DOLENJSKI GOZDAR letnik XX avgust 1933 št. 8 Obračun za prvo polletje — v drugem moramo nadoknaditi zamujeno Zaostanek v proizvodnji in prodaji Za letošnje poslovne rezultate je značilno precejšnje zmanjševanje proizvodnje v družbenem in predvsem v zasebnem sektorju glede na lansko prvo polletje. Tako smo v družbenem sektorju posekali 73.475 m3 lesa, kar je za 732 m3 manj kot lani. Prodali smo iz družbenega sektorja 70.884 m3 lesa, kar je za 4.927 m3 ali 6 odstotkov manj kot lani. Se večje zmanjšanje proizvodnje je v zasebnem sektorju. Tako smo odkupili in posekali z lastnimi delavci v zasebnem sektorju 33.487 m3 lesa ali kar 13.283 m3 manj kot lani (28 odst. manj). Lesa iz zasebnih gozdov smo prodali 33.203 m3, kar je za 8.886 m3 ali 21 odst. manj kot lani. Zmanjšanje proizvodnje in prodaje pripisujemo neugodnim vremenskim razmeram pozimi in pa nespodbudnim odkupnim cenam. Materialni stroški so se povečali bolj kot cene lesa Leto 1982 je bilo po zimski proizvodnji rekordno, saj je bilo vreme takrat zelo ugodno. Letos smo proizvedli manj zaradi obilnega snega v februarju, česar nismo mogli nadoknaditi do konca prvega polletja. Nekoliko bolj smo uspeli ta izpad nadoknaditi v družbenem, slabše pa v zasebnem sektorju. Izpad v proizvodnji in prodaji se odraža tudi v finančnem rezultatu poslovanja. Na to pa vpliva tudi relativno majhen porast naših cen. Tako so bile cene iglavcev v tem obdobju večje za 13 odst., cene listavcev za 12 odst. in cene prostornine za 10 odst. glede na enako obdobje lan- skega leta. Na drugi strani seje inflacija v tem času povečala za več kot 30 odst. To pomeni, da smo poslovali v neugodnih gospodarskih razmerah za našo panogo, saj so povečani stro- ški vplivali na naše gospodarjenje bolj negativno kot pa naše prodajne cene za povečanje dohodka. Težjih razmer za gospodarjenje smo se zavedali že ob sprejemanju letošnjega načrta, tako da smo načrtovali skromen porast dohodka. Zato so poslovni rezultati glede na plan še kar zadovoljivi, slabši pa so v primerjavi z lanskim letom. Celotni prihodek smo dosegli v višini 578 milijonov din, kar je za 8 odst. več kot lani in znaša 51 odstotkov načrta. Materialni stroški znašajo 245 milijonov ali 13 odst. več kot lani in 47 odst. letnega načrta. Že ta podatek nam kaže, da bodo letošnji rezultati slabši od lanskoletnih, saj stroški naraščajo za 5 odst. hitreje od celotnega prihodka. Amortizacije smo vplačali 28 milijonov din, kar je za 47 odst. več kot v preteklem letu in 51 odst. načrtovane. Poudariti moramo, da smo v preteklih letih v gozdarstvu dosegali ugodne poslovne rezultate in smo v veliki meri modernizirali naša osnovna sredstva z novimi nabavami. Višja nabavna cena osnovnih sredstev in vsakoletna revalorizacija le— teh ter visoke amortizacijske stopnje povzročajo tudi visok porast amortizacijskih stroškov. Dohodek je le malo povečan Zaradi hitrejšega porasta materialnih stroškov in amortizacije od celotnega prihodka smo dosegli dohodek v višini 305 milijonov ali le za 2 odst. več kot lani in 54 odst. glede na načrt. Čeprav smo dosegli samo minimalno povečanje dohodka glede na lansko leto, moramo biti s temi rezultati zadovoljni, saj smo vendar v primerjavi z letošnjim prvim trimesečjem močno napredovali. V 1. trimesečju smo namreč dosegli le 75 odst. načrtovanega dohodka. Cvetje obrano — lipe pokončane Lipa: Takih lip je na Dolenjskem (Kočevskem, v Beli krajini) vsako leto več. Brezobzirni obiralci cvetja nekaznovano pustošijo in zlahka zaslužijo lepe denarje. Kolikšen je dobiček, vedo obiralci in odkupovalci cvetja, kolikšna je škoda zaradi okolja, pa še ni nihče izračunal. Kdo bo temu naredil konec? Gozdarji tudi s prijavami na pristojnem mestu nimajo uspehov. (Foto: J. P.) (Nadaljevanje na 94. str.) (Nadaljevanje s 93. str.) Izboljšanje v drugem polletju Predvidevamo, da se bo tak trend gibanja dohodka nadaljeval do konca leta glede na razmere, v katerih poslujemo in zaradi ukepov, ki smo jih sprejeli za izboljšanje gospodarjenja ob koncu prvega polletja. Obveznosti iz dohodka znašajo 116 milijonov ali za 7 odst. več kakor lansko leto. Glede na načrt so obveznosti dosežene 54—odstotno. Čistega dohodka smo prigospodarili 189 milijonov din ali za 1 odst. pod lansko ravnijo in 53 odst. glede na načrt, kar pomani, da zaostajamo za lanskim uspehom. Za osebne dohodke smo namenili 99 milijonov din ali 16 odst. več kot lani in 48 odst. glede na načrt. Tako povišanje osebnih dohodkov je rezultat lanskoletnega povečanje osebnih dohodkov s 1. julijem 1982 za 5 odst., prevrednotenja del za okrog 5 odst. ter za 4 odst. večjega števila zaposlenih. Letos v prvem polletju nismo povečevali osebnih dohodkov glede na določila republiškega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983 letu. Neto osebni dohodek na delavca znaša 15.623 din in je za 10 odst. večji kakor v lanskem prvem polletju. S to višino neto osebnih dohodkov smo dosegli enako raven poprečnega osebnega dohodka kot za leto 1982. Za sklade manj Za sklade smo namenili 90 milijonov din ali 15 odst. manj kot lani in 60 odst. načrtovanega. Boljši rezultati kot lani so doseženi pri tozdih Novo mesto, Straža, Transport in gradnje, Vrtnarstvo in hortikultura, medtem ko so slabši rezultati doseženi pri tozdih Podturn, Črmošnjice, Črnomelj in pri vseh treh tokih. V drugem polletju moramo opraviti vsa načrtovana gojitvena dela Tudi pri gojenju nismo dosegli pričakovanih rezultatov. Realizacija gozdnogojitvenih del je dosežena v višini 25 milijonov din, kar je finančno na lanski ravni, fizično pa glede na povečanje pod lansko ravnijo. Glede na sredstva, kijih zbiramo iz biološke amortizacije od porabnikov lesa, in na sredstva, kijih dobimo kot dotacijo ali kredit samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije, se bo potrebno v drugem polletju bolj potruditi, da bomo izpolnili načrt gozdnogojitvenih del in da bomo zbrana sredstva porabili v te namene. Pri investicijskih vlaganjih smo porabili 39 milijonov din, kar je le 44 odst. načrtovane- ga. Tudi na tem področju se kaže zavzeti, predvsem pa pri izgradnji gozdnih cest in nabavi planirane opreme, da bomo koristno porabili že zagotovljeni denar. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto v prvem polletju 1983 v primerjavi z enakim obodbjem lani in planom za leto 1983 Zap. št. elementi doseženo od 1.1.82.-30.6.82 plan1983 doseženo od 1.1.83.-30.6.83. indeks d os. 83/82 83/plan 1. celotni prihodek 535,796.163,40 1.141,689.170,00 577,919.565,13 108 51 2. materialni stroški 217,438.689,12 518,277,720,00 245,449.604,84 113 47 3. amortizacija 18,902.265,00 54,537.450,00 27,746.033,00 147 51 4. dohodek /1-2-3/ 299,455.209,28 569,074.000,00 304,723.927,29 102 54 5. obveznosti iz dohodka 107,835.477,15 212,916.130,00 115,712.643,70 107 54 6. čisti dohodek /4-5/ 191,619.732,13 356,157.870,00 189,011.283,59 99 53 7. za osebne dohodke 85,423.628,90 206,223.360,00 98,765.613,52 116 48 8. za sklade /6-7 ali 10 + 11 + 12+13/ 106,196.103,23 149,934.510,00 90,245.670,07 85 60 9. 10. izguba za poslovni sklad 84,103.545,29 102,939.310,00 72,301.603,89 86 70 11. za rezervni sklad 6,858.860,49 13,494.080,00 7,034.431,55 103 52 12. za sklad skupne porabe-prosti del 11,406.798,10 18,489.110,00 6,653.647,83 58 36 13. za sklad skupne porabe-stanov. del 3,826.899,35 15,012.010,00 4,255.986,80 111 28 14. povprečno štev. zaposl. 735 751 768 104 102 15. povprečni neto OD 14.238 16.050 15.623 110 97 16. izpl. sred. skupne porabe prosti del - Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto 1.1. - 30.6.1983 zap. skupaj TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD št. elementi GG NOVO MESTO STRAŽA PODTURN ČRMOSNJICEČRNOMELJ 1. celotni prihodek 577,919.565,13 68,119.580,50 81,217.659,75 83,194.054,25 43,283.489,35 39,021,653,17 2. materialni stroški 245.449.604,84 25,824.851,99 22,927.210,55 17,911.184,10 15,167.666,35 13,453.921,60 3. amortizacija 27,746.033,00 3,493,489,00 3,490.686,00 3,055.236,00 2,623.793,00 2,654.676,00 4. dohodek (1-2-3) 304,723,927,29 38,801.239,51 54,799.763,20 62,227.634,15 25,492.030,00 22,913,055,57 5. obveznosti iz dohodka 115,712.643,70 13,365.104,50 14,019.930,25 27,805.622,75 11,390.909,60 8,957.463,40 6. čisti dohodek (4-5) 189,011.283,59 25,436.135,01 40,779.832,95 34,422.011,40 14,101.120,40 13,955.592,17 7. za osebne dohodke 98,765.613,52 11,373.348,80 13,785.613,80 14,616.326,85 9,497.359,56 11,538.982,05 8. za sklade (skupaj) 90,245.679,07 14,062.786,21 26,994.219,15 19,805.684,55 4,603.760,84 2,416.610,12 9. izguba 10. za rezervni sklad 7,034.431,55 970.030.90 1,369.994,10 1,555.690,85 637.300,75 572.826,40 11. za poslovni sklad 72,301.603,89 11,801.018,91 24,271.867,55 16,964.766,15 3,051.829,54 718.378,82 12. za sklad skup. por,-prosti del 6,653.647,83 728.000,00 735.000,00 714.000,00 532.0000,0 672.000,00 13. za sklad skup. por,-stanov. del 4,255,986,80 563.736,40 617.357,50 571.227,55 382.630,55 453.404,90 14. povprečno štev. zaposl. 768 104 105 102 76 96 15. povprečni neto OD 15.623,00 14.773,00 15.542,00 15.743,00 15.587,0014.973,00 zap. TOZD TOZD TOK TOK TOKDSSS št. elementi TRANS. IN GR. VRT. IN HOR. NOVO MESTO CRNOMELJTREBNJE 1. celotni prihodek 62,361.925,26 18,716.223,90 82,952.691,75 50,489.776,00 26,807.517,75 21,754.993,45 2. materialni stroški 30,859.036,57 9.439.934,46 56,353.421,00 31,139.096.75 15,908.299,05 6,464.982,42 3. amortizacija 8,632.140,00 511.258,00 366.798,00 536.568,00 743.836,00 1,637.553,00 4. dohodek (1-2-3) 22,870.748,69 8,765.031,44 26,232.472,75 18.814.111,25 10,155.382,70 13,652.458,03 5. obveznosti iz dohodka 7,745.875,80 2,711.953,80 12,362.578,95 8,525.141,30 5,838.031,30 2,990.032,05 6. čisti dohodek (4-5) 15,124.872,89 6,053.077,64 13,869.893,80 10,288.969,95 4,317.351,40 10,662.425,98 7. za osebne dohodke 9,576.952,65 3,865,944,81 7,517.798,05 4,463.540,60 4,159.821,15 8,369.925,20 8. za sklade (skupaj) 5,547.920,24 2,187.132,83 6,352.095,75 5,825.429,35 157.530,25 2,292.500,78 9. izguba 10. za rezervni sklad 571.768,70 219.125,80 655.811,80 470.352,80 11.529,45 — 11. za poslovni sklad 4,062.149,49 1,539.787,83 4,970.643,70 4,921.161,90 — — 12. za sklad skup. porabe-prosti del 476.000,00 245.000,00 385.000.00 259.000,00 - 1,907.647,83 13. za sklad skup. porabe-stanov. del 438.002,05 183.219,20 340.640,25 174.914,65 146.000,80 384.852,95 14. povprečno štev. zaposl. 68 35 55 37 32 58 15. povprečni neto OD 16.397,00 14.124.00 16.748.00 14.626,00 15.631,0017.774,00 Proizvodnja in odkup lesa do konca julija 1983 iglav- ci Novice iz tozda Gozdarstvo Črmošnjice tozd Novo mesto načrtovano 3.755 doseženo 3.326 % 89 tozd Straža načrtovano 10.146 doseženo 7.479 % 74 tozd Podturn načrtovano 23.933 doseženo 16.196 % 68 tozd Črmošnjice načrtovano 9.904 doseženo 6.644 % 67 tozd Črnomelj načrtovano 3.038 doseženo 2.403 % 79 tok Trebnje— družb. načrtovano 522 doseženo 587 % 112 skupaj družbeni načrtovano 51.298 gozdovi doseženo 36.635 % 71 tok Novo mesto načrtovano 8.150 doseženo 6.274 % 126 tok Črnomelj načrtovano 860 doseženo 1.080 % 126 tok Trebnje načrtovano 2.050 doseženo 1.009 % 49 skupaj zasebni načrtovano 11.060 GOZD VI doseženo 8.363 % 76 tehnika prostor- listav- goli ninski skupaj cev les 7.832 5.004 6.346 22.937 3.664 3.913 2.392 13.295 47 78 38 • 58 8.997 3.903 3.940 26.986 5.323 2.398 1.477 16.677 59 61 37 62 5.625 2.502 3.063 35.123 2.353 1.878 1.229 21.656 42 75 40 62 9.774 3.099 4.332 27.109 6.016 3.741 1.940 18.341 62 121 45 68 7.215 5.910 5.947 22.110 4.228 2.835 3.056 12.522 59 48 51 57 340 350 399 1.611 243 88 150 1.068 71 25 38 66 39.783 20.768 24.027 135.876 21.827 14.853 10.244 83.559 55 72 43 61 16.470 4.840 6.740 36.200 8.490 2.771 2.335 19.870 52 57 35 55 14.680 4.120 3.640 23.300 8.338 2.046 100 11.564 57 50 3 50 3.740 1.500 3.000 10.290 2.800 586 688 5.083 75 39 23 49 34.890 10.460 13.380 69.790 19.628 5.403 3.123 36.517 56 52 23 62 74.673 31.228 37.407 205.666 41.455 20.256 13.367 120.076 56 65 3658 28. julija 1983 je Delavski svet tozda razpravljal o spremembah plana za leto 1983 in polletnem obračunu DO in tozda ter oba po razpravi tudi sprejel. 9. avgusta 1983 je tudi zbor delavcev tozda potrdil obračun in spremembo letnega načrta. Razpravljali smo tudi o tem, kako nadoknaditi zaradi dežja izgubljene dneve. Glede na uspešno uresničevanje letnega načrta so bili delavci mnenja, da ni potrebno delati na proste sobote v mesecu. Če bodo vsi tozdi in toki sprejeli na zborih delavcev in DS predlog o dodatni soboti in podaljšanju delovnega dne, kadar dežuje le dopoldne, se bomo pridružili temu sklepu tudi delavci tozda Gozdarstvo Črmošnjice. S 25. julijem 1983 je bil plan sečnje in izdelave lesa dosežen 68—odstotno. Izkoriščenost delovnih sredstev in produktivnost v panogi pridobivanja lesa v prvem polletju sta naslednji: Posekanih je bilo 15.620 m3 iglavcev in listavcev in norma presežena za 18 odst. Prostorninskega lesa je bilo posekanega 1736 m3. Norma je bila dosežena s 119 odst. Za en m3 je bilo porabljeno 0,88 ure, lani v enakem obdobju pa 0,99 ure. Povprečna norma na dan je 7,70 m3. S traktorji smo v prvi polovici leta spravili 11.389 m3. V povprečju so traktoristi presegli normo za 30 odst. Delovni čas so izkoristili 54—odstotno ali na dan 4,32 ure. Za spravilo enega kubika lesa so porabili 0,41 ure. S konji je bilo spravljenega manj lesa, in sicer samo 830 m3. Normo so dosegli s 112 odst., za m3 pa so porabili 1,73 ure. Tudi načrt prodaje teče po načrtu in je v primerjavi z letom 1982 v enakem obdobju za 3 odst. večji. Gojitvena dela za prvo polletje so opravljena po načrtu. Tozd je v juliju in avgustu zaposlil za obžetev sadik tudi šolarje. Za vzdrževanje cest smo porabili 45 odst. predvidenega denarja, za vzdrževanje vlak pa 25 odst. Odkazujemo drevje za sečno v letu 1984. Na rekreacijsko—smučarskem centru Gače hitimo z delom. Na trasah sekajo in jih čistijo naši delavci skupaj z vojaki. Tudi cesta Komama vas — Gričice, dolga 1100 m, ki bo omogočala lažji dostop smučarjem, bo končana v kratkem. JANEZ ŠEBENIK SKUPAJ GG načrtovano doseženo % 62.358 44.998 72 Opravljena gozdnogojitvena dela od 1. januarja do 31. julija 1983 PLAN PRIPRAVA TAL POGOZDOVANJE INDIR. OBZETEV ČIŠČENJE REDČENJE OS.DELA VARST. V R E D N 0 S T IZVR. OS.P..NS NASADI OS.P.,Sd NS. St) PREM. N.ses.I,II NAS:I.II Ml.G6.0bv. NASADI PRVO P0VEČ. 0.N.V.U POSEK GOJENJE ODRAZILO SKUPAJ ŠIF. NAZIV % ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha URE m3 DIN DIN DIN TOZD PLAN 6.05 5.75 6.6O 5-95 - 150.45 43.50 40.50 124.95 72.00 53.00 1.145 680 9.944.251 1.923.720 11.867.971 01 NOVO MESTO IZVR 1.20 2.75 3.65 2.95 - 68.64 23.75 5.02 18.85 9.40 26.00 934 274 3.337.703 961.860 4.299.563 % 14.8 48.0 55.5 49.6 - 45.6 54.6 12.4 15.1 13.1 49.0 81.6 40.3 33.6 50.0 36.2 TOZD PLAN 6.60 3.00 3.30 3.00 - 78.40 6.43 42.20 34.10 59.50 44.93 3.026 4.263 7.893.546 2.281.865 10.176.4ll 02 STRAŽA IZVR 6.45 O.50 5.31 - - 36.47 4.83 34.97 6.20 48.88 18.94 507 4.684 5.334.431 1.141.433 6.475.864 % 48.0 16.6 160.9 - - 46.5 75.1 82.9 18.2 82.2 42.2 42.2 109.9 67.6 50.0 63.6 TOZD PLAN 72.20 - 15.50 - - 94.50 _ 88.00 25.00 11.00 _ 1.654 4.290 8.187.890 3.145.503 ll.333.393 03 PODTURN IZVR 36.00 - 8.65 - - 61.10 - 38.20 24.00 5.00 - 400 4.058 4.910.929 1.572.752 6.483.681 % 49.4 - 55.8 - - 64.7 - 43.4 96.0 45.5 - 24.2 94.6 60.0 50.0 57.2 TOZD PLAN 6.60 6.00 6.90 5.00 11.00 53.00 16.50 27.50 42.50 38.00 _ 1.286 1.835 6.018.406 2.279.760 8.298.166 04 ČRMOŠNJICE IZVR 7.10 2.80 4.00 3.40 7.46 2.00 21.00 14.50 11.80 19.20 _ _ 512 2.520.182 1.139.880 3.660.062 % 107.7 46.7 60.9 68 67.8 3.8 127.3 52.7 27.8 50.5 - _ 27.9 41.9 50.0 44.1 TOZD PLAN 23.00 9.00 19.00 9.00 4.00 58.20 88.50 50.00 142.20 57.00 93.00 2.250 550 12.865.897 1.849.338 14.715.235 05 ČRNOMELJ IZVR 5.00 5.05 4.20 9.42 2.00 1.80 37.00 6.00 68.80 32.80 1.996 87 4.750.636 924.669 5.675.305 % 21.7 -ažii 22.1 104.7 50.0 3.1 41.8 12.0 48.4 57.5 - 88.7 15.8 36.9 50.0 38.6 TOK PLAN 0.25 0.25 - 7.80 6.40 8.50 10.40 28.28 7.00 _ 230 76 1.378.747 152.490 1.531.237 13 TREBNJE IZVR - - - - 12.10 - 3.80 5.40 12.45 3.00 149 25 741.335 76.245 817.580 % - - - - - 189.1 - 36.5 19.1 177.9 - 64.8 32.9 53.8 50.0 53.4 DRUŽBENI PLAN 144.70 23.75 51.55 22.95 22.80 440.95 163.43 258.60 397.03 244.50 190.93 9.591 II.694 46.288.737 ll.633.676 57.922.413 SK GOZDOVI IZVR 55.75 11.10 25.81 15.77 9.46 182.11 86.58 102.49 135.05 127.73 47.94 3.986 9.641 2i.595.2l6 5.816.839 27.412.055 % 38.5 46.8 50 U 68.7 41.5 41.3 53.0 39.6 34.0 52.2 25.1 41.6 82.4 46.6 50.0 47.3 TOK PLAN 3.50 26.30 3.50 26.30 24.50 119.20 27.80 108.00 116.40 92.50 72.35 2.435 13.942.770 7.620.381 2i.563.i5i 11 NOVO MESTO IZVR 3.98 11.22 1.70 8.56 26.15 24.94 78.65 52.00 39.04 13.10 13.00 344 5 5.573.784 3.810.190 9.383.974 % 113.7 42.7 48.8 32.6 106.7 20.9 282.9 48.2 33.5 14.2 18.0 14.1 40.0 50.0 43.5 TOK PLAN 23.50 27.50 22.50 27.50 8.00 76.85 117.00 108.00 85.10 47.00 39.00 1.489 57 14.305.758 4.384.378 18.690.136 12 ČRNOMELJ IZVR 14.58 12.48 13.20 9.38 - 41.99 32.84 27.21 25.96 12.59 3.88 114 13 4.978.333 2.192.189 7.170.522 % 62.0 45.4 58.7 34.1 - 54.6 28*1 25.2 30.5 26.8 9.9 7.7 22.8 34.8 50.0 38.4 TOK PLAN 7.15 1.27 7.40 0.97 _ 33.20 6.00 34.57 34.50 13.00 33.00 142 49 3.607.355 1.907.617 5.514.972 13 TREBNJE IZVR 1.20 - - - - 22.10 - 21.45 6O.5 12.96 9.90 148 5 1.341.452 953.809 2.295.261 % 16.8 - - - - 66.6 - 62.1 17.5 99.7 30.0 104.2 37.2 50.0 41.6 ZASEBNI PLAN 34.15 55.07 33.40 54.77 32.50 229.25 150.80 250.57 236.00 152.50 144.35 4.066 106 31.855.883 13.912.376 45.768.259 SK GOZDOVI IZVR 19.76 23.70 14.90 17.94 -26.15 89.03 111.49 152.66 71.05 38.65 26.78 606 23 11.893.569 6.956.188 18.849.757 % 57.9 43.0 44.6 32.8 80.5 38.8 73.9 60.9 30.1 25.3 18.6 14.9 21.7 37.3 50.0 41.2 PLAN 148.85 78.82 84.95 77.72 55.30 670.20 314.23 509.17 633.03 397.00 335.28 13.657 11.800 78.144.620 25.546.052 103.690.672 GG IZVR 75.51 34.80 40.71 33.71 35.61 271.14 198.07 255.15 206.10 166.38 74.72 4.592 9.664 33.488.785 I2.773.O27 46.261.812 % 50.7 44.2 47.9 43.4 64.4 40.7 63.0 50.1 32.6 41.9 22.3 33.6 81.9 42.9 50.0 44.6 Koliko letnega načrta smo uresničili v sedmih mesecih? Novo mesto odst. gozdnogojit. dela tozd Straža 36 Podturn Črmošnjice 64 57 ČrnomeljNovo mesto 44 39 tok Črnomelj 44 Trebnje 38 DS 53 ZAS 42 izkoriščanje gozdov 58 62 62 68 57 55 50 DS 66 ZAS 49 Tozd Transport in gradnje OPRAVLJENEGA JE VELIKO DELA Najugodnejši meseci gradbene sezone so za nami in enotna ugotovitev delavcev tozda je, da so prekratki. Veliko dela je opravljenega, še več pa ga bo treba opraviti v naslednjih mesecih. Pregled gradenj gozdnih cest in ocena že opravljenih del kaže na obširen program in na uspešno izpopolnjevanje zastavljenega načrta. Tozd ima devet delovišč in to na naslednjih cestnih odsekih: — BOJANSKACESTA — MAR1NJEK v dolžini 2174 m Gradnja bo v kratkem končana. — DRAŠKOVEC — BE-LEŽE v dolžini 2600 m. Gradnja je v zaključni fazi. — ŠNELERJEV MAGAZIN — SLABA GORICA, dolga 2114 m. Opravljena so zemeljska dela. — GRAHKOVA ŠTALA — SREDGORA, dolžina 2478 m. Opravljenih je 90 odst. zemeljskih del. — LJUBLJANSKA CESTA — HUDIČEVA JAMA v dolžini 1289 m. Gradnjo končujemo. — ŠKOFOVA KOŠENI-CA — PENDIRJEVKA v dolžini 2423 m. Začetek zemeljskih del, cesto gradi zasebni izvajalec. — KOMARNA VAS — GRIČICE v dolžini 1105 m Opravljena so zemeljska dela. — JURKA VAS— ODD. 81 v dolžini 2947 m. Pripravljalna so dela za začetek gradnje. — BUKOVA GORICA — ČER VANOVA CESTA v dolžini 1203 m Opravljena so zemeljska dela. Te dni so bila zaklučena terenska dela pri trasiranju gozdne ceste SELA — HRASTOV DOL. Trasa poteka po območju toka Gozdarstvo Trebnje in toka Gozdarstvo Novo mesto. S terenskimi deli bomo nadaljevali na pobočju STAREGA TABORA naobmočju tozda Gozdarstvo Črmošnji-ce. MATIJA MAZOVEC : Ne pozabimo: brez do- ji ; brega obveščanja ni j; j uspešnega samoupravlja- DOLENJSKI GOZDAR 3 Mcoceo\\v^Vkv^\\v^\\\\\\\\\\\\\\\\\^ Sečnja je terjala Beseda je zastala v grlu, ko smo zaprepadeni in nemočni izvedeli, daje sečnja lesa terja- Tudi pomožna dejavnost je potrebna Za izpolnitev načrtovane sečnje je ob sekačih, organizatorjih proizvodnje in drugih, potrebna tudi dobra mehanična delavnica za popravilo motornih žag. Za popravilo teh (imamo jih 395) ima naša delovna organizacija lastno, sicer skromno delavnico že od leta 1961. Poleg lastnih motornih žag popravljajo v delavnici tudi motorne žage kmetov in drugih zasebnikov. Delavnica ima vedno dovolj dela, kar je razvidno iz podatka, daje bilo letos v prvih sedmih mesecih popravljenih 315 žag, last gozdnega gospodarstva Novo mesto, in 180 motornih žag in škropilnic v zasebni lasti. Za pravočasno in strokovno popravilo uspešno skrbita mehanika Dane Novak in Rajko Bele (na fotografiji). Foto in tekst: JOŽE KURE, dipl. inž. s__________________________________________________________________J še eno življenje la še eno mlado življenje, Branka Pezdirca, delavca toka Gozdarstvo Črnomelj. Na podlagi delovnega naloga so delavci Branko Pezdirc (35 let), Martin Simonič (33 let) in Jože Žugelj (18 let) 4. avgusta 1983 sekali v zasebni gozdni parceli, ki leži v odd. 248 revirja Stari trg, gospodarska enota Tanča gora. Delavci so sekali vsak zase, vsak s svojo motorno žago in drugim potrebnim orodjem. Okrog 9.30 je pričel Martin Simonič podirati drugega od dveh vrhov ene bukve, debele 42 cm in visoke okrog 27 m, v smeri proti dolinici, v kateri je bilo že od prejšnjega dne nekaj podrtih, močno vejnatih neizdelanih dreves. Ko je bukev padla in se je Simonič pripravljal, da jo bo pričel klestiti, je Žugelj zagledal na tleh ležečega, očitno že mrtvega sodelavca Branka Pezdirca. Prvi ogled kraja nezgode je pokazal, da je padla bukev zadela Pezdirca 19 m od panja in da je bil Žugelj med podiranjem te bukve oddaljen od Simoniča in Pezdirca na razdaljah, manjših od višine enega drevesa v sestoju. Očitno je, da je bila varnostna razdalja med sodelavci premajhna in njihovo medsebojno delo neusklajeno, zaradi česar je prišlo do tragične nesreče, kije presunila vse delavce gozdnega gospodarstva. BOGOMIR ŠPILETIČ Obiskali smo mladinsko delovno brigado Po sklepu CDS Gozdnega gospodarstva Novo mesto je prevzela naša DO pokroviteljstvo nad MDB Milka Šobar — Nataša iz Črnomlja, ki se je udeležila republiške akcije „Ko-bansko 83”. Med obveznostmi, ki izvirajo iz prevzema pokroviteljstva, naj bi bil med drugim tudi enkraten obisk predstavnikov GG na delovišču brigade. Tako smo 3. avgusta predstavniki GG krenili na pot v Muto, kjer je brigada nastanjena. V štabu brigad so nas sprejeli vodje brigade. Tam so poleg naše še dve brigadi, tako da je vseh brigadirjev 99. Želeli in načrtovali smo, da gremo na delovišče, kjer napeljujejo vodovod, pa nam je, žal, račune prekrižal dež, ki ni hotel prenehati. Tudi brigadirji so se morali zato vrniti pred rednim potekom delovnega časa, premočeni do kože. Vročina zmanjšuje učinke Vročina v poletnih dneh, posebno letos, ne skopari. Že nekaj časa pritiska z vso močjo in toplomer kaže v senci tudi nad 34 stopinj C. Ker take vročine nismo vajeni, jo težko prenašamo, za srčne bolnike in tiste z neurejenim krvnim pritiskom pa je lahko celo usodna. Delovni učinki pri taki temperaturi se brez dvoma zmanjšujejo. Telo se znoji in potrebuje novo tekočino. Bolj se znojiš, bolj si žejen, več piješ, bolj se znojiš. Tek je slab in rajši segamo po osvežilnih pijačah kakor po hrani. Telo je oslabljeno in ne zmore več velikih naporov. Pri delu v vročih dneh so najbolj prizadeti tisti delavci, ki delajo na soncu in v kotlinah, kjer se zrak ne premika. Tako delovno mesto je tudi odpremno skladišče v Birčni Srečanje z mladimi ljudmi, polnimi vedrine in zagorelih obrazov, je bilo zelo prijetno. Skupaj smo posedli v eno izmed učilnic tamkajšnje osnovne šole na sproščen pogovor. Direktor naše DO je predstavil Gozdno gospodarstvo Novo mesto, brigadirji pa so povedali, kako delajo, za koliko presegajo dnevne delovne obveze in kaj delajo v prostem času. Dolgočasno jim prav gotovo ni. Povedali so, da jim čas tako hitro mineva, da kar ne morejo verjeti, da bodo morali čez nekaj dni že nazaj v Belo krajino. Z najlepšimi vtisi smo se popoldne vračali domov in po poti razmišljali, kako vsestransko je koristna taka akcija za mladega človeka. Urejeno brigadirsko življenje je prav gotovo koristen napotek za bodoče življenje. FRANC POVŠE vasi. Ko se razgrejejo železni vagoni, tračnice in betonska rampa, je vročina še hujša. Delavec v vagonu se ne počuti dosti boljše kot šofer, kije parkiral avtomobil več ur na soncu in nato sedel za volan. A strojnik v kabini nakladalnega stroja je verjetno še na slabšem. Prah, ki se ob premikanju lesa dviga s tal in zažira v preznojeno kožo, delavce še dodatno nervira. Delavci na tem skladišču so se sami dogovorili in začenjajo delati uro prej, ker je v zgodnjih jutranjih urah možno narediti precej več. V nekaterih državah, na primer v Italiji, gredo v najbolj vročem mesecu, avgustu masovno na dopuste. Verjetno jim prav zaradi majhnih učinkov pri delu to najbolj ustreza. Tudi mi bomo morda o tem še razmišljali. FRANC POVŠE Pleterske sekvoje ni več Pred leti je v sekvojo na dvorišču kartizujanskega samostana v Pleterjah udarila strela in jo močno poškodovala. Nekaj metrov dolg vrh je silna moč odnesla prek samostanske zgradbe na cesto pred glavnim vhodom. Ostanek mogočnega drevesa, sedem metrov visoko deblo, so kartuzijani želeli ohraniti kot pomembno prirodno znamenitost in kot spomin na čas obnovitve samostana pred petinsedemdesetimi leti. Toda čeprav so ga pokrili z velikim pločevinastim pokrovom, je deblo, po streli močno razpokano, gnilo in razpadalo. Ker ni bilo pomoči, so ga pred kratkim podrli in razžagali. Naše slike kažejo, kako častitljiv orjak je bilo to petinsedemdesetletno drevo. Ob prerezu na panju je najdaljši premer kar dobrih 220 cm. Sekvoja je zelo hitro priraščala, kar pričajo 1 do 2,5 cm široke letnice. tako sta nam ostali na Dolenjskem le še dve starejši sekvoji, stari verjetno toliko, kot je bila ta v Pleterjah, pri razvalinah gradu na Ruperč vrhu. Vprašanje pa je, če se bosta kaj dolgo ohranili. Pred kakimi petimi leti sta se jima začela sušiti vrhova, trebajuje bilo odrezati. Po napotkih zavoda za zaščito spomenikov iz Ljubljane so reze prekrili s posebno smolo, da bi preprečili gnitje. Kmalu bomo lahko ugotovili, kako je zdravljenje uspelo. Približno 55 let mlajše so sekvoje, ki smo jih 1966 zasadili pri upravnih stavbah naših obratov v^Novem mestu, Podturnu, Črmošnjicah, Črnomlju in Trebnjem. Sedaj je od desetih posajenih ohranjenih še devet dreves. Med drevesne zanimivosti v Pleterjah spada tudi čuga (Tsuga canadensis), v prsni višini debela 49 cm ter več tis, od katerih imata najdebelejši premer 52 in 50 cm in jim na Dolenjskem najbrž ni para. J. P. LES ZA ELEKTRIKO Na Filipinih gradijo električne centrale, ki jim bodo dajale moč drva. Računajo, da bo cena energije sicer enaka kot pri tistih na mazut, toda privarčevali bodo veliko deviz. Filipini so prva dežela, ki delno pokriva svoje potrebe po električni energiji z drvmi. Že sedaj gradijo 14 takih central, načrtujejo jih zgraditi 90. Pri pridelovanju in pripravi lesa na plantažah bo zaposlenih kar 70 tisoč družin. Za pridobivanje lesa je najpomembnejša drevesna vrsta Leucaena leucocephala, ki jo domačini imenujejo ipil-ipil. Drevo zelo hitro raste in v vlažnem podnebju Filipinov daje 20 ton lesa na hektarju. Gojijo ga panjevsko in sekajo vsake štiri leta. Prva centrala, ki bo zgrajena, leži sredi 1100 hektarske plantaže in pri pridelavi lesa bosodelovalo15do20 družin (IT novine). Leucaena leucocephala, ena izmed približno pol ducata doslej znanih vrst tega rodu, je doma v Ameriki in na pacifiških otokih, danes pa jo lahko najdemo povsod v tropskih predelih, kjer jo radi sadijo v živi h mejah ali pa kot drevo, ki daje gosto senco. Opazili so, da konji izgubljajo žimo, če uživajo liste teh rastlin, medtem ko so za koze in govedo nestrupeni. (Rastlinski svet) •z&a&iItal m mmissm Da bi lažje predočili velikost posekane pleterske sekvoje, se je ob njo postavil upokojeni gozdar GG Novo mesto Anton Kotar. Ogledali smo si otok Vis Ko so člani izvršnega odbora osnovne organizacije tozda Gozdarstvo Podturn razpravljali, kam letos na sindikalni izlet, so se kar hitro odločili za otok Vis. Ponudba turistične agencije je bila pestra in zanimiva, samotni otok sredi Jadrana z burno preteklostjo pa vabljiv cilj. Na tridnevnem izletu naj bi se zvrstila kar štiri prevozna sredstva: avtobus, vlak, hidrogliser in letalo. In tako smo se v petek, 20. maja, podali na pot in izletniškim dogodivščinam nasproti. Do Ljubljane in zbornega mesta na železniški postaji nas je zapeljal kar naš avtobus. V rezerviranem vagonu z ležalniki, namenjenem v Split, se nas je potem zbrala zanimiva druščina. Tu sta bili še skupini prosvetnih delavcev iz Kranja in Nove Gorice, pretežno z ženskimi predstavnicami. Potem koje naš revirni gozdar in čebelar Jože Šmalc odprl že drugo steklenico dobre domače medice, smo se že kar dobro seznanili z njimi. Noč je hitro minila in ob sedmih smo bili v Splitu. Z avtobusom so nas prepeljali v pristanišče. Tu se nam je priključila spet nova večja skupina izletnikov — prosve-tarjev iz Celja. Vkrcali smo se na hidrogliser. Morje je bilo mirno in imeli smo prijetno vožnjo. Pot nas je vodila mimo otokov Šolt in Brač. Po dobri uri je hidrogliser pristal na pomolu luke v mestu Vis. Doživeli smo tradicionalno prisrčen sprejem. Pripeli so nam šopek rožmarina in nam ponudili domačega žganja, tropinovca. Takoj nato je sledil ogled muzeja NOB. Otok, naseljen že od časa Rimljanov, je med vojno doživljal pomembne dogodke. Zato tudi imajo kaj pokazati. Po prihodu Tita in glavnega štaba iz Drvarja seje spremenil v pravo partizansko trdnjavo. Na ogledu mesta smo videli park s spomenikom, kjer je Tito takrat izrekel tiste znane besede glede naših meja: „Tujega nočemo, svojega ne damo.” Popoldan sta nas dva avtobusa zapeljala prek hriba na drugo stran otoka. Proti pričakovanju smo med gorami zagledali dolgo, ozko in ravno kraško polje, zasajeno z vinsko trto. Med vojno so trto na istem mestu posekali in v nekaj dneh uredili letališče za partizanska in zavezniška leta- la. Priznati smo morali, da so bili piloti pravi mojstri. Po številnih kamenitih stopnicah smo se povzpeli do Titove votline, kjer je naš maršal prebil nekaj časa med bivanjem na Visu leta 1944. Pokazali so nam tudi drugo votlino v kameniti steni, kjer je bil sklenjen sporazum Tito — Šubašič. Število prebivalcev otoka Visa se je moralo po vojni precej zmanjšati, saj primanjkuje delovnih rok. To je videti tudi po vinogradih, ker jih v višjih legah opuščajo. Kamna pa res ne bo zmanjkalo. Zložen je v vseh mejah in v vsaki parceli ga je še ostalo ogromne kupe, na milijone m3. Po programu smo imeli med gotjo pri neki stavbi še piknik. Čakal nas je nastavljen sodček vina in viška pogača z ribjim in paradižnikovim nadevom. Ker vsi le nismo bili Dolenjci ali Gorenjci, je nekaj dobre črnine v sodu ob odhodu celo ostalo. S pesmijo na ustih in dobre volje smo se pripeljali v Ko-mižo, drugi največji kraj na otoku. Nastanili smo se v Kompasovem hotelu, preoblekli v kopalke in nato šli hitro na plažo. Dobro viško vino nas je prej taka ogrelo, da smo nekateri tudi zaplavali, čeprav je morje tu ponavadi manj toplo. Po večerji so nam priredili ples. Igral je ansambel tamkajšnje garnizije. Skupaj z nami so plesali in se veselili pozno v noč tudi mnogi domačini. Naslednji dan dopoldan bi si proti doplačilu ogledali znamenito modro jamo na bližnjem otoku Biševo. Pa na žalost ni bilo s tem nič. Pihal je veter in valovi so onemogočali dostop v jamo, zato smo pohajkovali po mestu. Komiža ima tovarno za predelavo rib. K sreči ta industrija, kot kaže, ne onesnažuje okolice. Zaradi nepredvidenega prostega časa smo bili kar veseli, ko so nam sporočili, da bo povratek z hidrogliserjem eno uro prej. Takoj ko smo zapluli na odprto morje, se je naše plovilo spopadlo z nemirnim morjem. Valovi so butali in voda je brizgala čezenj. Nekaj tistih z bolj slabimi želodci se je zbralo na odprtem vzvišenem mestu sredi gliserja. Zazrli so se v peneče vode in opravili daritev Neptunu, bo- gu morja. Zaradi bolj počasne vožnje smo se vračali v Split kar tričetrt ure dlje. V luki nas je že čakal zgovorni vodič. Najprej smo zavili v kletne prostore mogočne Dioklecianove palače. Kratek sprehod po mestu smo zaključili na večerji v mali, prijetni restavraciji. Kakšno uro je bilo potem še časa za ogled znane splitske promenade, ki je bila tisti večer polna kot čebelji panj. Na letališču nismo pretirano dolgo čakali na letalo. Potem ko so se kolesa odlepila od tal, je vse šlo zelo hitro. Komaj smo se malo razgledali, že smo bili nad Karlovcem in letalo seje že spuščalo proti Brniku. Prednosti letalskega prevoza so bile res očitne, saj smo pristali že po 25 minutah. Škoda le, da se je vse to dogajalo sredi noči. Večini članom našega kolektiva je bil to prvi let in so „krst” zelo dobro prestali. Vem pa tudi, da nekateri še vedno niso popili vsega zaobljubljenega vina za srečni polet. inž. SLAVKO KLANČIČAR Minulo delo Ivan Vraničar je bil letos na tekmovanju sekačev GG Novo mesto tretji, na republiškem tekmovanju pa petnajsti. Nikola Čavljevičje dobil priznanje za dolgotrajno požrtvovalno delo. Oba avgusta delata v oddelku 103 na Sredgori v nasadu, kjer sta pred okrog 20 leti sadila smreke in macesne. V nasadih so prvič redčili 1978, letos pa bo padlo že blizu 1500 m' lesa. Lep primer sadov gozdarskega minulega dela. (Foto: J. P.) Kako uspeva pred štirimi leti osnovana semenska plantaža duglazije v Crmošnjicah? Koliko cepljenk — klonov — seje posušilo, koliko in kdaj so jih nadomestili? Kako gojijo, okopavajo in obrezujejo? Kaj je povzročilo sušenje sadik? Na fotografiji vidimo dve cepljenki, ki sta že obilno obloženi s storži, v nasadu pa je takih še več. Ali prav določen Klon kaže zgodnjo rodnost? Na to nam bodo odgovorili črmošnjiški gozdarji v eni od prihodnjih številk Dolenjskega gozdarja. (Foto: J. P.) HJIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIH iCA I | DOLENJSKI GOZDAR § iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirF ilMl CA lililililUlUil = DOLENJSKI GOZDAR | HHiiHiiiiiiiMiMiiMiiiMmimmimiimiiiiHiiuiiiir? Fitocenologija kot teorija in praksa (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zgodovinski razvoj fitoceno-logije V dobrih 100 letih je fitocenologija ogromno napredovala in prinesla vrsto teorij in šol, predvsem zaradi kompleksnosti obravnave, ki se medsebojno ločijo po izhodiščih, metodah in ciljih: — angloameriška šola daje večji pomen ekološkim pogojem — ruska šola daje večji pomen medsebojnim odnosom živih organizmov, — srednjeevropska-medi-teranska šola Braun—Blan-quet (Horvat), ki smo jo sprejeli in delamo po njej tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, obravnava floristični sestav združbe kot odraz ekoloških, rastlinskogeografskih, zgodovinskih in drugih razmer na rastišču (ekološki kompleks). Razdelitev fitocenologije: — morfologija proučuje floristični sestav in zgradbo združbe, — sinekologija proučuje odnos združb proti razmeram okolja, — sindinamika proučuje zakonitosti nastanka, razvoja in sprememb združb, — sinhdonologija proučuje zgodovinski razvoj združb v preteklosti, — sistematika proučuje uvrščanje združb v sisteme. Metoda proučevanja rastlinskih združb 1 Pri diferenciranju gozdov na gozdne fitocenoze (združbe) uporabljamo fitocenološko metodo, s katero analiziramo floristični sestav, zgradbo in ras-tiščne pogoje ter stopnjo razvoja. Pri tem uporabljamo metodo srednjeevropsko-mediteran-ske šole Braun—Blanquet, s katero obdelujemo vegetacijo po določenih analitično-statis-tičnih postopkih, v sintetski obdelavi pa zbrano gradivo oblikujemo in določamo okvire in vsebino nastajajoče fitocenoze. 1) Analitična obdelava Na osnovi fitocenoloških popisov vegetacije pri analitični metodi proučujemo floristični sestav, strukturo in zgradbo fitocenoze, ekološke razmere (zlasti orografske in edafske). Pri tem ugotavljamo za vse nastopajoče rastlinske vrste naslednje elemente: številčnost, pokrovnost, zadru-žnost, pogostnost, življenjsko sposobnost, slojevitost, perio- dičnost v razvoju, videz, obliko rastlin z ekološke plati idr. 2) Sintetska obdelava (fitoce-nološka tabela) Fitocenološki popisi so osnova za pripravo sinteze (fito-cenološke tabele) za proučevanje vegetacije in njeno končno uvrščanje v fitocenoze in sisteme. Po tej poti pridemo do značilnih rastlinskih vrst in značilnih rastlinskih kombinacij za posamezne fitocenoze (združbe). Fitocenozno torej pogojujejo značilne vrste in najmanj 60% stalnosti pojavljanja rastlinskih vrst osnovne kombinacije. S tem je torej opredeljena gozdna združba oz. njeno rastišče. Poleg značilnih rastlinskih vrst za združbe in njihove geografske in druge variante imamo tudi diferencialne vrste, ki diferencirajo posamezne dele znotraj neke fitocenoze (subasociacija, facies, razvojni stadiji, faze idr.). Poleg vrst, ki karakterizi-rajo združbe, določene vrste karakterizirajo tudi višje sistematske kategorije (razrede, redove, zveze). VZAJEMNI ODNOSI ŽIV-LJENJSKE SKUPNOSTI IN OKOLJA Vsaka življenjska skupnost (fitocenoza, zoocenoza = bio-cenoza) je neločljivo povezana z okoljem, v katerem živi (biotop), vse skupaj pa je povezano v biogeocenozo. Dejavnikov okolja je zelo velHco, so različni po vsebini in delov-nju, času in prostoru, vsem je enotno le skupno in uravnoteženo delovanje v smislu dialektičnega razvoja. Do danes poznamo precej dejavnikov okolja, zlasti one, ki jih lahko dojemamo s svojimi čutili ali merimo s tehničnimi napravami in ki imajo odločilen pomen za nastanek in razvoj neke življenjske skupnosti. Gotovo pa je v spektru ekološke množičnosti še veliko „nevidnih in neobčutnih” dejavnikov primarnega značaja (razen žarčenja iz vesolja, iz zemlje, še neodkriti kemizmi in fizikalne lastnosti v različnih kombinacijah idr.), ali pa sekundarnega značaja, izvirajočega iz človekove tehnološke dejavnosti današnjega časa (onesnaževanje ozračja, vode, zemlje.spreminjanje klime, uporaba jedrske in druge energije idr.). (Nadaljevanje na 100. str.) Do danes znane ekološke dejavnike obravnavamo v naslednjih skupinah: a) neživi (abiotski) dejavniki: 1) klima s svojimi elementi: svetloba, toplota, voda in vlaga, zrak, veter; 2) edafski dejavniki: geološka podlaga, fizične in kemične lastnosti tal, vrste tal; 3) orografski dejavniki: geografski položaj na zemlji, nadmorska višina, velikost masiva, nebesna lega, nagib terena, oblika površja; b) živi (biotski) vplivi oz. dejavniki: 1) medsebojni vplivi živih osebkov, živalskih in rastlinskih, v posamezni skupnosti; 2) vpliv človeka kot najodl-očilnejšega dejavnika poseganja v okolje. Ekološki dejavniki so dinamične in stalno spremenljive količine in vrednosti. Poznavanje načina njihovega delovanja glede razporeda, sestave in zgradbe vegetacije je izrednega pomena. Ekološki dejavniki nikoli ne delujejo izolirano, ampak so vsi medsebojno povezani, se dopolnjujejo, pojačujejo ali slabijo v skupnem delovanju. Takemu skupnemu delovanju ekoloških dejavnikov pravimo ekološki kompleks, njegov zunanji, viden izraz pa je odgovarjajoča vegetacija (gozdna združba). KARTOGRAFSKO PRIKAZOVANJE VEGETACIJE (fitocenološko ali vegetacijsko kartiranje) Z raziskovanjem gozdnih fitocenoz na terenu dobimo sicer vpogled v osnovne karakteristike vegetacijske odeje nekega območja, vendar nam pravo sliko o razporedu, zakonitosti,razširjenosti gozdnih združb ter njihovi gospodarski pomembnosti daje fitocenolo-ška karta. Zajema vse osnovne vegetacijske enote: združbo, podzdružbo, obličja, razvojne stadije, omogoča nam vpogled v odnose med klimo (zonalno ali lokalno), tlemi in vegetacijo. Vsaka vegetacijska enota (gozdna združba) je v fitoce-nološki karti in elaboratu podrobno opredeljena z vsemi elementi, kijih je možno zbrati o rastišču (združbi): sistemska oznaka združbe, geografska razširjenost, rastiščni pojavi, vegetacijske značilnosti, nastanek in razvoj združbe, sestojne razmere, gospodarske možnosti idr. Fitocenološka karta je izredno dragocena osnova za kakršenkoli namen pri proučevanju prostora, saj prek združb združuje vso množičnost nastopajočih elementov ekološkega kompleksa in narave kot celote. PREGLED FITOCENO-LOŠKEGA PROUČEVANJA IN KARTIRANJA V SLOVENIJI IN NA GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU NOVO MESTO Prva fitocenološka karta v Sloveniji sodi v čas pred 2. svetovno vojno (Tomažič), po vojni se začne intenzivnejše proučevanje vegetacije, sistematično pa se je začelo izvajati kartiranje za prakso leta 1960. Po standardni srednjeevropski šoli Braun—Blanquet je Slovenija do danes obdelana v naslednjih merilih in vsebinah: 1) neposredno za gozdarsko prakso (največ za urejanje gozdov) se je kartiralo na karte M 1 : 10 000, kar najbolj natančne in neposredno uporabne za naročnika. Poleg gozdnih združb so prikazane tudi podzdružbe, obličja, razni progresijski in regresijski stadiji in vsi drugi pojavi na rastišču. Po tem merilu je doslej v Sloveniji obdelanih skoraj 500.000 ha gozdov, kar je 50% celotne površine gozdov Slovenije. 2) Manjše M 1:25.000 in 50.000 (oz. 100.000) zgubljajo na natančnosti in notranji vsebini, na njih so prikazane le združbe. Take osnove lahko še služijo neposredni uporabi (območni načrti GG, preglednice rastišč), navadno pa služijo bolj pregledu ekoloških in fitogeografskih, klimatskih in drugih kazalcev, ki pridejo do zakonitosti šele na večjem prostoru (gozdnovegetacijska karta Slovenije). V tem M je Slovenija obdelana na površini nad 500.000 ha gozdov. Potreba po nadaljevanju proučevanja in kartiranja v M 1:10.000 je danes zelo velika, ker naše celotno načrtovanje in gospodarjenje vse bolj izhaja iz rastiščnih osnov. To smo opredelili tudi v interni zakonodaji, pravilnikih in obveznih metodologijah, kajti le na ta način bomo prišli v Sloveniji do podobnih izhodišč in skupin, usklajenih in primerljivih poti in cilev. Na gozdnogospodarskem območju Novo mesto seje začelo s proučevanjem vegetacije, zlasti bukovih gozdov, že kmalu po 2. svetovni vojni (po letu 1950). Tu so bili postavljeni temelji fitocenološke opredelitve in razčlenitve bukovih gozdov preddinarskega tipa na Brezovi rebri in Gorjancih (Košir). Sledile so sistematske obdelave gozdne vegetacije, nastajale so podrobne fitocenološke karte in elaborati, katerih rezultati so takoj dobivali svoje mesto v gozdnogospodarskem, gozdnogojitvenem in drugem načrtovanju v območju. Do danes je na območju GG Novo mesto podrobno proučenih in fitocenološko skar-tiranih nad 60% gozdnih površin po naslednjih gospodarskih enotah: Črnomelj, Tanča gora, Mirna gora, Poljane, Soteska, Brezova reber, Novo mesto, Rahoda — Drvodel-nik, Kobile — Pendirjevka. Nujno bo v prihodnosti nadaljevati s temi deli tudi na preostalih neobdelanih površinah. EKOLOŠKE IN FITOCENOLOŠKE ZNAČILNOSTI NOVOMEŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA Geografski položaj območja Novomeško gozdnogospodarsko območje leži na jugovzhodnem delu Slovenije, to je v geografskem območju Dolenjske, polne razgibanih krajinskih enot: od nižin, dolin, gričevnatega sveta do hribovja in gora, ki celoten prostor oblikujejo v medsebojno različne predele: ožja Dolenjska, Bela krajina. Suha krajina, Roško višavje in Kočevska, gorjanski masiv. Navedeni geografski položaj in značilna oblikovitost, odprtost ozemlja, izražena s prevladujočim nizkim gričevnatim svetom in izstopajočimi gorami, so odločilnega pomena pri oblikovanju ekoloških razmer. Te so izredno umerjene in stabilne tako v pogledu geološko-litološke in tektonske gradnje, talnih razmer, reliefnih pogojev in klime kakor tudi same vegetacijske odeje. Novomeško gozdnogospodarsko območje ima okrog 81.000 ha gozdnih površin, od katerih jih je nad 53000 ha v nižinskem in gričevnatem svetu (tu je tudi največ degradacij — steljniki in razni manjvredni stadiji), okrog 13.000 ha v predgorskem pasu (že bolj ohranjeni gozdovi) in nad 15.000 ha v gorskem svetu (ohranjeni, visokodonosni gospodarski gozdovi). Ekološki dejavniki a) Neživi (abiotski) dejavniki 1) Klimatske značilnosti Za boljše razumevanje klimatskih razmer ožjih območij je nujen vpogled na klimatska dogajanja širših geografskih sfer, v našem primeru vsaj slovenskih. Na slovenskem ozemlju se pod vplivom severnoatlantske depresije stikata oz. prepletata subtropski in zmerni klimatski pas, ki ob vsestranskem prehodnem značaju Slovenije pogojujeta različne vplive: na jugozahodu mediteranski, na vzhodu, severovzhodu celinski, na severozahodu alpski. Medsebojni vplivi vseh treh so izoblikovali različne klimatske tipe in številne podtipe: mediteranski in submediteranski, dinarski in preddinarski, alpski in predalpski, panonski in predpanonski. Območje GG Novo mesto pripada dvema klimatskima tipoma: manjši, jugozahodni del območja pripada visoko kraškemu, interferenčno-Vontinentalnemu klimatskemu upu, ves ostali, večji del pa preddinarskemu, kar se jasno vidi na karti. Med poglavitne značilnosti interferenčno—kontinentalnega klimatskega tipa sodijo: — padavinski maksimum nastopa konec pomladi (maj) in je še vedno izrazit konec jeseni (oktober, november), — padavinski minimum nastopa konec zime (februar) in sredi poletja (julij). V odnosu na centralni interferenčni tip (Snežnik, Gorski Kotar idr.) je na območju Roga in Poljanske gore že znatno manj padavin (1300 — 1500 mm) in so že bolj enakomerno razporejene prek leta. Temperature so nekoliko višje in znatnejša so nihanja, zmanjšana je relativna zračna vlaga in časovno skrajšana snežna odeja, podaljšana pa je vegetacijska doba. Dalje proti kontinentu se opaža vse večji celinski vpliv, kar daje makroklimatu preddinarski fitoklimatski znašaj: (Nadaljevanje na 101. str.) — padavinski maksimum nastopa v začetku poletja (junij), jesenski pa v oktobru, vendar je neizrazit, — padavinski minimum nastopa konec zime (marec), v poletju pa julija, povprečne padavine se gibljejo v mejah 950 in 1400 m. Za preddinarski fitoklimat je torej značilno nadaljnje pojemanje količine padavin proti celini, ki so enakomerneje razporejene prek leta. Zvišane so povprečne temperature v mejah 8,3 do 10,6°C, izrazitejši so temperaturni ekstremi (+34 do 39°C, — 20 do — 31°C), nižinski predeli so pod vplivom toplotne inverzije in zamegljeni v hladnejših dneh. Občutno je skrajšana doba s snežno odejo (45 do 65 dni), zmanjšana je zračna vlažnost in močno podaljšana vegetacijska doba. Klimatski ekstremi v območju niso niti pogosti niti izraziti: občasno povzroče škodo vetrolomi, snegolomi, žled, toča ter pozni mraz v začetku vegetacijske dobe. Na sušnih rastiščih občasno vladajo sušne razmere, vendar se jim je vegetacija prilagodila. Navedene klimatske razmere, v povezavi s talnimi in reliefnimi ekološkimi dejavniki, pogojujejo v gozdnogospodarskem območju tri glavne tipe gozdov: gradnovo-gabro-ve, čiste bukove in jelovo-bukove. 2) Geološko—petrografske značilnosti Gozdnogospodarsko območje Novo mesto je skoraj v celoti grajeno iz kamenin zemeljskega srednjega veka (mezozoik), le spodnji, najnižji predeli območja pripadajo zemeljskemu novemu veku (kenozoik) in manjši predeli na severu območja staremu zemeljskemu veku (paleozoik). Prve, na površini najstarejše kamenine so nastale pred približno 200 milijoni let, najmlajše — ilovice in aluvialni nanosi — pa, našim očem neopazno, nastajajo še danes. Večina kamenin v območju (apnenci in dolomiti) je nastala kot sedimentacija na dnu takratnega morja Thetis, ki je v milijonskih erah večkrat preplavilo ozemlje današnje Dolenjske. Koncem krede se je morje dokončno umaknilo in v terciaru so se začele debele plasti sedimentov gubati in tektonsko pokati. Ob glavnih prelomnicah sta nastala Roško višavje in masiv Gorjancev, ki sta se pozneje še dvigala, medtem ko so se kotline pogrezale. Konec terciara so nižje ležeče kamenine prekrile usedline (gline, peski, laporji, ilovice) iz zatokov Panonskega morja. Kameninski sestav območja A) Bazične kamenine 1) Apnenci so v območju površinsko najbolj zastopani, saj gradijo Belo krajino. Poljansko goro, Roško višavje in Gorjance, Suho krajino in novomeško kotlino. Apnenci, ki so krednega, jurskega in delno triadnega porekla, nastopajo povečini v čisti obliki (visok delež CaCO,) in pogojujejo znane kraške pojave (vrtače, površinsko skalovi-tost, suha kraška polja, neizrazit relief, popolno površinsko brezvodje). Apnenci so mehanično zelo odporne kamenine, nikakor pa ne kemično, tla, nastala na apnencih, so zelo ugodna, stabilna in produktivna. Ponekod so apnencem primešani roženci (Pe-ščenik, Gorjanci), kar zmanjšuje bazično moč apnencev. 2) Dolomiti so manj pogosti kot apnenci, najdemo jih na Gorjancih (Pendirjevka, Kobile), v okolici Trebnjega in na severu območja. Dolomiti so genetsko starejši od apnencev (triada) in povsem drugačnih lastnosti. Mehanično so neodporni, kemično odporni, vsebujejo manj CaCO,, ustvarjajo gladka površja, razgiban relief, strma, dolga pobočja, ostre grebene in vrhove, globoke jarke, polne tekočih voda. Kot substrat za nastanek in razvoj tal dolomiti niso ugodni, saj se na njih pojavljajo le rendzine. 3) Dolomitizirani apnenci ali apneni dolomiti se pojavljajo kot vmesna stopnja med obema kameninama, pa tudi njihove morfološke, fizikalne in kemične lastnosti so prehodnega značaja. B) Kisle kamenine 1) Permokarbonski skrilja- Spomin na izpite za gozdarje, sekače in gojitelje, v Podturnu 29. decembra 1982 Na fotografiji mladi gozdarji s članom izpitne komisije. (Foto: Bogo Špiletič) vci in peščenjaki prihajajo fragmentarno v območje s severa kot obronki posavskih gub. To so najstarejše kamenine, na njih se razvijajo kisla tla in specifična, kisloljubna gozdna vegetacija. C) Mešane kamenine a) Terciarne usedline 1) Flišne plasti se pojavljajo kot laporji, peščenjaki in breče kot mlajše usedline Panonskega morja (miocen). Največ jih je na Podgorju. 2) Jezerske usedline kot peščeni lapor, rumene ilovice, laporne ilovice, gline (Kanižarica). b) Kvartarni nanosi 1) Ilovice so netopni ostanek apnenca, po nastanku so iz pleistocena, prekrivajo pa karbonatno osnovo belokranjskega dna in zahodne novomeške kotline. Ilovice so tako prevzele vlogo matične „kamenine”. 2) Ilovice z rošenci so podobne gornjim, le da so kisle, bolj peščene in za tlotvorbo slabše. 3) Holocenski (aluvialni) nanosi so najmlajšega izvora in nastajajo še danes. Vse navedene kamenine, razen dolomitov, so zelo ugodne za nastanek in razvoj tal in pogosto je na njih možno gojiti vse kulture — od najzahtevnejših kmetijskih kultur do različnih gozdnih sestojev, čistih in mešanih struktur. 3) Talne razmere V odvisnosti od heterogenosti ekoloških dejavnikov, predvsem kamene podlage, reliefnih razmer in klimatskih pogojev, nastopajo na območju GG Novo mesto serije talnih tipov, različnih po vrstah, razvojnih stopnjah, stabilnosti oz. labilnosti, rastiščni sposobnosti idr. Tako so se na apnencih kot najpogostejših kameninah v območju razvile različne vrste tal: v najslabših primerih plitve rjave rendzine, povečini pa različne vrste rjavih po-karbonatnih tal, mestoma izpranih in zakisanih, na splošno pa zelo stabilnih in visoko produktivnih. Nekoliko slabša rjava po-karbonatna tla so se razvila na dolomitiziranih apnencih, vendar še vedno ugodnih lastnosti in rastnih sposobnosti. Nasprotno pa so čisti dolomiti zelo slaba podlaga za tlotvorbo, na njih nastopajo le razne vrste rendzin majhne proizvodne sposobnosti in stabilnosti. Zato je gozdna vegetacija na takih plitvih tleh in ponavadi v večjih strminah (Nadaljevanje na 102. sir.) 101 polvarovalnega ali celo strogo varovalnega značaja. Najboljša osnova za nastanek tal so mešane kamenine, na katerih se razvijejo zelo globoka, mestoma kolu-vialna rjava tla, izrednih rastnih sposobnosti, vendar labilnega talnega kompleksa. Posebej je treba omeniti „nekompaktne kamenine”, nevtralne ali kisle diluvialne ilovice in gline, na katerih se razvijejo zelo globoka, precej izprana ali že kisla rjava tla in na katere pod njimi ležeči apnenec nima nobenega vpliva več. Taka tla povečini pokrivajo najnižje predele območja, delno je na njih gozd, še več pa je skrčenih za kmetijske kulture in naselja. Če ocenjujemo tla na celotnem obomočju, lahko trdimo, da so povečini zelo razvita, visokih rastiščnih potencialov, vendar sekundarno preveč degradirana in nesmotrno izkoriščena. Ta ugotovitev velja zlasti za nižji in deloma gričevnat svet. Sicer pa primarno neplodnih prvih na območju ni. 4) Oblika terena Oblika terena (relief) spada v posebno skupino ekoloških dejavnikov, ki indirektno delujejo na lastnosti klime in tal, kar se odraža na zgradbi in razvoju gozdnih združb. Na širšem prostoru karakterizira makroklimo, s svojo ožjo terensko oblikovitostjo pa jo modificira v mezo in mikroklimo. Obravnavano območje je po povprečnih nadmorskih višinah med nižjimi v Sloveniji. Sestavljeno je iz več oblikovanih enot: nižine, kotline, doline in nižje gričevje, gričevnat in predgorski svet, gorski predeli. Vsaka od teh treh oblikovanih enot ima svojstvene edafske klimatske in gozdnovegetacijske značilnosti. Na splošno vladajo v območju vlažje reliefne razmere, izražene z valovitim, gladkim površjem, zmernimi nagibi in različnimi, povečini odprtimi legami. Makroreliefna značilnost območja je široka odprtost proti celini, medtem koje proti morju zaprto z Roškim višavjem, Poljansko goro in Gorskim Kotarjem. b.Živi (biotski) dejavniki Poleg abiotskih dejavnikov, ki smo jih obravnavali doslej, so v območju prisotni tudi biotski (živi) dejavniki okolja, predvsem z vplivom človeka v najrazličnejših oblikah, intenzitetah, časom in prostorom. Ko govorimo o biotskih vplivih, navadno pri tem mislimo na negativne posledice delovanja človeka pa tudi 'drugih dejavnikov okolja (premočne sečnje, forsiranje kultur, ste-ljarjenje, pašništvo, požari, škode po divjadi, različni urbanistični in infrastrukturni objekti, prevelike frekvence turizma in rekreacije). EKOLOŠKI KOMPLEKS Ekološke dejavnike sprva podrobneje analiziramo vsakega posebej, kasneje pa jih povezujemo tako, kakor v naravi nastopajo — v smislu dialektičnega razvoja. Rastišče je torej produkt kompleksnega delovanja abiotskih in biotskih faktorjev, ki so medsebojno v najtesnejši povezavi, odvisnosti in ravnotežju. Takemu vzajemnemu delovanju ekoloških faktorjev pravimo ekološki kompleks. Če se spremeni katerikoli ekološki faktor, se s tem spremeni celoten ekološki kompleks in vzpostavlja se novo ravnotežje. Kombinacija določenih rastlin, ki se stalno pojavlja v mejah enakega ekološkega kompleksa, tega opredeljuje v rastlinsko združbo (v gozdu je to gozdna združba). Kadar so ekološki faktorji v nekem dinamičnem ravnotežju in dosegajo neke osrednje vrednosti (karbonatna podlaga, rjava tla, zmerni nagibi in lege, umerjena klima), dajejo celotnemu kompleksu klima-togen značaj, vegetaciji pa kli-matogeno (zonalno) združbo. Kadar pa eden od ekoloških faktorjev močneje izstopa, daje celotnemu ekološkemu kompleksu paraklimaksen značaj, oz. združbi azonalnih, samosvoj razvoj. HORIZONTALNI IN VERTIKALNI VEGETACIJSKI KLIMAZONALNI PASOVI Vegetacijska odeja, ki je v stalnem dinamičnem razvno-težju, je odraz kompleksnega delovanja klimatskih pojavov, edafskih in geomorfoloških razmer in antropogenih faktorjev. Različnim fitoklimat-skim teritorijem in njihovim klimatskim tipom sledi tudi specifično oblikovana vegetacija. V okviru določenega klimatskega makroteritorija pogojujejo orografske in geolo- ško edafske razmere nizanje vegetacije v vegetacijske pasove. Njihov potek in lega sta največ odvisna od nadmorske višine, velikosti masiva in posameznih lokalnih ekoloških faktorjev. Gozdovi gozdnega gospodarstva Novo mesto ležijo v dveh, po velikosti in vsebini različnih fitoklimatskih teritorijih: interferenčno-kontinen-talnem in preddinarskem. Za prvega je značilna homogenost makroekološkega kompleksa, pokrivajo ga le dinarski gozdovi jelke in bukve- za drugega pa izrazita ekološka pestrost, od gradnovo-gabrovih do različnih bukovih gozdov. Z ozirom na višinski razpon 1050 m (130 do 1181 m n.v.) je gozdna vegetacija gozdnogospodarskega območja Novo mesto razdeljena v naslednje višinske klimazonalne vegetacijske pasove: 1) Nižinski do gričevnat vegetacijski pas, ki sega odvisno od lokalnih rastiščnih razmer od 130 do 500 m n.v., pripada klimatoge-ni gozdni združbi gradna in belega gabra, geogr. var. z li-pico (Querco—Carpinetum, var. geogr. Epimedium alpi-num). Ta porašča ugodno oblikovan teren dostopnih lokacij, apnena podlaga je v nižjih legah navadno prekrita z nevtralnimi do polkislimi nanosi, tla so globoka, delno izprana, včasih zakisana in visoko produktivna. Gozdno združbo odlikujejo zelo stabilne rastiščne razmere, ki lahko dalj časa uspešno kljubujejo različnim degradacij-skim vplivom. V območju pokriva združba daleč največje površine (nad 26000 ha oz. 33%), vendar redkokdaj nastopa v ohranjeni, dvoetažni strukturi. Navadno je degradirana in spremenjena v različne, manjvredne stadije listnatih gozdov, v pretirane monokulture iglavcev, ali pa so bili ti gozdovi izkrčeni za kmetijske in naselitvene potrebe že od naselitve dalje. Areal gozdne združbe gradna in gabra ne prekinjajo le negozdne površine, ampak tudi razne paraklimaksno pogojene združbe, ki odstopajo od osrednjega, optimalno razvitega ekološkega kompleksa ni-žinsko-gričevnakega pasu. Strme, tople lege in zelo siromašna karbonatna rastišča porašča združba puhastega hrasta in črnega gabra (Querco-Ostryetum), izrazito kisle in revne substrate pa združba rdečega bora z borovničevjem (Myrtillo—Pinetum). Ob vo- dotokih se pojavljata tipični higrofilni združbi vrb in topolov (Šalici—Populetum) in črne jelše (Alnetum glutino-sae). Vse navedene združbe poraščajo majhne površine, gospodarsko nepomembne, vendar prevladujočega varovalnega značaja. Na kislih nanosih se zadržuje kisel bukov gozd(Blechno-Fagetum) na polkislih in bazičnih pa bukov gozd z gradnom (Querco—Fagetum). Rastišči obeh združb sta visoko produktivni, vendar povečini degradirani. Praktično edina gozdna združba tega pasu je jelov gozd s praportmi (Dryopterid-o—Abietetum), ki porašča globoka, koluvialna, kislo— bazična tla in je od vseh rastišč najbolj produktivna. 2) Predgorski vegetacijski pas, ki porašča višinski razpon 250 do 800 m n.v., zastopa pri osrednje vrednosti ekoloških faktorjev klimatogena gozdna združba bukve s tevjem (Hac-quetio—Fagetum). Ker pa je ta združba vezana bolj na dolomitizirane apnene substr-te, na rjava pokarbonatna tla, in bolj na topla rastišča, nadomeščajo njen pas pri drugačnih edafskih in mezoklimat-skih razmerah razne parakli-maksne gozdne družbe. Na apnenih substratih, zaprtih legah, globokih in izpranih rjavih tleh poseže v njen areal gradnovo—bukov gozd (Querco-Fagetum) v bazični in kisli varianti. Na zelo strmih, toplih in slabših rastiščih se fragmentarno pojavlja združba gradnja s črnim grahorjem (Lat-hyro-Quercetum). Dolomitne podlage, plitve rendzine ter strme lege, ki jih ekspozicija razdeli v toplo in hladno, naseljujeta združbi bukve z naglav-kami (Cephalanthero—Fagetum) ter bukve s kresničevjem (Arunco—Fagetum). Na pol-silikatih in silikatih se v predgorskem pasu pojavljata še acidofilni bukovi združbi (Luzulo—Fagetum in Blechno-Fagetum). 3) Gorski vegetacijski pas. Spodnji del tega pasu — 300 do 800 (900) m n.v. — porašča klimazonalen gorski bukov gozd (Enneaphyllo—Fagetum), kjer doseže bukev optimum svojega višinskega areala. Združbo karakterizirajo globoka, delno izprana rjava pokarbonatna tla, zmerni nagibi in hladnejše lege s hladnejšo klimo, kar bukvi in plemenitim listavcem zelo gode. Zgornji del — 700 do 1000 m n.v. — zavzema klimatogena visokogorska bukova združba (Sa- vensi — Fagetum). V arealu gorskega vegetacijskega pasu se na najvišjih mestih pojavlja še paraklimaksen bukov gozd s polžarko (Isophyro—Fagetum), fragmentarno, največ po jarkih in dnu vrtač pa gozd plemenitih listavcev (Ulmo— Aceretum). Vegetacijska zo-nacija obravnavanih klimazo-nalnih pasov in vmesnih azoal-nih se nanaša na preddinarski fitoklimat. Nekoliko drugačna pa je vertikalna klimazo-nalnost in interferečno-konti-nentalnem klimatu — to je na Roškem višavju. Poljanski gori. Zahodno nizko obrobje Bele krajine, dolina Crmo-šnjice in delno Krke so pod združbo Querco—Carpinetum, z vertikalnim dvigom in horizontalnim premikom proti zahodu imamo v predgorskem in deloma gorskem pasu še čiste bukove gozdove (HF, EF), med in nad njimi pa že vse več dinarskih jelovo—bukovih gozdov (Abieti—Fagetum dinaricum), ki kmalu zasežejo celotno Roško pogorje. Jelovo—bukovi gozdovi so ekološko pomaknjeni na skrajni severovzhodni rob svojega areala in s tem so gotovo nekaj labilnejše zgradbe od osrednjih na Snežniku in Gorskem Kotarju. Sicer pa uspe- vajo na apneni, tipično kraški podlagi, zelo ugodnih klimatskih razmer (veliko padavin, velika zračna in talna vlažnost, slabša cirkulacija zraka) in ugodnih, absolutno gozdnih tleh, neprimernih za kakršnokoli drugo rabo (kmetijstvo, naselja). Združba je na splošno stabilne zgradbe, visoko-donosna in predstavlja za GG območje Novo mesto težišče gospodarskih gozdov. To je le bežen prikaz glavnih gozdnih združb na gozdnogospodarskem območju Novo mesto. Različno velike ekološke amplitude v okviru posameznih združb pogojujejo še številne podzdružbe, obličja, še največ pa po človeku povzročenih regresijskih in pro-gresijskih stadijev. Območje je torej vegetacijsko izredno heterogeno, razen strogo primorskih nastopajo tu vse glavne drevesne vrste, le da imajo največji delež listnate, kar je tudi osnovna ekološka značilnost tega prostora. CA DOLENJSKI GOZDAR N Umrl je Branko Pezdirc 4. avgusta nas je nenadoma zapustil Branko Pezdirc, delavec toka Gozdarstvo Črnomelj. Svoje mlado življenje je izgubil na delu, pri sečnji bukovine v odd. 248 G GE Tanča gora, v predelu imenovanem Lipovec. Rodil se je 4. marca 1948 v Gradcu v Beli krajini. Že leta 1966 se je; zaposli! v tovarni Bell v Črnomlju. Tudi po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposli! v Bel tu, kjer je ostal do 1970. V septembru tega leta se je V zaposlil v Gozdnem obratu Črnomelj kot traktorist. Pri tem delu pa ni bil dolgo Kmalu je postal sekač in gojitelj — gozdar. Ob reorganizaciji gozdarstva se je Branko septembra 1977 zaposlil v toku Gozdarstvo Črnomelj. Dela! je predvsem pri gojenju gozdov. Z postopno vse pogostejšo sečnjo v zasebnem sektorju pa je tudi on prišel med sekače, kjer je kot izkušen delavec zadnja leta uspešno delaI. Branka smo poznali kot skromnega, vestnega, marljivega in tovariškega sodelavca. Odšel je iznenada, mlad, poln načrtov za bodoče življenje, nam, njegovim sodelavcem, pa bo ostal v najlepšem spominu. Njegovim najbližjim izrekamo naše globoko sožalje. Za vse, kar je storil, naj lep a hvala! inž. JOŽE VIDERVOL ______________ J SLOVO OD MIHE MARINKA Se ena vrzel je nastala v vrstah graditeljev naše nove in revolucionarne socialistične poti — v triinosemdesetem letu je umrl Miha Marinko, znani družbenopolitični aktivist, proletarec in revolucionar. Miha Marinko je že od svoje zgodnje mladosti povezan s slovenskim revolucionarnim gibanjem. Rojen je bi! v proletarski kmečki družini in že s trinajstim letom si je moral začeti služiti lastni kruh kot delavec v tovarni, s petnajstim pa je priče! delati v rudniku. To delo in razmere, s katerimi sc je takrat srečeval delavski razred, so vklesale v mladega proletarca neizbrisne sledi, ki so ga spremljale vse življenje na njegovi bogati in uspešni revolucionarni poti, polni težkih preizkušenj, pa tudi vizije o pravičnejšem redu, ki bo tudi delavskemu razredu prinesel oblast. Že leta 1920 je Miha Marinko postal član SKOJ in od takrat ni niti za korak odstopil s poti, ki je vodila Komunistično partijo skozi ogenj narodnoosvobodilnega boja v zmagovito izg- radnjo lastne variante samoupravnega socializma. Kmalu je zaradi svoje revolucionarne dejavnosti zgubil delo. Odšel je v francoske rudnike, nato pa v partijsko šolo v Moskvo. Od tu seje že kot izkušen revolucionar vrnil v domovino, kjer je kmalu postal eden najbolj aktivnih članov KPS, leta 1934pa tudi član CK KPJ in bližnji Titov sodelavec. Miha Marinko je svoje bogate organizacijske sposobnosti posveti! tudi narodnoosvobodilnemu boju. Tako je postal politični komisar pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet, ko pa je prešel na druge naloge je padel v roko okupatorju, ki ga je po težkih zaslišanjih in mučenjih obsodil na ječo v Italiji. Po italijanski okupaciji se je vrni! v partizansko vojsko, kjer so ga visoke politične in vojaške funkcije vodile po vsej okupirani domovini. Tudi po vojni je nosi! težko breme socialistične izgradnje kot eden najvidnejših slovenskih in jugoslovanskih politikov. Bil je sekretar slovenske partije, predsednik slovenske skupščine, predsednik Socialistične zveze Slovenije, član izvršnega komiteja, član predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije. Miha Marinko bo ostal trajno zapisan v spominu slovenskih in jugoslovanskih delavskih množic kot eden njihovih najvidnejših borcev. ♦♦♦♦♦♦♦' Teden turizma na Dolenjskem V NOVEM MESTU, METLIKI, SEMIČU IN MOKRONOGU OD 23. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA 1983 Organizator: Dolenjska turistična zveza Pokrovitelj: izvršni svet skupščine občine Novo mesto in Krka, tovarna zdravil Novo mesto PROGRAM Petek, 23. 9. 1983 Ob 17. uri — v Novem mestu, Metliki, Semiču in Mokronogu predporočni obredi. Vasovanje pri nevesti, slovo fantov (fantovščina) od ženina. Sobota, 24. 9. 1983 Ob 9. uri — otvoritev VI. razstave „Gozd—gobe—cvetje 83” s krajšim kulturnim programom. Nastopa Šentjernejski oktet (Salon pohištva Novoles, Novo mesto)- ob 12. uri — sprejem in podelitev priznanj sodelujočim v veliki dvorani hotela Metropol Novo mesto, nastopa Šentjernejski oktet- ob 15. uri — sprevod svatov in poročnih parov po glavni ulici Novega mesta. Poroka bo na rotovžu in poročna pojedina v Športni dvorani Marof v Novem mestu. Nedelja, 25. 9. 1983 Ob 16. uri — v Novem mestu (na Loki) bo nastop šolanih psov. Izvajalec: Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto- ob 16. uri — gozdarski piknik in kresovanje na jasi v Dol. Toplicah-ob 18. uri — na Loki v Novem mestu bo vinska trgatev. Ponedeljek, 26. 9. 1983 Ob 11. uri — srečanje turističnih delavcev Dolenjske in Posavja (Zavarovalna skupnost Triglav, DOS Novo mesto), — čebelarski praznik: razstava, predavanje, prodaja medu in medenih izdelkov. Torek, 27. 9. 1983 Ob 19.30 — v domu starejših občanov v Novem mestu bo koncert mešanega pevskega zbora SGP Pionir Novo mesto. Četrtek, 29. 9. 1983 Ob 18. uri — v Domu Kulture Novo mesto bo koncert pevskih zborov, nastopajo: mešani pevskizbori:SGPPionir, Krkain IMVNovomesto. Petek, 30. 9. 1983 Ob 17. in 19. uri — v gostišču Loka v Novem mestu bo modna revija-sodelujejo: Novoteks, Beti in Labod. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J Sobota, 1. 10. 1983 Ob 9. uri — otvoritev gobarske razstave v Metliki in Trebnjem-ob 10. uri — zasaditev drevoreda lip „Drevored kurirjev TV—15” v Občicah pri Dolenjskih Toplicah- ob 16. uri — na Loki v Novem mestu bo oglarski piknik s plesom in oglarsko pojedino- prvi trije plesni pari bodo nagrajeni- ob 18. uri — v Suhorju nad Prečno bo polharska noč s ponudbo gobarskih specialitet pri Rostanu. Nedelja, 2. 10. 1983 Ob 18. uri — v hotelu Kandija bo tradicionalni gobarski ples- Prvi trije plesni pari bodo nagrajeni. VI. RAZSTAVA GOZD—GOBE—CVETJE 1983 — DOM IN CVETJE (Salon pohištva Novoles Novo mesto) od 24. 9. 1983 do 3. 10. 1983 — TRADICIONALNA RAZSTAVA GOB (športna dvorana — Osnovna šola Katje Rupena Novo mesto) od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983 — RAZSTAVA ČEBELARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ (športna dvorana Marof Novo mesto) od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983 — SEJEM IZDELKOVDOMACEOBRTI —lončarski izdelki, suha roba itd. v okolici športne dvorane Marof Novo mesto od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983. — Prodaja rezanega cvetja, lončnic, sobnih rastlin, cvetja za balkone, lepotno drevje, grmovnice, trajnice in sezonsko cvetje; — prodaja semen, čebulic, sadik, zaščitnih sredstev, gnojila, kmetijsko in vrtnarsko orodje: okolica športne dvorane Marof v Novem mestu od 24. 9. 1983 do 26. 9. 1983 OSTALE PRIREDITVE V dneh od 24. septembra do 3. oktobra 1983 bodo v hotelu Kandija pripravljali gobarske specialitete in kmečke jedi. Vse dni tedna turizma na Dolenjskem — od 24. 9.1983 do 3.10. 1983 — bo na Loki gorela oglarska kopa. Pripravljali bodo kmečke specialitete. V dneh od 24. 9. 1983 do 3.10.1983 vam bodo v restavraciji Breg nudili domače in kostanjeve jedi. Vsi gostinski obrati na Dolenjskem bodo v času prireditve nudili svoje specialitete ter poskrbeli za prijetno počutje svojih gostov. V sklopu prireditev bo tudi tekmovanje med šolarji na območju dolenjske regije na temo: Kaj ti pomeni gozd in urejeno okolje, tvoja bodočnost. Najboljša dela bodo nagrajena. Po krajevnih skupnostih bodo akcije za ureditev okolja, prav tako po šolah in gospodarskih organizacijah. Ocenjevanje in nagrajevanje najlepših vrtov, balkonov in parkov. REFERENDUM Sedmega oktobra bodo delavci Gozdnega gospodarstva na referendumu glasovali o predlaganih spremembah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Spremenjena bodo določila o nadomestilu osebnih dohodkov za čas bolniškega staleža. Višina nadomestil bo odvisna od dolžine trajanja začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in bodo za odsotnost, krajšo od 16 dni, nižja od sedanjih. ■\\%\\%\\\\\%\\%%\\\■ « J J VISOKO TRNJE ^ Najvišja trnasta drevesa v J v afriških savanah pripadajo 4 \ vrsti Acacia albida. Te ras- * tline so med deževno dobo £ ^ brez listov, v sušni dobi pa £ bogato olistajo. Prebivalci J v savanskih predelov to listje * J radi uporabljajo za krmlje- J ŠJ nje živine, saj se listi raz- £ H vijejo prav trkrat, ko druge * zelene krme primanjkuje. J J OVIJALKE J V tropskih deželah raste ovi- ^ V jalka Entada scandes, ki raz- 4 ^ preda svoja stebla po krošnjah J ^ pragozdnih dreves in so dolga 4 ^ do 150 metrov. s DOTACIJE IN KREDITI ZA POGOZDOVANJE, VZDRŽEVANJE NASADOV IN GOZDNE CESTE Sis za gozdarstvo SRS je GG Novo mesto odobril 8,596.000 din dotacije in kredita za osnovanje in vzdrževanje nasadov iglavcev, 142.000 din za poizkusni nasad trepetlike ter 4,394.000 din kredita za gradnjo gozdnih cest. V____________________________J