnika, 6 K 08 vin. — Po Kat. izobraž. društvu Loka pri Zid, mostu, iz nabiralnika, 3 K 07 vin. — Po Kat. izobraž. društvu Sv. Lenart nad Škofjo Loko, iz nabiralnika v gostilni g. I. Kokalj, 5 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. F. Fojkar v Sp. Ljuši, 2 K 10 vin. — Po podružnici v Borovnici, iz nabiralnikov, 29 K 50 vin. — P og. Mihaelu Gobec, Mestinje, iz nabiralnika, 5 K 73 vin. — Iz nabiralnika v gostilni »pri Ruechu« in »na Skali« v Tržiču, 4 K. — Iz nabiralnika v gostilni g, Brinška v Braslovčah, 11 K 20 vin. — Po podružnici v Črnomlju, iz nabiralnika, 11 K 50 vin. — Po moški podružnici na Vrhniki, iz nabiralnika, 1 K 12 vin. — Po č, g. Miroslavu Rodič, kuratu, Sv. Ivan, p, Prestranek, iz nabiralnika, 2 K. — Po podružnici v Biljani, iz nabiralnika, 3 K 61 vin. — Po podružnici v Vogrčah, iz nabiralnikov, 8 K. — Po podružnici Sv. Lenart v Slov. goricah, iz nabiralnikov, 50 K 06 vin. — Po podružnici v Cerknem, Goriško, iz nabiralnikov, 8 K 17 vin. — Podružnica v Podragi, iz nabiralnika, 3 K 14 vin. — Po č. g. Al. Leben, kaplanu, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, iz nabiralnika, 1 K 65 vin. — Podružnica Sv. Tomaž pri Ormož: iz nabiralnika, 3 K 44 vin. — Podružnica Goren; Logatec, iz nabiralnika, 3 K 02 vin. — Podružnic Dobrlavas, Kor., iz nabiralnika, 3 K 90 vin. — Slo' katol. izobraž. društvo »Zarja« v Kazazah, iz nab ralnika, 2 K 84 vin. — Po č. g. Antonu Štritof, pr K; č v Rebrci, p. Miklavčevo, po žup. uradu., ’Ò K; 40. Veliki Nedelji, po č. g. Jakobu Merihart, župnih 16 K; 41, v Špitaliču, p. Konjice, po žup. uradu, 2 20 vin.; 42, pri Sv. Barbari v H.alozah, po župne uradu, 2 K; 43. v Apačah, po žrip. uradu, 5 K; 44 Šmarjeti v Rožu, po žup, urad u, 9 K; 45. v Sor po č. g. J. Karlinu, župniku, 42 K; 46. v Kebe p. Oplotnica, 2 K; 47. v Loki Jtpri Žid. mosta. 60 vin.; 48. v Zavodnjah, po č. g. Ji »Vozmanu, ž niku, 6 K; 49. v Vel. Žabljah, po žup. uradu, 1C 50, v Radomljah, po č. g. Ant. Lovšinu, župr. \ 10 K; 51. v Planini, Štaj., po č. g. Franu Gartne župniku, 4 K 50 vin.; 52. v Sv. Križu nad Jeseri carni, po žup. uradu, 8 K; 53. v Lučah, po č. gos Franu Lekše, župniku, 25 K 50 vin.; 54. v Hodiša po žup, uradu, 3 K; 55. v Št. Lambertu, po župne! uradu, 4 K; 56. v Št. Petru na Krasu, 21 K; 57. Doleh pri Litiij, po č. g. V. Filler, župniku, 2 1 58. v Grahovem, po č. g. Al. Wester, župniku, 17 ! 19 vin.; 59. v Sodražici, po žup. uradu, 7 K; 60. Gor. Sv. Kungoti, Štaj., po žup. Uradu, 1 K; 61, Vavti vasi, po č. g. J. Zakrajšek, župniku, 5 20 vin.; 62. v Lučinah, po č. g. Franu Rajčevič, žui niku, 2 K; 63. v Bevkah, po č. g. Al. Poljšak, 3 60 vin.; 64. v Kropi, po č. g. Val. Oblak, župnik 9 K; 65. na Turjaku, po č. g. Franu Pavšič, župnik 4 K; 66. v Šmihelu nad Piberkom, 15 K; 67. v Če ničah, Gor., po č. g. J. Nep. Murovecu, župnik 4 K; 68. na Golem, p. Ig, po č. g. J. Kunauer, žu; niku, 2 K; 69. na Homcu, po žup. uradu, 4 K; 70. i Brezovici, po č. g. Fr. Hoenigman, župniku, 6 1 71. v Čemšeniku, po žup. uradu, 10 K; 72. v Goi čah pri Kranju, po žup. uradu, 4 K; 73. na Pol« po žup. uradu, 7 K; 74, v Št. Vidu nad Ljubljano, j' č. g. V. Zabretu, župniku, 18 K; 75. v Gotovljah, j č. g. Jak. Zupaniču, župniku, 14 K; 76. v Solčai po č. g. M. Schmiduj župniku, 18 K; 77, v Javorj« pri Škofji Loki, po žup. uradu, 3 K; 78. v Reteča po č. g, Jan. Meršolju, župniku, 4 K; 79. v Vr! poljah pri Vipavi, po žup. uradu, 10 K; 80, v Nov kih, po č. g. Iv. Kenda, kuratu, 2 K; 81. v Ljubnei po č. g. J. Vilmanu, župniku, 5 K; 82. v Bohinjs Srednji vasi, po č. g. Iv. Berliču, župniku, 20 1 83. v Žetalah, Štajersko, po žup. uradu, 3 K; 84. Ajdovščini, po č. g. J, Rejec, žup. upravitelju, kron; 85. pri Sv. Ivanu, p. Prestranek, po č. g. £ Rodič, kuratu, 5 K; 86. v Hotiču pri Litiji, po žu uradu, 1 K; 87. v Strugah, po žup. uradu, 3 K 50 i 88. v Leskovici, po žup. uradu, 7 K 50 vin.; 89. Sostrem, po žup. uradu, 18 K; 90. v Kamnigorn po č. g. Simonu Ažmanu, župniku, 6 K; 91. v Kap lah, po č. g. M. Meškotu, župniku, 7 K; 92. v Pc hovem Gradcu, po č. g. Ivanu Čebašek, župnik 24 K 44 vin.; 93, v Stopičah, po č. g. I. Porent župniku, 6 K; 94. v Kostanjevici, po č. g. D. Pa: liču, župniku, 20 K; 95, v Selah, po č. g. Antol Jamnik, župniku, 20 K; 96, v Novicerkvi, po č. j dr. J. Gregorec, 10 K; 97. v Starem trgu pri Lož po žup. uradu, 19 K 79 vin.; 98. v Špitaliču, 6 1 99. v Devinu, po č. g. Jan. Rosu, žup. upravitelj 13 K; 100. v Zagradcu, 5 K; 101. v Senožečah, i žup. uradu, 10 K; 102. v Dupljah, po č. g. P. Boh njec, župniku, 5 K; 103. pri Sv. Tomažu p. Ormož po žup. uradu, 2 K; 104. v Ljubnem, Štajersko, j žup. uradu, 24 K; 105. v Kredu, po č. g. I. Fo vikarju, 7 K; 106. na Vrhniki, 30 K; 107. v Št. L nartu nad Škofjo Loko, po č. g. J. Borštnarju, žu upravitelju, 7 K; 108, v Soteski, po č. g. Al, Vol župniku, 10 K; 109. v Batujem selu, po žup. urad 9 K 50 vin.; 110. v Orehku, p. Postojna, po č. Jos. Mencinger, 2 K; 111. v Koroški Beli, po č. Fr. Košir, župniku, 25 K; 112. v Šempolaju, po g. Franu Švara, vikarju, 9 K; 113. pri Sv, Petru r Kronskigori, po župnem uradu, 1 K 55 vin.; 114. i Dobrovi, po č. g. Jos. Plantariču, župniku, 16-50 vin.; 115. v Vremah, po č. g. J. Škerjanc, žuj Vsako slovensko županstvo naj bi bilo z novim letom naročene na dnevnik „Slovenca“! Somišljeniki skrbite za to! niku, 5 K; 116. v Boljuncu, po č, g. Ant. Križman, duh. up., 5 K 20 vin.; 117. v Šmartnem pri Litiji, po žup .uradu, 22 K; 118. v Sv. Križu pri Litiji, po žup. uradu, 6 K; 119. pri Sv. Juriju pri Šmarjah, po župnem uradu, 4 K 10 vin.; 120. v Selah, po žup. Uradu, 60 vin.; 121, na Bledu, 20 K; 122. v Podragi, po č. g. J. Koller, župniku, 7 K; 123. v Prevaljah, po žup. uradu, 15 K; 124. v Movražu, po žup. Uradu, 4 K 50 vin.; 125. v Zagorju na Krasu, po č. g. Iv. Baloh, kaplanu, 14 K; 126. v Tomaju, po č. g. Mat. Sila, dekanu, 10 K; 127. v Sevnici ob Savi, po č. g. P. Gorjupu, 10 K 20 vin.; 128, v Šturijah, p. Ajdovščina, po žup. uradu 10 K 20 vin.; 129. v Šoštanju, p. Radna, po žup. uradu, 5 K 90 vin.; .30. v Črnučah, 32 K 4 vin.; 131, v Kolovratu, 20 kron; 132. v Serpenici, Gor., 25 K; 133. v Dolenji vasi pri Ribnici, 4 K 15 vin.; 134. v Rakitni, po žup. uradu, 3 K; 135, pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, po č. g. Jos. Vodošeku, župniku, 6 K; 136. pri Sv. Trojici v Halozah, po č. g. B. Šalamunu, 4 K; 137. v Planini pri Rakeku, po žup. rradu, 3 K 10 vin.; 138. v Zapotoku, p. Kanal, po vikarijskem uradu, 2 K; 139, v Lomu, p. Sv. Lucija, po č. g. Ant. Pisk, kuratu,- 15 K; 140. v Sv. Juriju pb Ščavnici, po žup. uradu, 26 K 78 vin,; 141, v Mariboru, po frančiškanskem samostanu, 7 K 50 vin.; 142. v Oblokah, po č. g. Jos. Abram, vikarju, j K 64 vin.; 143. v Mavhinjah, p. Devin, po č. g. AL Pavlin, 4 K 18 vin.; 144. v Devici Mariji na ifurbergu, po kn. šk. žup. uradu, 4 K 50 vin.; 145. v Mošnjah, po č. g. J. Trpin, župniku, 4 K i6 vin,; 146. v Vogrčah, po č. g, I. Sekolu, 11 K; 147. v Šmihelu pri Žužemberku, po žup. uradu, 3 K; 148. v Dramljah, po č. g. Fr. Ogrizek, župniku, 10 K; 149. v Lokavcu, po č. g. H. Črnigoju, vikarju, 5 K; 150. v Dornbergu pri Gorici, po č. g. Fr. Lavrenčiču, 11 K 80 vin.; 151. v Gornjem Logatcu, po iup. uradu, 6 K 35 vin.; 152. v Dolu pri Ljubljani, 30 č. g. M. Kastelecu, župniku, 16 K; 153. v Trnju, 30 č, g. Mat, Ahačiču, kuratu, 12 K 30 vin.; 154. v Medgorjah, po č. g. Ant. Kaplan, župniku, 3 K 30 /in,; 155. v Zaplani, po žup. uradu, 3 K 60 vin.; '56. v Liveku, po č, g. Val, Batič, kuratu, 20 K; [57, v Uustiju, p. Ajdovščina, po kurat, uradu, 2 K; .58. v Št. Jakobu v Rožu, po č, g. Mat. Ražunu, kipniku, 20 K; 159. v Banjšicah, po č. g. Jos. Ušaj, curatu, 4 K; 160. v Kobaridu, po č. g. J. Peternel, lekanu, 3 K; 161. v Št, Vidu pri Vipavi, po žup, radu, 8 K; 162. v Lozicah, p. Št. Vid, po žup. uradu, 1 K 10 vin.; 163, v Št. Ferjanu pri Gorici, po č. g. an. Evg. Jarcu, kuratu, 8 K 30 vin.; 164. v Lipi lad Vrbo, po č. g. Iv. Nagel, župniku, 2 K; 165. v it. Juriju na Strmcu, Kor., po žup. uradu, 1 K; ,66. v Zagorju ob Savi, po č. g, G. Rott, župniku, 2 K; 167. v Borovnici, po č. g. Franu Nastran, caplanu, 20 K 26 vin.; 168. v Dol. Trebušah, p. Slap, 0 K 12 vin.; 169. v Begunjah pri Lescah, po žup. rradu, 12 K; 170. v Št. Janžu na Dravskem polju, jo žup. uradu, 7 K; 171. v Povirju, p. Sežana, po g. Jos. Novaku, župniku, 10 K; 172, na Vojskem, 0 K; 173, v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, 0 K; 174. v Hajdinu pri Ptuju, po č. g. Iv. Šketa, laplanu, 12 K; 175. v Gočah-Erzeiju, po kuracij- --adu, 7 K; 176. v Vranskem, 6 K 60 vi.; • 7. v v . po žup. uradu, 6 K; 178. v Sv. Juriju Pesnici - žup. uradu, 10 K; 179. v Dobrni pri J J 9 K; ISO. v Gornjem gradu, 5 K; 181. v Gro-:. n . č. g, Ivanu Zalokar, župniku, 7 K; 182. v j ovfem nnsistu, po č. g, Karolu Supin, vikarju, 10 K; j 0 v Št. ViriVi-prš Ptuju, po č. g. AL Svet, župniku, brdu ob Bači, po č. g. Val. Kragelj, 1 t:),K :2 Ob 18‘!5 RUnu, po č. g. Ivanu Rojec, jiL.siikU; 15 k' 18* v Št. liju pod Turjakom, po č, Franu Krem, kaplanu. K 37 vin. Najboljše drože so v prid „Slovenske Straže“ Jesipa Košmerla v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8. Kupujte in zahtevajte edino le te drože! Slovenska straža. Kolesarji, motoristi, automobilisti! Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, ako se ob času kot je sedaj, dajo pregledati, vse pomanjkljivosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru shraniti. Kakor vsako leto, tako tudi letos izgotovi to strokovnjaško natančno in po zelo nizki ceni, zato primeren prostor pa da brezplačno tvrdka Karel CamernšK & Ko. Specijalna trgovina s kolesi, motoru, automobili in posameznimi deli. - Mehanična delavnica in garaža Ljubljana ■ agMnnnnnnni^an'p'ffiSnanggngonngĐP Katol. Bukvama v Ljubljani Priredila c. kr. profesorja listom Sasissik in dr. linke larakon, Do sedaj so izšli 4 sešitki po 40 vin.; celo delo bo obsegalo okoli 10 sešitkov in bo veljalo okoli 4 krone. Knjiga je bogato opremljena s slikami in nam jamčita imena učenih gg. pisateljev, da bo tudi po vsebini knjiga trajne vrednosti. la naie žsiisfise uaikorlsineila ksajiga: Magdalene PSeiieelsooe: Slovenska kuharica. šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek. To je naj obširnejša, najboljša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga, ki je našemu ženstvu nujno potrebna. Izšla je v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter je bogato opremljena s slikami v besedilu in 18 finimi, večbarvnimi tabelami. Velja fino vezana K 6-— Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik. Cena K 3-—, vezana K 3-60. Katol Bukvama v Ljubljani Streha V elika zaloga je glavni del vsake stavbe. Z našimi ter vseh stavbenih izdelkov. Ceniki na razpolago. Spretni zastopniki se sprejmejo. dosežete pripoznano najbolje in najceneje kritje. Zahtevajte vzorce in popise. Fr. S. Finžgar: Pod svobodnim solncem P®HEsi daeiiih deda». I. knjiga K 3-—, elegantno vezana K 4-—. II. knjiga K 3-80, elegantno vezana K 4-80. Vsa slovenska javnost brez izjeme je edina v tem, da je Finžgarjev roman „Pod svobodnim solncem“ najlepši slovenski leposlovni umotvor, ki bo zavzel v vsaki knjižnici najčastnejše mesto. Edino slovensko narodno trgovsko podjetje Velikovška cesta št. 5. Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Po zimi zakurjeno toplo kegljišče. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah zvečer prijetno slovensko družbo. — Slovenski potniki ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni hotel Trabesinger v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi! Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata najemnici in voditeljici ijotela Älojzija in Josipina Leon. Solidna domača tvrdka! Genejrsz konkurenca! Velika zaloga zlatnine in srebrnine! Luka Vilhar, tirar in trgovec Ljubljana, Kopitarjeva ulica (tik Kat. tiskarne). Priporočam po nizkih cenah razne ure v resnici strokovnjaško izbrane iz najboljših švicarskih tovarn. Ker nimam lastne tovarne, vsako uro, ki ni dobra, nazaj pošljem. Izmed mnogih priznalnih in pohvalnih pisem navedem tu samo to-le prostovoljno izjavo : Podpisani potrjujem, da sem kupil pri g. Vilharju za 48 K žepno uro, ki v enem letu ni divergirala od pravega časa niti za eno minuto. Zato iz izkušnje lahko priporočam g. Vilharja izdelke kot izvrstne. Kdor torej hoče vsak čas natančno do minute vedeti, koliko je ura, naj si kupi uro pri g. Vilharju. V Železnikih. 15. aprila 1912. Valentin Marčič* župnik. Tvrdka F. Meršol v Ljubljani, Mestni trg štev. 18 priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin kakor tudi veliko izbero modnega in drobnega blaga. ! # ! § 0 • 0 0 0 © 0 0 0 0 0 0 t 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % r.-;-----.. .. . ! Zavod atelio B Dill Koncesionirano podjetje za električne naprave, napeljave električne luči in prenos moči, telefonske, brzojavne in signalne naprave. Motorji na bencin in petrolin ter Diasel-ovi motorji. V zalogi vedno v veliki izbiri : elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski material, mazilna olja i a masti, lestenci za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. Proračuni na zahtevo zastonj. Popravila vsakovrstnih strojev. Moderna mehanična delavnica. L Pl II. S iA. /.&►. A