Vinko   Bitenc                              '
Ugrabljeni kraljevič (pravljica)
Več dni je minulo, odkar je bil    glavarja, da bo dovolil tudi njima
princ  don Fernando ujetnik mor-    oditi. Njegov oče, da ga bo sijajno
skih roparjev. A rešitve ni bilo od    poplačal za to, — to jamči on, princ,
nikoder.                                              s svojo častjo!
Ni bilo ure, da bi se z bolestjo ne       Ta svoja razmišljanja je razkla-
spominjal  svojega  očeta,   svojega    dal princ Tončku in Francki, ko so
doma.  In  tedaj   se je  tudi  vedno    sedeli na travi v senci košatih ko-
spomnil na opico Diki.                        stanjev.
Princ je v svoji deški domišljiji       Stara Sabina jim je dovolila, da
slutil, da se očetova ladja »Abdura-    s0 včasih smeli nekoliko na sonce.
man« po srečanju z morskimi ropar-    Toda izpustila jih ni izpred oči, dasi
ji na morju ni vrnila v Valencijo,    Je vedela, da bi bil beg skoro nemo-
ampak se je gotovo zasidrala v ka-    goč, kajti morski roparji so bili ne-
ki luki na otokih,   odkoder   bodo    Prestano na straži pred morebitni-
oboroženi vojaki skušali najti skri-    mi nepoklicanimi gosti, ki bi se drz-
vališče morskih roparjev.                    nili napasti roparsko naselbino.
V svoji otroški priprostosti si je        Odkar je bil princ  Esmeraldov
princ tolmačil nenaden odhod po-    ujetnik, je postala Sabina krotkejša.
glavarja Esmeralda tako, da se ta    Ni si uPala več pretepati Tončka in
bržkone pogaja v pristanišču s ka-    Francke, ker je videla, kako dober
pitanom »Abduramana« za izročitev    in Ijubezniv je princ napram njima.
princa proti bogati odkupnini.              Pred princem pa je kazala zvita
Kapitan seveda noče pristati, Es-    Sabina veliko spoštovanje,  ker je
meraldo noče popustiti in tako se    vedela, kako sijajno.odkupnino bo
pogajanje zavlačuje. Nekega dne pa    ponudil za princa mavriški knez.
bo prišel poglavar Esmeraldo, prine-       Tonček, dasi šele štirinajstleten,
sel bo vest, da je on, princ iz Tole-    je bil za svoja leta močan, prava^go-
da, prost in lahko takoj odide. Toda    renjska korenina. Če je starka vča-
on ne bo zapustil svojih prijateljev,    sih grdo ravnala z njim in njegovo
Tončka in Francke, preprosil bo po-    sestrico, se ji je postavil po robu.
42
Nekega popoldneva so zopet vsi    boko je vzdihnil. Tonček se je ozrl
trije sedeli na zeleni trati pod senč-    naokoli, sklonil se k princu in dejal:
nimi drevesi. Na temnomodrem ne-       »Edina naša rešitev je, da zbeži-
bu ni bilo niti enega oblačka. Sonce    mo odtod.«
je plamtelo kakor velika zlata luč.          Princ je Tončka hlastno zgrabil
Ženske^ so sušile perilo, razcapani    za roko.
otroci pa so kričali in se podili po       »Zbežrmo? Kam?!«
travi. Moških ni bilo doma. Odšli so       V teh dveh besedah je bilo toliko
bili na obalo oprezovat, kdaj bo pri-    prikritega veselja, kakor da bi bil
plula mimo otokov kaka ladja, da bi    princ že zdavnaj Tončkovih misli,
jo napadli.                                         le da teh misli glasno ni izrekel.
Tonček je prejšnjega dne prislu-                     -tviVi/lAv^-r^^ ^-/l/f,/
škoval pogovoru med Sabino in ne-     __^~<r^fj\r\          i^f^A. A\
kim morskim roparjem.                       i I^Jk          vMVV^j     /  V\     ^/
Iz tega pogovora je zvedel, da na-               Vjjfi   ^A  «/jj? ^^/li/Jif
meravajo morski roparji danes zve-       /5vL/'l) P j         /    ^,\^!\/\aI.
čer na vzhodni strani obale napasti      XJ "",   J;^\ J^O^jf ^~" \       */
veliko trgovsko ladjo iz Barcelone.      //f5\     li^^j? /v/1^- vuuArt
Ta ladja da se bo vračala iz Afrike         EF * 7_^«^^^LAil         r\
mimo tega otočja in bo natovorjena    j /i^K^iL   S^Sa^K?
z velikansko zalogo najrazličnejšega    r /^~ fT^^^^^^^^h^     z
blaga. Vse to da so roparji zvedeli    t^LJFf: M»W"U(v \ ""T
po svojih ogkduhih.                 tJiZJ''- ''BŠBn^^rC1'
»Kakor nalašč,« si je mislil Ton-   ^ C^^J^^^^^P^^^l T\\
ček, ki je že nekaj dni koval skriv-    ^^^^^^^^^^m^\.^s0^ %.}**• *
nostni načrt za beg, a ga doslej še ni       ^Hf? f \''lW/iW/ffi!A ^^^^K^i,
razodel ne sestrici, ne princu.           f^ ^/00m^\^^^H^
A danes se je odločil, da svoj na-       Frlncka ni razumela, za kaj gre.
črt izvede za vsako ceno.                       »Kaj si rekel Tonček?«
»Fernando,« je dejal princu, ki je       »Nocoj bomo pobegnili,« ji je po-
ves zamišljen z bledim, shujšanim    jasnil Tonček v slovenskem jeziku.
obrazom, strmel na morje, »ali res       »Jezus Marija, če nas zasačijo,« je
misliš, da te bo Esmeraldo osvobo-    zaskrbelo Francko.
dil in te vrnil očetu?«                            V duhu je že videla, kako žvižga
»Trdno sem prepričan o tem, kaj-    Sabinin korobač po njenem hrbtu.
.   ti poglavarju morskih roparjev je       Tonček se je spet ozrl okrog sebe.
denar vse na svetu.«                           Nihče se ni brigal zanje; Sabina je
»Saj ravno zato je Esmeraldu vse-    sedela pred votlino, zamaknjena v
eno, komu te proda. Iz maščevalno-    svoje večno krpanje cunj.
sti te bo mogoče nalašč ponudil tr-       »Jaz sem si naš beg takole zami-
govcu s sužnji, kakor mene in se-    slil,« je pričel Tonček. »Nocoj bo
strico.«                                              noč temna, ker luna vzide šele proti
Na te besede mladega modrijana    jutru. Morskih roparjev ne bo do-
princ ni ničesar odgovoril, samo glo-    ma, to vem zagotovo iz pogovora
43
med Sabino in nekim roparjem. Nu-       In tako so se še dolgo pogovarjali
di se nam torej ugodna prilika. Sko-    mladi ujetniki med seboj in kovali
zi kuhinjo seveda ne bomo mogli,    načrte o begu. Sonce se je že bližalo
ker leži Sabina ob vratih počez in    zatonu.       .        ;
bi morali stopati čeznjo. Treba bo       Otroci so se podili za pisanimi
splezati skozi okno. Ko bomo zunaj,    metulji, plezali na drevesa in poče-
pa hitro po stezi navzdol k morju. V    njali vsakovrstne neumnbsti. Žen-
skriti morski zaseki je vedno nekaj    ske so zgibale posušeno, razcefrano
čolnov priklenjenih,   najbrže   tudi    perilo. Ena izmed njih je pela s hri-
kaka mala jadrnica. In ta nas pope-    pavim glasom neko popevko v arab-
Ije preko zelene morske ravni — v    skem jeziku.
svobodo!«                                              Sabina ni več krpala pred votlino
Kakor    zamaknjen    je    poslušal    svojih cunj, ker je bila zadremala.
princ   pripovedovanje    Tončkovo.       »Naša stara čarovnica pa drem-
Zdelo se mu je, da posluša prelestno    lje,« je veselo pripomnil Tonček, ko
bajko o hrepenenju in sreči.               je zagledal dremajočo Sabino, kako
Francka pa ni razumela vseh be-    je opletala z glavo zdaj na desno,
sed učenega bratca; pač pa je iz nje-    zdaj na levo, sklonila se naprej in
govega obraza in iz kretenj rok uga-    vrgla glavo spet nazaj.
nila smisel pripovedovanja. Tonček       »Oh, zakaj se ne zvrne v prepad!«
se je namreč silno trudil in se lovil    Šaljive besede Tončkove so vzbudi-
za izrazi v španskem jeziku; kar ni    le veselost. Princ se je od srca na-
mogel dopovedati z besedami, je po-    smejal, kakor že dolgo ne, Francka
kazal in tohnačil z rokami.                  in Tonček pa sta mu pomagala.
Princ je od tega trenotka dalje       Nenadoma se je Sabina predrami-           i
imel   Tončka za svojega rešitelja.    la, začudeno je pogledala po zeleni
Neizmerno veselje mu je sijalo v    trati. Pogled ji je takoj obvisel na
temnih, od hrepenenja in joka bol-    njenih treh varovancih. Glasno je
nih očeh. Vroče je objel in poljubil    zakričala nad njimi:
svojega pogumnega prijatelja. Fran-       »Hola! Vsi trije notri! Ste se men-
cka pa je pokazala svojo žensko bi-    da že naležali, kaj?  Santa Maria,
strovidnost v tem, da jo je zaskrbe-    kakšni  lenuhi!«  je mrmi'ala  sama
lo, kaj bodo med vožnjo po morju    med seboj, pobirala cunje, ki so ji
jedli.                                                   bile zdrknile z naročja, se počasi
»Nič ne skrbi,« je dejal Tonček.    vzdignila s klopi in drsala v votlino.
»Sem že v teh dneh nanosil nekaj     Na pragu se je še enkrat ozrla na-
pomaranč in smokev pod posteljno    zaj, hoteč se prepričati, če so »lenu-
vzglavje; imeli bomo dovolj.«           hi« izpolnili njen ukaz.
»Pa še nekaj, Tonček, kako boš       Princ, Tonček in Francka so se s
pa odpel verige, ko praviš, da so čol-    počasnimi   koraki   bližali   temnim
ni priklenjeni z verigami ob  ska-    votlinam.
lah?«                                                      »Če Bog da, se odpravljamo da-
»Bodi brez skrbi, Francka! Midva    nes zadnjikrat v ta nesrečni brlog,«
s princem bova že sama opravila to    se je samozavestno oglasil Tonček.
delo.«                                                                                          (Dalje prihcdnjič.)
44