Setav in negovanje gozdnih dmvesc. (Konec). Kedaj in kako sadimo v gozdu? V gozdu se sadi v jeseni, dokler zemlja ne zmrzuje, ali pa spomladi. V jeseni sajene sadike trpe tu in tam od niraza, zlasti na popolnoma golem svetu. V jeseni se sadi le izjemoma in sicer le tedaj, aka zavarujemo drevesra proli mrazu z obkladanjcm z listjem ali mabom. Za izkopanje tiajprimcrnejše orodje je močna Iopata, s katoro se zeiulja okrog sadik zrablja in šc le potem sadike privzdigne. Izkopane sadike se takoj presade, ali pa vložijo v zetnijo, da se korenine ne posušc. Ako sadike razpošiljamo, jih je vlagati v vlažen mah ali slamo. Najboljše je, ako se jih izkoplje sarao toliko, kolikor jih moremo sproti posaditi. V suhib, strrnih legah sadimo gostcje, »ego na r»vninah in v globoki rodovitui zemiji. V gustih iiasadik se drev je poprej sklopi, ncgo v redkih in debla postanejo vilka ia dado lep čist les. Navadno se sadi 1—1 i* pol metra vsaksebi. Sadili je po možuosli v vrstah ia sicer najbolje v kvadratu. /fa saditev rabimo eno all dve dolgi vrvi, ki jih na koncih s koli napnimo. Na prri se označi razdalja vrst, na drugi pa rs.zdalja sadik. Če sadimo v kvadratu, zadosluje tudi ena sama vrv. Jamice za sadikc se napravijo navadno sproti, za trda tla je pa bolje, da napravimo jamicc že v jeseni, da zemlja skozi zimo nekoliko razpade. Jamice se naj narede tak»  velike, da morejo koreninke v njih zavzemati svoj* poprejšnjo naravno lego. Sadike se prd sajenjem namočijo v mešanico ilovice, kravjaka in vode, da lažj« zarastejo. Pri saditvi se urži sjdika lepo pokoncu v primerni višini z roko in zasiplje z zeniljo., katero je pritisniti h korcninicam, da ne nastanejo med njimi votline. Sadi se v isti globočini, kakor so sadike rastle poprej. V slrmih in suhih legab se napravi okrog sadike mala jamica, ki zbira ob deževju vlago in preprečuje odnašanje prsti. Na spodnji strani zavarujenio sadike <¦  kameni.  Negovanje umctno pomlajenih gozdov. Naravno in umetno pomlajene nilade gozde ali na-  raščaje je treba skrbao ncgovati. Zatirati je visoki ple- vel ki duši mlada drevesca. Nizki plevel pa je večkrat zelo koristen, ker zadržuje zemijo v bribovju in varuje mlad naraščaj pred sušo. Če se naseli med drevjem razno grmovje in Irnje, je istega izkopati ali izrezati.  Dokler drevesa plevelu ne odrastejo, kar traja navadn*  do deset let sc morajo nasadi od casa do časa iztrebi- ti. Ko so drevesca s svojimi vejami začela ?egati druga  v drugo, je treba gozd razredčiti. Spočetka razredčuje- mo v krajših, pozncje pa v daljšib presledkih. Pri raa- redčevanju je paziti, da se spoj drcvja v vrhovih ne pre- trga. Posekati je ves od snega ali velra polouiljeni lee in po potrebi tudi popolnoma zdravo drevje. V normal-  nib razmerah se prične razrcdčevali v 10—20 lelu in «  pozneje vsakib 5—10 let ponavlja. Najpriinernejši iam za to opravilo je zgodnja sjioinlad, dokler drcvje u'e po- ganja. Dobiček od posekanega lesa. Od gozdov imamo največji dobiček, če jih praviln* sekamo, oz. izkoriščamo. Najugodnejši čas za sečnje lesa je od počctka dccembra do konca februarja, lo jc doba, v katcri se pretaka najmaiij snovi, ki p^v^ročaj« gnilobo lesa, kar je važno ziasti za stavbinski les. Les za vodne stavbe pa se seka v soki:. ker takšen les vod» najbolje driži. Spravijanje različncga lesa. Najpriruftrnejši čas za spravljanjc različneg.i iew. je zima, ker se v tem času najmanj poškoduje mladi naraščaj in je spravljanje navadnlo najconejše. Najlaijc je voziti les po snegu na sankuj/ visokih hribih imaj© napiavljene drče, vondar se pri ifiu-veliko lesa poškoduje, kar podraži dclo. Boijše je spravljati v rižah, ki se izplačajo le takrat, ako je nmogo lesa na enem in istem mestu posekancga. Pri temje izguba lesa neznatna. Ponekod rabijo za spravljanje lesa tudi žične vrvi ter se les po škripcih spušča v dolino. i'o rekab vozij© splavi. Na večjih poseslvih imajo gozdnc železnice, spomočjo katerih je mogoče večje količine posekanega lesa v najkrajšem času izvoziti. Ivan štampar, ekonom, graščina Ormof.