M O S n J © N § GO Misijonski idealizem raste iz misijonske za¬ vesti, ta pa raste in živi iz resnične katoliške zavednosti. Misijonska zavest je nujen sad ljubezni do Cerkve, je barometer katoliškega življenja. Kdor katoliško misli, misli na misijone. Ko¬ mur je za močno in bujno življenje Cerkve, ima srce za njeno rast v misijonih. Kdor ljubi moč in rast njegovega Skrivnostnega telesa, kdor živo čuti, da je resnično njegov ud, temu je misijonska zadeva njegova oseb¬ na zadeva, nujna sestavina njegovega nadna¬ ravnega življenja v tem Skrivnostnem telesu, živa zavest pa se razliva v dejanje: Pravi ka¬ toličan se zato zanima za misijone, moli zanje, žrtvuje zanje. Iz neke notranje potrebe. Kjer te ni, je misijonska zavest mrtva, katoliško življenje na nizki, ozki, nekam egoistični stop¬ nji. Kes je v resničnem misijonskem sodelo¬ vanju dobršna mera idealizma. Idealizem ima D P IA l D g i M pred očmi velike in visoke ideje in velike, nesebične naloge. Njegov pogled gre preko osebnih koristi do višjih vrednot skupnosti in soljudi. Njegovi interesi niso zaprti v mate¬ rialni dobrobit lastnega jaza. Skrbi, dela, tru¬ di se za svoje naravno in nadnaravno življe¬ nje, obenem pa ne pozablja, da je od njegove dejanske pomoči odvisna rešitev bližnjega in neki meri rešitev sveta. In mar ni najvišji idealizem prav v tem, da usmerjamo to plemenito mišljenje na po¬ lje, ki gre na njem za najvišje ideje in vred¬ note in za najbednejše izmed naših bližnjih, one v poganskem svetu? Današnji svet je pogreznjen v sebičnost in materializem. Ko motriš ljudi i n opazuješ njih skrbi in prizadevanja, opaziš, da merijo iz¬ ključno le nase ali kvečjemu na ozki krog svo¬ jih prijateljev, znancev in morda še soroja- kov. Pogosto vidijo le svoj in svojih material¬ ni dobrobit, Smisel za duhovne zadeve in za duhovno bedo je porazno propadel. Velike ide¬ je in veliki problemi so utonili v splošnem gonu za lastno tuzemsko srečo in blagostanjem. Morda smo se navzeli te miselnosti. Umljivo je vsaj deloma, saj je v naših razmerah borba za življenje trda in zavzema pogosto vsega človeka. A nikoli ne sme zavzeti vseh naših misli, teženj in srca. Ljubezen je iznajdljiva. Ljubezen do Cerkve in poganske duše bo od¬ krila, da morda le preveč ljubimo sebe. Mi¬ slimo, da nam je potrebno, kar bi brez škode mogli utrpeti, kar bi mogli utrpeti celo v svo¬ jo notranjo korist. Morda imamo le prevelike oči zase in premajhne za potrebe misijonov! Saj mnoge naše “potrebe” v primeri z nesrečo poganov niso nič. Kako koristno bi bilo takšno podrobno spraševanje vesti o našem idealizmu! In vendar je idealizem tako plemenit, ne¬ beško lep. človeka dvigne nad vsakdanje živ¬ ljenje, jrogosto tako prazno in nesmiselno. Iz utesnjenega kroga lastne majhnosti g a po¬ veže po misli in srcu z vsem svetom, človek na daljnih kontinentih mu resnično postano — brat. Saj vendar to ni zgolj prazna beseda! Idealizem bo edino rešil svet, ko ga bo dvig¬ nil iz sebičnosti in brezvestnega gona za last¬ nim udobjem. Misijonski idealizem naj razširi naše po¬ glede, naše srce in roke do zadnjega kotička zgubljenega sveta! Naj obogati naše duše s širokostjo božjega Srca! Da,obogati! čim bolj bo naš idealizem nesebičen, tem bolj nam bo v lepoto in prid. Poživil nam bo vero, za ka¬ tero bomo delali v misijonskem sodelovanju, dal nam bo pravilno čutenje s Cerkvijo, ple¬ menitost in dobroto srca, podobnost s Kristu¬ som, ki je za vse ljudi dal — svoje življenje. Misijonski idealizem bo tako ne le naša naloga, temveč tudi plačilo. DR. IGNACIJ LENČEK Pismo Baragovega naslednika BiSHOI”S KES1DENCE :i 00 Rock Street MARQUETTE, MICHIGAN September 2«, 1951 Dilectis in Christo Sloveniš In Argentina Iminigrantis Salutem in Domino. Magno rum gaudio litteras vestras datas ab istis dissitis regionibus legebam, in quibus nos edocebatis de celebratione lmbita in Bonis Auris in Argentina, die 1!) Augusti, 1951, ad recoleiulain memoriam Episcopi Friderici Ba¬ raga, qui primus liane sedem Marquettensem occupabat. Et nos euidein in his nostris regionibus vo- hiscum memoriam illustris istius Episcopi re- colimus similibus celebrationibus. De die in diein eum melius cognoscere procurainus, et Deum oramus ut dignetur signa dare ad coni- probanda opera »postolica Friderici Baraga. Evhortunus vos ut oretis non deficientes secundum illud, “Oportet seinuer orare et non deficere” (Luc. XVIII, 1), ut tandem op¬ iata beatificatio Friderici Havaga subiiciatur iudicio sapienti Ecclesiae. Adnrecor Deum ut gratias uberrimas vobis concedere dignetur et -vos diutissime sospitet atque 1'ortunet. Et ex corde fcenedictionem pa- stcralem vobis impertiens, me nrofiteor Devotissimum in Christo Domino THOMAS L. NOA Episcopus Marquettensis Reverendo Ladislao Lenček, C. M. Victor Martinez 50 Buenos Aires, Argentina ŠKOFIJSKA PALAČA :500 Rock Street M \BQIETTE, MK HIGAN 26. septembra 1951. V Kristusu ljubljenim slovenskim izseljencem v Argentini! Pozdrav v Gospodu! Z velikim veseljem smo brali Vaše pismo iz daljne dežele, v katerem ste nam poročali o slovesnostih v počastitev spomina prvega marquetskega škofa Friderika Barage, ki ste jim imeli v Buenos Airesu v Argentini 19. av¬ gusta 1951. Kot Vi se tu li mi v naši deželi spominjamo tega velikega škofa s podobnimi prireditvami. Trudimo se, da bi ga vsak dan bolj spoznavali, in prosimo Boga, da naj s čudeži potrdi apo¬ stolsko delo Friderika Barage. Dajte, molite brez prestanka, kot pravi sv. pismo: “Treba je vedno moliti in ne nehati’” (Lk 18, 1), da bi bila tako zaželjena beati¬ fikacija Friderika Barage vendar že enkrat predložena modri razsodbi Cerkve. Prosimo Boga, naj Vam da obilnih milosti in naj Vas naprej in naprej podpira in osre¬ čuje. V ta namen Vam podeljujem nadpastir- ski blagoslov. V Kristusu Gospodu prevdani f Tomaž L. Noa, marketskj škof 0. g. Ladislav Lenček Victor Martinez 50 Buenos Aires, Argentina — 580 Kulturni sadovi ^Baragovega meseca" Vsa zapadneevropska umetnost ima svoj iz- scr v krščanstvu, v pravem krščanstvu, t er¬ ske ločine, kot pri nas protestantizem, pa tudi pokreti, ki niso bili ravno razkolniški, a ven- dai duhu pravega krščanstva nenaklonjeni, kot pri nas jožefinizetn in janzenizem, so pov¬ zročali pešanje v umetnostnem ustvarjanju. .Nasprotno pa sta bila moža, ki sta hotela škodo protestantizma odnosno janzenizma in jožetinizma popraviti, škofa Hren in Baraga, oba navdušena ljubitelja in popularizatorja umetnosti. O Baragi vemo, da je sam risal in slikal in opremljal svoje cerkve z umetnina¬ mi, da se je učil glasbe in prepeval do hripa¬ vosti. Naslovi njegovih knjig “Dušna paša", “Zlata jabolka” in “Nebeške rože” že izdajajo tudi oblikovalca lepe besede. Ljudje so od daleč hodili poslušat njegove pridige. Jezik in slog njegovih spisov sicer še ni našel oce¬ njevalca. Toda že leta 1881 v prvem letniku Ljubljanskega Zvona, se France Levstik hu¬ duje nad prof. Kleinmayerjem, ker je v svoji slovstveni zgodovini preskotio odpravil Bara¬ go; huduje se nad svojo žrtvijo vprav zaradi neupoštevanja Baragove lepe slovenščine v navedenih treh knjigah. Dobro so torej ravnali prireditelji Barago-- vdi slovesnosti v letošnjem avgustu, da so po¬ leg molitrv, razlag' in pojasnil uvrstili v spo¬ red tudi vrsto umetniških dejanj in točk, ki zaslužijo pozornost pa pohvalo. Oboje zaradi dobrega namena pa tudi zaradi siceršnje skromnosti letošnje sezone. OPREMA ŽIVLJENJEPISA* VLADO MAZI je pirispeval opremo dr. Jak¬ ličeve knjige, sceno pri proslavi dne 1». avgu¬ sta in Baragov portret, ki je bil reproduciran na stenskih slikah, programih, v knjigi, revi¬ jah, listih in podobicah. — OPREMA KNJI¬ GE je postala velika slovenska skrbnost s Pleč¬ nikovim prihodom v Ljubljano in se je v tej panogi razvila svojska slovenska književna oblika. Mazijev Baraga spada med najbolj po¬ srečene izdelke te vrste, črni ovitek, da ome¬ nim le ta del knjige, nosi tri bele pasove z rdečini dekorjem: v gornjem je slovenski geo¬ metrični — pač dolenjski — religiozni orna¬ ment, v srednjem naslov knjige, v spodnjem geometrična stilizacija Baragovega vodstva Indijancev v cerkev v stilu severnoiudijanske- ga slikarstva. Pri teh rodovih je pa nekoč cvetela tudi naturalistična umetnost, podobno 1 ot pri jamskem človeku v Španiji in Afriki v sivi davnini, in te motive, tudi v rdečem, je arhitekt smotrno razmetal po črni ploskvi. — kot INSCENATOR se je Mazi izkazal že ob priliki Gallusovega koncerta in prav posebno pri letošnji spominski prireditvi v spomin slo. venskih protikomunističnih žrtev; to pot je sceno pietetno podredil središčni točki, Ahči- * O Jakličevem novoizdanem življenjepisu “Friderik Baraga” objavimo v naslednji šte¬ vilki “Katoliških misijonov” posebno strokov¬ no poročilo. (Op. uredn.) novemu kipu. — Za PORTRET je bila risarju stavljena naloga, ustvariti neko “vera efi- gies”; Mazi je takoj bistrovidno spoznal, da je to še najbolj Krieliuberjeva litografija. Pra¬ vilnost njegovega gledanja je tudi dokumen¬ tirana z Baragovim pismom, v katerem piše rojakom, da je zvedel, da je njegov portret dobro zadet. Mazijeva risba v rdeči kredi je skoraj kopija Kriehuberja, podobno kot Lan¬ gusovo olje; z odstranitvijo naslonjala in mi¬ ze, stopa upodobljenec bolj živo pred gle¬ dalca, a zaradi vernosti obraznih potez je ri¬ sar gledal tudi poznejšo fotografijo. Težko, nekoliko nehvaležno nalogo je portretist rešil kolikor se je dalo in Mazijev Baraga je sedaj e.ajvernejši portret Ireneja Friderika. BARAGOV KIP KIPAR FRANCE AHČIN, ki je prav letos posebno delaven, je napravil v belem mavcu Baragovo i»oprsje. Tudi on se je naslanjal na 1» lieh liber-Langu.so v model, a precej bolj svo¬ bodno. Razumljivo, saj mora kip učinkovati z vseh strani, medtem ko je na sliko mogoč le pogled z ene strani. Zgradba kipa je silno učinkovita in bolj kot posamezne poteze v obrazu prepričuje celotna silhueta, pa jo vze¬ mi o:l spredaj ali od strani, da je bil upodob¬ ljenec mož silne volje, škoda le, da Slovenci v Argentini še nimamo reprezentativnega pro¬ stora, kjer bi Ahčinov Baraga dominiral. PESMI NA PROSLAVI Na proslavi 19. avgusta je zapel “GALLUS" štiri pesmi. Od teh so tri posvečene Baragi. Lve pesmi je uglasbil Matija Tomc, Belokra¬ njec, pa gotovo najpomembnejši sodobni reli¬ giozni komponist pri Slovencih. Njegovo ime je najožje povezano z akademskim pevskim zborom, katerega tradicijo nadaljuje tu “Ga¬ llus” pod dr. Savellijem. Ne vem, če sem po¬ godil, ako pravim, da je posebnost Tomčevili kompozicij in Gallusovega pred nagan ja neka linearna jasnost, medtem ko so gojili drugi novejši naši skladatelji in liarmonizatorji pa tudi pt podobah, ki je doživela krstno predstavo. SIMFONIJA IZ NOVEGA SVETA "Stil je izraz celega človeka”, pravi Ivan Cankar in ker je šlo dva meseca prej čez isti oder JELOČNIKOVO "Vstajenje kralja Ma¬ tjaža”, se imenovanemu pisatelju ni posrečilo, skriti se za zastor anonimnosti. Po Vomber- garjevi enodejanki, igrani na materinski pro¬ slavi, in “Vstajenju” je to letos že tretja oder- ska noviteta, pa .vsaj dve sta tudi še napisani. Vsem je skupna sodobna slovenska, posebno izseljeniška problematika in so torej že po s\ <>ji snovni doku men taričnosti vredne pozor¬ nosti. Te tri, ki so bile že uprizorjene, so res nastale iz priložnostnih nagibov. To pa ni nič slabega, saj rodijo tudi bližnje priložnosti do¬ stikrat umetnine trajne vrednosti. Edino to 1 k> morda držalo, da niso bile odigrane že v dokončni redakciji. Misterij ima svoj naslov po istoimenski Dvorakovi simfoniji, ki naj bi bila tudi sprem¬ ljajoča glasba. Najbrž spremljavi ni bilo kvar¬ no, če je Dvoraka nadomestila Beetho\vnova peta. Ali ne bi bil koral še primernejši? Raz¬ voj dejanja je podoben kot pri znanih srednje¬ veških misterijih o Teofilu ali Sleherniku. I vodna prezentacija bi ob tej priliki lahko izostala, ker so o Baragi že drugi govorniki dovolj povedali; potrebna pa bo tam, kjer bo misterij sam zaključna predstava. Oder je s sinjo zaveso pregrajen v domovino in čezmor¬ sko tujino. V domovini sameva žena z otrokom in bratom •‘duhovnikom, a vse tri zasleduje sovražnik. V tujini pozabi mož na ženo, si poišče dekle in postane gobav. Slovenska bol¬ ničarka ga seznani z Barago, ki poseže čudež¬ no v vse težave: moža ozdravi, one doma reši pred zasledovalci, bolničarka se naleze gob in sprejme trpljenje za milost. Prizori doma in v tujini si hitro sledijo, med tem minevajo dolga leta. Nič enotnosti dejanja, kraja in časa: nič šolske dispozicije! Nič realistične, a tem več oderske in miselne resničnosti. Ideja vodi potek dejanja, ne dramatična napetost. Vsega tega ni, kar so včasih učili, da je za dobro dramo neobhodno potrebno, pa vendar to ni hiba. I)a, umetnina, čeprav kot sem rekel, morda še ne v zadnji redakciji, saj je življenje na odru najboljša pila. Pisatelj je sam režiral. Uprizoritev je bila dostojna. Tehnični aparat je bil kompliciran, pa je po zaslugi Frančka Prijatelja brezhibno funkcioniral. Ob tej aparaturi pa so bile mož¬ ne skušnje le na predvečer in ves dan pred pi edstarvo. Zato so bili skoraj vsi igralci gla¬ sovno utrujeni. Ta točka, uprizoritev miste¬ rija, je zahtevala pač največ žrtev od sodelu¬ jočih; zato je ta ugotovitev tudi po svoje po¬ hvalna, ne graja. V igri utrujenosti ni bilo čutiti in govor je bila lej m slovenščina, vred¬ na Baragovega zgleda. Brez konflikta, igre in protiigre, tudi Je- ločnikova Simfonija ni. Vendar sta si igra in protiigra v razmerju neke rahle nesimetrič¬ nosti. i\a strani dobrih je poudarek na go- \ oru, pripovedovanju, včasih skoraj na medi¬ taciji. Na strani slabili je poudarek na deja¬ njih, kretnjah, včasih skoraj na grimasah, 'i ega ni razumeti lako, da dobri samo govo¬ rijo, slabi pa samo igrajo, toda poudarek je na govoru odnosno v igri. (Nekaj podobnega kažejo naše srednjeveške freske Poslednje sodbe: pravični v mirnih stojah molijo, hu¬ dobni se prekucujejo v peklenskem žrelu.) i ri tem so glavni nositelji razpleta vendar le govoreči "dobri”, toda pri količkaj nepazljivi režiji ali pri preveliki vnemi “slabih” bi mi¬ sterij izgubil nameravani učinek, kot poroča zgodovina, da se je to v srednjem veku doga¬ jalo celo liri igrah v cerkvah. V naši uprizo¬ ritvi je bilo vse v redu. Kežiser je poskrbel za to, da sta si obe stranki držali umirjeno ravnovesje in da med njima ni prišlo do go¬ vornih in izraznih neskladnosti, igralci pa so se potrudili, da so se brzdali in s svojimi vlo¬ gami ne prevpili osnovne ideje. Glavna vloga je seveda Baraga, saj on vodi usodo vseh na¬ stopajočih. Na odru se pojavi le za kratek prizor, odigra le malo pomemben dogodek pomoči pri risanju, pri čudežni ozdravitvi go¬ bavca pa je komaj še navzoč- G. Willempart je prikazal to vlogo z vso diskretnostjo, ki jo zahteva igranje nadzemskega bitja. Bil je po¬ jav, ki ostane v spominu. — Beza govora in tudi z govorom posredovanega dogajanja je n« bratu-duhovniku, ki ga je kreiral g. Ko¬ vačič- Njegov govorni part je mestoma zelo težaven. Vkljub očitni utrujenosti ga je iz¬ peljal tako, da količkaj pozornemu poslušalcu ni moglo ostati ničesar nejasnega, kar se izven odra .važnega dogaja. Njegovo pripovedovanje ,je bilo kot to pravimo: plastično. — žena gdč- Milene Kramarjeve je pokazala velik na¬ pi edek postavim od svoje vloge v- Sleherniku, žena ima za spoznanje več igranja kot njen brat, kar ji je vlogo gotovo olajšalo. — Tudi gdč- Grumova, čeprav manj rutinirana, je prav dobro podala besedilo. Pri večji vaji bi slišali več nijanc, a to bo pri njeni vnemi še prišlo. — Na nasprotni strani je glavni akter mož, ki ga je igral g. Jeločnik. Da je to izra¬ zit teaterski človek, to itak vemo in zato ga je težko primerjati z drugimi. Večino prizo-t rov je imel izdelanih, nekatere je pa vendar improviziral, a je imel za to vso pravico, saj je preizkušal svoj lastni proizvod. — Nevarne skušnjave, da skoči iz okvira, je utegnil imeti zapeljivec g. Borštnik, ki mora dati največ igre; pa jih je premagal, skušnjave, in ostal ves čas "v stilu”. — Kot ostali dve ženski, tako je tudi dekle gdč. Majcnove presenetilo. Prirojena gracioznost iu obvladanje gibov sta j. dobro služili. — Na splošno bi rekli, da so moški igrali in govorili tako, kot je bilo pri¬ čakovati, ženske pa boljše, kot bi mislili. Vsi umetniški dogodki v Baragovo čast so bili na višini, kot je v danih razmerah — v eni panogi bolj, v drugi morda manj — do¬ segljiva; nikjer ni bilo kakšnega kiča ali ne¬ pristne osladnosti. In tako je prat-! M. M. — 682 IZ BENGALSKEGA MISIJONA Matica misijonskega delovanja v tej pokra¬ jini je bila leta 1868 in potem še precej let neznatna vasica, kakšnih 12 milj od središča Kalkute oddaljeni Ragapur. Nekoč sem se iz čotanagpurja z letnih du¬ hovnih vaj 'vozil nazaj v Bengalijo. Tovariš mi je bil star belgijski misijonar. Belgijci, ki so ta misijon ustanovili, so kmalu potem do¬ bili krasno priliko velikih osvojevanj na čo- tanagpurskili planotah. Tamkajšnji misijon jim je tako uspeval, da so pozaprli večino mi¬ sijonskih postaj v Bengaliji in se omejili na Čotanagpur, kjer imajo zdaj slovit misijon s skoraj štiristotisoč izpreobrnjenci. Misijonarji tam so navdušeni pionirji, ki nam prav nič ne zavidajo kamnite bengalske lože, ki je medtem dosegla šele prvi desettisoč duš - • • Tudi ta moj sopotnik-misijonar je bil le na poti na Himalajo, da se tam v gorskem hladu odjjočije in se pripravi za nadaljne napore. Jaz pa sem se telesno in duševno spočit vra¬ čal na svojo postojanko v bengalski Ragapur. Naenkrat se priletni misijonar obrne proti meni, mi pomežikne in reče: “Vi delujete v Ragapur j n. Ragapur! Obiskal sem ga med sve¬ tovno vojno. Veste, kaj sem si takrat mislil? Kraj bi bil kot nalašč primeren za nemškega cesarja. V Ragapur naj bi ga bili zaprli’" Sladko sva se oba nasmejala. . . Tiho sem blagroval svoj Ragapur, da so ga “odlikovali” kot najbolj zakotni in brezupni kraj, kar jih zmore bengalski misijon. V njem sen) preživel, delal in trpel ravno deset najlepših let svojega življenja! VRSTA VELIKIH MOŽ 1. NEZNANI MISIJONAR — STOLETNICA Protestantje so začeli z misijonskim delom na jugu Kalkute že leta 1820. V 50 letih so izpreobrnili 15.000 poganov. Ko je dedič pi.vega izpreobrnjenca 115 let kasneje postni katoličan, sem v njegovi hiši večkrat obču¬ doval prvotno prižnico iz prve protestantske cerkve v teh krajih. Vsa preperela je doma¬ čine čudovito navdajala s ponosom, da je iz njihove hiše zasijala luč krščanstva. Kot sem že prej omenil, je nisgr. Čare«, apostolski vikar Bengalije, že leta 1840 po¬ slal prvega katoliškega misijonarja v te kraje. Pomagal mu je gospod Crow, civilni glavar okrožja, ki je bil izvrsten katoličan. Prvi misijonar je bil neki portugalski duhov¬ nik. Za misijonsko izhodišče si je izbral že omenjeno neznatno vas Kojkliali. Po silnih naporih je izpreobrnil 200 kmetov. Misijonar je naporom podlegel in v par letih, na jetiki umrl. Celo njegovo ime nam ni znano. Kmalu za njim je preminul tudi guverner 24-Par- ganasa g. Cio«'. Z njim je umrl zadnji prija¬ telj tega misijona. Neznani portugalski mi¬ sijonar ni dobil naslednika. Zapuščena čreda se je zatekla k protestantom, ki so jo radi sprejeli. Stoletnico misijonskega dela v tej pokra¬ jini smo skromno praznovali jeta 11)40. Sve¬ čanosti so trajale tri dni. Povabljeni so bili razen cerkvenih dostojanstvenikov vsi seda¬ nji in bivši misijonarji tega okrožja. V okvi¬ ru svečanosti je bil tudi prvi bengalski kato¬ liški shod in evharistični kongres. Predsedo¬ val je kalkutski nadškof Ferdinand Perier, S. J. — Vsak dan je bila pontifikalna sv. ma¬ ša in potem sestanki dopoldne in popoldne. Zborovali so katoliški učitelji in učiteljice, ka- tehisti in katehistinje, vaški veljaki, Marijine družbe, nazadnje vsi udeleženci. — Tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. Gledali smo žive slike rožnega venca, ki so jih uprizorile Mari¬ jine družbenice pod vodstvom Loretink. Mno¬ gi so prvič v življenju občudovali premikajoče se slike (kino), ki so predočevale Kristusovo življenje. Po evharistični procesiji v nedeljo popoldne je bil zelo posrečen in bogat srečo- Iov. Zvečer so tisoči občudovali bogontske igralce, ki so predstavljali iz nemščine preve¬ deno igro “Akbar”. Ta igra nas je spravila celo v težave z vlado, ker so se muslimani pritožili, da je protimnslimanska. Obljubiti smo morali, da je ne bomo več predstavljali, in smo se le tako izognili sitnemu sodnijske- mu procesu. — Shoda so se udeležila zastop¬ stva vseh misijonskih postaj tega okrožja in mnogo drugih ter kalkutski bengalski kato¬ ličani. Praznovali smo stoletnico na misijon¬ ski postaji v Morapaju, ker je Ragapur, kjer bi se bile slovesnosti pravzaprav morale vrši¬ ti, potisnjen v skrajni severozapadni kot po¬ krajine in zato ne zadosti centralen. Udeležilo pa se je kongresa močno zastopstvo 300 Ra- gapurcev, ki so v Morapaj dopotovali v 20 čolnih. — Izdali smo tudi spominsko knjigo v bengalščini, kjer so ponatisnjeni vsi govori, sporedi in najbolj reprezentativne slike misi¬ jonskih postaj. Prejeli smo seveda tudi dosti priznanic od zunaj. 2. Z ABESINIJE V RAGAPUR Leta 1865 so prvi bengalski jezuit je pri¬ speli v Bengalijo. Med pivimi je bil tudi pater Goffinet, rojen 1821 v vasi St. Vicent pri Ar- lonu v Belgiji. Eno leto je poučeval v kole¬ giju sv. Frančiška Ksaverija. Naslednje leto je bil trdnjavski kurat v Fort AVilliam v Kal¬ kuti. Leta 1867 je bil izmed vseh predlaganih duhovnikov iz raznih indijskih provinc edini sprejet kot katoliški kurat za angleško vo¬ jaško ekspedicijo — kot so imenovali tisto vojno — v Abesinijo. Od tam se je vrnil ju¬ lija 1868. že avgusta meseca istega leta se je kot misijonar naselil v isti vasici 24-Par- ganasa, kjer je pred desetletji deloval nezna¬ ni portugalski duhovnik. Kupil je zemljišče, na katerem je svoj čas stala šola. Postavil si je hišo in šolo že leta 1861), leto kasneje pa cerkvico. Misijonar Goffinet je bil svetnik, živel je- kot navaden misijonar živeti ne more in tudi ne sme. Garal je preko svojih moči. Pred me¬ noj so še vsi njegovi letni računi, živel je ob suhem rižu in zelenjavi, ki bi je niti. do¬ mačini ne okusili. Strmč sem našel v letnem 583 — proračunu za leto 1872/1873 najnižjo postav¬ ko za prehrano: vseh 12 mesecev tistega leta je porabil samo 56 rupij, 13 an in 3 pajse, t. j. par centov čez 12 dolarjev, oz. po en dolar na mesec, čeprav je bil tedaj denar mnogo več vreden, bi noben drug misijonar tudi ob najugodnejših razmerah in ob najcenejših proračunih nikakor ne mogel za to cen i ži¬ veti, kaj šele delati. P. Goffinet ni bil nika¬ kršen trapist-samotar. Vendar je dostikrat jedel samo po enkrat na (lan. »piestano je potoval. Niti ob deževni dobi ni miroval, tem¬ več je od kraja do kraja gazil blatj in se pre¬ rival" skozi nepregledna močvirja. Kadar je bilo vode le preveč, je sam odrival drevak, izdolbeno palmo. Salieb, beli tujec, da bi po¬ rival drevak, ki ga niti večina domačinov ne more obvladati? Nekaj nezaslišanega je bilo to tudi za te kraje. Na potovanjih je pouče¬ val, krščeval, delil svetinjice in milodare ubožcem. Pater Goffinet je bil hrust. Pa si je v deve¬ tih letih izpodkopal zdravje. Malarija ga je končno le vrgla. Leta 1876 je omagal. Leta 1877 so ga poslali v domovino, da si opo¬ more. Na poti v domovino je izstopil na majhni postaji Aubrai blizu Orleansa. Stopil je iz vlaka tako nesrečno, (l a ga je drug vlak povozil. V tamkašnji bolnišnici je izdihnil 4. junija 1877. Zdi se, da je Iiogu ugajala njegova skromnost, kajti leta lt)lt» napisani življenjepis se je za vedno izgubil. Pred dru¬ go svetovno vojno so izkopali njegove »li¬ ske ostanke. Našli so jili no 60 letih nestroh- njene.. . 3. PBOFESOU MATEMATKE — USTANO¬ VITELJ MISIJONA Misijonska prizadevanja neznanega portu¬ galskega duhovnika in za njim pionirja Go- ffineta so ostala osamljeni in pravzaprav ne¬ posrečeni poskusi. Kojkhali, kjer sta delovala oba samotarja, je še danes neznatna vasica skoraj brez prebivalcev. Celo cerkvice ni več, posestvo je kupila edina katoliška družina, ki še tam stanuje. Misijon je obdržal le košček zemljišča za pokopališče, cerkvico je neki poznejši misijonar prenesel iv sosedno vas. Kojkhali spada v ragapursko misijonsko okrožje. Vendar je v liagapur sam prvi mi¬ sijonar stopil šele leta 1873. Neki ltagapurec je namreč na lastno pest v jezuitskem kole¬ giju prosil za duhovnika. Dobil ga je v osebi patra Delplaca (Delplace), ki je takrat pou¬ čeval matematiko na vseučilišču. P. Delplace najbrž nikoli ni prebival v Kagapurju samem. Kupil je nekaj zemlje, ki je danes v tujih rokah. Kmalu pa je preko Ragapurja prešel bolj na jug, kjer je ustanovil morapajski mi¬ sijon. Is'— misijonar je še prej ustanovil prvo katoliško občino v Bošontiju januarja 1874. P. Delplace je našel v Kojkhali ju samo mi¬ sijonska poslopja, pa nobenih katoličanov. Razdrl je vse skupaj in z materialom posta¬ vil kar tri nove postajice: ragapursko in dve podružnici, ki še danes obstajata. P. Delplace je tako pravi ustanovitelj ragapurskega mi¬ sijona. Postavil mu je temelje, na katerih še danes stoji. Njegova zamisel misijona se je izvajala vse do novejših časov. Kasneje so tod delovali še razni drugi mi¬ sijonarji. Mnogo ljudi je krstil leta 1878 pa¬ ter Henri, ki je ostal v Ragapurju samo pol leta. Za njim je pasel ovce rojen Kalkutčan p. Coutto (Kouto), pogumen in nadvse dela¬ ven misijonar. Bengalščino je obvladal kot »voj materinski jezik. Stanoval je v koči brez oken in vrat. Veranda cerkvice je služila po¬ dnevi kot deška in dekliška šola in jedilnica, in pa kot spalnica ponoči. Njegovo pastiro- vanje je bila junaška doba tega misijona. Ragapur je bilo poprej anglikansko sredi¬ šče. Ti so s strahom gledali, kako jim ovčice uhajajo. Da pokret ustavijo, so zasnovali na¬ črt, ki se jim je deloma izvrstno posrečil. Ka¬ ko? Poklicali so na pomoč svoje misijonarke. Nadvse vztrajnemu in požrtvovalnemu delu teh se imajo anglikanci zahvaliti, da niso iz¬ gubili vseli ovac. še do pred drugo svetovno vojno so imeli tod vse polno delavcev in de¬ lavk, ki pa so navzlic privilegiranemu polo¬ žaju polagoma izgubljali vpliv na ljudstvo. Bili so izvrstno plačani kot “državni” urad¬ niki, saj je bila anglikanska vera v Indiji do 584 proglasa neodvisnosti nekakšna “državna” ali vsaj od države privilegirana vera. — Pater Coutto se jili še 70 let prej ni ustrašil. Ker so anglikanci delali zlepa in zgrda, se je pravdal in nekaj pravd tildi dobil. Nekaj več o tej borbeni dobi kasneje. 4. NESIMETRIČEN GROB Leta 1882 je prvič stopil na ragapurska tla pater Deprins. V treh presledkih je tam deloval vsakokrat po več let. Takoj po prvem prihodu na misijonsko postajo mu je pred¬ stojnik misijona p. Grosjean* dejal: "Pater Deprins, na vsak način si morate postaviti pošteno stanovanje. Sedanje ni zdravo.” Bel¬ gijski dobrotniki so mu postavili res lepo hišo leta IStiti. Od prvotne stavbe pa so polagoma ostali le goli, do opeke razgaljeni in počeni zidovi, /ato smo hišo leta 1036 s slovenskimi darovi popolnoma obnovili. Ko je leta 1880 prišel na vizitaeijo nad¬ škof Goethals (izg. Giitols), je po blagoslo¬ vitvi hiše rekel: “Pater Deprins, Ragapur nujno potrebuje cerkev. Začnite zbirati sred¬ stva. Prvi dar je moj. Evo vam tisoč rupij.” Spet so romala pisma v Belgijo. Leta 1888 je prvi delavec zastavil lopato. Leta 1890 je bila sedanja cerkvica gotova. Stala je kakšnih 10.000 rupij. Danes bi veljala čez 100.000. — Tudi to cerkev so slovenski dobrotniki leta 1937 pomagali obnoviti. Darovali so zanjo tudi tri krasne bronaste zvonove, ki so naj¬ prej pozvanjali na misijonski razstavi ljubljan¬ skega velesejma, leto kasneje je pa njih zvo- nenje odmevalo čez prostrane bengalske po¬ ljane. Malega, Baragovemu spominu posveče¬ nega, je daroval tedanji dobrepoljski župnik g. Merklin. Srednjega, Martinu Slomšku na čast, so nabavili ljubljanski gg. bogoslovci. Veliki sv. Jožefa, patrona ragapurske cerkve in misijona, je bil plačan s splošnimi darovi slovenskih misijonskih prijateljev. A vrnimo se k gorečemu patru Deprinsu. Bil je mož majhne postave, a velikega srca. V Ragapur j u je mnogo trpel. Pomagal mu je dolga leta bolehni pater Gregor}-. Ta je vse svoje misijonsko življenje prebil v Ragapur- ju. Potovati ni mogel, ker je bil prešibak. Vo¬ dil je šolo in račune, spovedoval je. Krasno je igral na violino, kar je mnoge privabilo k službi božji. Ragapur je strastno ljubil. Bog mu je naklonil milost, da je v njem 3. marca 1915 tudi umrl. Pokopal ga je njegov zvesti prijatelj p. Deprins, ki je bil istotako Raga- purju zelo privržen. P. Gregoryja je pokopal kar sredi vrtiča pred hišo, vendar ne čisto a si je pripravil prostor ob strani p. Gregor.vja. A človek obrača, Bog pa obrne. Onemoglega veterana Deprinsa so predstojniki par let pred smrtjo poslali v pokoj. Umrl je leta 1923 v Rančiju. Na prostoru, ki si ga je bil ta ljubitelj ragapurskega misijona pripra- - * 1’. Grosjean je bil pravzaprav ustanovitelj rančijskega misijona. On je bil duša in me¬ cen apostola čotanagpurja, p. Konstantina Lievensa. Z bodrenjem in finančno podporo je omogočal njegov neverjetni misijonski zagon. J I? — 585 vil za svoj grob, je pisec teh vrstic leta 1934 letnega patra Mukerdžija. Za oba grobova je neka kalkutska župnija darovala nekaj podolgovatih kosov mrainorja. Iz teh smo dali napraviti dva lepa križa, ki zdaj krasita grobove teh dveh borcev z ragapurskih misijonskih poljan. 5. SKRIVALIŠČE V ZVONIKU Leta 1893 je prišel v Ragapur misijonar tako mehkega srca kot jih je malo na svetu. Bil je to pater Maene (izg. Mane). Bengalce je imel od sile rad. Sezidal jim je deško šolo, ki je služila svojemu namenu do leta 1940, ko je vstala nova, staro pa so prevzele sestre za višje razrede dekliške šole. D. Maene je tudi drugače v štirih letiii mnogo napravil za podvig misijona. Njegova dobra stran je bila obenem nje¬ gova slaba stran. Kadar je imel kaj pod palcem, je takoj vse razdal. Kolikokrat so mi ljudje smeje pripovedovali, kako so vsi vedeli, če je pater Maene spet kaj denarja dobil. Tedaj je namreč stanoval v svoji pri¬ tlični sobi. Kar nepočakan je bil in nekako nemiren, dokler ga niso ljudje začeli prositi za to in ono. Potem pa je dajal in razdajal in se otl radosti topil. Ko je denarja zmanj¬ kalo, je izginil. V začetku so ljudje ugibali, kam neki bi se bil sicer tako dobri misijonar umaknil. Kma]u so izvohali njegovo skriva¬ lišče. V stolpu zvonika je celica. To si je uredil kot sobo in je tam stanoval, dokler ni spet kaj denarja dobil. Njegovo mehko srce ni moglo gledati revščine bengalske raje, pro¬ šenj zti pomoč kar ni mogel odbiti, zato se je rajši — skril. Iz Ragapurja je bil prestavljen za župnika k cerkvi preš v. Srca v Kalkuti, kjer si je po¬ stavil neminljiv spomenik v srcih ubogih. S temi nar kratkimi opisi vrsta ragapurskih "velikih mož" seveda ni zaključena. Neka¬ teri, ki so tu delovali, še žive, zalo naj mi bo odpuščeno, če se njih delovanja ne dotak¬ nem. Vsi so tu mnogo delali in predvsem ve¬ liko trpeli. Ko sem sam tam deloval, so mi bile neprestano spodbudo besede, ki jih je bil v misijonski dnevnik zapisal eden še ži¬ večih prednikov v službi: Zanamci naj vedo, da so dosedanji ragapurski misijonarji navzlic silnim težavam, s katerimi so se morali bo¬ riti, tu delati čudeže potrpežljivosti in vztraj¬ nosti! P. STANKO PODERŽAJ S, J. BORBA V BARAGOVEM MISIJONU VIII. GROZEČI VIHAR ZVESTI UČITELJ Zapor našega učitelja Chovva je zadal na¬ šemu misijonskemu delu doslej najhujši uda¬ rec. Mladina se je začela bati; saj je celo me¬ sto zvedelo, da je bil šolar Jožek 3 dni v zaporu in da učitelja Chowa ter mene policija dolži podkupovanja mladine za prevratne na¬ mene. Učitelja Chowa so takoj prvi dan za¬ pora zvezali in mučili, da bi izsilili iz njega priznanje lastne krivde in moje. Trepetal je v mukah, vendar je ognjeni krst prebolel; ni klonil. Zato takoj 3. dan poizkusijo doseči svoj namen na bolj zvit način. Pokličejo na poli¬ cijo učiteljeve starše; ker je bil sin edinec, je bilo upanje na uspeh še večje. Tatič Lo vpričo učitelja in staršev hladnokrvno govori, kako sva ga jaz in učitelj Cho\v podkupovala za trganje letakov. Učiteljev oče srepo gleda po¬ licaje in otroka, vedoč za umazano igro, a da bi vrgel sum drugam, zatrdi policiji, da se otrok hoče le maščevati nad učiteljem,, ki ga je v šoli tepel zaradi tatvin. Policaj pomaga tatiču, naj se zagovarja. Tatič: “Nikdar me ni učitelj tepel, rad me je imel, ker sem trgal komunistične letake.” Policajem se je sme¬ jalo, učiteljevi starši pa so onemogli stiskali pesti, da bi nabunkali razbojnika, ki je dobil v legalno zaščitenih razbojnikih svoje zago¬ vornike. Načelnik policije odloči, rekoč star¬ šem: “Ker se mi smilite, da sta vam tujca po¬ kvarila fanta edinca, vam ga vrnemo, če ne bo več učitelj v misijonski šoli in če pismeno prizna, da je bil žrtev misijonarja Kopača, ki mu je dajal denar za prevratne namene.” Ma¬ ti, ki je že ves čas opazovala bledega, izmu¬ čenega sina, vklenjenega v verige, je padla pred njim na kolena in ga jokaje prosila, naj podpiše, kar mu načelnik policije Kralj na¬ roča. Sin se je boril v srcu, vendar takoj je odkimal z glavo rekoč: “Takih izjav ne mo¬ rem podpisati.” Nato so fanta š© tesneje uklo¬ nili v verige in ga poslali v temno ječo; star¬ še pa odslovili domov, obžalujoč, da jim ne morejo vrniti sina, ker se je v zločinih za¬ krknil. Mati je takoj nato prišla k meni in vpila, da sem kriv sinove ječe in da ga moram rešiti. Oče mi je pa mirno vse razložil, kar je na policiji doživel, in me prosil, naj zadevo spo¬ ročim glavarju. Res sem to takoj storil; ob¬ enem pa šel na policijo in protestiral proti zločinom, ki jih uganjajo, če sem res kriv, naj; me zanro in stvar zakonito preiščejo. La¬ gali so mi, da sta že Jožek in Chow Karol priznala svoje in moje zločine, ko sem jim očital, da jim v potrdilo za mojo krivdo slu¬ žijo le izjave malega razbojnika Ui. Nato jaz: “Potem vas pa prosim, da me takoj zaprete in izpustite nedolžno žrtev. A vam povem, da se bom takoj pritožil na višje sodišče.” Za¬ slišal je debato politični komisar, stopil v so¬ bo in dejal: “Za Kitajce Evropejec ne more posredovati; tudi še nismo na jasnem, v ko¬ liko si ti kriv pri Cliovvovi zadevi. Kadar nam bo jasno, te bomo poklicali pred sodišče in te sodili po zakonih, ki so določeni za tujce na Kitajskem.” To rekoč, me je odslovil. NAPAD NA AVOLBANKA Zame so torej našli komunisti učitelja Clio- vva, da bi me spravili v zapor, z a g. AVolbanka so pa staknili zvito in histerično ženo zdrav¬ nika AVanga, Terezijo. Učitelj Chow pa je kljub ponovnemu mučenju vztrajal v resnici, vendar so rdeči upali, da ga stro. Aažuo je bilo zanje, da med tem spravijo v zapor g. AA'olbanka. Prišla je torej, k meni ta ženska in zahte¬ vala, da prisilim g. AA r olbanka k vrnitvi zdrav¬ niškega potrdila, ki mu ga je bil izstavil njen mož glede rane na roki. Razložil sem ji, da jaz take oblasti nad osebno svobodo kaplana nikakor nimam, da pa je itak tisti zdravniški akt na sodišču kot dokaz, da je g. AA r olban- ka oni starec res udaril. Na vsak način je ženska sedaj hotela, da grem z njo na sodišče in tam izjavim, da je akt neveljaven ter naj ga izročijo nazaj. Odločno sem odklonil. Tedaj je Terezija šla v Kanchow h škofu naju tožit in skušala doseči, kar je želela, po¬ tom škofa. Poleg tega se je njen mož poslužil zvijače in v AVolbankovem imenu sestavil v klasični kitajščini neko pismeno izjavo, ki naj bi jo VAolbang podpisal, če bi bil podpi¬ sal, bi priznal, da zdravniško spriševalo zdrava nika AA T anga nima vrednosti in naj ga izroče nazaj zdravniku. A s tem bi zapravil najmoč¬ nejši dokaz, s katerim se je bil pred sodiščem ubranil obtožbe, da je on starca udaril in ne narobe. Zato g. AA r olbang kajpada izjave ni podpisal. Ko tudi s tem nista zakonca A\ r ang nič opra¬ vila, sta šla tako daleč, da sta fingirala AA r an- gov samomor. Res je mož pojedel nekaj stru¬ pa, a že preje vse pripravil, da so mu drugi zdravniki takoj želodec izprali. Toliko je pa le bilo, da so zagnali med ljudi hrup, češ da je zdravnik iz obupa, ker g. AA r olbang ni hotel izročiti tistega njegovega spričevala, poskusil samomor. Zlasti je hotela to dobro izrabiti njegova žena in je takoj pritekla v župnišče, zahtevajoč tisti akt, češ da bo njen mož brez njega gotovo še enkrat poskusil samomor. Isto je telefonirala tudi v Kanchovv škofu, isto¬ časno pa sta z možem vložila proti nama tožbo na sodišču, kjer je tudi navajala, da naju celo škof obsoja. A sodnik je dejal: “če ju škof obsoja, kako to, da jima še pusti ši¬ riti vero. To jima bi moral prepovedati.” Ni si pa upal sodnik začeti sodnega procesa proti nama, dokler naju ne bi zasačili v kakem pre¬ stopku. Zato je Kralj, načelnik policije, na- kuril Terezijo, naj izzove v župnišču kak ne¬ red, ki ga bo potem policija lahko izrabila in naju zaprla. In res je v soboto popoldne, ko je bilo ravno največ šolarjev v župnišču, prihitela in uprizorila grd histeričen napad, s tem pri¬ klicala mnogo ljudi, med njimi tudi svojega moža, ki je na vsak način iskal spopada z g. AA r olbankom, ob katerem bi policija lahko nje- 586 ga in mene prijela. A g'. AVolbang se je krotil in se ne njega ne njegove žene ni niti dotak¬ nil, dasi sta se ga onadva dejansko lotila in mu pri tein strgala obleko. Kristjani so WoL banka branili in jaz sein vsem navzočim raz¬ ložil, kako krivično zahteva zdravnik jki na¬ ročilu rdečih od VVolbanka izdano mu spril čevalo. Med ljudstvom, ki je poslušalo, so bili tudi komunisti, ki jih je moj odločen nastop spet razorožil. Molče so odšli vsi domov. ,1 a z, sem pa pred Bogom premislil vso za¬ devo in se odločil, da se tudi midva obrneva na škofa ter toživa one od kristjanov, ki so bili v službi rdečih proti nama. Istočasno sem tožil policijo na višjo oblast. A policija je na pošti mojo pritožbo na nadrejeno oblast za. plenila, dočim je pismo Škotu srečno prišlo na cilj. Škot, ki je preje radi nepoznan ja po¬ ložaja malo kolebal, kako bi ravnal, je sedaj VVangovima po njunih sorodnikih poslal pis¬ mo, v katerem je obsodil njuno početje na- prani nama. Borba s komunisti je bila v oktobru gotovo na višku in zdelo se je že, da bo hudobija slavila zmago. Ko bi bil klonil Karel Chow v ječi in bi bil g. AVolbang nasedel nasilju zdravnika, bi bila midva oba že sedela v ječi, ožigosana pri ljudstvu kot zločinca, obsojena celo od lastnega škofa. Ko bi bila v ječi, ne bi več mogla Škota prepričati o najini nedolž¬ nosti v tej zadevi. Na žalost je pri tem največjo škodo trpela Terezija sama, kajti v onemogli jezi se je od¬ povedala katoliški Cerkvi in se spet javila protestantom, od katerih se je bila pred leti spreobrnila v katoliško Cerkev. IX. KOT PREMAGANA IN VENDAR ZMAGOVALCA V BOKBI ZA NAŠO ŠOBO Ker so komunisti uvideli, da “so Kranjci z vragom", so težišče borbe prenesli na šolo in učitelje, vedoč da jim bo borba s Kitajci lažja in uspešnejša. Šola jim je bila že vseskozi trn v peti, ven¬ dar je niso hoteli ukiniti. Pač pa so vpregli v borbo proti njej vso policijo, vojaštvo in peto kolono odpadlih katoličanov. In šolski nadzor- ndik sam je igral v tej borbi vlogo policista. Vojaki so hodili po hišah in grozili staršem, ki še pošiljajo otroke k nam v šolo. Policija je delala nočne preiskave po hišah in zagro¬ zila staršem, ki so še pošiljali otroke k nam v šolo. Slabi katoličani so širili med ljudstvom laži, da se v naši šoli otroci nauče le nekaj molitev in verouka, vedoč, da gre poganom le za svetno izobrazbo otrok. Otroci, ki so od¬ hajali iz naše šole v druge, so redno naredili izpit vsaj za eno polletje naprej, tako so ne¬ kateri iz prvega razreda lahko naredili izpit že za 3. razred. Vendar je po mestu več kri¬ stjanov govorilo, da je naša š°la slaba; tudi škofu so jo tako ocenili. A še bolj kot ta kri¬ tika je oplašilo starše nasilje od strani rdečih. Kajti rdeči so javno govorili in pisali, da je v naši šoli učitelj Chovv otroke zlorabljal za protidržavne podvige. Niso pa upali šole v celoti napadati. Tako je število otrok v šoli padlo na- 80. Utrpeli smo tudi izgubo dveh učiteljev: Cho\v Karla, ki je bil v zaporu, in Ju Vincencija, ki je ob opazovanju Komuni¬ stične gonje proti misijonu in šoli dobil prve napade blaznosti. Koncem oktobra 1930 je učiteljev: Chow Karla, ki je bil rv zaporu, in Vincencij sredi noči vstal in začel jokati, to¬ žeč bratu, da mu je silno hudo pri srcu. žalost se takoj spremeni v besnost. Začne mahati z rokami po zraku in vpiti, da na Kitajskem ni nobene svobode več, da je treba Mao-tze-tiuiga obsoditi na smrt in uničiti vse komuniste, ki so prinesli toliko zla nad kitajsko ljudstvo in Cerkev. Poklicali so zdravnika, ki je Vincen¬ cija z injekcijami ukrotil, vendar pa se mu je bledlo še nekaj dni. Nisem še mogel upati, da bo mogel v kratkem začeti učiti. Iskati je bilo treba novega učitelja. Ponudil se je Vin¬ cencijev sorodnik Hwang iz sosedne škofije. Prišel je v Ningtu s policijskim dovoljenjem. A na naši policiji so mu dokument vzeli, ne¬ kaj zapisali v knjige in ga odslovili brez be¬ sede. šel je spat k bratu Vincenciju nič hu¬ dega sluteč. Ponoči so prišli liolicisti tisto hišo preiskat. Nič ni pomagalo H\vang«vo do¬ kazovanje, da se je na policiji javil in pri¬ nesel dovoljenje iz svojega glavarstva. Delali so se, kot da nič ne vedo, odkod je prišel. Zaprli so njega in Vincencij evega brata, ki je llvvanga sprejel pod streho. Seveda so tudi vse, kar je Hvvang s seboj prinesel, preiskali. Drugi dan so oba izpustili, a očitali Hvvangu, da njegovo dovoljenje ni pristno, in zahtevali, da prinese še eno dovoljenje iz glavarstva in policije, če hoče stanovati v Ningtu. A ker je imel med rdečimi prijatelje, je čez nekaj dni prišel nazaj z novim dovoljenjem kot je bil« naročeno. Spet so mu očitali, da je dovoljenje ponarejeno in ga silili, naj se vrne domov. Končno so mu kar priznali, da ne marajo, da bi pomagal tujcem. Vendar se je Kralj nazad- nej vdal upajoč, da mu bo prav Hivang Jože, ki ga nisva z g. \Volbankom vzgojila, služil pri izpeljavi načrtov. Ni se motil. Poleg njega sem dobil za uči¬ telja še enega pogana z imenom Tseng. Spet je kazalo, da se bo šola jjoživila. Zato so jo rdeči začeli ovirati na drug način. Strogo so predpisali za vse učitelje komunistični tečaj, ki se je vršil vsako jutro od 7—9.30, torej v času ko smo imeli sv. mašo in šolo. Tako so mogli imeti šolarji zjutraj le verouk; popol¬ dne na ostale predmete. Otroci so se tudi te¬ mu urniku privadili in prišli v enakem šte¬ vilu; le še več razlage katekizma so bili de¬ ležni. Bdeči so 'videli, da so se urezali. Zato so kar nesramno zahtevali skoraj vsak drug dan učitelje še za popoldne in, sicer ravno v času, ko je bil šolski pouk. Za nekajkrat sem pristal in sva z g. AVolbankom sama učila otroke. Naslednji teden sem pa protestiral, češ v današnji odločilni dooi. Gotovo bralci tega lista niso ostali samo pri mislili, ampak so pod njega vplivom tiste dni tudi več mo¬ lili in žrtvovali za misijone, in če je resnično tako bilo, se je Slovenskemu misijonskemu odseku ta nemajhni propagandni napor in strošek bogato izplačal. Je pa Slovenski misijonski odsek letos še na drug način skušal povezati rojake po svetu v enotni misli z a Misijonsko nedeljo: S Oba.i i\l MloiJ'OXSivEuA z, \ \ č A J \, ki jih je poslal sledečim SLOVENSKIM LISTOM V Oll- JAVO. “SVOBODNA SLOVENIJA” je prejela članek prelata dr. Odarja “Misijonska nede¬ lja , "OZflAMLO" pa je objavilo več drobnih misijonskih misli. To v Buenos Airesu. Izven Argentine sta na Koroškem prejela “NAŠ TEDNIK” članek o dr. Lambertu Ehrlichu, “VEHA IN DOM” pa članek: “Kaj moram vedeti o misijonih”; v Slovensko Primorje je bil “DEMOKKACIJI” poslan članek “Kultur¬ ni pomen misijonstva”, “KATOLIŠKEMU GLASU” pa članek o važnosti Cerkve Za na¬ rodnost pod misijonskim vidikom. Istemu listu je bil poleg tega poslan v objavljanje še dalj¬ ši sestavek misijonarja g. Janeza Kopača CM o tem, kako so se kitajski katoličani žrtvovali za naša dva misijonarja v borbi s komunisti. Končno je bil poslan za rojake v USA “AME¬ RIŠKI DOMOVINI” daljši potopis g. misijo¬ narja \Volbanka: “Kako so naju izgnali”. Dva izmed najvidnejših predstavnikov-laikov slovenskih starih in novih naseljencev v USA Anton Grdina in dr. Valentin Meršol, pa sta za Misijonsko nedeljo v istem listu objavila skoro pol strani obsegajoč članek s pozivom k misijonskemu sodelovanju. Sama od sebe je pa objavila prav lep članek o socialnih problemih v misijonskih pokrajinah “DRU¬ ŽABNA PRAVDA”. V Buenos Airesu izhaja¬ joči dvomesečnik “SLOVENSKA BESEDA” pa itak v zadnjih številkah objavlja drago¬ ceno misijonsko gradivo: sestavek prof. dr. Jakliča o Baragi kot kulturnem delavcu. — Poleg te splošne propagandne akcije za ro¬ jake po svetu je imel Slovenski misijonski od. sek še posebno skrb, da bi se letošnja Misi¬ jonska nedelja zlasti LEPO PROSLAVILA V VELIKEM BUENOS AIRESU, kjer živi naj¬ večja skupina begunskih naseljencev in je versko, kulturno življenje najbolj cvetoče. So¬ deloval je s čč- gg. dušnimi pastirji, da se je misijonska misel in molitev pri službi božji dopoldne kar najbolj poudarila. Za po¬ poldne na je povabil vse rojake iz raznih sre¬ dišč k SKUPNI MOLITVENI URI za misijone in k njej sledeči MISIJONSKI PROSLAVI. Oboje se je vršilo pri gg. salezijancih na Bel- grano v Buenos Airesu. Ob 17 je vodil mo¬ litveno uro, v katero je vpletel prav bogat govor o potrebnosti molitve za misijone, univ. prof. dr. IGNACIJ LENČEK. Ob l(i i>a je v dvorani najprej imel slavnostni govor rektor slovenskega semenišča prelat Ur. ALojZiJ ODAR, ki je povdaril in od vseh strani osvet¬ lil aktualnost misijonske akcije v vseh, tudi \ današnjih in naših razmerah in časih, na¬ kar je predsednik slovenskega misijonskega cdseka g. MARJAN LOBODA podal poročno 0 delu odseka v preteklem misijonskem letu. Urednik "Katoliških misijonov” in voditelj Sli venskega misijonskega odseka č- g- LADI¬ SLAV LENČEK CM pa je podal v SKOro 10« skioptičnih slikah oris življenja in dela vseh slovenskih misijonarjev po svetu. Vsa prire¬ ditev je v izrednem redu jiotekla v popolno zadovoljstvo tako prirediteljev kot številnih navzočih rojakov, ki so se vabilu na proslavo veliko obilneje odzvali kot lansko leto, kar je vsekakor ugodno znamenje za razvoj misi¬ jonske misli med nami. Na samo Misijonsko nedeljo je Slovenski misijonski odsek začel tudi z OBNAVLJA¬ NJEM ČLANSTVA DRUŽBE ZA ŠIRJENJE 1 ERE, katero akcijo bo nadaljeval, dokler bo potreba, da se pobere članarina Za leto 1952 od starih članov (tiri čemer se jih ivzpodbuja tudi k redni molitvi) in da se pridobi še kar največje število novih. V letu 1951 je bilo članov DšV okrog 800, od tega nad 000, ki so poravnali članarino, li čemer so nam na vrhovnem vodstvu DšV za južnoameriške države, Argentino in sosednje, častitali, kar naj zlasti člani DŠV, pa tudi vsi ostali rojaki s svetim ponosom vzamejo na znanje. TUDI V MEN DOZI so proslavili rojaki Mi¬ sijonsko nedeljo. Uri slovenski pridigi se je povdarjala DšV, katero bodo no Misijonski nedelji živahno obnavljali. Popoldne so pa imeli molitveno uro za misijone ob lepi ude¬ ležbi. Raznečali so okrog 100 izvodov lista “Misijoni” in prodali v nekaj dneh 21 življe¬ njepisov “Baraga”. V GORICI so imeli za Misijonsko nedeljo redko srečo, da se je tiste dni tamkaj mudil od kitajskih komunistov izgnani misijonar č- g. JANEZ KOPAČ CM. O svojem misijonskem propagandnem delu sam tole poroča: “Bil sem povabljen, da vernike malo raz- pcložim za misijone in misijonsko nedeljo. Hitro sem šel na delo. V OBEH SLOVEN¬ SKIH LJUDSKIH ŠOLAH sem že imel skiop- tično predavanje o Kitajski in kitajski mladi¬ ni. Prav tako tudi pri dijakih v ALOJZIJE- VIšČU. V sredo zvečer sem imel PRI KUL¬ TURNEM VEČERU poldrugo uro dolgo pre¬ davanje o Kitajski. Dvorana je bila polna i» so z zanimanjem poslušali. Za uvod so me pa takoj prvi da n povabili na božjo pot na STA¬ RO GORO, kjer sem imel za Slovence mašo in marijansko-misijonsko pridigo. Jutri priredi DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA misijonsko akademijo (misijonska nedelja!); mene so naprosile za poluren misijonski govor. Jutri zjutraj bom imel v DVEH FARNIH CER¬ KVAH slovensko misijonsko pridigo, nato še v TREH ŽUPNIJAH NA DEŽELI skioptič" 0 predavanje o Kitajski.” SLOVENSKI MISIJONSKI ODSEK — 590 — g OČETOM IN MATERAM Kako premagaš otrokovo trmo .Mnogo skrbi povzroča staršem otrokova trma, ki se v večji ali v manjši meri prej ali slej pojavi pri vsakem otroku. Zlasti je po¬ gostna okoli 3.—4. in 13.—16. let«. Cesto postane celo nekaj trajnega in more prepre¬ čiti uspešno vzgojo. Zato je zaskrbljenost staršev zaradi otrok upravičena. Zgrešeno bi bilo, če bi zaradi trme starši otrokovi volji popuščali. Enako bi bilo zgre¬ šeno, če bi skušali otrokovo trmo streti s silo, s telesnimi kaznimi, ker bi te mogle povzro¬ čiti na otroku usodne nasledke, kakor smo to omenili v odstavku o telesni kazni. Otrokove trme na vzgojitelji tudi ne smejo prezreti niti dopuščati. Kajti maščevalo bi se nad njimi in nad otrokom. Kaj storiti? Ce hočemo otrokovo trmo premagati mirno, brez hudih nasledkov, moramo najprej OD¬ KRITI VZROKE TRME IN JIH ODSTRA¬ NITI. Tako bo prenehala, trma sama no sebi. Spoznati resnično vzroke za trmo pa ni vselej lahko. Temeljito je treba poznati otroka, pa tudi sam sebe in svoje vzgojno delo. Kajti največkrat novzroči otrokovo trmo vzgojitelj sam. Poglejte nekatere najpogostejše vzroke! Vse, kar bomo povedali o tem, velja za otroke zgodnjih let, zlasti pa še za dozorevajoče mlade ljudi. 1. TRMO CESTO POVZROČI ŽE OTRO¬ KOVA NARAVA SAMA. A CE SE TRMA VSTALI, NOSIJO KRIVDO ZA TO VZGOJI- TEI*JI SAMI. a) Okoli tretjega ali četrtega leta se začne otrok ZAVEDATI SAM SEBE, ZAČNE MI¬ SLITI VEČ NASE. Hoče, da tudi drugi mislijo predvsem nanj, želi si mnogih pozornosti, po¬ sebne dobrote. A če ima n. pr. manjšega bratca ali sestrico in vidi, da se starši bolj za¬ nimajo za te, ga to zelo boli. Zapre se vase, odtujuje se staršem, ne zaup a jim. Začne pasti trmo. Zato bodi posebej še v teh letih dober s svojim otrokom, zanimaj se zanj, rad mu po¬ kaži svojo ljubezen. A nikdar ga ne razvajaj v ničemer. Ko moraš skrbeti bolj za njego¬ vega mlajšega bratca ali sestrico, lepo mirno pojasni svojemu tri a li štiriletniku, da je on zdaj že velik, da si v mnogem pomaga lahko že sami, da pa je njegov mlajši bratec, (se¬ strica) še ubožec, ki si sam ne more poma¬ gati nič- Zato je pač treba bolj skrbeti zanj, čeprav imaš enako rad tudi njega. Otroka tudi lepo povabi, naj kot večji tudi sam lepo skrbi za bratca in mu pomaga. Tako se bo čutil važnega, pomembnega, ne več odrinjenega in zapuščenega. Važen vzrok za trmo je s tem odpravljen. Okoli 13.—15. leta začne mlad ČLOVEK DOZOREVATI. Močno se razvija telesno, na- gleje kot sicer tudi duševno. Poln je občutja moči, v njem RASTE SAMOZAVEST, VOLJA PO SVOBODI IN NEODVISNOSTI. TA teže¬ nja so naravna in lepa, so nujen pojav zdra¬ vega duševnega razvoja, če vzgojitelji teh te¬ ženj ne upoštevajo, ampak jim nasprotujejo kot nečemu, kar je slabo, otroku v škodo, se v njem vse upira. Svoboda in neodvisnost, so mu najvišje vrednote, zato jih brani zoper vsakogar, in če ne more ali si ne upa drugače, pase trmo. Zato spoštuj v doraščajočem člo¬ veku željo po svobodi ih neodvisnosti! Za¬ upaj mu, a skrbi, da bo vsega tega tudi vre¬ den in da mu ne bo v škodo. Kako to doseči, o tem bomo govorili nadrobneje v naslednjem letniku. Otrok v letih dozorevanja čuti v sebi vse POLNO NEJASNOSTI IN TEŽAV. Sam sebi jo često uganka. Zato sl želi dobrote in razu¬ mevanja bolj kakor kdaj koli poprej. Ce tega ne najde pid starših, se zapre vase, se odtu¬ juje in upira, kjer le more; s tem hoče dati duška svojemu razočaranju, pa tudi ponosu, volji po svobodi in neodvisnosti. h) Cesto novzroči trmo tudi kaka ZMOTNA IDEJA, za katero se razvname. To se more /goditi predvsem pri dozorevajočem otroku. Kajti zlasti on no svoji naravi išče nekaj novega, velikega, išče ideale z a svoje življe¬ nje. če ima kako idejo za pomembnejšo kakor so nasveti staršev in poslušnost niim, če jo ima za pomembnejšo kakor je bolečina, povzrO čena s kaznijo, vztraja pri svoji ideji kljub vsem opominom staršev in kljub vsem bole¬ činam, ki mu jih povzroči kazen. Ce je doraščajoči otrok trmast zaradi zmot¬ ne ideje, za katero se je razvnel, njegovo trmo — 591 — moreš premagati s tem, DA ZMOTNI IDEJI VZAMEŠ POMEMBNOST IN PRIVLAČNOST. A to skušaj doseči z mirno stvarno razlago, nikdar pa ne s smešenjem idej? ali otroka^ Kajti s tem bi dosegel ravno nasprotno. Pri razlagi upoštevaj zlasti tiste nagibe, o ka¬ terih eli in modri cvet. “Najvišja pa je lju¬ bezen,’’ je dejal sv. Pavel. Ljubezen, ki druži in ne razdira. Kajne, saj vam je š© ne manj¬ ka, saj so je še polne vaše duše? O, ko bi vam mogla zakričati na ves glas preko oceana, bi kričala po ljubezni, katero tukaj srd in medsebojno sovraštvo uničujeta. Ljubezni manjka danes v svetu, zato je prišlo vse hudo nad nas. . . O poglej, kaj sem spoznala! Sama naša zemlja mi je dala tri cvetove v roke: beli — modri — rdeči . . . Bela — modra — rdeča barva, si ponavljam. . . čistost, zvestoba, lju¬ bezen. . . In Ti zbiram pozdrave z vseh delov naše zemlje, saj jo Imam vso skoraj pred očmi, zbiram jih, a ne samo Tebi, vsem so- sestram, da bo vsaka od svojega doma prejela pozdrav. Tebi pa pošiljam te tri rože za spomin. . . Tvoja sestra v domovini ALI ŠE VEŠ... . . .da je bila novembra 1941 prva množična obsodba italijanskega fašističnega sodišča v Ljubljani — 16 Barjanov je bilo obsojenih na smrt. TO .TE PAVČIČEV JANEZ Naj mi g a že poznamo, kajne. . . Med letom smo se mu približali in spoznali veličino nje¬ govega značaja. Naš brat — vzornik "na širokih cestah”. . . Iz naših vrst je izšel, borec za Kristusa in Slovenijo, zato je moral umreti pod noži zlo¬ čincev z masko svobode na hinavskih obrazili. Odšel je, kot je odšlo tisoče naših bratov: da je bližje, bolj med nami. Ne bo nas požrla tuja cesta; mi gremo po¬ gumno naprej, po poti, koder je hodil naš Janez in drugi naši bratje. . . ! ZA KRISTUSA IN SLOVENIJO! . . .da je bil od 211. do 24 novembra 1943 partizanski napad na VS v Grahovem, kjer je zgorela posadka F. Kremžarja, med njimi tudi pesnik France Balantič. . .da je bilo 27. na 28. novembra 1942 mučenje prvega protikomunističnega ilegal¬ nega borca proti okupatorju “Istoka” — Do- brivoja Vasiljeviča in njegovega kurata p. Norberta Klemena n a Suhorju v Belokrajtni. . . .da je novembra 1941 začel izhajati pro¬ tikomunistični in protiokupatorski podtalni list “Svobodna Slovenija”. ... da je bil 4. decembra 1941 kot prvi od komunistov umorjen protikomunistični borec v Ljubljani ing. Enier. ... da je bil (S. decembra 1943 napad na Vel. Lašče — padel je poveljnik Danilo Ca¬ puder. . . .da je bil 14. decembra 1943 napad na Kočevje; prva velika zmaga domobrancev. Po¬ greb padlih borcev na Orlov vrh v Ljubljani. . . .da je 23. decembra 1943 izšla “proti¬ komunistična izjava slovenskega naroda”, ki so jo podpisali vsi vidnejši predstavniki jav¬ nega življenja. ... da je 27. decembra 1944 umrl v Rimu voditelj goriških Slovencev dr. Janko Kralj. . . da je 31. decembra 1942 umrlo na Rabu v koncentracijskem taborišču na en dan 14 Slovencev. 595 — Koga ne pretreseta sovraštvo in krutost, s katerima groze božji sovraž¬ niki po mnogih deželah zatreti vse, kar je božje in krščansko? — Ni mogoče, da bi proti združenim četam teh ljudi ostali ge naprej needini in razkropljeni tisti, ki jim sveto krstno znamenje nalaga dolžnost voj¬ skovanja v Kristusovih bojih. — Veriga obsodb, mučenja, ječanja in krvi znanih in nepoznanih in neštetih množic, ki so pred kratkim trpele in trpe danes zaradi stanovitnosti v kreposti in zaradi zvestobe krščanski veri, so kot vsak dan močnejši krik in ta, je za vse nujen poziv k edinosti Cerkva. (Pij XII., 12. septembra 1951) tfo futtcrllikcm MkJtu v izrednem svetem letu SMERNICE KRISTl’SOVEC.V NAMESTNIKA Poziv k edinosti Cerkve Petnajst stoletij poteka od kalcedonskega cerkvenega zbora. Na njem je zbranih 36 0 škofov obsodilo krivi nauk Nestorja in njego¬ vih pristašev monofizitov, ki so tajili v. mašo je opravil nomožni škof Benjamin Webster ob polni cer¬ kvi vernikov in 30 navzočih duhovnikov (bil je delavnik, ne sobota). Z govorom se je po¬ slovil Rev. Puhnjak, župnik poljske narodne fare v Wellandu. Nato smo truplo peljali po njemu tako priljubljeni cesti v Torontu na duhovniško pokopališče (80 milj). Bogoslovci so zaneli poslovilne pogrebne psalme. Naj bi mu bil Bog dober plačnik! “Ameriška domovina” je o pokojnem du¬ hovniku prinesla tudi tele lepe poteze iz nje¬ govega življenja: Koliko je vsak posameznik vreden in kaj pomeni za skupnost, se je pokazalo najbolj jasno med zadnjo vojsko. Ta resnica velja tudi za nokojnega našega prijatelja. Vsa ve¬ ličina njegovega značaja, pa tudi njegove po¬ žrtvovalnosti za slovensko skupnost se je po. kazala v tisti kratki dobi od septembra leta 1943 do junija 1944, ko je živel pod nemško okupacijo v Rimu. Za vse Slovence v Italiji, posebno pa v Rimu, so bili to najtežji dnevi: ni jih morila samo velika skrb za vsakdanji kruh. bili so tudi v vedni nevarnosti pred nemško in laško policijo. I>koini dr. Pajk je preživel vso to dobo v Rimu, kjer ie dovrševal in tudi končal svoje študije na Gregorijanski univerzi. Ni pa se posvetil samo učenju, pomagal je pri podtal¬ nem narodnem gibanju, kjer je le mogel. Bili 600 — so taki gasi, da smo ge mogli upati, da nas bo zapadni svet vsaj malo poslušal. V tem upa. nju smo delali mnogo predstavk, memoran- dov, spomenic itd. Pokojni dr. Pajk je pri vsem tem sodeloval z veliko gorečnostjo in preskrbel vse zgodovinske podatke, ki so bili potrebni. Pod njegovim vodstvom so bile iz. delane tudi vse potrebne zgodovinske karte, ki so pričale o usodi nagega narodnega ozem¬ lja. Jemal je Nemcem in Italijanom pod no¬ som iz njihovih arhivov ves material, ki nam je bil potreben za zgodovinsko utemeljitev nagih narodnih zahtev. Ko so pa zavezniki po osvoboditvi Rima brskali za materialom in že začeli misliti, da so jim ga odnesli Nemci, jih je pokojni dr. Pajk smeje opozoril, kje ga morajo iskati. Še večjo požrtvovalnost je pokazal pokojni dr. Pajk kot podtalni kurir med Rimom in Ljubljano. Ljubljana je takrat imela dve poti za zvezo z zapadom, preko Rima in preko Švice. Pot preko Švice je trajala dolgo in ni bila zanesljiva, pot preko Rima je bila krajša in zanesljivejša. V srečnih slučajih ni trajala niti teden dni. Najtežji in najnevarnejši je pa bil njen sektor Rim-Ljubljana, kajti takrat ni' obstojala nobena železniška zveza ali kak avtobusni promet. Edina prometna sredstva so bili nemgki vojaški avtomobili in avtobusi. Zelo težko in še bolj riskantno pa je bilo z njimi voziti se, ker je moral hiti vsak potnik pripravljen vsak trenutek na kontrolo Ge- stapa in nemške vojaške policije/ Samo mladi ljudje, ki se niso bali ne utrujenosti ne rizika, so bili sposobni za to delo. Pokojni dr. Pajk je bil med najboljšimi in najpožrtvovalnejšimi med njimi, pa tudi med najbolj zaupnimi. Kadar koli je bilo treba prenesti kak važen dokument ali zaupno poročilo, je pokojni dr. Pajk brez pomisleka pristal na pot, čeprav ni bil preveč trdnega zdravja, saj so mu morali zdravniki odrezati pol želodca. Prenos takih dokumentov in poročil pa je bil izredno ne. varen posel. Ako bi ga zasačili Nemci, bi ga pri priči ustrelili, kajti Gestapo v teh zadevah ni poznala ne ozira ne šale. Pokojni dr. Pajk je teh nevarnosti dobro zavedal, toda nje¬ gov pogum mu ni dovolil, da bi se zanje zme¬ nil. Bog mu je dal srečo: nikoli ga niso ujeli, čeprav mu je parlcrat grozila taka nevarnost. Imel pa je ge eno lastnost, ki je za ta posel neobhodno potrebna: znal je molčati. Bil je eden izmed tistih junakov, ki so tvegali, de. lali i n — molčali. Na zunaj je blT pokojni dr. Pajk zelo skromna osebnost, na prvi pogled se človek ge zmenil ni zanj. Ako si se pa sprijaznil ž njim, si takoj začutil, da so težke prilike, ki je v njih živel, naredile iz njega zrelega moža vkljub njegovim mladim letom. Primer: Rektor zavoda Germanicum, kjer je nokojnik stanoval, je bil učen, zaveden, ugle¬ den na tudi pravičen nemški jezuit, ki so ga spoštovali tudi njegovi nacistični nasprotniki in iskali stika z njim. Ta rektor je takoj spo. znal, kaj je vreden pokojni dr. Pajk in se tesno povezal z njim. Dr. Pajk mu je točno naslikal položaj in trpljenje nagega naroda in rektor mu je gladko verjel. Da, ge več, rektor ie potem brez prikrivanja pripovedoval svo¬ jim nacističnim nasprotnikom — bili so to vplivni nacisti — , kaka zverstva in zločine de¬ lajo med Slovenci. Rektor nam ni zamolčal, da so njegova izvajanja in njegove obsodbe gestapovskih metod v Sloveniji naredile glo. bok vtis na naciste in da so se običajno izgo. varjali samo s tem, da v Berlinu o vsem tem ničesar ne vedo. Pokojni dr. Pajk je trdno upal, da bo ge učakal svobodne dni za svoj narod in za svojo domovino. Božja previdnost je odločila drugače. Bo to že prav, akoprav nas je nje¬ gova nenadna smrt hudo prizadela vse skupaj, ki smo ga poznali in ki smo danes razkrop. ljeni po vseh kontinentih. Da bo Bog dal mir in pokoj njegovi duši, bomo molili zanj. KANADA Socialni tečaj je prlrediTa v juliju dijaška KA v Torontu za vse slovenske študente v pro¬ slavo 60-letnice “Rerum novarum". Preda¬ vatelji so v šestih predavanjih podali i n pov- darili glavne smernice, ki jih daje papež v okrožnici in ki morajo voditi pri reševanju današnjega socialnega vprašanja. ARGENTINA Slovensko semenišče v Adrogue, Veliki Bue¬ nos Aires, je že v svojih prostorih in so v za. četku septembra začeli z rednimi predavanji. Poletno bivališče meščana iz Buenos Airesa, ki nosi naslov “Buen Retiro — Miren dom” je postalo dom nagih bogoslovcev. Treba je bilo kar precej preureditve. Iz garaže so naredili lepo kapelo, za katero so dobrotniki iz mesta poskrbeli oltar, magna oblačila iz taboriščnih kapel pa so spet začela služiti svojemu na. nienu. Zgradbo je bilo treba deloma dopolniti deloma pa nanovo zgraditi nekatere prostore za stanovanja rektorja, profesorjev in bogo. slovcev. Pripraviti je bilo treba sobo za usluž¬ bence, umivalnico in shrambo za prtljago, prav tako predavalnice, kar se je uredilo v treh tednih. Sredstva za preureditev in vzdrževanje (v — GOI — kolikor ne zadošča pomoč iz USA) je poskrbel Odbor za slovensko semenišče v Argentini, ki ga škof dr. Rožman pozdravlja in potrjuje s sledečimi besedami v pismu č- g- Oreharju: “V pismu z dne 21. avgusta t. 1. ste mi spo¬ ročili imena odbora, ki se je sestavil z name. nom, da poskrbi za naše bogoslovno semeni¬ šče, ki je brez strehe pravzaprav na cesti. Iz vsega srca se zahvaljujem vsem, ki so pova¬ bilo v odbor sprejeli, čujem med tem, da od¬ bor že zelo blagoslovljeno deluje. Ves odbor, kakršen je,pozdravljam, in če sploh treba, po. trjujem; vsakemu posebej bi rad izrekel po¬ zdrav in zahvalo. Naj Bog blagoslavlja od- borovo delo in vsakega odbornika poplača s svojo milostjo.” f Gregorij Rožman. 27. 9. 51. -— Osrednji odbor j_e poskrbel, da so se po posameznih središčih sestavili krajevni od¬ bori, ki skrbijo zlasti za organizacijo nabira, nja stalnih sredstev. Zlasti se povdarja želja, naj se rojaki oglasijo za redne mesečne pod¬ pornike, ker je na ta način najbolj sigurno poskrbljeno za stalna sredstva. Po sedanjih poročilih so ti odbori sestavljeni za mesto Buenos Aires. Ramos Mejia, San Justo, San Martin, Florida in Lanus. Vsi so začeli z vso vestnostjo zbirati sredstva. Povdariti je treba, da so se ljudje na splošno dobro odzvali, ne. kateri prav na vzpodbuden način. Z večjim enkratnim zneskom so se o3zvali rojaki iz Ro¬ sano ter v obliki mesečnih prispevkov oni iz Cordobe. Gotovo odbor čaka še težko delo, preden bo organizacija zbiranja stekla in se ustalila ter tako zagotovila stalno podporo se. menišču. V semenišču je sedaj toliko urejeno, da imajo prostora bogoslovci in nekateri pro¬ fesorji ter je za prihodnje študijsko leto mo¬ goče misliti, da na mesta odišlih novomašni. kov pridejo gimnazijci kot gojenci malega se. menišča. Ker bo treba zbrati sredstev vsaj okrog 6000 pesov mesečno, zato se je odbor z dopisi obrnil na vse organizacije v Argen¬ tini, naj med svojimi člani podpro odborovo prošnjo za prispevke. Pisal je tudi sloven¬ skim izseljenskim skupinam izven Argentine, naj po svoje prispevajo k vzdrževanju te usta. nove. Vse je odvisno od dobre volje in požr¬ tvovalnosti nas samih; sami moramo semeni, šče vzdrževati, če ga hočemo imeti. — Za vse dobrotnike se vsak četrtek daruje sv. maša. Naslov semenišča je: Rkvadavia 234, Adro- gue FCNGR, Prov. Buenos Aires, Argentina. Tel. 244.0996. Prireditev za semenišče sta pripravili dne 30. avgusta Slovenska dekliška organizacija ter Slovenska fantovska zveza. Že zjutraj so se zbrali pri sv. maši, ki jo je opravil rek¬ tor prelat dr. Odar ter se v nagovoru zahvalil dobrotnikom. Takoj po končani pobožnosti se je na semeniškem vrtu razvil vesel dan z go¬ vori, prizori in petjem. Vmes so dobili udele. ženci tudi potrebnega prigrizka ter si ogledali prostore same. Dopoldanske udeležence, ki so odšli, so zamenjali novi popoldanski, tako da smemo reči, da se je vsega skupaj udeležilo te prireditve okrog 600 ljudi, kar je pri. neslo kar lep dohodek za stroške prezidave. Sliki levo predstavljata zgoraj rektorja se¬ menišča, ko daruje prvo mašo v novem seme¬ nišču, spodaj pa del udeležencev prireditve za semenišče. Občni zbor je imelo Društva Slovencev dne 21. oktobra, na katerem je bil z malimi spre. membami izvoljen dosedanji odbor z g. Mi¬ lošem Staretom. Sklenili so, da bo odbor v tem letu razpravljal o preureditvi organizacije slo¬ venskega izseljenstva v Argentini s tem ci. ljem, da se vse delovanje različnih organizacij čimbolj med seboj poveže, zraven pa pusti čim širša svoboda posameznim ustanovam. Iz zborovanja, ki po tukajšnjih predpisih mora biti vse v kasteljanskem jeziku, so poslali po¬ zdrave predsedniku države Peronu in nad. škofu v Buenos Airesu kardinalu dr. Jakobu Al. Copello, od slovenskih osebnosti pa ljub. ljanskemu škofu dr. Gr. Rožmanu ter pred¬ sedniku Slovenskega narodnega odbora dr. M. Kreku v Severno Ameriko. Slovenska fantovska zveza je imela svoj letni občni zbor 7. oktobra, kjer so odbor, ki mu predseduje g. Langus Janez, precej za. menjali, dasi nimajo namena preokreniti sme. ri svojega dela. Duhovniške spremembe med Slovenci. S se¬ litvijo slovenskega semenišča iz San Luisa so odšli iz tamošnje škofije sledeči: Mons. dr. Al. Odar, dr. Janez Ahčin, dr. Ign. Lenček, dr. Fr. Gnidovec, dr. Filip Žakelj in so vsi spre. jeti v nadškofijo La Plata. Iz iste škofije je odšel v Bahia Blanca dr. Franc Kladnik, ki je koncem septembra promoviral na slovenski bogoslovni fakulteti v Adrogue za doktorja bogoslovja ter čaka nastavitve v novi škofiji. — ('. g. Jakob Fideršek, doslej kaplan v Tres Aroyos v škofiji Bahia Blanca je dobil žup. nijo Huanguelen FCNGR, Prov. Buenos Aires. — C. g. Ivan Lovše je nastavljen kot kaplan v La Toma, škofija Sa n Luls. Dekleta iz Slovenske dekliške organizacije pripravljajo dekliški dan pri sestrah Božje Besede v Villa Calzada za 18. november 1951, — 602 kjer se hočejo razgovoriti o najbolj perečih vprašanjih njihovega življenja, zlasti o vpra¬ šanju življenja v družini in pa priprave nanj. Bog daj srečo! "Moj prijatelj” za 1. 1952 je duhovni kole¬ darček, ki ga je izdalo Slovensko dušno pastir, stvo v Buenos Airesu in v njem gg. Ahčin, Gnidovec, Hanželič, Jaklič, Gerzinič, Jurak, Ign. Lenček, Odar, Orehar, Žakelj obravna¬ vajo vprašanja, ki so važna za življenje slo. venskih emigrantov za danes ter podajajo po. ročila o verskem življenju Slovencev doma in v svetu. _ jg MEMKtšKA KRONIKA Versko in kulturno udejstvovanje naše sku¬ pine je bilo v preteklih mesecih precej raz¬ gibano. Slovenska služba božja je lepo obiskana, otroci hodijo h krščanskemu nauku, prve pet¬ ke obhajamo s slovenskim petjem pri sv. ma¬ ši, tudi obhajilna miza ni prazna. Trikrat smo že organizirali skupno svetoletno romanje po predpisanih cerkvah za dosego svetoletnega odpustka. Sicer pa gremo zlasti v društvenem življenju vštric z Buenos Airesom, da tako ohranjamo čim večjo povezanost z ostalo slo¬ vensko skupnostjo. Posebej je omeniti tri važne proslave, ki so bile prirejene s složnim sodelovanjem dušne¬ ga pastirja, “Društva Slovencev v Mendozi”, moškega pevskega zbora pod vodstvom Janeza Plahuta in ostalih tukajšnjih organizacij ter so zato potekle zelo lepo in rodile zaželeni uspeh, kot je obljubil Jezus: “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi.” 20. maja je bila po litanijah pri mariani- stih proslava socialnih papeških okrožnic Re- rum novarum in Quadragesimo anno”. Na spo¬ redu je bil uvodni govorček g. predsednika “Društva” Rudija Hirseheggerja, nato petje, deklamacija in daljše predavanje g. kaplana J. Malenška. 2 4. junija je bil spomin žrtev protikomuni¬ stične samooobrambe. Dopoldne jim je bila posvečena pridiga, sv. maša in žalostinke mo¬ škega zbora. Popoldne smo se spet zbrali po večernicah pri marianistih, kjer so se vrstile recitacije, petje s simboličnimi vajami, go¬ vorček in branje dokumentarnih odlomkov iz “Črnih bukev", ki ga je prednašal g. Ernest Hirschegger. 19. avgusta je po opravljeni devetdnevnici po družinah sledila v dvorani pri Srcu Mari¬ jinem obširna Baragova akademija, o kateri so poročali več “Katoliški misijoni”. 19. avgusta smo proslavili v cerkvi pri slo¬ venski službi božji tudi srebrni redovniški ju¬ bilej č. matere prednice, naše dobrotnice, kjer se zbiramo k naši maši- Kljub raztresenosti po okolici Mendoze se čutimo med seboj povezani kot člani male slo¬ venske fare, ki kaže veliko volje do življenja, zlasti še, ker je naša skupina blagoslovljena z mnogimi otročiči, ki so naš kapital in naše upanje. KOROŠKA Srebrna maša v Dobrli vasi. Srebrnomašnik preč- gospod Aleš Zechner, sedanji župnik v železni Kapli in dekan dekanije Dobrla vas, je bil rojen dne 13. julija 1902 v Dolnji vasi v žvabeški župniji. Gimnazijo je obiskoval v Št. Pavlu, končal pa je gimnazijske študije v Celovcu, kjer je vstopil tudi v bogoslovje. V mašnika je bil posvečen dne 11. julija 1926, kurat je postal 1. avgusta 1926, dvorni kaplan krškega knezoškofa pa 17. januarja 1927. — Poleg obilnih poslov, ki mu jih nalaga župni- kovanje v obširni župniji v železni Kapli, po¬ leg dekanijskih poslov, vodi č- g. Zechner še slovenski-dušnopastirski urad krške škofije. Zaupanje naroda in zaupanje cerkvenih obla¬ sti pa ga je postavilo za predsednika Družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki naj bi postala spet osrednja slovenska kulturna ustanova, kjer naj bi bili v medsebojnem zaupanju in prija¬ teljstvu, v delu za katoliška načela in pravice naroda povezani vsi Slovenci. Dne 11. julija 1926 sta prejela mašniško posvečenje tudi preč. gg. Jožef Boštjančič, žup¬ nik v Apačah in pa Franc Repnik, župnik v Kotmari vasi. Nova maša v Gorenčah. Srednja vas je v soboto, 14. t. m., doživela izredno lepo sloves¬ nost. Sprejela je novomašnika, Stadlerjevega Mirkeja. Kakor zmagoslavje je bil njegov pri¬ hod kot duhovnika sv. Cerkve v domačo vas. — “Prišel je," kot je slavnostni pridigar de¬ jal, “s hosano, kot Kristus na cvetno nedeljo, da takoj nato vzame križ svojega Mojstra in ga ponese skozi veliki teden duhovniškega — 603 — Cerkev sv. Lovrenca pri Jezeru (okolica Ba¬ zovice. Primorska) življenja.” — V nedeljo je vsa domača fara z neštetimi verniki sosednjih jn daljnih fara — celo iz Bistrice na Zilji so bili — spremila no- vomašnika, preč. g. Brumnika Mirka, od do¬ mače hiše k oltarju ob farni cerkvi, tja pod starodavni dve lipi, ki sta videli že več go- renških primlcij. Senčen prostor je zajel — saj vročina je bila huda — na tisoče ljudi. — Ob asistenci duhovnikov, preč. gg. Marktla in Škorjanca, ki sta izšla oba iz gorenške fare, ter preč. g. Murija, ki so bili v fari 25 let žup¬ nik, je slavljenec zapel svojo prvo “glorijo”. Njegov lastni brat, sedaj župnik v šmarjeti pri Velikovcu, je v nagovoru orisal pot novo- mašnika k oltarju in pomen sedmega zakra¬ menta. Srebrna maša v Kotmari vasi. V nedeljo, dne 8. julija, so obhajali kotmirški preč. g. župnik Franc Repnik petindvajsetletnico, od¬ kar so prvič kot novomašnik pristopili k bož¬ jemu oltarju. Pred glavno sv. mašo se je zbra¬ lo pred župniščem veliko število faranov, za¬ stopniki občine in šolska mladina. Cerkveni odbor je pozdravil g. jubilanta in jim izročil v dar v imenu cele fare dragoceni mašni plašč. V imenu občine je pozdravil jubilanta g. ob¬ činski tajnik in mu izročil v spomin lepo ver¬ sko sliko, šolska mladina je pozdravila svo¬ jega duhovnega učitelja z deklamacijami in s petjem otroškega zbora. V imenu šole je po¬ zdravil srebrnomašnika g. učitelj, ki vodi tudi šolski otroški zbor. Nato je bila v cerkvi slo¬ vesna sv. maša, med katero je imel slavnostni govor častiti g. dekan Kr. Košir. Pri sv. maši je asistiral č- g. župnik vetrinjski. V št. Rupertu pri Velikovcu so dne 23. sep¬ tembra praznovali celo vrsto jubilejev: Pet¬ desetletnico “Narodne šole” in delovanje šol¬ skih sester v njej ter petdesetletnico rojstva in petindvajsetletnico redovniškega življenja sestre Gabriele Lienhard s celodnevnim bo¬ gatim sporedom v cerkvi in dvorani. S PRIMORSKE Ob smrti goriškega nadškofa msgr. dr. Karla Margottija (31. julija 1951) je “Kato¬ liški glas” med drugim podal sledečo sliko nadškofovega odnosa do Slovencev v svoji škofiji: čut dolžne pravice veže nas Slovence, da se vsaj zdaj ob mrtvaškem odru javno oddolži¬ mo preminulemu nadpastirju za vso ljubezen, pastirsko skrb, zaščito, pomoč, ki jo je vse- kdar nudil našemu ljudstvu. ijiovensKo ijuustvo na Goriškem je imelo v naušKoiu msgr. Margottiju velikega prija¬ telja. i\aucu se je našega jezika, uzivel se je v naše razmere m do potankosti je spoznal našo ousevnost. V prvin letih svojega škofo- vanja mu ni bilo morda vse jasno vsletl eno- stranskin informacij, a kmalu je njegovo oče¬ tovsko srce zaslutilo vso našo tragedijo, iz prijatelja je postal zaščitnik. Strašen je bil politični pritisk, pa Prevzvišeni je znal rešiti Slovencem vsaj temeljne jezikovne pravice: slovensko petje ter slovensko pridigo v cerkvi, krščanski nauk v materinščini, pouk sloven¬ ščine v semenišču, obstoj verskih organizacij, zlasti Marijinih družb. Posebno poglavje, skrajno težavno in deli¬ katno, a zato toliko bolj dragoceno, je bilo reševanje slovenskih ljudi iz ječ, koniinacij, koncentracijskih taborišč- Nadškof msgr. Mar- gotti je naredil tu prave čudeže: dosegel je povratek desetin slovenskih konfiniranih du¬ hovnikov; izposloval je oprostitev stotin in stotin slovenskih fantov in mož, deklet in žen, ki so bili pozaprti masovno v prvi polovici leta 1943 ter natrpani v ječah v Gorici, na Kosta¬ njevici, v Trstu, v Zdravščini, v Gradiški, v Fossalonu, v Viscu, ter odposlani v kazenska taborišča v Cairo Montenotte, v Fraschette, v Frosinone. V rokah imam šop zahvalnih pi¬ sem, ki so jih pisali Slovenci iz Tolmina, Er- zelja, Goč, itd. goriškemu nadškofu, ker jih je bil rešil iz ječ in taborišč. S številnimi in napornimi pogajanji je celo dosegel, da bi bile lahko iz taborišč izpuščene vse slovenske žene in dekleta, ki bi dobile zatočišče ali službo v notranjosti države, z izjemo obmejnih pro¬ vinc. Ista ugodnost je bila razširjena tudi na fante, ki še niso dosegli starosti za vojaško obveznost in ki so bili vseeno odpeljani v po¬ sebne delavske bataljone. Te ugodnosti se niso udejstvile, ker se je bila medtem država skr¬ hala. Med nemško okupacijo se je rešilno delo goriškega nadškofa še pojačalo. Njegov nastop je rešil marsikatero skupino ljudi, ki so bili določeni za transport v Nemčijo. Ko je zgorela vas Cesta v svetokriški župniji na Vipavskem in je bilo vse ljudstvo odpeljano v Gorico, je prav nadškof rešil okrog 150 ljudi pred od- gonom v Nemčijo. In to ni bil edini primer. Po drugi svetovni vojni je srce blagega nad- pastirja često krvavelo. A bil je velik v trplje¬ nju. Molče in odpuščaje je pil iz grenke kupe poniževanja in krivičnih obtožb. “Naj jim Bog odpusti, kot jim jaz!” je pravil. Redkokdaj je bil tako iskreno srečen in vesel, ko kadar je mogel poleteti med svoje slovenske škofljane. Ves zadivljen je bil nad prisrčno vdanostjo vernikov v Starem selu pri Kobaridu, ko je šel tjakaj posvetit glavni oltar, nad prijaznim sprejemom, ki ga je doživel v Kanalu pri bir- movanju, zlasti pa v vseh vaseh devinskega dekanata na Tržaškem. — 604 — Med Slovence je bogato delil zaklade do¬ brotnega svojega srca, tudi po razmejitvi. Ustanovil je samostojne duhovnije v Jamljah, Dolu, Rupi, Jazbinah. Povezal je vse obrobne slovenske duhovnije v samostojni dekanat s sedežem v štandrežu. Veliko je storil za ob¬ stoj Alojzijevišča, za obratovanje Sirotišča. Izrecno je določil, naj vodijo škofijski uradi vse poslovanje dvojezično ter naj se vsaki stranki odgovori v njenem jeziku. Odlično oče¬ tovska je bila, končno, njegova dobrotnost za vse naše begunce, katerim je nudil ne samo pomoč, ampak tudi zaščito pri oblasteh in možnost povrnitve v urejeno življenje. Pokojni nadškof je v svoji duhovni oporoki med drugim tudi tole napisal: “Priporočam svojim škofljanom, da živijo združeni z Bo¬ gom in katoliško Cerkvijo ter da se Slovenci in Italijani ljubijo kot bratje.” Begunci iz Slovenskega Primorja. Vsak dan narašča število takih, ki se skušajo rešiti Ti- tovine in beže v Avstrijo in Italijo. Zaradi za¬ nimivosti objavljamo pismo slovenskega očeta iz Primorske, iz katerega se precej razvidi, kakšen je položaj mladine' v domovini. “Moji sinovi,” piše ta oče, "so vsi skupaj v tabo¬ rišču v južni Italiji in pišejo, da se imajo kar dobro. Iz Kobaridskega jih je čez 50; saj sem Ti menda pisal, da jih je šlo iz vasi N. 12 ali 13, med njimi tudi par deklet. Praviš, da dvomiš, če je bilo res potrebno bežati in če ni to le otročja lahkomiselnost. Hudo mi je in ne odobravam njih koraka; a ko vse to premišljujem, pridem do zaključka, da bi, če bi bil mlad, pri teh izkušnjah tudi jaz isto storil. Ko je prišel starejši od vojakov, ni šel par mesecev v cerkev. Opominjal sem ga z lepo, da tako ne bo šlo. Poslušal je, a rekel ni nič. Domači komunisti so ga hoteli imeti za svoje orodje, a je prišel kmalu v navskrižje z njimi. Zopet je začel hoditi v cerkev. Pravil je tudi, kako je bilo pri vojakih. Niso jim branili iti v cerkevf a če so opazili, da je kdo šel, so ga javno sramotili in mu nalagali najtežja dela. Sedaj imajo v taborišču dvakrat na teden sv. mašo, kakor piše, in nobeden se ne sramuje vršiti svoje verske dolžnosti. Ena¬ ko mi piše tudi drugi sin, ko sem ga prosil, naj ne pozabi na Boga. Tudi iz Iderskega piše eden (ki je tudi že poskusil zapor, ker ni hotel z njimi) materi, naj ne žaluje, ker sedaj vsaj lahko moli, kar mu je bilo doma večkrat nemogoče. In oče zaključi svoje pismo: “Zato tudi mojim sinovom ne zamerim dosti in upam, da ne bodo zašli. Ko jim pišem, da sem ža¬ losten, me vsi zagotavljajo, da bodo pošteni, da ne bodo pozabili, kar so se doma naučili, in me tolažijo, da mi bodo pomagali.” V VThpolju na Vipavskem so se vsi veseli pripravljali na novo mašo, ki naj bi jo daro¬ val njih vaščan Vinko Kobal. Ko je bilo že skoraj vse pripravljeno in so se začeli že zbi¬ rati novomašnikovi prijatelji in sorodniki, je prišla žalostna vest: Novomašnlk a ne bo, so ga zaprli. Nihče ni vedel, kje so ga zaprli in zakaj. Novomašniško posvečenje v Gorici. Pred meseci je tržaški škof (domači goriški je bil Cerkev v Borštu (Slov. Primorje) že nevarno bolan) posvetil v goriškem malem semenišču šest novomašnikov. Slovenost je bila zelo ganljiva in ji je prisostvovalo lepo število duhovnikov in sorodnikov novomašni¬ kov. — Med šestimi novomašniki so trije Slo¬ venci, trije pa so Italijani. V Gorici so nedavno ustanovili Katoliško prosvetno društvo, ki ima namen buditi med goriškimi Slovenci narodno zavest. Za pred¬ sednika je bil izvoljen dr. Kazimir Humar. Društvo ima lepo in veliko knjižnico. Podobna društva nameravajo ustanoviti tudi po pode¬ želju, ki pa bodo povezana z matičnim dru¬ štvom v Gorici. Tri slovesnosti. V nedeljo 29. julija je v cerkvi sv. Julije pri Kravarju v Beneški Slo¬ veniji pel svojo biserno mašo bivši topolški župnik v pokoju č. g- Lucijan Krizetič iz Uši- vic pri Kravarju. Isto nedeljo je v Vipolžah v Brdih daroval prvo daritev domačin novomašnik č. g- Jožko Benedetič, ki je bil posvečen v Ljubljani. 4. avgusta je pa na Stari gori obhajal zlato mašo č- g. Janez Guyon, župnik v Ovčji vasi. Letošnji zlatomašniki iz Slovenskega Pri. morja. 15. julija je daroval zlato mašo č. g. dekan Ivan Rejec v Zalošču z vsem sijajem, ki je v navadi po naših vaseh. Zbralo se je ob zlatomašniku IS duhovnikov in zlatomaš- nikov nečak, bogoslovec. Ves obred v cerkvi je trajal od 10 do 12. Pri kosilu ni manjkalo napitnic in pozdravov. Z enako slovesnostjo je ob prisotnosti msgr. apostolskega administratorja dr. Mihe Toroša daroval svojo zlato mašo isti dan v Kromber. ku od vseh Slovencev poznani č- g. Vinko Vo¬ dopivec. V cerkvi mu je govoril č. g. Filipič, župnik batujski i n bivši dekan grgarski. Za asistenco sta bila čč- gg- zlatomašnika Kragelj in Franke. Isti dan je imel v tihi zbranosti svojo 50. letnico mašništva zelo zaslužni in delavni ver¬ ski kulturni i n narodni delavec msgr. dr. Ja¬ kob Ukmar iz Trsta. Umaknil se je bil vsem zunanjim slovesnostim na Dunaj. 22. julija je v tihoti svoje bolniške celice v bolnišnici usmiljenih bratov v Trstu obhajal svoj zlatomašni jubilej zaslužni tržaški dušni — 605 — pastir prof. dr. Ivan Tul, ki je v svojem bo. gatem življenju slovel kot verski pesnik in pisatelj ter izboren cerkveni govornik. I*. Joža tal Ambrožič, arhimandrit in kore- piskop, ki se zelo žrtvuje za slovenske izse. ljence in begunce v Egiptu in je zlasti velitco storil za slovenska primorska dekleta v Kairu, je obiskal v Trstu in Gorici svoje znance. Iz Lurda je na poti v Fatimo obiskal tudi slo¬ venske visokošolce v Španiji. Slovenski goriški zastopniki pri apostol, skeni administratorju. PrevžVišeni apostolski administrator goriške nadškofije, msgr. Hia- ctnt Ambrosi, je sprejel v avdijenco g. dež. in obč. svetnika Bratuža ter obč. svetnika I3ru_ mata, zastopnik: Slovencev. Poudarila sta mu vdanost slovenskega ljudstva sv. Cerkvi in ga prosila, da bi očetovsko skrbel za sloven¬ ske potiebe. Prevzvišeni jima je izjavil, da je o trpljenju Slovencev za časa fašizma dobro • • •* •"^***-m*- • poučen in da jo že poučen tudi o sedanjih razmerah. Poudaril jima je, da se bo neustra. šeno boril za zmago pravice. Ob koncu je po¬ delil svoj apostolski blagoslov vsej slovenski manjšini. Okrog 2000 tržaških Slovencev je v avgustu skupaj s škofom in lepim številom duhovni, kov poromalo k Materi božji na Barbano. S seboj so ponesli svetoletni križ, ki jih je lan¬ sko leto spremljal po večnem mestu Rimu. Prvi namen tega velikega romanja je bil za. dobiti svetoletni jubilejni odpustek, drugi pa javna zahvala Mariji Pomočnici kristjanov za veliko milost vztrajnosti Slovencev v sveti veri. Tito — Vatikan. Zadnji čas se je veliko bralo in govorilo o položaju Tito — Vatikan v zvezi z nadškofom Stepincem. Vsa poročila in vesti razodevajo, da bi se Tito rad na kak lep način rešil tega problema, ker Stepinčev zapor pomeni veliko oviro za dobre odnose komunističnega jugoslovanskega režima z za- padnimi silami. En dokaz za to je dejstvo, da je jugoslovan¬ ska vlada dovolila raznim dopisnikom dostop in daljši razgovor z nadškofom v zaporu. Ti so nadškofu med drugim stavili tudi vpraša¬ nje, če je po njegovem mnenju možen spora¬ zum med Cerkvijo in državo in če bi bil pri¬ pravljen zapustiti državo. Nadškof je jasno povedal, da osebno ne mi¬ sli na noben kompromis, ki bi bil sprejemljiv za Cerkev in državo, da je to stvar Svete Sto¬ lice in da ne misli zapustiti države, ker se ne čuti krivega nobenega zločina. Drugi dokaz, da bi se Tito rad na lep na¬ čin iznebil nadškofa Stepinca, je pa uradno sporočilo jugoslovanske vlade Vatikanu z dne 2. junija t. 1., kjer sporoča, da je vlada pri- — 606 — pravljena spustiti nadškofa pod pogojem, da ta takoj zapusti državo. Vatikan je to ponudbo jugoslovanske vlade odločno odklonil rekoč: "Sveta Stolica dobro ve, da nadškof hoče ostati med svojimi ver¬ niki, ker se zaveda svoje nedolžnosti. Ona hoče v tej zadevi spoštovati njegovo prepričanje in ga ne namerava prisiliti k izgnanstvu." Poleg tega je treba povdariti, nadaljuje Osservatore Romano, da žalostni slučaj nad¬ škofa Stepinca ni edini slučaj preganjanja katoliške Cerkve v Jugoslaviji, ampak je tre¬ ba dodati še vse drugo sovražno postopanje proti Cerkvi in veri. Tito očividno s tem odločnim odgovorom Vatikana ni bil zadovoljen. “Borba" je takoj porabila to zavrnitev Vatikana kot propa¬ gando proti Cerkvi, rekoč: “Jasno je, da Va¬ tikanu in njegovim krogom ni prav nič za Ste- pinčevo osvoboditev. Vatikan ne potrebuje osvobojenega Stepinca, ampak zaprtega. Raz¬ log je očividen: protijugoslovanski krogi v tujini hočejo še naprej porabljati Stepinčev primer za propagando proti Jugoslaviji." Trpljenje duhovnikov v Sloveniji. Pisma od tam vedo povedati sledeče: Novomašnik ljubljanske škofije č- g. Hoenigman je bil na¬ stavljen v Kočevje, pa so nekateri rdeči ne¬ strpneži njegovo nastavitev z nasiljem nad njim preprečili in ga tako zmučili, da je tri dni potem umrl. — Poročajo tudi, da je blagi duhovnik £■ S■ Stanko Erzar radi trpljenja v ječi umrl. — župnika Oblaka J. v Preski pri Medvodah, ki je bil že v visoki starosti, so neznanci ustrelili. — Tako poročila. K slikam: Str. 606 spodaj: škof msgr. lovk sredi radostnega ljudstva ob birmi. — Str. 606 zgoraj i n str. 607: Prizori iz nepo¬ zabne novomašne slovesnosti letos v ljub¬ ljanski stolnici. (Natrpana stolnica; eden od novomašnikov; vsi novomašniki z obema ško¬ foma, ljubljanskim i n mariborskim, ter osta¬ limi predstojniki in bogoslovci obeh semenišč ob slovesnostih.) “La Vida Espiritual” Duhovno življenje’’ je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij. — Uredništvo in uprava: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. — Za izdajatelja, uredništvo in upravo: Ladislav Lenček IZ VSEBINE NOV.-DECEMBERSKE ŠTEVILKE — ČLANKI — škof Gr. Rožman: 10. Marijina Velika sobota; Vsi sveti, verne duše, advent— Mernik: Pet¬ desetletnica slovenskih salezijancev — Odar: Kato. ličani in organizacije — Gnidovec: Velika skrivnost v Kristusu in Cerkvi — Hanželič: Kako premagaš otroku trmo — ČRTICE — N. Zemlak: Iz zdrave zemlje — Iz “Zgodnje Danice”: Božje usmiljenje — PESMI — Budnik: Potovanje v večnost — Sre¬ brnič: Kako si dober — Janko: Umrli smo — Vla¬ dimir Kos: Balada; Advent; Smisel življenja; Proš¬ nja; Rumene krizanteme — FANTOM IN DEKLE¬ TOM — Spoštovanje dekletom — Pismo iz domo¬ vine — Ali še.veš — PO KATOLIŠKEM SVETU — MEI) IZSELJENCI — IZ DOMOVINE — KATOLI¬ ŠKI MISIJONI — Dr. Lenček: Misijonski idealizem — Pismo Baragovega naslednika — Marolt: Kul¬ turni sadovi Baragovega meseca — Poderžaj : Iz Bengalskega misijona. Vrsta velikih mož —■ Kopač : Borba v Baragovem misijonu — Slovenci v tujini ob Misijonski nedelji— BOŽJE STEZICE — KAZA¬ LO CELEGA LETNIKA K SLIKAM NA OVITKU — Prva stran: Procesija Marije Pomočnice pri salezijancih na Rakovniku; Stari nagrobni križi na Osojah; Osoje na Koroškem -— Zadnja stran: Begunska mladina s č. g. Burja iz Spittala na izletu; škof Jože Vovk med narodnimi nošami v Bitkovščici; Od komunistov s Kitajske iz¬ gnani slovenski lazaristi nad katakombami v Kirnu, od leve na desno: spremljevalec č. br. Vodenik CM, nato nazadnje izgnana, sedaj v Parizu bivajoča gg. Pokorn in Prebil, v sredi ravnatelj katakomb salez. dr. Blatnik, nato v Rimu bivajoča gg. AVolbang in Kopač Prosi mo za natocnmo “POLIGLOTA” Corrlentes 3114 CORREO ARGENTINO Suc. 6 O > z. m e; o > >