Na Štajerskem napredujemo. Pri nas se pozna celo v Šoli, da živimo v času telegrafa in telefona, avtomobila in brzostrelnih topov, tako hitro sedaj urejujejo notranje šolske zadeve. V kratkem času smo dobili »Šolski red«, »Red za šolske sluge« in preparacijske zvezke. Šolski red natančno predpisuje in popisuje, kako morajo otroci obiskovati šolo, kaj jim je storiti pred in med poukom ter po pouku in tudi kako se jim je vesti izven šole. Pa tudi učiteljevo postopanje pred in med poukom ter po pouku je natančno določeno. Red za šolske sluge pa določuje ravno tako podrobno, kako imata ravnati šolski sluga in šolski vodja v zdravstvenem oziru. Šolskega slugo najme in plača krajni šolski svet, nadzoruje in namešča ga pa šolski vodja, ki sme zanikrnega slugo začasno odstaviti, a je vedno sam odgovoren za red in snago v šolskem poslopju. V preparacijske zvezke pa zapisuje vsak učitelj in vsaka učiteljica svojo pripravo za vsako učno uro. Pri nas torej učnih slik kar mrgoli, saj jih napiše vsak učitelj (učiteljica) po pet ali šest vsak dan, in le naša skromnost je kriva, da mora gospod bchreiner s tako težavo iskati pisateljev učnih slik za »Šolsko Matico«. Pri teh razmerah je tudi umljivOj če trdijo nekateri, da bi »Šolska Matica« namesto »Učnih slik« lahko izdala kako drugo knjigo, ker vsakdo ktipuje rad le to, česar sam nima. Sedaj imamo torej po vseh šolah red in snago, in uči se po najboljših didaktiških stopnjah takorekoč kar samo od sebe. Pa tudi ni čuda! Če ti šolski sluga o"pravem času prezrači in pomete šolske prostore, pohištvo in okna snažno obriše in peč dobro zakuri; če učenci in učitelji store, kar jitn veleva »Šolski red« ; če se preparacijski zvezki pravilno pišejo, če se preparacije pri pouku dobro izvedejo in če se stori še to in ono, kar velevajo še drugi predpisi, ni zlomka, da bi ne šlo vse kakor namazano. Učenci in starši trdijo sicer, da učitelji še vrhutega vedno preveč mažejo z leskovim oljem, a pri sodnijah obveljajo take trditve le malokdaj, kar dokazuje, da napreduje tudi ugled § 24. Nadalje živimo pri nas v pravi dobi skupščin, referatov in zapisnikov. Vsako leto imamo veliko uradno okrajno skupščino, kjer »rešimo« v enetn dnevu po 3 do 4 vprašanja, katerih vsako bi drugod zahtevalo samo zase vsaj po en dan, razen tega pa govori še nadzornik sam po 2 do 3 ure. Za te skupščine mora izdelati vsakdo vsaj po en referat, posebno marljivi pa napišejo kar po tri in Še bolj marljivi bi jih najbrž radi napisali še več, ko bi se ne bali zamere. Vsi ti referati morajo biti skrbno prebrani, popravljeni in ocenjeni, in gotovo skrbi za zdravje nadzornikovo bolj oni, ki ga ne preoblaga s takim delom. Vendar pa dobe oni, ki napravijo več referatov, za svoj trud tudi posebno nagrado v obliki pohvalnih dekretov, kar se mora z njihovega stališča le odobravati, ker je vreden vsak trud primernega plačila. In da ni vselej lahko najti za referat primernega gradiva v godni obliki, ve pač vsakdo, ki je že iskal take stvari po knjižnicah. Po nadzorniku določeni referenti rešijo svojo nalogo navadno tako popolnoma in v tako naprednem duhu, da se oglašajo proti njihovim tezam le nazadnjaške nature, in teh pri tias ni mnogo. Ogromno delo, ki ga opravimo pri nas v enem konferenčnem dnevu, bo cenil šele tisti prav, ki ve, da spišejo o vsaki taki skupščini zapisnik, ki šteje po 50 inveč strani cele pole. Da je tak zapisnik vedno kaligrafično napisan in na vsaki strani okrašen z risarskimi okraski, mi v očigled našemu napredovanju ni treba posebe omenjati. Na vsaki večrazredni šoli — k tem se prištevajo v tem oziru tudi dvorazrednice — se mora opraviti vsak mesec domača skupščina. Tudi o teh skupščinah pišejo navadno 4 do 8 in več strani obsežne zapisnike, da talco ustrezajo resničnemu odloku okrajnega šolskega sveta, ki tako lepo pravi, da pospešuje temeljita, natančna in obsežna sestava teh zapisnikov nadaljno naobrazbo učiteljstva in vsestransko upoštevanje teh konferenc ter povzdiguje ugled šole in učiteljstva. Naravno je, da prilagajo tudi tem zapisnikom po en in tudi več referatov. Lepe zapisnike pišejo tudi o vsakoletnem nadzorovanju šole; obsegajo navadno po 2 do 3 pole in so pisani v treh komadih. Zaradi tega trajajo dotične skupščine tudi najmanj po 3 ure. Te ogromne množine od učiteljev popisanega papirja pač jasnopričajo,kakoutemeljena je moja trditev: Mi napredujemo! Vsakdo mi po vsem tem tudi potrdi, da morajo biti naše šole v lepem redu, a žal, da še niso vse venakem redu. Le vzemi šematizem v roko in rimske številke pri vsaki šoli ti povedo, da so naše šole kaj čudno razvrščene v tri, oziroma štiri rede, ki jih pa ne morejo izenačiti učitelji z vsemi svojimi zapisniki in referati. Tudi naši neutrudljivi nadzorniki ne morejo tega storiti, temveč je. to za nas najvažnejše urejevanje šol prepuščeno večinoma nestrokovnjakom — deželnim poslancem. Lani in letos smo videli, da imajo naši slovenski poslanci za urejevanje šol mnogo več smisla kakor nemški. Eden teh, Link po imenu, se je celo tako robato protivil, da je* zbudil Celo našo spečo »Zvezo«, ki mu bo dala v »Schul- und Lehrerzeitung« primerno brco. Da bi le kaj zalegla! Tako smo torej delovali v ravno minulih letih, in če nas ne varajo znamenja, bo ta smer ostala tudi za naprej neizpremenjena. Da bi se ob tej občno naraščajoči draginji ne podražila toliko potrebna papir in tinta, želi za novo leto vsem svojim sotrpinom Liga + /_r.