Issued dailjr except Saturdays, Sundays and Holidaya. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROPNE PODPORNE JEDNOTE ' Urcdnilkl ln upravnlikl prostori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Puhlication: 2087 South Lawndalo Ave. Tslephono, RockwoU 4904 LETO-YEAR XXXVL Cena lista je $6.00 Entarad ai aecood-claaa SSattcr January IS. 1833. at Um poat-ottiM at Chicago, IlUnota. undar th« Act o t Confraaa ot March S. 187» CHICAGO 23. ILL« TOREK. 1. FEBRUARJA (FEB. 1). 1944 Subscrlption $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 22 Acceptanco for mailing at special rite of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on Juno 4, 1918. Silovita titka v teku na Maršalskih otokih Ruska armada zasedla čez 50 naselbin v prodiranju proti Estoniji ob železnici Luga-Pskov. Prvi vojaški oddelki dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno samo 16 milj od meje Estonije.—Nemci odhajajo iz Rima, proti kateremu prodirajo britske in ameriške čete. Novi bombni napadi na mesta v severni Italiji.—Američani in Angleži vrgli čez 7000 ton bomb na nemška mesta in industrijska središča.—Zavezniki zasedli strategične hribe v Burmi Washington. D. C„ 31. jan.— ' Neuradna poročila, ki se opirajo na radijska poročila iz japonskih virov, se glase, da je močna ameriška oborožena sila napadla Maršalske otoke na južnem Pacifiku in silna bitka je v teku med japonskimi posadkami in ameriškimi četami, ki so pod kritjem bombardiranja bojnih ladij in velike mase letal invadirale omenjene otoke. Medtem je mornarica sporočila, da so ameriške podmornice potopile nadaljnjih 14 japonskih ladij, med temi dva velika transportna parnika. London. 31. jan.—Moskva poroča, da je ruska armada v prodiranju proti Estoniji ob železnici Luga-Pskov zasedla čez 50 naselbin, med temi Veimarn, železniško križišče, ki je oddaljeno samo 16 milj od meje Estonije. Oddelki ruske armade, kateri poveljuje general Leonid Govo- rov, se (({emu železniškemu križišču. Prodiranje je v teku na 35 milj dolgi fronti. Med naselbinami, ki so jih Rusi zasedli, sta Kotly, 1!) milj od Estonije, in Jastre-bino, 21 milj od Estonije. Sovjetske kolone so pognale Nemce v 30 milj dolg pas ozem lja med jezerom Peipusom in Finskim zalivom. Nemci beže s tega ozemlja, da se izognejo uničenju. Desno krilo Govorovove arma- z bombardiranjem nemških pozicij. Zavezniški letalci so ponovno bombardirali mesta v severni Italiji in sestrelili nadaljnjih 36 nemških letal v spopadih v zraku. Ameriške in britske čete-so okupirale štiri mesta na rimski fronti in ujele 600 sovražnikov, dočim so francoske obkrožile Cassino, nemško trdnjavo na drugem koncu italijanske fronte. London. 31. jan.—Britski letalci so sinoči spet metali bombe na Berlin, ameriški pa na Bruns-wick in Hanover. To je bil že štirinajsti britski bombni napad na nemško prestolnico v zadnjih desetih dneh. Hanover leži 150 milj zapadno od Berlina, Brunswick pa 120 milj. V spopadih v zraku so ameriški letalci sestrelili 91 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili 20 bombnikov in štiri letala. Britski letalci so metali bom- bližajo Kingiseppuv dru- be tudi na naci jska oporišča severni Franciji Ju, Holandiji. V spopadih v zraku so sestrelili čez sto nemških letal. Sodi se, da so britski in ameriški letalci v ofenzivi, ki se je pričela pred štirimi dnevi, vrgli čez 7000 ton bomb na nemška mesta in industrijska središča ter nacijska oporišča v okupirani Evropi. Pearl Harbor, Havaji. 31. jan. —Ameriški letalci so vrgli 27 tbn bomb na otok Wotje v Mar-shallovi grupi in čez 60 ton j de prodira ob dvotirni progi že-1 bomb na Roi, Kvvajalein in Ja-o/.ince Leningrad-Luga-Pskov.; luit, druge otoke v tej grupi, se a je edina, po kateri se Nemci J glasi poročilo. Enote ameriške bojne mornarice še vedno bombardirajo ja lik«) umaknejo z ozemlja*na ju/m strani Leningrada. Rusi kupirali deset mest na tem i/emlju, med temi Družnajo Clniko, vzhodno od proge in 40 unij nad Lugo in Siverijskijem. N« ruska vojaška posadka v <-dnjem mestu je bila uničena l-iiki z Rusi. v Šestnajst milj južno od te i*«.nte ob reki Volkov je v akciji u;a ruska armada pod povelj->m generala Klrila A. Merec-a. Njen cilj je presekanje /niče Leningrad-Luga. Prve 1 so okupirale Veliko Selo, ' nulj južnovzhodno od Luge. Desno krilo te ruske armade 'dira naprej od Ljubana ob i železnice Moskva-Lenin ' -d Vse ozemlje ob tej progi 1 I" počiščeno zadnjo soboto, s" sovjetske čete okupirale 1' <0 vasi in naselbin, med te-K.istenskajo, železniško kri-" na progi Novgorod-Lenin-r.ul '"tja ruska armada pod po-' jstv»»m generala Markiana M. I*'va prodira od Novosokolni-1 260 milj južno od Leningra-I r -ti Latvijl in drobi odpor " ke m)p Zavzela je že več ! ' ' m vasi in zadala težke " «• Hovražniku. ponske pozicije na teh otokih. New Del hI. Indija. 31. jan,— Čete štirinajste zavezniške armade so zdrobile odpor japon ske sile in zasedle štiri strategične hribe v zapadni Burmi, poroča glavni stan zavezniškega x)veljstva v južnovzhodni Aziji. Ti hribi so na severni in vzhodni strani Razabila. j ronia na južni eftranl Rima. '•»n -Italijanski begunci iz • pM|M)vrdujejo, da Nemci ■jaj" iz mesta in puščajo • Hrupe saboterjev. da ti " fMjslopjs. katera so pod-•r<.» Vsi trdijo, da so vsi "m»ki predeli podmini zavezniške čete so pro-"'« mlja. ki je oddaljeno milj od Rima Opera izpirajo bojna letala Partizani napadajo zalagalne linije Nemška bojna ladja potopljena v Zadru London. 31. jan.—Enote partizanska sile v zapadni Bosni nadlegujejo sovražnika z napadi na nemške zalagalne linije na se-verozapadni strani Banjaluke, na jugu v Hercegovini pa so v teku ljute bitks med partizani in nemškimi oklopnimi kolonami. PozoriŠče glavnih bitk v Hercegovini je ozemlje pri Capljini ob reki Neretvi. Bitke divjajo manjšem obsegu tudi pri Si- raci in Belgalu, poroča glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade. Kampanja, da se potisne nacije nazaj v centralno bazo pri Banjaluki, se je izpremeni-la v krajevne akcije. V drugih akcijah v zapadni Bosni so partizani razpršili oddelek nemških vojakov in čet-nikov pri Kisavicah. Titovo poročilo ne omenja operacij v vzhodni Bosni v bližini Tuzle, ki so menda lokalnega značaja. Kairo, Egipt. 31. jan.—Zavezniški bombniki so napadli in pili 5000-tonsko nemško krila glasi sem dospelo poročilo. Bombe so utlh-1 nile nemške protiletalske bate rije. Štiri bombe so treščile križarko in jo potopile. hitler priznal možnost poraza nemčije Ruska zmaga bo uničila evropsko civilizacijo .> 'awr NAPAD NA MEDNARODNO ZIDOVSTVO London. 31. jan.—Adolf Hitler je v svojem govoru ob enajst-letnici nacijskega režima priznal možnost ruska zmage, luhko rezultlra v popolnem uničenju j Nemčije. Njegov tdvor, ki je ' trajal samo 23 mjta*t, se je razlikoval od prejlnjth. Diktator ni, grmel kot običajno in govor iU bil histeričen. Oddajsle so ga samo nemške radiopostajc. "Ena stvar je gotova," je dejal. "V tej borbi more biti samo eden zmagovalec—Nemčija ali Rusija. Zmaga Nami i je pomeni ohranitev Evrope, zmaga Rusije pa uničenje Evropa. Če bo Nemčija j>odlegla v tej borbi, ne bo mogla nobena druga država preprečiti totalnega Uničenja evropske civilizacije. Ako bo bolj-ševizehn zmagal, ne bodo mogli ostsnki Evrope nadaljevati borbe proti evropsko-azijskemu sovjetskemu orjaku pod vodstvom Anglije. Angleški .vojaški izgledi v taki borbi bodo brezupni. S padcem Nemčije se bo zrušila vsa Evropa." Hitler je govoril 24 ur po največjem zavezniškem bombnem napadu na Nemčijo. Diktator je le mimogrede omenil vojaško situacijo in prezrl je udarce, ki dobiva njegova* Tvborfcfefta Odbor za pomoč Židom ustanovljen Vrhovni sodnik Murphy postal načelnik na Predsednik Roosevelt star 62 let VVashington, D. C., 31. jan.— Predsednik Roosevelt je v navzočnosti svoje družine, prijateljev, filmskih zvezdnikov in zvezdnic praznoval svoj dvain-šestdeseti rojstni dan. Ob tej priliki so mu britski filmski igralci izročili ček za $240,000, ki" bo ftel v sklad ustanove za pobijanje otroške paralize. Vsoto je zbrala brltska filmska kolonija v Hollywoodu. Jih sila na ruskih frontah. Ponavljal je trditve, da je Nemčija edi na trdnjava v Evropi proti bolj ševizmu, obenem pa je udrihal, kot običajno, po mednarodnem židovstvu. "Za Veliko Britanijo kakor tu di Ameriko," je dajal, "ni več vprašanja, ali se bosta po tej vojni borila proti boljševizmu. Vprašanje je, ali se bosta mogli upirati boljševizmu doma. Sleherna država, ki je, kot Velika Britanija, prodala svojo dušo židovstvu, bo prej ali slej podlegla tej kugi, če ne bo s silo izločila boljševiških bacilov s svojega telesa. Vprašanje odrešitve Evrope in evropskih držav ne moreta sama rešiti nemško ljudstvo in nemška armada." Waahlngton. D. C.. 31. jan,— Frank Murphy, član federalnega vrhovnega sodišča je naznanil ustanovitev novega odbora za pomoč Židom v evropskih državah pod okupacijo nemške sile pod svojim načelstvom. Ta bo pobijal tudi protižidovsko propagando v Ameriki. Drugi člani ocfbora so Wen-dell L. Willkie, federalni pravd-nlk Norman M. Little, podpredsednik Hanry A. VVallace, mas-sachusettski governer Leverett Saltonitall, bivši pennsylvanski governer Gifford M. Pinchot, čl-kaški kstoliški škof Bernard J. Shell, episkopalni škof Henry St. George Tucker, predsednik unijskega semenišča H e n r y Sloane Coffin, VValter S. Wood-land iz Wisconsins, Herbert B. Maw iz Utaha in Eric A, John-ston, predsednik Ameriške trgovske zbornice. "Danes zaznamujemo eno naj-črnejših obletnic v zgodovini človeštva — enajstletnieo Hitlerjevega režima v Nemčiji," je rekel Murphy. "Takrat se je pričelo premišljeno uničevanje ustanov in pojmov pravičnosti, ki so se razvili v stoletjih človeškega napredka. Dasi so mnoga ljudstva trpela in še trpijo, se to ne more primerjati trpljenju Židov, Hitler ln njegqvl rablji so poklsli čez tri milijone Židov. Za te je smrtni pohod dokončan, za nadaljnje štiri ml lijone pa se je pravkar pričel." Murphy je v svojem govoru j obsodil protižidovsko propagando v Ameriki, zaeno pa je apeliral na Združene narode, naj mobilizirajo vsa sredstva za Rešitev pnih Židov, katerim preti uničenje. Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago,—Frank Vidmar iz Lyonsa, Valentin Kobal iz Clar-endon Hillsa in Rudi Schrouf iz Chicaga pozdravljajo gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete iz Stevens Pointa, Wls. • t Mllwsuške novice Milvvaukee.—Dne 25. Jan. je naglo umrl 50-letni John Lenko, bivši gl. tajnik tukajšnje Sloge. Zadela ga je kap. Rojen je bil v Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem in v Ameriki je bil 38 let. Bil Ja član društvs 16 SNPJ in zapušča dva sinovs in dve hčeri. Pokopan je bil civilno,—Dne 23, jan. ja umrl Flori-jan Bohte, star 81 let ln doma od Mokronoga na Dolenjskem. V Ameriki Je bil 00 let in 40 let je bival v Calumetu, Mlch., dvajset let pa tukaj. Zapušča ženo. —Nadalje je umrla Mary Zore, stara 61 let in doms od Novegs mesta. V Ameriki Je bila blizu 40 let in zspušča možs,.dva sinova in hčer. Pogrebe vsoh gor njih treh je oskrbel Ermenčev zavod. • Is Clavaland* Cleveland,—Dne 28. Jan. je v bolnišnici umsla M*ry Jene, roj. Vidmar, vdova, itara 66 let in doma is Uršnlh sel na Dolenj< skem.—Dalje je umrl Frank Zu pančlč, atar 70 let ln doma iz Pustavrha pri Novem mestu. V Ameriki je bil 40 lat in pred leti je vodil gostilno in mizsrsko de-lavnleo. Zapušča ženo, sina in dve hčeri, v starem kraju pa drugega aina. Kongresnih Busbey napadel Adamiča * : bi1 ' M Glavni podpornik maršala Tita v Ameriki Osvoboditev protifaiistov v Afriki Alžir, AlžerlJa, 31. jan. — Od-bor za osvoboditev Francije, Čigar načelnik je general Charles de Gaulle, je odredil osvoboditev več sto italijanskih protlfa« šistov, ki so bili internirani v severni Afriki od novambrs 1. 1942, ko so se zavezniške Čete izkrcale tamkaj. Akcija je bila podvzeta po preiskavi posamez* nih slučajev. Novo zavezniško tajno orožje Izstrelek prebije jekleno ploščo Ottawa, Kanada. 31. jan —De tajil novega zavezniškega tajne ga orožja, čigar izstrelek prebije itiri palce debelo jekleno ploščo in je kljub temu tako lahko, da ga lahko nosi eden vo jak, so bili pravkar razkriti. Učinkovitost novega orožja so orisali člani kanadske narodne obrambe. To se imenuje projekt Plat, katerega uporabljajo že nekaj meaecev kanadsk« in brit tke čete proti Nemcem v op«' racijah na italijanski fronti. Novo orožje se razlikuje od ameriške "basooke", čeprav j sliči. To izstreljuje bombr v te žl dve in tri četrtine funta moč ne eksplozivne sile Bomba eksplodira, ko »dene tarčo. Do kazano Je, da te bombe prebi jejo jeklene oklope skoro vseh tankov tn ubijejo člane po-■edk Novo orožje tehta samo 33 funtov. Chicago. 31, Jart— Republikanski kongreenik Fred E. Bus-bey je v svojem govoru ns letnem zborovsnju Zveze tovsr-narjev v Chicago Heightsu dejal, da se ne bo mogla nobens evropska državs izogniti komunizmu po zsključenju sedsnje vojne. On Je citiral slučaj Jugoslavije, kjer zavezniki več ne nudijo pomoči generalu Mlhsj-loviču, temveč ls maršslu Titu, poveljniku osvobodilne srmsde, čigar glavni podpornik v Ame* liki je pisatelj Louis Adamič. 4"Nobcnego dvoma ni o komunizmu partizanov," je rekel Busbey. "Adamič, ki podpira Tita ln partizane, predstavlja Vfčjo nevarnost ameriški ustavi kot JEarl Hrowder, vodja ameriških komunistov.'" Kongresnih Je dejsl, ds Je bilo 50,000 kopij Adsmlčeve knjige "The Nstive's Reurn" tiskanih na vladne stroške in da jih je vojni department razdelil med ameriške vojake, čeprav Je vsebina knjige V prilog komunizmu. Vojaški krogi *o priznali, da ao odstranili pet strani If knjige, preden so bile kopije podane ameriškim vojakom. To Je zadosten dokaz, da knjiga ne spada v vrsto, ki hi jo lahko sankcionirala ameriška vlada. Iiusbey je dalje rekel, da je bil informiran, ko je apeliral na uiadnike neke časniške agenture /a enako postopanje v pošiljanju vesti iz Jugoolsvije, da je dopisnik te agenture čakal vo/ t H nov v Kairu na odhod v Mihajlovlčev glavni stan, toda ril mogel dobiti dovoljenja od br i takih avtoritet, kt kontroli-i a jo Usti del Mredo/emlJa. Britski poslanik se vrnil v Moskvo Moskvs. 31. Jsn —Britski po-alanik Archibald Clark Kerr Ja dospel sem Is Londona, kjer je mudil na kratkem oblaku, sa glasi naznanilo. rusija odbila apel jugoslovanske vlade Ponudba Ma »klenitev prijateljih* pogodbe zavrnjena V E C J A ZAVEZNIŠKA POMOČ PARTIZANOM London. 31. jan.—Doznava sa, ds je Moskva odbila ponudbo ln apel jugoslovanske ubežne vlade v Kairu za sklenitev pogodbe prijateljstva ln vzajemne pomoči. Ta naj bi sličlla oni, katero je nedavno podpisal dr. Edvard Beneš, predaednik Cahuslovakl-Je, a sovjetako Ruaijo v Moskvi. Zdi se, ds je Moskva zavzela slično stališče napram Jugoalp-vanaki vladi kot proti poljski, čeprav še ni pretrgala odnošajev z njo. Prepad med jugoalovan-sko vlado in osvobodilno armado, katere poveljnik ja maršal Tito in kstsra vodi odpor pfroti nemški okupacijski illi v Jugoslaviji, se ja rszširi! v zadnjih tednih. Zavezniška vojaška pomoč v obliki orožja, streliva ln druge-gs bojnegs materiala Titovi aUi narašča, dočim se pomoč generalu M i ha J lo viču, poveljniku Četniške armade in vojnemu ministru v jugoslovanski ubeini vladi, stalno znižuje. Pričakuje sa skorajšnja skeljs gledf končanja krize glade Mlhajlovlčeve-ga položsja v Jugoslaviji. Motnost Je, da bodo zavezniki pretrgali stike p Mlhsjlovlčem. Fronta, katero on drti v stari Srbiji, ja še dolgo popolnoma na- v aktivns. Očitno Je, ds zavezniki niso zadovoljni z MlhajlovlČem, ker vedno iščr izgovore, da sa izogne akciji. Po poročilih iz britskih virov nt on storil še nobenega koraka proti nekaterim četniškim grupam, o katerih je znano, da sodelujejo z naciji. Dasi s« je zavezniška vojaška politika v zvazi z jugoslovanaki-ml zsdevsmi nekoliko skristaUzl-rsls, so politični odnošaji še vedno megleni in nezsdovoljivi. Dočim jugoslovsnsks ubešna vlada napada Tita in njegova partizane, Jih člani britaka vlade ln parlamenta poveličujejo v izjavah in trditvah, da a svojimi napori prispevsjo k porazu Nam-!!Je. Amerika se bo maščevala nad Japonci Obračun za storjan« zločine prid« Waahlngton. D. Cu 31, Jan,— Polkovnik Albert L. Wamer, šef biroja sa tlak in javna odnošaje vojnega departmenta, Je r svojem govoru po radiu de- ^ al, da bodo Japonci obžalovali tostijalnosti v postopanju na-prsm ujetim ameriškim ln fili-ilnskim vojakom, Sleherni je zdaj seznanjen s črnim rekordom Japonskega zverinstvs," Je dejsl. "Ameriški) ljudstvo je slišslo ln čitalo povest o mučenju, listrsdsvalju in pokolju vojnih ujetnikov, Smrtni pohod od Bataana v ujetniška taborišča j« šel preko trupel vojakov, ki ao pos* peli pod udarci brutalnih Japoncev To je zlobnoat, proti kateri se borimo v svetovni vojni, kjer je atrategija akcije na svetovni podlsgi. Prišel bo čaa obračuna s Japonci " VVarner je rekel, "dtf eden žarek človečnosti oivetluje črno sliko - prijateljstvo fillplnake-ga ljudstva To je bilo demon-strlrano, ko so' Kilipincl ponujali živila vojnim ujetnikom na pohodu, čeprav ao s tam riakl-rali svoja življenja." PROSVfTA TOftgK, 1. FEBRUARJA n PROSVETA THE ENUaHTEMMEMT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publUhod br Slovana Naltonal Beaeflt Soctetr Naročnina m Zdruiana driav« (lsv«n Chlcaga| ta na loto. S3.00 sa pol lota. I1.M sa četrt loto; so Cook Co. 17.40 ss celo loto. S3.7I so pol letaj m Eubecrlptton rstosi ter the United Stolos (eacopt Chlcago) and Canodo M-00 per r—*- Chlcago and Cook Couair f74i POS foreiga couairles M.00 pot joof. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la _ tlankov se ne vračaj* Rokopisi literarne vsobtae (črtice. P®**««; treme, pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju lo v alučaju, So |o prlloiU Advertising rstes on agreomenL—Maaascilptejol^ and uasollcited srliclos wUl^ot bejate«ie^Otbef ^^ »uch ss stortos. pley«. pooms. etc.. will bo returnod te Moder oaly »hen aceompaaied br soU-sddroosod sad stsaipod eavotepe. Mostov ao vso. kar lato stik a listom« PROSVETA 2657-59 So. Lsvrndale At*. Chlcago 23, Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz Dstum v oklepsju na primer (Februsry 29. 1S44). polog vsšegs imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovit« jd pravočasno, da le vam lost ne ustavi. Argentina na vrtilniku m Argentina, druga največja republika v Južni Ameriki in edina latinska republika na zapadnem kontinentu, kl je še Imela diplo-matlčne stike z oslščem, Je naglo pretrgala te stike z Nemčijo in Japonsko. Argentinska vlada, ki je prišla na krmilo v zadn em Juniju s silo, to je s pučem, je naznanils, da je crikrila ve iko omrežje nacljske Špionaže na svojih tleh ln ker to škoduje njeni nevtralnosti, se je odločila za prelom. Dejstvo je, da je bila aedanja-kskor prejšnja—vlada Argentine prav toliko nevtralna, kolikor je Frankovs Španija nevtralna, katero je v tesnih stikih. Ideološko Je Ramlrezov rtžim v Argentini totailtarski, fašističen, heglede ns to, ds diktstor Rsmirez taji pravi značaj svojega režima. Ramirezova vlada Je demonstrirate s celo vrsto dekretov, ds sovrsžl demokracijo, ksjtl zstrls Je svobodo tiska ln govora, razpustila je vse demokratične »tranke ln organizacije in odprla Je koncentracijsks Uborlšča za politične jetnike—natanko po zgledu diktatorja Franka na Španskem, bivšega diktatorja Mussollnlja v Italiji in diktatorja Hitlerja v Pem-čiji. Drugo dejstvo je, da je izjava diktatorjs Argentine o odkritju nscijske špionaže v svoji deželi, velika hinavščlns. Kje ps je bil do danes, da nI videl te špionaže? Nacijska špionaža v Argentini je bila že Uko očitna, da sta Amerika in Anglija že dvakrst javno obtožili argentinsko vlado, da je Indlrektno odgovorna za nemške podmoftiiške napade na ameriške ln angleške ladje s tem, ds trpi ns svojih tleh gnezdo nemških špionov, ki obveščsjo podmornice ns morju o gibsnju zavezniških ladij. Argentinsks vlsda nI "odkrila" ničesar—toda ustrašila se je, ko je Anglija nekaj dni prej prijela argentinskega •'konzula" na Tri-nidadu, kjer Je vršil ovaduško službo; U "konzul" ima nemško Ime. Amerika ln Anglija sta že nekaj čass pripravljali ostro akcijo napram Argentini. V načrtu so bile ekonomske sankcije, ki bi bile ustavile argentinsko trgovino. Medtem je prišel znani puč v Boliviji ln kmalu je bilo dognano, da ima bollvljskl puč sorodnike Buenos Airesu. Argentine je bila prva in doalej edina, kl je brž priznala novo vlado Bolivije*. Vse to je poostrilo odnošaje med Argentino ln ostalimi ameriškimi republikami. Tretje dejstvo je, da je velika večina ljudstva v Argentini de-moktatičnega mišljenja in diktator Ramlrez se vzdržuje na krmilu le s pomočjo svoje vojaške klike. Prej aH slej mora počiti odpor argentinskega ljudstva, katero že težko prenaša sramoto toUlltar skegs jarma na svojem vratu. Skratka: argentinski režim je bil prisiljen na prelom z oslščem pod zunanjim ln notranjim pritiskom. V tem hipu Je pritisk od zunaj močnejši. Kaj pa zdaj? Prelom, ki je bil izvršen s besedami, ne zadostuje; aretacija nekaterih očitnih nemških nacistov Buenos Airesu, drugim pa dati priložnoat, da se lahko skrijejo pod zemljo in Iz svojih lukenj nadaljujejo a šplonato ln nacifašlstlčno piopagsndo, ne bo izpremenllo situacije. Aigentinski režim mora dokazati z dejanji,3 da ni več na stran Hitlerja ln Japonske. Demokratične vlade ne morejo ukazati Ar gentini, naj opusti nevtralnoat in se pridruži Združenim narodom kakor ne morejo diktirati demokracije drugim vladam, lahko pa zahtevajo, da Argentina ne sme več ovirati vojnega napora zavez nikov s propagando ln drugače Argentinska vlada mora odpra viti ne le nscljsko in jsponistlčno šplonažo in pro|>sgando ns avojlh tleh. marveč tudi propogando KrankovegS fašizma iS Španije. Ali pa more kdo pričakovati tega od fašistične klike, kl je na kimiiu v Argentini? Ne? Bd»na garancija bi bila—korenite izpre-memba le/.ima v Buenos Atcmi Ramirezova diktatura se mora umakniti demokratični vladi, katero s* Izvoli ljudstvo samo. V ta namen je na treba pomagati lludstvu Argentine, kajti le ono je upiavIČeno. ne pa kakšnA zunanfa »vsbiU v ospredje, če hočemo dobiti sedež. Povem jim, ds sem mislil, ds smo e v Clevelandu netočni, ampak vidim, ds so tudi v Chlcsgu, ker ura je bila že devet, toda se še ni pričelo. (Možno je tudi, da so mene čsksll...) Kmalu je okrog mene več či-kaških prijateljev, s katerimi sem imel vedno toliko opravks skozi toliko let nsše aktivnosti pri SNPJ sli drugsče. Počutil sem se prav tako domač kot v SDD ns Waterloo rd. Moj prijatelj in Vipsvec Filip Godins in žens prideta takoj k meni in že se uživimo v kratek pogovor: Ca ko je hčerka tvoje sestre Ste-fle? Kako je dr. Boris Mermo-ja? Obratno jsz vprsšam, kako je pri njih, kje je Oskar? Poveste, ds gs bom lahko videl, ker je sedaj doma. Srečsvs se tudi s starim Cle-velandčanom in sodrugom Jos. Martinkom, s katerim se poznava že več let, ko je tukaj urejeval češki delavski list ln bil aktiven v zadružnem in socialističnem gibsnju. Precej let ga že nisem videl. Par let predno je Hitler navalil na Češko, je šel tja in pomagal mladi čeho-slovaškl republiki, ko jo je nacizem začel obkrožati. Povedali so ml, da je tudi on na govorniški listi; torej ga bom po več letih zopet slišal. V Clevelandu smo gs večkrat slišali v naših krogih kot govornika. Pričel se Je program pod vodstvom VlncenU Cslnksrjs. Odprle ao ga ženske s par pesmami. Nastopil je tudi moški zbor Pre-šeren in zsčudil sem se, ko sem med pevci zspszll tudi Lovrenca Gradiška, ksjtl nisem vedel, ds je tudi on pevec. Pevske točke so bile uvrščene med govorniki, ki so bili: Plsstelj Louis Ads-mič, rev. Strshinjs Msletič, Kri-stsn, Martinek in še par drugih kratkim govorom. Teh govorov je bilo ža nas, ki smo prišli zborovanja, seveda preveč, vendar pa so bili zanimivi. Adamič je čital govor Vidmarja, voditelja osvobodilne fronte v Sloveniji in vzelo ga je skoraj uro čsss, potem ps gs js še v angleščini raztolmačil. Med programom je bila tudi kolekta za Ssns. Program se je končsl mslo pred polnočjo, Jože pa ves ta čas brez večerje, kajti prej nI bilo čaaa zanjo. Po programu gneča, ksjtl vse se je drenjslo v spodnje prostore. Tsm se Je zopet pričelo rokovsnje. 4,Čss Je žel ds si enkrst prišel v Chicago'. Koliko čsss mislil oststir Tako me je pozdravil ta in oni. Dejal sem, ds^ostsnem psr dni. "Dobro, ne possbi k meni priti" itd. Bom videl. V pondeljek Imsm opravka z veletrgovci s katerimi tržim "down townu že več let. Po naši stari navadi se takoj podamo k bsri—Zajčevi, Tone Garden in drugL Milka Alesh me takoj poedravi, "kaj boš pil?" Garden steče k blagajni in prinese par jardov dolgega papirja in prične naročati. "Ksj hočeš --pivo, žgsnje sli ksj drugega?" Vzamem vsakega nekaj, ampak bal sem se, ker urs je bile že preko polnoči, moj želodec pa prazen in pričel se je oglašati. Vprašam, če imajo ksj prigrizka. Pravijo, da samo sendviče. Vprašam, če bi se mogoče še pri BergerJu dobila gorka večerja. Mords, poskusi. Predno grem, me Zsjčeva Angela vprsša, kaj bpm počel jutri, v nedeljo in me povsbi na kosilo. Moral sem se oprostiti, da ne maraig nikomur delsti ne-potrebnegs dela itd. Frank pa hud in prsvi, da bo tudi on Uko naredil, ko pride v Cleveland. Ampak danes,, ko gre vse na pointe, se ne moreš ksr Uko štu-lltl k mizi prijateljev kot smo se pred vdjno. ZajčevT vseeno hvala. Ko se še malo pogovorimo z Gardnom, Trojarjem in nekaterimi drugimi, se oprostim, ds grem večerjat. Ko pridem k Bergerju, tam dobim Janlu Roglja, Vatra Gril-la, Čampo, Johna Kumšeta, E. Kristana in nekaj drugih gostov. Pozdravimo se, ampak k njih mizi nisem hotel prisesti, ker jaz sem hotel večerje. Vprašam Bergerja, če se še kaj dobi. Yes, je še malo juhe in pa pečenka. Dobro. Odksže mi prostor pri Kristanovi mizi, tods se oprostim; potem on vpraša Kristana če lahko j«isedem in on je bil vesel. Rekel je, da sem ga rešil nekega nsdležneža, ki je več visel na mizi kot sedel na stolu. V takem položaju se je že marsikdo nahajal, da bi raje nosil človeka kot ga poslušal. Tako s Kristanom prlčneva pogovore, oni pri drugi mizi pa svoje. Mlada Bergerjeva hčerka ml prlneie večerjo ln pričel sem tolsžiti želodec. Po večerji ps smodko. S Kristanom "kon kurirava", kdo bo napravil več dima in se pogovarjava. Vstanejo fantje pri sosednji mizi in mi pravijo, ds je že čas, da grem tudi jaz, kajti ura je že dve po polnoči. Tako se dvignemo in predno grem, vprašam Bergerja če ima ksj tskegs, s katerim se "duša prlveže". Zjutraj namreč pričakujem svsks ln svskinjo kl pridets ns obisk sins, ki služ v mornarici in se nshsjs v Greši Lakes Naval Statlonu. S tem s bosta vsaj mslo oprsls prsh po grlu. Psul prsvl, ds gs lshko dobim in dsl mi je "tadobrega" —nanj se sam iuk dosti ne rszu-mem. Plsčam račun in se odpra vimo. Tudi Kumše noai neka, pod pazduho. Poslovimo se oc Bergerjevih in od Kristana itr ven na cesto. K prej omenjen skupini sU se blls pridružita tu dl dr. JCern ln A. šabec. Čakamo, kdaj bo prills poulič ns. Vprašam, kdo Je bolj poznan tukaj. lir. Kern odgovori ds bo že on gledsl, ds se ne lz-gublmo. kj6 Uko čsksmo že precej časa, privozi mimo Uksi, gs ustsvim'in vprašam, če n« zapelje do hotela Sherman. Vpraša, koliko je nas. Ravno za tvoj Afivoz. Stlači nas v Uksi in ae odpeljemo. Med potjb je Imel največ besede dr. Kern, ki nam je rszkazoval ln tolmačil to in ono ob cesti. Kot "grinsrjs" me je zanimalo to seznanjanje z veliko vasjo. Nekdo predlaga, da tisti, ki bo prvi izstopil, tudi pUča voznika. In zgodilo se je, da je prvi izstopil dr. Kern, ki je stanoval v hotelu Bismark. Predlog j* bil Ukoj sprejet. Dr. Kern je sicer hotel nekaj ugovarjati, toda ni šlo. Za njim izstopi Šabec in vzela ju je noč, nss ps odjfelje hotel Sherman. Tam si voščimo Uhko noč in še razidemo po sobah, zjutraj se jla zopet vidi mo. (Se nadaljuje.) | • J. F. Dum. St. Louifs. Ob koncu bom objs- Anglijo, ds IU priskočili RusM ril vse prispevke in tudi vse ns pomoč. Če bi bil najprvo ftroške. Potrebne je še precej- udsril po Rusiji, bi še danes ime[ inja vsota. HvaU Johnu Urbičli veliko prijateljev med angleški. I od društva 438 za priporočilo gle- mi in ameriškimi kapitalisti ia de prošnje na glavni urad. reakcionarji. Novice is 8t. Loulae St Loula, Mo.—McQuay Nor-ris Co., ki izdeluje "piston rings" zs vojne potrebe, je sprejela nekako premirje z delsvci, ki spadajo v lokalno unijo 231 AWU-CIO. Ts kompsnija ims tukaj štiri velike tovarne. V dveh je bil spor poravnan lansko leto, dveb pa še sedaj nI. DeUvci in detpvkie so napravili premirje s kompanijo in vojnim detev skim odborom po 14-dnevni sUvki. Stavka je biU mirna. V teh dveh tovarnah dela čez 2500 delavcev in delsvk. |V teku so priprave za proslavo 35-letnlce Planinskega raja 107 SNPJ. Priporočamo članom, ka dar vas obiščejo dekleta, da jim greste na roko in jim pomagste boljšemu uspehu. S tem jim daste več veselja do dela. Taka slavnost je samo enkrst v petih letih. Zdaj pa malo odgovora neki "prijsteljid". Prvo pismo Je bilo oadsno ns poŠti v Pennsylva ni j i, drugo ps v Clevelandu, O Ali imaš toliko domov kot zajec grmov? Ako povest starega naseljenca nI bila zanimiva in resničns, zakaj si jo ps čitaU? Če se meni kaka Stvsr ne dopa-de, jo pustim pri miru. Ni treba misliti, da urednik nima njegovega imena vin naslova, ali tebi ga ne bo Praviš, ds se ni trebs spotiks-tl v dopisih. Ljubs mojs, Boj ti grehe odpusti, saj ne veš, ka delaš. Ali .sem ti jaz pisal ksk Šno pismo brez podpiss? Ali se nisi ti najprvo spotsknils? Jsz bi nikdsr komu ne odgovsrjal v dopisih, sli moram, ker nimam naslova. Saj bi ti rad osebno pl sa* ker polemike v Prosveti ne ljubim. Praviš, zaksj ml sUri naseljenec ne pošlje par sto dolar jev za pomoč Joevu Bowersu Počakaj, saj morda Še bo, ko bo dobil to Prosveto, ker dandanes se lshko vse zgodi. Ssj nekater še iz komarja narede celega slona. Upam tudi, da bo Joe Bow ers, katerega dobro poznaš, na prostem za veliko noč brez tvoje podpore. Torej imaš še ma lo čsss, Msrjsncs Kogovšek od Krsss, samo pošlji mi svoj ns •lov. V Imenu Joevs Bovversa se zs hvsljujem zs prispevke društvu 501 in društvu 461, kskor tud rojsku iz Youngstowns, O., in dvema prijateljicama* iz St Ako bo šlo vse po sreči, bo Joe prost v kratkem času. Bom : e kako spravil skupaj, da se bodo stroški plačali. Upam, da se i e kaj več rojakov odzove z ma- 0 vsoto. Joe Bowers je bi| člsn društva 6 SNPJ v Syganu, Ps. 1 to društvo je pristopil leta 905 ih bil pri jednoti do 1916. Tudi njega je depresije pregs-njala iz kraja v kraj in tako je ^zgubil društvo. Bil pa je vedno aktiven za SNPJ". Dne 20. jan. iem bil zopet pri njemu v ječi. Sedaj izgleda bolj vesel, ker je upenje, ds bo pomi-oščen v krstkem. Vsem roja kom se iz sres zshvaljuje za pomoč. Hvala za kompliment od "Whoozita". N^š mlajši sin John bo prišel spet prihodnji mesec na dopust za psr dni, potem pa—? Ciril Medved, 107. Proti prepirom Enumclarar, Waah*—Mislim, da je to moj prvi dopis v Prosveti; Kakor vidim, je dosti prepiranja radi Jugoslsvije in Rusije. Cenjeni rojski širom Združenih držav! Apelirsm na vas, da opustite to osebno napadsnje drug drugega in deluj mo roka v roki kier zdaj je čas za to. Opustite to pfedbacivahje drug drugemu češ, jaz sem toliko napravil- za to ali ono stvar. Vsa čast vam ali vedite tudi, da ga ni človeka ki bi kdaj ne naprsvil pomote; Opustimo vse to in delujmo vsi brež izjeme za osvoboditev naših slovanskih krajev in rojakov Iz rok teh krvosesov. Vsi Slovani i2hsjsmo iz ene krvi Torej opustimo mržnjo drug do drugega in poskusimo skovat : Uko trdno verigo, ds ne bo več izpustila. Po moji psmeti bi morali delovati vsi slovanski nsro-di zs to, ds bi se enkrst v resnici združili in potem bi ne bilo moči, ki bi jih premagsls. In čas zs to je zdaj. Pustimo vse drugo ns strani in delujmo skupno. Vas, urednik, pa tudi i prosim da poskusite z bolj blagimi besedami opozoriti tega sli onega na nspske m boste videli, ds bo boljšs sloga med nsmi. Še en krat Apeliram ns rojske, bodite stvsrni in pustite vse drugo ns stran. • Matilda Petchnlk, 738. Opozarjam dopisovalce pro. svete, nsj prenehsjo s prepiri, cer to več škodi listu in jednoti kot pa koristi.1 Premislimo, da vsi ljudje ne bodo nikdar ene-ga mnenja. Nekateri se strinja, mo s tem ln onim, drugi ne. Joaeph L. Shobor, 12. Stari naseljenec in Barbičeva Clevaland, O,—Nekdo iz Cle-velanda klepeče, da starega naseljenca, ki je v Prosveti obja-vil svoje spomin,e ni nikjer. pvt Cape Glouceatarju. otok Ifeve Britanija. Olas is Utshs Salt Lake CUy, Uteh.—Ker se nihče ne oglasi iz tega kraja, bom ps jsz neksj napisal. Se psč sts-' ramo in nimamo veselje do pisanja. Čitsm ps rad dopise, posebno se mi je dopsdls povest sUregs naseljenca, doms lz Bele Krajine kot podpissni in zato bi rad vedel njegovo Ime. Kar se tiče te držsve, je vlsds zgradils precej tovsrn zs vojne potrebe, tods so zdsj že večinoms prenehsle z delom. Ds bi bilo le kmslu konec tega klanja. Zaksj se ljudje ubljsjo m more drug drugegs! Ali nima vsak nsrod toliko pravice do življenje kot drugi? Po mojem mnenju Ims vsak narod enake pravice, vsaj moral bi jih imeti. _ Dostikrat mi pride ns misel prerokovanje mojegs očets. Govoril je, ksj vse pride ns svetu, jsz ps sem se mu smejal, češ, da je kaj Ukegs nemogoče. Ampak danes se je že skoraj vse uresničilo. Rekel je, ds pride čss, ko bo vozil voz po cesti brez konja To je zdsj svtomo-bll. Rekel je, da pride čas, ko bodo ljudje leUll ali ae vozili po zraku. Tudi to je že. Potem je rekel, da pride čss, ko bodo ženake hlače nosile. Tudi dosege je Že prišlo. Potem je rekel, ds pride čss, ko«4o samo ena vlada po vsen\ J||tu. Tudi do tega pride, ali serodo ljudje pa še nadalje klali Uko. da jih bo polovica jx)bltih. Kadar pride svetovna vlada, bo tudi samo ena vera in densr ne bo veljsven, nakar bo moral vssk človek neksj deletl. Ljudje si bodo dobrine izmenjavali med seboj In potem bo iiHr na semljl. Ampek take vlsde ne bo kot il jo je Hitler ssmislU. sU svetovna vlada mora priti, kajti ljudstva ne bodo trpele vef-nega klanja. Hitler te napravil največjo ne-pako. ko je udari! po Franciji j In ker jo je Uko hiti« zdrobi k je s tem prestrafcl Ameriko ki Njegovs povest Je bila skovana v Chtcagu! Kako bi mogel človek ki ni 64 let slišal slovenske besede, na sstrost pisati slovensko? Tako se glasi klepetanje Čital aem v listnici uredništva v Prosveti nekako pred pol letom, ko je urednik pozival nekoga na zapadu, naj sporoči svoje ime in naslov, če hoče, da bodo njegovi spomini objavljeni Iz tega sklepsm; da ni nihče v Chicagu koval spominov starega naseljenca, psč pa so bili resnično Spisani nekje na deželi in poslani Prosveti v objavo. (Tako je MJr.) Sedaj pa k trditvi, da človek mora pozabiti ns jezik, ki ga ne sliši in ne govori dolgo let in če je medtem še 55 let v ameriški ječi, kakor Je pisal stsri naselje, nec. To se sliši neverjetno, a jfc mogoče. Jsz sem se učil vsega skupaj okrog 86 tir skozi tri mesece nemškega jezika v čitanju in pisanju in od tistega časa je že preteklo 46 let. Danes ne morem več izgovoriti vsake nemške besede, če pa pričnem čita-ti, bom razumel vsako navadno nemško besedo in tudi zapišem jo lahko z latinskimi črkami. Torej, če Slovenec v tolikih letih ne pozabi drobtin tujega jezika, kolikor se ge^ je naučil v mladosti, zsksj bi pozabil materinščino, katero je govoril, čital in pissl do šestnsjstega leta? f V svoji mlsdosti nisem tudi jaz slišsl slovenščine nekaj let. Prvi dan po povratku med Slovence se lili je gbvdrica res malo zatikala, a le nekaj dni. Prepričan sem, da bi tudi stari naseljenec prsv Uko dobro govoril, kakor je nekoč v Beli Krajini, Če bi dsnes prišel med Slovence, čeprav Je že star 80 let Nobena težava ni bila zanj, ko je po tolikih letih dobil Prosveto v roke in začel Čitati svoj materinski jezik, da ne bi bil spoznal svojega jeziks. Sicer rad verjsmem, ds on ni tako pisal, kakor je bilo objavljeno v Prosveti, je pa napisal razumljivo podlsgo. (Jezik sUrega naseljenca Je bolj domač in pomešaš z angleškimi izrazi. Kadar ni vedel slovenske besede, si je pomagal z angleško. Ves njegov spis je bilo trebs prepisati in urediti. Toliko v pojssnilo. UrM Mojs mladost je bila do neke meje podobna mladosti staregi naseljence. Ko sem bil star dvanajst let, je moj očka hotel, da bom "šušUr," kar sem odklonil. Šel aem k opekarju in g* prosil, nsj me vzsme s seboj na Hrvaško, kjer mu bom odnašal opeko. On ps je hotel, naj bom zs hlapca doma pri njegovi i* , ni, česar nisem msral. Cez dva ; tedna me je poklical k sebi, ker njegov 15-letni fant ni zmagoval; odnašanja, jaz pa, komaj 12 M Star, sem zmagoval vso sezono. Bilo je težko delo od zore dol mraka, večkrat po 17 ur na da« j ln trikrat na dan polenta s rom sU slanino. Tako sem <** glaril." Ko je bila sezona dokončane, sem pa služil v graščini, kjer se mi tudi ni preveč o* bro godilo. OsUl sem do zime j in potem sem se vrnil domov. SUri naseljenec se Je kot deček Še precej dobro razumel * svojim očetom, dokler se ni ri drugič oženil. Jsz se m*8 j nikoli razumel z očkom In kot TORCX. 1. FEBRUARJA PROSVETA Glasovi iz naselbin i (Nadaljevanje * 1 stranD in celo o Ameriki. Poslušal sem govore in rekel nisem nič. Ko smo končali delo, sem šel v občinski urad in vprašal za delavsko knjižico. Kakšen delavec boš ti, ki ei še take mlad, mi pravijo. Kam bi rad šel? V Radeče,- pravim, v papirnico. pri Razorškovih. Njihov sin r J 4 A služi pri (letalcih kot signalnik. Nisem vedel, če je tam ta tovaiv škofov fant v eronav- locku sem jih prodil deset in ostati sam; je srednjih let, čil in i mrs. Draksler Je ponovila tudi Prosveto, Frank Porone iz Vero-he pa ml je poslal po .pošti, ker ga nisem našel doma. V Clalrtortu sem prodal šest koledarjev. Novic ni posebnih. Rojak Princ je še zmiraj bolan za revfoe in srčno hibo. Pri Dr-načevlh je bil ravno sin na dopustu od vojakov, prav tako Če-baškov zet Aroh. Prenočil sem na ali ne, le slišal sem o njej. Dobil sem knjižico. "Mama, jutri grem," pravim materi. Kam greš? Grem! Od očeta sem zahteval tri goldinarje—moj denar, ker sem mu prej izročal prislužene krone—-in ni jih rad dal", ali dal jih je rekoč: Saj se kmalu vrne. Jaz: Nikoli! Drugo jutro ob sedmih poberem svojo "culo." Star predpasnik, ki sem ga potreboval pri odnašanju opeke, mi je bil za prtljago. Vanj sem zavil boljšo obleko in jo mahnil čez polje, za menoj je pa odmeval silen jok moje matere, ki mi ie danes izvabi solze, če se spomnim nanj in katerega nikoli ne pohabim. Kam greš?—je vpila za menoj. Kaj naj odgovorim, ko pa še sam nisem vedel, kam grem. Nikogar nisem poznal tam, kamor sem bil namenjen ln nikdar prej se še nisem vozil v vlaku. Kupil sem vozni listek za 92 krajcarjev, sprevodnik me je pa podučil, naj izstopim na Zidanem mostu in presedem v drugi vlak. Prišel sem v Hrastnik, v velikanski graben, kjer nisi videl drugega kot hribovje, deroč potok ob cesti in sinje nebo nad glavo. Kaj bom sedaj? Kje so "knapje," sem vprašal prvo žensko, ki me je pomilovala, ko sem )i povedal, kako in kaj. To Je glažuta, mi je pokazala poslopje in šla sva dalje. To je kemična fabrika, je rekla in zasmrdelo mi je v nos. Tukaj ie ne bom delal! Ženska je odšla svojo pot n korakal sem dalje sam. Pridem do šahta, kjer so vlekli pre-nog na dan. Kaj bi rad, fant? Delo bi rad. Koliko si jpp star? D božiču bom Štirinajst. Ne bodo te vzeli, ker si premlad, lah* co pa vprašaj "flebojtarja." |Nu, kaj bi rad, poba? Go-ipod, prosim za delo! Kadar boš felik, pridi. Skoro bi se bil zjo-cal, a se nisem. Zapustil sem jisarno in vprašal, kod se gre Trbovlje. Dva ni sem postajal po Trbovljah in prosil za-nan. Sklenil sem, da domov se ie povrnem, naj pride kar hoče. Svet je velik! Povsod so me od-clonili, češ da ne potrebujejo iečkov. Dobri ljudje so se me ismilili in dali so mi jesti in »renočišča. Četrti dsn sem od-el v Zagorje ob Savi. Vrh hriba sem opazil velike limnike. To mora biti glažuta, tem mislil, ker sem že slišal o »jej- Prehodim Zagorje in pri-lem v Toplice. Ceste je zmanj-alo. Tam je bil star mož in vprašam ga, kje se\vpraša za lelo v glažuti. Mimo prideta va mlada moška in eden teh me *>duči, kam in kako. Stopil sem >rcd mojstra in mu pokazal njižico. Pogleda knjižico, poleti a mene. Ko sem v Hrastnl-u spoznal, kako težko je Šlo z noj o starostjo, sem popravil voj rojstni mesec v knjižici in *iaj som bil star—14 let in osem nesecev Dobil sem delo! Plača Jt"la majhna, ali jaz sem bil gsel. T«ko sem postal "Glassschlei-I " Če bi bil takrat prišel ne-im v Texas ali Arizono, kamor prišel stari naaeljenec iz Me-'ke; bi bil postal "cowboy," kali1 jf on. In vrag si ga vedi, kaj bil—saj aem tudi jaz ve-'ko sanjal o haciendah. lepih |""itah In kako bom streljal jjvnle, toda, ko sem končno tuli a z prišel v Ameriko, *em ,r*ljal premog v "coal mine." Frank Barbi*. Poročilo saatopnika HormlnU. Pa.—V mojem do->'*u z dne 17. jan. bi se moralo '»»»ti, da bo hčerka družine »osher. ne Korber. morala v »natorij, njen mož pa se zdra-1 v bolnišnici za opeklinami. Na mojem zadnjem potovanju ** s koledarji obiskal sledeče fsHbm*- VVillock, Broughton. jsirton. Coverdale, koa Ubre-Js. Finleyvlile, Ambridge. W. pkjuippa, Monaco. Shefield. V ^naselbinah sem prodal neke) r,° koledarjev, dasi ao jih ll »udi pri društvih. V Wil- tični šoli in bo kmalu klican k vojakom. Zanj bodo težko dobili čevljev, ker je še večji kot oče. Njih hčerka je kirptla knjigo My Native Land. V Broughtonu sta ponovila ihrosveto hčerka Joeva Taiichar-a in Slajpoh, "old timer" društva 52. Koledarjev sem tukaj torodal deset, novice pa so sledeče: Stari Žitnik ima tudi dva si-pova pii vojakih. John, ki je star že 36 let in pbročen s slovensko bolničarko, piše, da se težko'suN in skače pri vojaških vajah; Sin Henry pa je postal poročnik. Koželovi so napredna družina. Hčerka hodila v kolegij in zdaj dela na pošti v Pittsburghu. Sin Franjc je bil v 6brtni šoli štiri leta in pri vojakih je Itabni saržent kot maši-nist, drugi sin pa je v eronav-tični šoli in bo star 18 let. i V Willocku mi je pravila mr*.' Gorshe, da njen edini sin služi v taborišču za vojne ujetnike in da je naletel na par Slovencev, ki ga imajo radi, ker govori slovensko. Tudi družina Tone Maček ima sina pri vojakih. V Libraryju je ponovila Prosveto mrs. Likovich. Njen sin je v letalski šoli, sin Joeva Kra-vanje pa se nahaja v Siciliji. Prosveto je ponovila dopisovalka mrs. Klobučar, enako tudi Frank Mejak, ki ima malo ga-solinsko postajo. Sin Johna Li-povška je bil že parkrat na misiji ln bo kmalu postal bombar-dir. Louis Groznik je plačal oglas v koledarju in obnovil Proletarca. Obiskal sem mrs. Horyat in jo vprašal, kakšno je Joevovo stanje. Dejala je, da je dobro prestal operacijo na želodcu ln je zelo srečen. Ko ao mu povedali, da so mu morali odresati tretjino' želodca, Je' zdravnikom odgovoril, da je to zdaj v skladu z racioniranjem. Joeva bi bil rad obiskal v Mercy Hospitalu, toda prišel sem prepozno v Pitts-burgh. Mrs. Pahle je kupila koledar ip ponovil Proletarca za Matha Jaklovicha, ki se nahaja nekje drugod. , ' V Coverdalu sem prodsl šest koledarjev. Bil sem tudi v klubu, kjer mi je Kajfež povedal, da je tudi njegov sin postal poročnik. Pri vojakih je tudi sin ln filozof Fran ka^Ba j ta. On je oženjen, ima driižlnč, Je star že čez 36 let, pa vendar mora skakati pri vojaških vojah, čeprav so kosti že bolj trde. Spal sem pri - Černutovih, ki imsjo tudi sina pri vojakih in Je kor-poral. Dobro sem oprsvil tudi pri mesarju Franku Ovci v Fal-stonu. Ponovil je Prosveto, kupil koledar in mi dal še "pre-zent", toda ne povem kaj. Frank bo že kmalu leto dni . vdovec, toda ne verjamem, da bo mogel zdrav ln dobra duša. Grudnov sin piše iz Sicilije, da je tam toplo. V Shefieldu pri Aliquippi sem dobro opravil s koledarji; prodal sem jih vsem. Slovencem. To polje je bilo Georga Smre-karja za koledarje, toda letos ga je meni prepustil in mi povedal, d« se je njegov sin odlikoval kot "tail gunner". Sicer je bil že ranjen, toda je zopet v akciji. Zaslužil si je odlikovanje "Pur- t le Heart" in letalsko medaljo ot zelo srčen vojak. Tudi mrs. Jos. Smrekar, ki sedaj stanuje v lastnem domu, mi je povedala, da ima dva sinova pri vojakih; eden služi pri kavaleriji v teksaški diviziji, drugi pa je strojnik pri trgovski mornarici. Lampl^ čev sin pa je navigator pri letalcih. Mrs. Simončič je ponovila Prosveto in naročila Proletarca. Prenočeval sem pri dobri družini Antončič. Mož je bil zopet nekaj bolan, vendar je začel že delati. Tudi misus je rejda, da je nekaj "dizi" v glavi, dasi ni bila še nikdar v zdravniški oakr-bi. Stara ie 52 let, dasi izglede mlajša. Zmiraj šiva in plete in Jelle,naredila 27 svetrov za Red Crošs in štiri za vojake sosedov. Tq je že nekaj in ji gre v čast. V Monacu sem prodal koledar tajnici društva mrs. Žagar in trgovcu Ogrizku, ki je tudi ponovil Prosveto, mrs. Ursich pa se je inaročila na Proletarca. Tudi ta ženska je ukaželjna in se pozna, da Čita,' Prosveto je ponovila tudi mrs. Hribar v Aliquip-pi in kupila koledar. Tudi njen sin, ki je dovršil višjo šolo, gre k vojakom, dasi je oženjen. V Ambridgu se je mrs. Ga?-peršič naročila na Proletarca. ponovila sta ga L. Uhenik in mrs. Tekstar, mrs. Uhernik pa Prosveto. Ona mi je povedala, da ji je domači zdravnik zelo pomagal odpraviti revmatizem z zelišči. V Ambridgu je bilo precej vojakov na dopustu. Videl sem sina Avgusta Rosenber-gerja—pri vojakih je osem Ro-senbergerjev iz te naselbine. Od teh je bil na dopustu tudi Tonetov sin, ki je štabni saržent. Tudi on je korenjak kot oče in na-derjen fant. Bil je zelo dober društvenlk- Predno bodo te vrstice zagledale beli dan, bom Že iz okolice ffomer City ln Latrobe, potem pa v Oakdale, Southview, Mid-way, morda še .v Burgettstown lh potem v Monongahela Valley. Nazadnje posvetim s koledsrji še v temne kote, če ne bo protestiral France Barbič. Očitanje tega bornega zaslužka, ki ga dobi delavski agitator, je prav tako kot bi rekel, zakaj France ne vozi "štritkare" za darmo po clevelandsklh ulicah. To se vidi, kako razume delo agitatorja. Res lep—socialist... Ako niso potrebni sgitstorji Prosvete in drugih "možganskih medicin", se mi zdi, da bi bili odveč porotniki pri Jednotl. Koliko truda Je treba predno človek proda dobro knjigo aH časopis. To vedo le tisti, ki poskusijo to službo in ta kruh. Ni čudno, da so le redki, ki ostanejo v tej službi. Končno zopet opozarjam članstvo postojsnke 73 Sanss in 40 JP(j):SS v Hermlnleju, da se j .i.l Mars—sosednji svet Silvo Breakvar (Se nadaljuje.) Zšpeljive so pa še druge po-dobhosti med Marsom in Zeip-ljo, \i jih bomo sedaj navedli. MarsSje obdan z ozračjem. V tem nas\ potrjuje opazovanje. Njegove pokrajine na robu se vidijo vedno nejasno. Svetloba, izhajajoča lz robnih predelov, mora napraviti daljšo pot skozi ozračje, kakor žarki, bi se odbijajo od osredja Marsovega površja. Zato so prvi veliko bolj oslabljeni kakor drugi in slika, ki jo ustvarjajo robni žarki, je medla in zabrisana. Če bi Mars ne imel plinastega ovoja, bi vi-4eli vso njegovo, proti nsm obrnjeno polkroglo, popolnoma čisto, brez vsake nejasnosti. Se neki pojav dokazuje prisotnost ozračja. Zdaj pa zdaj se nekateri predeli zameglijo, da postanejo medli ali celo nevidni. Nad Marsovim površjem se pojavljajo meglam ali oblakom podobne tvorbe. V popolnoma praznem prostoru jih nI, prisotna mora biti plinasta Snov—v našem primeru tfzračje—da lahko plavkjo v njej. ' ' ( 'f Na Marsu opazimo tudi zsnl-ml ve spremembe, ki so v zvezi $ njegovimi letnimi časi. Znfno je, da so ns Zemlji dne-ti in noči tem daljjše, čim bliže po nevernemu sli. južnemu tečaju. Na tečajih samih pa traja dan pol leta'ln prav tako tudi noč. Tečajni dsn ima pomen poletja, noč pa zime. Podnevi je Sonce za pokrajine okoli tečajev vedno nizko nad obnebnl-kom*. Njegovi žarki nimajo dovolj moči, da bi zemljo primerno ogreli. Tam vlada, tudi "po* Leti," večna zima, vse je pokrito i snegom in z ledom, ki se nikoli popolnoma ne staja. Neksj podobnega opazujemo na Marsu. Tudi njegovi tečajni predeli Imsjo pol lets dan ln pol lets noč, ki pa sta seveda daljša kakor na Zemlji. Kadar ima kak tečaj noč ali "zimo," se obda z obsežno odejo bele barvč. Ko se vrne "poletje" ln z nJim večja toplina, se prične belina na vseh koncft krhati in krčiti ter katerikrat popolnoms isgine. Ta bela plast ni ne sneg ne led. Mars prejema za stajanje tako silnih množin strjene vode veliko premslo sončne toplote. Saj imamo celo na Zemlji, ki je Soncu veliko bliže in od njega več kot dvakrat bolj virsvsns, v mrzlih ln v toplih deželsh večni sneg in led. * Kakor vidim*} je aorodnost med sosednjim svetom in med Zemljo precejšne, zato pa je tudi skušnjava zelo velika, tolmačiti uspehe opazovanj ne po pameti in previdno, temveč po čustvu, v skladu z našimi skritimi željami. ' - / Mars, kakršnegs so si pred dete t let j i zamišljali preveč navdušeni ljudje, naj bi bil z umnimi bitji obdarjena svezda, na kateri so val potrebni pogoji za razvol ln obstoj življenja. Na nJem se udeležite seje v nedeljo, 6. febr. ob štirih popoldne. Anion Zornik. ta&Opnlk. ' • >* fr m -m OUR TIME fr 9 : LOAN LetsAM BackThe Attackj ^.................—......-........ ^ finančnim _____santopnlki narodnostnih aknpin. k! kladnUk»g« oddelka v kampanji sa četrto volne posojilo, ae It. januarja l#44 ebtakali kip fvobodn v New Yorku \m tamkaj s posebnimi ceremonijami odprli kampanjo. Ma sliki vidimo le neksj tek -aair pnikov desi Jih Je bile An* 200. Po oeremoallsk se saetepnikl narodnostnih skupin prteoetve tlim« In Our Time." ki )ule boj ss demokracijo v EvrepL vrstita noč in dan, letne čase ima in zrak, potreben za dihanje. Oblake in megle pa so Imeli za dokaz, da je na Marsu tudi voda. Res, malo hladno je tam gori, pa to ne ovira življenja, saj vidimo na Zemlji, da se ohranja ln klije celo v deželah, ki se redko in za malo časa prehude lz zimskega spanja. Mars je starejši od Zemlje, to drži; zato se je velik del njegovega ozračja z vodnimi hlapi vred razgubil po svetovnem prostoru. Tekoče vode so Izravnale višinske razlike na površju, ki je skoraj sama planjava. Kq)ikor je Še vode na njem, je zbrana v plitvih morjih in jezerih. Veči, na dežel je spremenjena v puščave, ker le redko kedaj dežuje. Toda Marsovci, starejši od človeškega rodu ln zaradi tega bolj razVltl ln veliko razumnejši od nas, so si znali V^magatl. Od morja do morja in od jezera do jezera so skopali orjaške prekope, ki dovajajo vodo v notranjost celin ln napajajo žejno zemljo. Posebno takrat, ko se prične tajanje severne ali južne tečajne kapice, ki so jo smatrali za tanjšo ali debelejšo plast snega, morda tudi ledu, so ti prekopi kaj prikladni za odtok odvlš-nega vodovja. Pa bodi dovolj teh sanjarij! Nekoč po Jih Imeli za resnico in njihova moč je bila tojikšna, da jI niti znanstveniki niso mogli odoletl. Nastala je velikanska poplava spisov, v katerih so Marsovci glavni junaki. Pred par leti so si nekateri celo domišljali, da so njihovi radlo-aparati ujeli nerazumljive znake, ki bi naj bili poslani prav s Marsa! Danes presojamo pojave na Marsu trezneje ln prevldnej* Le to drži, kar se ds dokazali; za vse drugo se znanost ne meni, Najobčutljivejše priprave ni* so našle na nsšem sosedu niti vode, niti kisiks, dveh snovi, brez ksterlh človek ne mor« živeti. Ozvsdje Marsa mora biti drugače sestavljeno kot naše« ali pa je tako močno razredčeno, da ne prihaja v poštev. O tečajni belini smo dejali, ds nI ne led ne sneg; mords je zmrznjene rosa, ali slana, predstavljajoča neznatno množino vodnih par, ki Jih lz revnega ozračja izganja velikanski mraz. Toplino v okolici Marsovih tečsjev cenijo na 70". pod ničlo, zsto je belina lahko tudi lz kake druge snovi, tekočine ali celo plina, ki se pri tem velikem hlsdu spremeni v trdo stanje. Povprečna toplina na Marsu se suče okoli 23 pod ničlo. Ns temnih lissh se dvigne najviše ter znaša kvečjemu kakih 10* nad ničlo. Kako pa Je s "prekopi," ki jih je odkril Schlapar*!li? Samo optična prevara! Naše oko inui ttnost, da združi pege v večjo ipnost, če jih posamič ne vidi fazločno. Temne pike, podolgovate lise in druga manjšis temna mesta, strne oko v eno ssmo potezo, v eno samo črto. Da na |larsu črt v resnici ni, dokazuje fotografska plošča, tisto oko, za katero ni optičnih prevar. Nikoli niso na fotografijah Marss zapazili kak "prekop," pač pa samo temne In svetle pege. Kakor si nismo ns jeehem o nsrsvi tečajnih odej ln o ozruč-ju. ravno tako ne vemo za značaj lis ln Iz česa utegnejo biti sestsvljeni obiski. Pred nekaj leti ao odkrili še neke druge zagonetne spremembe ne Marsu, ki so v skladu z njegovimi letnimi časi. Tomrv pege vročih ln zmernih predelov se poleti zelenkast«, na jesen pa prevzamejo rjavkasto aH rjav-kastordato barvo. Podobno pre itvanje barv kažejo tudi naši gozdovi. Torej je U mogoče kako življenj« rui Marsu, mord« ssmo rastlinsko? Ras, tu je pa znanost v pr«eepu! Ne more st rez lagati, kalen naj uspevajo rastilne,*če nimajo ns ratpolago ptepotrebne vod«, ki jo do ssdaj na Mar*U'«i! Mlo magoče ugoto vtti Kakšen bo Izhod lz te zagate, ne fe nihče. Okoli Marsa krotita dve ne znatni luni. ki sta dobili ime Fo-bos in Deimos sli p+ naše Strah in Gr^ze.' (Konec) 0 zadevi dopisa v moskovski Pravdi Napisal Donald Bell s Dejstvo, da je Pravda poiskala v Kairu novico, ki je naperjena proti Angliji, ne pa proti Ze-dinjenim državam, nikakor ni slučaj, kajti izredno lahko bi bilo vzbujati sumničenja tudi proti Zedinjenim državam. Po' obisku Molotova v Londonu in Washingtonu pomladi leta 1942 in po podpisu anglo-ru-skega pakta, je bilo razmerje med Anglijy in Rusijo mnogo boljše kot med Rusijo in Zedi-njenimi državami. Eden Je bil ponovno posredovalec o priliki nesporozuml^enj, ki so se pojavila. Toda že nekaj mesecev pozneje se je položaj spremenil. Predsednik Rooscvelt je poslal v Moskvo emlsarja Daviesa in uvedel politiko razumevanja z Rusijo, posledice so se pokazalo o priliki moskovske konference treh zunanjih ministrov. Cordellu Hullu Je bilo lažje sporszumeti M z Rusi kot Edenu. V Teheranu je bil Roosevelt gost sovjetske ambasade ln vse je bilo v najlepšem redu. Stvar je ta, du med Zedinjenlml državami ln USSR nI nobenih dejanskih Kpgmih točk, ker njihove interesne sfere nikjer ne pridejo skiipaj. Z Anglijo ps je čisto drugače. Churchill je opazoval ta razvoj "s ^ precejšnjim vznemirjenjem. V poletju 1043 je večkrat poskusil doseči svežo snglo-ame-riških dežel in je šel celo tako daleč, da je prodlagal, da bi Imeli angleški imameriškl državljani skupne potna liste. Do zdsj se stvsr še ni razvila in zdi se pokopana. V slučaju take zve-ss bi bila seveds Anglija v Idealnem položaju. Imela bi bila s vaze k obema najmočnejšima sllsms na svetu, ki pa se med feboj še nista mogli sporazumeti, v tem pogledti. Britanija bi dobila na ta nSČIn v svoje roke permanentno vlogo posredovalca. "" S v Namesto tegs pa se je pojavi-ta,polagoma in do gotove meje livslitets med obema anglosaškima silama glede naši ran j o povojnem svetu. Tega tekmovanja ne velja pretiravati, ker se omejuje na- polje trgovine ln morda tudi na zadeve pomorskih ln zrsčnlh sfer in potov. Poleg tega pa je tudi prav lahko mogoče, da pride do političnega sporazuma. " Ruski in britanski interesi v povojnih zadevah Evrope so seveda mnogo večji kot ameriški. Zedinjene države morejo sprejeti mnogo različnih rešitev— ksr Angležem ni mogoče. To je vzrok, da J« južnoafrikanskl pre* mier Smuts S toliko skrbjo govoril o možnosti, da J>o oslabljena Britanija v bodočnosti obdana od dveh orjaških držav, Amerike in Rusije, Kdor razmlšljuje o poljsko-ruskem sporu glede mejs In o napadu v Pravdi, mora premisliti ts vprsšanjs. V začetku je bila Britanija popolnoma pripravljena sprejttti vse ruske te-ritorisine zahteve, tako da je bil odpor proti nJim v Ameriki mnogo večji. In da ni leto 1044 leto volitev, bj bila sprememba smeriškegs stališča v tej zadevi meja še mnogo bolj očlvidns, Kdinole skrb in briga zs one milijon« volllcev poljskega poko* Ijenja v Ameriki je preprečila, da ni vsa ameriška javnoat proglasila Curzonovc linije za najboljšo In najbolj pravično poljsko mejo. V Londonu pa je opa-' žatl drugačno strujo—vloge so zarrienjsne. Po moskovski In t«h«ranskl konferenci j« postalo jasno, da tri velesile •Vdjlti nesporazum* I jen j ne bdite* obravnava k' v javmiati, temveč jih bodo poskušal« Izravnati dlplomatlčno Ko so Rusi prekoračili staro poljsko mejo -kar je bila čisto vojaška, ne pa politična zadeva- tega nI« ao omenile. L« poljska vlada v t/Knanetvu jer amatrala, da je ptllel pravi trenotek, da naata-ne javna debata ln Je izdala svojo i/javo Tu ji- sivar še rstum-JljivS, kajti poljska vlada z Rusi 1 nima dipiomatlčnih odnoša|ev. Seveda, res j« tudi. ds bi se bile mogle poslužlti Anglije sli Amerike zs posredovslcs, ds pove. kaj hoče ] zanetili prvo odkrito prersksnje v zavezniškem taboru, in sicer dobro vedoč in zavedajoč se tega, da s tem sejejo nesporazum-Ijenje v zavezniškem taboru. V političnem pogledu je ves spor čisto rusko-poljska zadeva. Rusi uradno sploh niso opazili velikega razburjenja, ki je nastalo v Veliki Britunlji in Ameriki. Njihov odgovor Je bil naslovljen edifto le Poljakom. Nakar so začeli člani poljske za-mejne vlade v Londonu dolga posvetovunja, z angleško vlado, Konference so sledile konferencam v ungleškem zunanjem ml-nisterstvu. In poljski odgovor, ki ja«bil zopet poslan v svft z velikansko reklamo, je bil sestavljen povsem očividno v sodelovanju z angleško vlado in Je bil tudi pozdravljen čisto javno kot dobrodošel Angležem. To pa Je seveda spravilo Ruse v nemalo zadrego. Čutili so, da jih angleška vladu potiska v razgovore s poljsko vlado, pri katerih bi bili navzoči Angleži in Amerikanci—ln to o vprašanju, o katerem so že ponovno Izjavili, da ne dopuščajo nobenih takih skupnih dygovorov. Tu gre za to, kdo ima prav in kdo ne. V svetovni politiki jo to le redko bistveni del vprašanja. Rusi so v tem slučaju K zavrgli predlog, o katerem je bi-lq v naprej Jasno, du ga bodo zavrgli. Obenem pk so dali duška svoji Jezi napram tisti sili, ki Jih je spravila v to neprijetno za-gato. In tu je zopet popolnoma vseeno, dali je bila oblika napada na britansko lojslnost pravilna ln upravičena ali ne. Jasno je, da nI bila. Politični namen pu Je jasen—ako nameravajo Angleži naščuvati svojo javnost proti Rusom, potem bodo Rusi tudi vplivali na svoj lastni narod v neprijaznem smislu napram Angležem. Vsa ona vprašanja sentimentalna aH jurldlčne vrste, ki so ss pojavila v angleških in ameriških krogih o priliki prerekanja, ki se tiče te zadeve, imajo rsvnd tako malo smisla in razjasnijo stvsr rsvno tsko malo, kot ako bi kdo vprašal, dali so Huai rSvnsli kot gentlemanl. Cilj ameriške politike je priti / Rusijo do sporszums v vseh bistvenih vprašanjih. In ta politični cilj je treba ^aledovatl. Verjetno Je, da se je bsvlla nedavna konferenca med Cordel-lom Hullom ln lordom Hallfas-om ravno s tem predmetom. Zs Ameriko ps bi bilo želeti, ds porsbi ln Izkoristi svojo nekoliko bolj ugodno situacijo v to, ds razčisti ozračje med Veliko Britanijo in Rusijo. Jugoslavija v komisiji Italijo zu M. London, 25. januarja (ONA). —Sporne točke glede Jugoslo-vanskega zastopstva v zavezniški posvetovalni komisiji zs Ita» I i jo so se zdsj poglobile rsdi vojaških dogodkov, ki so vojno približali Rimu, tako da je pričakovati po mnenju Jugoslovsn-sklh krogov, da bo vprašanje prišlo na mizo. Ti krogi so trdno preprečeni, da vsled sedanjega položaja bivši ministerskl podpredsednik Mths Krek ne too takoj prevzel svojih poslov v tej komisiji. Imenovsnje Kreka je baje izzvalo protest maršala Tita in Ivana Ribarja, predsednika pro-vizorlčne pa rt i zaimke vlade. Njih argument je, da so voditelji edine Jugoslovsnske borbene sile, ki se bori*nb mejsh Italije, zasedene od Nemcev. Ker pa so del zavezniških armad, ki se udeležujejo bojev na sredozemskem oaemlju, so zanje odločitve, ka» tere bo ta komisija objavila, kar največje važnosti. Krek se nahaja še v Londonu. Titova zahteva, da dobi mesto sa svojegs lastnega predstavnika, vsebuje za Zedinjene narode prerej tehničnih tvžkoč Prva je, da je komialja politično telo, v katerem Imajo aamo vlade svoje predstavnike. Ju-goslovansks vlsda v izgnanstvu pe je še vedno edina prlsnsna vlada Jugoslavije. Titovo gibanje velja do/daj za vojaško strujo, ki se bori na strani zavezniških sil. Ker pa J* najbrže nemogoče stvsr urediti takoj, je verjetno, da bo Kreku sporočeno, naj sa-To pe Poljakom ne j kasni svoj odhod ter da, svojih bi nid pomagalo. Vsled tegs so poslov še ne prevzeme takoj. TOREK, I^FEBRUARti- Tudi sladkorja ne bo . . Otroci so lačni in prosijo km. i . . . - Kmalu bo vsega dovolj. Samo, da mine ta fttrajk. Minevajo pa šele prvi dnevi PROSVETA * GUSARJI CLAUDE FARRERE Vkljub temu Vas pozdravljamo: Z bogom! Tomaž Jagnje." (Se nadaljuje.) Ves prestrašen se prikaže prvi možakar ln Tomaž mu s strašnim zamahom odrobi glavo. Drugi sledi prvemu; tudi njegove glava odleti. Dvajset drugih se prikaže zapored, in vsi padejo na isti način. Potem štirideset, končno šestdeset. Nikdo ne vidi, kaj se godi s prednikom nad ozko lino, in nič hudega sluteč gredo vsi v svojo smrt. Smrtonosno rezilo kaplja črne krvi. Zadnje glave padejo bolj odžagane ali odbite ko odsekane, kajti sablja se je že zdavruij skrhala. Korzarji molče gledajo to strahotno početje. Naj sO še tako utrjeni in navajeni na krvavo klanje, vendar so sedaj bledi. Na migljaj svojega gospodarja pomečejo sedaj vse ostanke pobitih v morje. Eden med njimi je bil nekdaj teolog aii celo kaplan, in Tomaž mu sedaj ukaže, naj pristopi, da najviše pifmo za namestnika v Panami. To piamo mu bo ponesel črni rabelj, edini, ki je ostal živ od posadke obeh ladij. Seveda ni bilo na ladji potrebnega črnila ali peresa, da se napiše piamo. Toda teologa ali kaplana to nI motilo. Prirezal si je z lesa nek drožič v obliki peresa, namesto črnila pa mu je služila prelita kri. Papirja se je nekaj našlo v kovčku ubitega španakega kapitana. Tako je pisal kaplan pismo na lastnem kapitanakem pismu Spancem, kakor mu je narekoval besede razjarjeni Tomaž. To pismo je pozneje poslal panamski nameetnik najbolj katoliškemu kralju "v strašni dokaz nečuvene drznosti in nečloveške sirovosti francoskih roparjev." To pismo je dal katoliški kralj shraniti v Escurialu, kjer ga še danea lahko vidi vsak potnik, ki izrazi to željo. "Mi Tomaž, po božji milosti in milosti Njegovega Veličanstva Kralja Francoakega plemeniti gospod Jagnje, kapitan Flibustejcev in pustolovcev za srečo na morju, pošiljamo svoje visoke pozdrave panamskemu namestniku. S pričujočim Vam javljamo in sporočamo, da je brodovje, ki ste ga poslali proti vsem mednarodnim običajem in navadam proti nam v zasedo pri otoku Vieille Providence, da naa popolnoma uničite in potolčete, bilo uničeno v odprtem in junaškem boju. Tako naj Vam potrdi edin| preživeči vaš suženj Iz tega boja, ki Vam ga pošiljamo, da bo glasnik Vašega 1941 Tako je tega usodepolnega meseca maja leta 1682 Tomaž Jagnje postal pustolovec za srečo mnogo bolj po volji svojih sovražnikov ko po lastni. Namesto dobre je sedaj vodil proti tem sovražnikom nedovoljeno vojno, to se pravi, nikdar več ni dajal nikftmur pardona in vse nesrečneže, ki so padli v njegove roke, je dal ustreliti, obesiti ali obglaviti, zdrave ali ranjene. Na "Lepi podlasici" so svoječasno izvrševali po dobri vojaški navadi po boju krščanske čednosti odpuščanja in pomoči svojemu bližnjemu in poštenemu vojniku, ki je v borbi pustil svojo kri. Sedaj pa je "Upa podlasica" postala hudičevo stanovanje, kjer so brez meje vladale njuJiiijše strasti,, slasti pgjoečuvjeaa krvoločnost, "ki se ni mogla nalokati" sovražnikove krvi. Niti kuga ni "tako nalezljiva kot ta strašna krvoločnost, ki žge do neusmiljenosti razplafh-tene borce. Danes še velikodušen ih mehkO-srčen mladenič postane volkodlak po kratkem bivanju z onim utrjenim, zakrknjenim Morilcem in morskim roparjem, in nedolgo potem postane sam krvolok in volkodlak, ki z veseljem muči svoje žrtve ali jih z lastno roko raz-trže in z mukami ubija. Kdor bi poleti leta 1682 videl moštvo "Upe podlasice", še vedno sestavljeno iz poštenih matrozov, sinov poštenih maloneških rodbin, ki so doma bili dobri sinovi,... kdor bi jih bil videl to leto, ko so postali najstrašnejši brigan-ti in morski hudiči, bi ne bil nikdar verjel, da se takšna sprememba ne more pripiaovati nikomur drugemu, ko le samemu satanu, velikemu zapeljivcu in pogubovalcu duš. Edini Guenole ni podlegel rdeči kugi. Vendar je nI mogel krotiti ali omejiti, kajti vse te krvave orgije so njegovi tovariši ponavljali vedno in vedno iznova na Tomaževo povelje. In Guenole nI Imel prav nobene moči, da bi omehčal zakrknjeno srce Tomaža, svojega bra-ta.in prijatelja. Kajti Tomaž ga nikdar več ne vprašuje za svet in ae ne razoovarja več zaupljivo z njim, kajti med obema je Juana. Zato se Guenole opira le na svojo osamljeno poštenost in živi sredi te podivjane tolpe, kateri je ostal poročnik in kapitanov namestnik, toda sredi med njo je živel, kakor samotarji ali menihi, ki žive sredi posvetne dece in upirajo oči le v križanega. Ves dan tiči aedaj Guenole v svoji poročni-ški kabini in jo zapusti le, da opravi svoje ron-de in inšpekcije, ki jih izvršuje še vedno po vsej ladji s svojo staro strogostjo. Se vedno je njegova briga, da vzdržuje ono neizprosno pokornost in red, brez katerega je ladja izročena porazom ali pa morskim nesrečam. Čim je pa dolžnost bila izvršena, se vrača Guenole od dela v svojo kabino in zapre vrata za seboj, da ne sliši večnega preklinjanja in prepira ter nesramnega govorjenja in drugega brezbožnega klafanja, ki bi ga motilo v molitvi. Kajti v svoji zaklenjeni kabini ni Guenole delal sedaj nič drugega, kakor aamo molil je v urah, Ikb ga ni klicala dolžnost Tudi ponoči je pobožno vstajal po dvakrat in si pel vigilije in mdtii-tine, kolikor krat je slišal, da udarja ladijftka ura osemkrat ali štirikrat, kar pomeni po rhor-narski polnoč in drugo uro po polnoči. (Dalja prihodnjič.) poraan — Ker nam je ta suženj priznal in izdal, da je Vaš rabelj in da je bil na krovu v svrho, da izvršuje potem svojo obrt in obesi vse poštene Flibustejce in korzarje, ki bl padli Vašemu bro-dovju v pest, če bi Vam bil bog naklonil zmago, namesto da se obnašate proti premaganemu sovražniku, kakor je to pri nas navada, smo zato mi a svojo laatno roko obglavili s svojo lastno sabljo vse ujete Špance, ki so nam padli v pest na uničenih Vaših ladjah. To pa v znak pravičnega maščevanja, ki ga je hotel sam bog, ki nam je dal zmago nad Vami, daai st<» bili trikrat močnejši od nas. z Kakor smo postopali pri tem našem srečanju, tako se bo zgodilo tudi pri vseh naših bodočih srečanjih. Naš namen Je, da Vam odslej nikdar več ne izkažemo pardona, marveč da Vam bomo odslej pobili vse Vaše ljudi, kjerkoli nam padejo v pest, in tudi Vas samega, Če bog da, kakor ste Vi imeli isti namen z nami, in kakor boste tudi storili, če bi se Vam kedaj posrečilo. Pa se Vam ne bo posrečilo, ker ni med nami nikogar, ki bi kdajkoli padel živ v Vaše roke. Tako se zgodi, ker tako je naša volja. Sonce greje in žge, 4a ljudje preklinjajo njegovo moč, vsi znojni ln potni. "Prekleto solnce, kako nam pali telo." "Ni ga oblaka, ki bi zasenčil njegov žar, veter pa je vroč in len." . . ,"Še nekaj dni, pa bo požgalo vse." Ljudje kolnejo in v kletvi prosijo dežja. Šklepec hiti, da je ves znojan, debele kaplje mu padajo v su- Prišteje tednik, se Jfan to prišteje k naročnini. Toče) aedel ni vsroka. ročt da |e list predrae sa člane SNPJ. Ust Piesvnta Je vaše lastnina la fotore Je v vsaki družini nokdo. ki M rad čital list vsak dan. PoJaanDot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člao 8NPJ ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj li* tednik, bode moral tisti član iz dotična družin«, Id j« tako skupno naročena na dnraik Prosveto, to takoj namanltl upravništvu Usta. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Njene roke ga oklepajo ... no od prevelike vročine . . . Od zemlje puhti... njen vonj Še dolgo potem sta v objemu ju Je omsmll, njuno telo je žej- brez besed, omamljena od vro- Sirene talijo Vsebuje nad trideset povesti sgodovln illE*-. i" Sonce Je nad njima v horizontu, nsvpično padajo nevidni zlati trakovi in grejejo, grejejo zemljo, da puhti od njenih nedn opojna toplota, grejejo zelene bilke in pisane krone cvetic, grejejo belo sjdo na njivi in greje-jo hraste ter bukve na pobočju hnbs. Francko prevzame omotica, njene oči so na pol zaprte ln njene polne ustne vabijo ter se ponujajo kot zrele češnje ", Tone se skloni In Jo poljubi na rdeča usta. Ko pa se nagne preko nje. začuti toploto njenih grudi, ki ae v pričakovanju nemirno dvigajo in padajo ter kličejo k sebi Ob vročem dotiku njenih grudi mu za polje kri. z rokami objame njeno telo, nagne ae še bolj preko nje in usta za-grlze v njeno mehko polt. Tedaj ae ga oklene dvoje golih, vročih rok in vse njeno telo vrtrepeče v prebujajoči se sili "Francka . .." U njene vročo sapo čuti In njena usta na svojih. SiHcr ne dobite sa to veoio več 0radi ▼a. ne tako dobre slovenske knjige, kakor Je Ameriški dnailaaki koledar. Naročil« sprejem« PROLETAREC 2301 So. LawndaU Are., Chicago 23, III.