PoStnlna platana v ootrotnl m Cena Din t‘- Simrmskl dom Sle«. 271 V Dubliani, sobota 27. novembra 1937 feto H. General Franco zavrača sleherna pogafania za premirje z nasprotniki Z zmago bom vsilil Španiji svojo voljo!" ff Burgos, 27. nov. A A. Havas: General Franco je sprejel včeraj posebnega dopisnika agencije Havasa in mu povedal med drugim tole: Z zmago bom vsilil svojo voljo in zato se ne bom pogajal. Izjavljam, da bom vojno dobil z orožjem. Odbil bom vsak predlog za posredovanje in ne bom sprejel nikak kompromis z vlado v Va-lenciji. Dopisnik je nato vprašal: Ali lahko to izjavo razumem tako, da je odločen vaš demanti na vesti, ki so se razširile v tujini in ki so hotele povedati, da neka tretja velesila posreduje med vami in vlado v Valenciji? General Franeo je odgovoril: Točno. Že od začetka državljanske vojne in našega gibanja daje mladina svoje najboljše, da reši Španijo zlobnih vplivov in da namesto anarhije zavlada red. Bilo bi izdajstvo nad to mladino, če bi se vojna končala drugače kakor s popolno zmago in s popolno vdajo rdečih armad in njenih generalov. V osta- lem pa smatram za potrebno, da poudarim, da je cilj našega gibanja v tem, da se zedinijo vsi Španci dobre volje in povežejo vse sile našega naroda. Mi nudimo roko Špancem. Nudimo roko vsem in jo bomo še nudili vsem tistim, ki hočejo zgraditi novo Španijo razen tistim, ki so lagali ljudem o ciljih našega gibanja. Ta nova Španija bo domovina pravice in bratstva. Na bojišču smo vojno že dobili. Zmagali smo tudi že v trgovini in na socialnem polju. Sam jo bom končal in to samo na vojnem polju. Kaznoval bom vsakega Španca kot izdajalca, če bo dvomil, da se bo vojna tako končala. Nato je dopisnik Havasa še vprašal generala Franca: Kaj pa potem, če vam jutri valencijska vlada s posredovanjem kake tretje države ponudi premirje? Franco je odgovoril: Odbil bom celo vstopiti s njimi v stik. Jaz se ne morem pogajati o pogojih premirja. Moje čete so napredovale. Naši nasprot- niki morejo samo položiti orožje pred nami, če se hočejo predati. Boriti se do konca ali pa se umakniti, to je edino sredstvo. Čas za pogafaira še ni zrel London, 27. novembra. »Daily Telesraph« piše o obisku predsednika francoske vlade Chautempsa in zunanjega ministra Delbosa v Londonu, da bo lord Halifax v razgovorih s francoskima državnikoma popisal svoje osebne vtise o razgovorih s Hitlerjem in nemškimi ministri. List pravi na to: Ne v Londonu ne v Parizu ne mislijo, da bi bil že prišel čas za posredovanje v španski državljanski vojni, zato tudi ne mislijo spremeniti dosedanje delovne metode nevmeševalnega odbora. Odgovor generala F ranča na noto britanske vlade glede najnovejših odločitev nevmeševalnega odbora so včeraj razdelili delegacijam, zastopanim v tem odboru Izvedelo se je, da zahteva general Franco pojasnila na nekatera vprašanja. Nemški gospodarski minfster odstopil Hitler ga Je imenoval za svojega osebnega svetovalca Berlin, 27 nov. o. Hitler je včeraj sprejel odstop nemškega gospodarskega ministra in predsednika državne banke dr. Schaehta, ki je odstopil že v začekn septembra, a so ga skušali od tega koraka pregovoriti, češ da bi njegov odstop škodil Nemčiji v zunanjem svetu. Toda dr. Schacht je kljub Hitlerjevemu prizadevanju pri odstopu vztrajal. Glavni razlog za odstop tega gospodarskega strokovnjaka, s čigar imenom je neločljivo zvezano gospodarsko življenje povojne Nemčije, je v tem, da ni mogel več jemati nase odgdvornosti za državno gospodarstvo, odkar mu je načrt za gospodarsko štiriletko, ki jo vodi Goering, zelo zvezal roke. S Schachtovim odstopom je zmagal v nemškem državnem gospodarskem življenju Goering, ki bo svojo nalogo kot gospodarski diktator zdaj lahko neomejeno izvrševal in uresničil svojo zamisel o gospodarski avtarkiji. V znamenje priznanja za ogromne zasluge, ki jih ima za nemško državno gospodarstvo in finance dr. Schacht, ga je Hitler proti njegovi volji imenoval za ministra brez portfelja in za svojega osebnega svetovalca. Poslal mu je lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za vse njegove napore v povojnih letih. Za novega finančnega ministra je imenovan državni tajnik dr. Funk, ki je bil Schachtov sodelavec, predvsem v tehničnih vprašnjih, in že pred zmago narodnega socializma Hitlerjev finančni svetovalec. Kot gospodarski strokovnjak se pa Funk ne more meriti z dr. Schachtom in ne bo mogel držati ravnovesja diktatorju Goe-ringu. _Z odstopom dr. Schachta, ki je nepreklican, se je v Nemčiji izvršilo važno politično dejanje, ki bo imelo velike posledice v političnem in gospodarskem življenja. Nove aretacije v francoski zaroti r-ariz, 27. nav. o. V raziekava-nju znane zarote je včeraj pariška policija zaslišala vojvodo Pozzo di Borga, bivšega sodelavca polkovnika de la Roc-quea, voditelja Francoske socialne 6tranke, od katerega 6e je di Borgo ločil, češ, da je premalo odločen v svojih prizadevanjih in boju proti levičarjem. Zaradi razlik, ki so nastale med obema voditeljema, je prišlo do velikega škandala, zaradi katerega je de la Rocque di Borga tožil. Zaslišanje vojvoda Pozza di Borga je bilo zelo kratko. V navzočnosti svojih advokatov je vojvoda podal pojasnila na obtožbe 06talih zarotnikov. Izjavil je, da ne razume obtožb, ki se nabirajo proi njemu. Njegove zveze z zarotniki so bile v tem: Leta 1936 ga je zaprosli general Dusseigne, da naj bo predsednik odbora za samoobrambo proti komunistični revoluciji. Vojvoda je nazadnje na to pristai, ker je bil general v vojni njegov poveljnik in je bila vojvodoma dolžnost na' vodstvu odbora 6amo v tem, da je nosil 6troške. Nikdar pa ci bil proti republikanski obliki vladavine. Po zaslišanju 60 vojvodo odvedli v zapore La Santč. Popoldne 60 zaprli tudi arhitekta Paraina, pri kateerem so našli veliko skladišče orožja. Branilci 60 poslali pismo preiskovalnemu sodniku, v katerem izjavljajo, da naj njihovih klijentov ne Smatrajo za zločince proti režimu, ki so hoteli uvesti diktaturo, nato pa monarhijo, ampak naj „Po svoji časnikarski do žnosti* Pri včerajšnji razpravi o javorski zadevi, ki jo je v slogu bujnih detektivskih romanov >Jutro< tako mojstrsko rekonstruiralo, da ga je domišljija njegovih kriminalistov privedla pred sodnijo, je kakor poroča >Jutnx, njegov urednik g. Ludvik Mrzel povedal, da je šel na Javor po svoji časnikarski dolžnosti zbirat podatke o zločinu, ker so vprav časnikarji, odnosno kakor je dejal g. Mrzel, novinarji, {»klicani, da pripomorejo k razjasnitvi takih in podobnih zločinov. Ta izjava »Jutrovega« urednika je zelo dragocena in pomembna. Po časnikarski dolžnosti, ki je pri >Jutru< poleg dolžnosti inspiciranja Katoliške akcije in varuštva božje hčerke resnice, najvišji moralni zakon, moremo pričakovati, da bo »Jutro« v kratkem mobiliziralo vso armado svojih kriminalistov in spočenjevalcev detektivskih zgodb, da bodo razjasnili vse nepojasnjene zločine v zadnjih desetih letih, med njimi zlasti politične. Tako bodo n. pr. na podlagi zveste rekonstrukcije dogodka našli fašistovske morilce trboveljskih rudarjev, pri čemer jim bo omenjeni »Jutrov« urednik kot trboveljski domačin in odločen antifašist lahko vejiko pomagal, že z ozirom na javorsko prakso. Pojasnili bodo tudi ozadje umora pri Prihovi in ugotovili, kdo je bil neznani »gospon« z avtomobilom, kar jim pri vsestranskem poznavanju osebnosti v dravski banovini in spričo priznanih in uveljavljenih detektivskih instinktov pač ne bo težko. V smislu teh izpovedi mora torej slovenska javnost kot pokoro za glasovi to afero s podvojevanjem JNS in za napačno, čeprav duhovito rekonstrukcijo javorskega umora pričakovati pri »Jutru« in njegovih dobo velike spokornosti, iskanja čiste resnice in začetek svetle moralnosti. Odkrili bodo tudi krivca, ki je izdal podrobnosti o državnem udaru pri »Jutru«, česar do zdaj vse domače preiskave niso mogle ugotoviti, in bodo objavili, kako in kaj je s to stvarjo bilo. To bo za advent in za naslon g. Ribnikarja lep dokaz o spreobrnitvi. jih smatrajo za zarotnike. Preiskovalni 6odnik je takoj dostavil pismo višjemu sodišču, ki naj razpravlja o kvalifikaciji obtožencev. Ce 6e obtožencem prizna značaj zarotnikov, tedaj bodo lahko uživali ugodnosti političnih jetnikov in obtožencev. Preiskovalni 6odnik je v zvezi z zaroto kapu-carjev opravil več hišnih preiskav v Parizu in V pariški okolici. V Clichyju so preiskali stanovanje blagajnika Francoske zveze, v Piteauju neko kavarno, kjer 60 6e zbirali člani tajnega odbora revolucionarne akcije. Tudi po drugih krajih je preiskovalna • oblast preiskala razna stanovanja in prostore. Policija je včeraj izvedla hišno preiskavo v gradiču La Motte St Pierre. Razen precej dokumentov, ki razkrivajo nove podrobnosti o delovanju »kutarjev«, so odkrili tudi skladišče z 20C0 naboji, najbrže še iz svetovne vojne. Mesarska senca nad grobom Jevtičev velikolaški senator Pucljev Janez, »ovaj naš Janez«, kakor mu pravi v domači družbi Čika Pera, ki podpisuje svoje literarne plodove s prelepim imenom France Feržov (gl. »Jutro«), je napisal, kakor posnemamo po »Jutru« osmrtnico pokojnemu književnemu in političnemu delavcu Albinu Prepeluhu, o katerem trdi, da je bil njegov prijatelj. O tem prijatelju piše Pucljev Janez, strogo po vzvišenem načelu, da o mrtvih ne gre govoriti drugega kakor dobro, da je bil znanstvenik, da je imel samo par gimnazijskih razredov, da je hodil k »Figovcu« itd., skratka piše v slogu Franceta Feržova. Pa to nič hudega. Pucljev Janez zna mesariti žive živali in trgati politične nasprotnike, kako bi ne mogel opraviti s kom mrtvim, naj je bil za življenja še tako velik. Višek te osmrtnice je v trditvi, da je pokojni Albin Prepeluh živel in delal v senci Pucljevega Janeza, v »moji senci«, kakor dobesedno pravi velikolaški senator. Dobro blago se eiccr samohvali, toda ne na račun mrtvih, saj pri nas še ne. Med politiki se pa na račun mrtvih sami hvalijo tisti, ki vedo, da jim živi nikdar ne bodo dali priznanja. Če Pucljev Janez ni ne v poklicnem mesarskem življenju, ne v politiki in ne v literaturi kot France Feržov dosegel ničesar, je s tem spomenikom pokojnemu Prepeluhu dosegel nekaj velikega: višek domišljavosti ,zakaj Prepeluhovega duha in misli je bilo kljub njegovi telesni majhnosti toliko, da jih tisoč Pucljev in tisoč političnih Feržovov ne more zasenčiti, pa naj mečejo še tako široke mesarske sence... **. Pariško svetovno razstavo so zaprli v navzočnosti predsednika republike Lebruna z velikimi slovesnostmi. Pri slovesnosti je tudi govoril glavni komisar italijanskega oddelka. Zakon o zidanju delavskih hišie je predložil ameriški zbornici včeraj predsednik Roosevelt. Vojno stanje so spet razglasili v Jeruzalemu, ker je obsodba nad 80 letnim arabskim voditeljem Sidom Farhanom izzvala velike nemire. Nemški glasovi o razgovorih z Anglijo Berlin, 27. nov. o. »Deutsche diplomatische Korespondenz«, glasilo nemškega zunanjega ministrstva, piše z ozirom na bližnja pogajanja med Nemčijo in Anglijo takole: »Ob razgovoril lorda Halifaxa v Berlina se je Anglija lahko prepričala, da se Nemci odrekajo težnjam po nadvladi v Srednji Evropi. Ne samo zaradi tega, ker 60 take težnje nemškemu ljudstvu zoperne, marveč tudi zaradi tega, ker Nemčija priznava pravice in samostojnost drugih narodov. Nemčija hoče s srednjeevropskimi državami živeti v prijateljskih zvezah, o čemer priča obisk madžarskih državnikov v Berlinu. Z Madžarsko kakor z drugimi državami veže Nemčijo prijateljstvo in skupne koristi. Z vsemi temi državami bo Nemčija tudi v mednarodnih vprašanjih prijateljsko sodelovala. Praga, 27. nov. o. Berlinski dopisnik glasila čeških Nemcev »Zeit« piše, da 60 6e razgovori Ha-lifaxa 6 Hitlerjem nanašali na protikomunistično zvezo in na vprašanje kolonij. Nemčijo veže na Kitajsko toliko gospodarskih vezi, da 6e v sporih na Daljnem vzhodu ne bo upala nastopati odločno proti Kitajcem, zlasti ker pričakuje, da bo k bolj-ševiški zvezi prej ali slej pristopila Kitajska eama. To nemško prizadevanje ne more biti neprijetno Angliji, ki 6e tako oddaljuje od Sovjetov in ji bo prav, če bo na Daljnem vzhodu dobila po Nemčiji močno zaveznico proti širjenju boljševiškega vpliva. O Srednji Evropi pa glasilo čeških hitlerjev-cev ne poroča ničesar, niti tega ne, da je Hitler zahteval, naj 6e Češkoslovaška 6premeni v zvezno državo, v kateri bi Nemci imeli popolno samostojnost. London, 27. nov. AA. »Daily Mail« poroča, da je odbor za zunanje zadeve v sjx>dnji zbornici na včerajšnji tajni seji odobril poskus za približanje Nemčiji. Odbor se je pa obenem izrekel tudi za podpiranje Francije, če bi se Francija zapletla v kakšen resnejši spor. Pokojninsko zavarovance zasebnih nameščencev razširjeno Belgrad, 26. nov. AA. Glede na objavo ured, be o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev je dal minister za socialno politiko Dra-giša Cvetkovič poročevalcem listov tole izjavo: Po izvedbi zavarovanja delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti je zdaj storjen nov j>omemben korak na področju socialnega zavarovanja naših zasebnih nameščencev 1. januarja 1938 stopi v veljavo obvezno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev po znkonu o pokojninskem zavarovanju uslužbencev. Ta zakon je imel doslej obvezno moč samo na področju bivših pokrajin S!ovenije in Dalmacije, zato je le manjši del zasebnih nameščencev imel zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti. Cilj socialnega zavarovanja je, da po načelu vzajemnega tveganja zbira kapital, ki bo služil za zaščito gospodarsko premalo zavarovanih slojev v primerih, kjer gre za njihovo gospodarsko stanje. Vsak delavec in vsak nameščenec v naši državi mora imeti svoje zavarovanje. Zavarovanje za primer bolezni in ne- sreče se izvaja že zdavnaj, od 1. septembra t. 1. se pa vrši izvajanje zavarovanja vseh delavcev za primer onemoglosti, starosti ni smrti. Treba je bilo izvesti le še pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev. Gibanje za razširjenje pokojninskega zavarovanja je starejšega datuma, toda pri tem je ostalo vse do danes, ko je kraljevska vlada na predlog ministra za socialno politiko na svoji seji dne 25. t. m. odobrila uredbo o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev in tako ponovno dokazala, koliko ji je do ureditve vseli razmer v državi. Pri pokojninskih zavodih bodo zavarovani vsi zasebni nameščenci, ki so izpolnili 18 let in niso prekoračili 55 let življenja in ki imajo po vrsti svoje službe značaj uradnika ali vrše redno in v glavnem umska dela. Za pokojninsko zavarovanje pridejo torej v glavnem v poštev vsi bančni in industrijski uradniki zavarovalnic in raznih kreditnih ustanov, špediterski, rudarski in topilniški nameščenci, knjigovodje in kore- Vesti 27. novembra Nujno pomoč za odpor proti nacionalistom je zahteval predsednik pobegle valencijske vlade Ne-grin od voditelja francoskih komunistov Thoreza, ki je bil te dni v Barceloni. Argentinska republika je dobila novega predsednika Ortiza, ki ga je poslanska zbornica oklicala. Ob prihodu Hitlerjevega odposlanca kapitana Wiesemanna v Newyorku so priredili levičarji velike demonstracije proti fašizmu in proti Hitlerju. Združitev francoskih socialistov s komunisti je nemogoča zaradi prevelikih komunističnih zahtev. Tako se glasi enodušni sklep odbora francoske socialistične stranke. 933 raznih nagrad je na pariški svetovni razstavi dobila Nemčija za svoja dela. Strahovito deževje na otoku Jamajki je zahtevalo nad 100 človeških žrtev in je uničilo vse železniške nasipe in mostove. Ob 25 letnici albanske neodvisnosti je italijanska vlada dala albanski poldrug milijon lir za gradnjo ceste iz Tirane v Drač ter 60.000 zlatih lir za gradnjo otroškega zavetišča v Tirani. Judovski študentje na poljskih vseučiliščih bodo morali sedeti v predavalnicah na levi strani, za Poljake pa je določena desna stran. Knjigo avstrijskega kanclerja dr. Schuseh-mgga »Trikrat Avstrija« označujejo vsi avstrijski listi kot važno politično delo, ki z globokimi razlogi pojasnjuje naloge Avstrije v Evropi. Velik prekop, ki bo vezal porurško rudniško ozemlje z Baltiškim morjem bo začela graditi prihodnje leto nemška vlada. Prekop se bo imenoval Hansa-kanal. 0 potovanju sv. očeta v tujino so razširili vesti nekateri evropski listi. Iz Vatikana pa poročajo, da tako potovanje ni verjetno. Pogrešenega poljskega potniškega letala, ki je izginilo na poti iz Soluna v Sofijo, še zdaj niso našli, ker sneg zelo otežkoča pregled nad ozemljem. 0 temeljitih raziskavanjih italijanske akademije znanosti v Abesiniji so poročali na včerajšnji seji to ustanove v Rimu. Poročilo navaja nekatere presenetljive ugotovitve o rudninskem bogastvu raziskanega ozemlja. Ameriško zastopstvo za konferenco devetih držav je včeraj odpotovalo iz Bruselja v Pariz, odkoder pojde domov. Za najznamenitejšo politično osebnost v Evropi smatra braziljski poslanec Carneiro Mussolinija. Carneiro Je Sodelavec braziljskega diktatorja Var- Pogrebnih slovesnosti za pokojnim ministrskim predsednikom Mac Donaldom se je včeraj v Londonu udeležilo ogromno ljudi, med njimi 15 ministrov in kraljev zastopnik, vojvoda Glou-cesterski. Za predsednika v finančnem odboru francoskega senata so spet izvolili bivšega večkratnega finančnega ministra Caillauxa, ki je s svojo neiz-prosno kritiko pripravil padec Blumove vlade. Japonska vlada je odtegnila vse pravice svojemu častnemu konzulu v Barceloni, kar razla-Franca *30 *^aP°nska v kratkem priznala Poldnevna protestna stavka se bo začela v vseh francoskih pristaniščih, ker plovne družbe ne marajo zvišati delavstvu plač. Šest članov osrednjega odbora bolgarske komunistične stranke so prijeli včeraj v Sofiji in po zaplenjenih listinah ugotovili, da je ta osrednji od-or letno dobival nad tri milijone levov podpore od Kominterne. Vsearabski kongres, ki bi se moral začeti v Meki ob vsakoletnem velikem romanju na Mohamedov grob, je kralj Ibn Saud na pritisk Anglije prepovedal. Zaradi tega bodo kongres sklicali v Bagdad. Avstrijski finančni minister dr. Nenmaver je sinoči odpotoval v London v družbi predsednika državne banke. V Londonu bo obiskal tudi angleškega finančnega ministra Johna Simona. Sestanek rimske trojne »veze, kateri pripada-jo Italija, Avstrija in Madžarska, namerava baje sklicati Italija v odgovor na Halifaxovo potovanje v Berlin in v odgovor na nemško-angleške načrte glede Srednje Evrope. Za novega vatikanskega državnega podtajnika bodo imenovali nuncija v Bernu msgr. Berbadini-ja, ker je sedanji podtajnik Pizzardo imenovan za kardinala. v trgovinah in velikih obrtih. Trgovski pomočniki pa se morejo za zdaj le pod določenimi pogoji obvezno pokojninsko zavaro-7.aV\. osnovo je nova uredba prevzela pravila ljubhanskega Pokojninskega zavoda. , . V-1!**1® na'aSa.nja imetja obstoje zakonska dotočila, po katerih se sme imetje nalagati samo na absolutno varen način ter je izrečno izključena vsaka spekulacija. Pri trajnem nalaganju imetja je treba upoštevati višino naložb na določenem področju v sorazmerju s prispevki, zbranimi na dotičnem področju v zadnjem poslovnem letu ter v primeri s skupnimi prispevki zavoda. Tako se zbrani prispevki v drogi obliki spet vrnejo tem krajem, kjer so se na-oran. Pokojninski zavodi bodo s časom postali postali pomembni činitelji v gospodarskem življenju. Kolikor se more danes presoditi, pride v poštev za razširjeno pokojninsko zavarovanje do 5.000 zasebnih nameščencev, medtem ko jih je Pokojninski zavod v Ljubljani imel konec leta 1936 okoli 11.000. Če se upošteva obremeni* tev gospodarstva na področju ljubljanskega Pokojninskega zavoda, kjer so prispevki leta 1936 znašali okoli 28 milijonov din, to je povprečno za člana na mesec okoli 20 din, bodo skupna bremena gospodarstva v ostalih krajih znašala na mesec okoli 10 din. Ker prvih pet let zavarovanja novi pokojninski zavod ne bo imel več- i »t.1 a i?v* se tudi pri novih pokojninskih zavodih v kratki dobi nabrale zadostne premijske rezerve, ki bodo vplivaJe na zboljšani« gospodarskih raaaaei^^ ^ Misli ob izseljenskem dnevu Vsak drugi Slovenec je izven naše države, vsak tretji Slovenec pa je izseljenec. Veliko znamenje naše slabosti, veliko prilike za junaštvo majhnega naroda. Danes ne mislimo' na svojo slovensko krivdo in na obupne razmere v naših duhovih, vrzimo pogled v naš edinstveni pohrtai med evropskimi narodi. Lahko trdimo, da smo dozdaj bili večinoma igračka in plen nasilja, a upamo lahko, da se bodo razmere vendarle začele urejati v duhu resnice in pravice. Zato že danes stojimo pred takimi nalogami, kakor jih Bog nobenemu narodu ni dodelil. Nikjer ni zapisano, da bodo nekateri narodi do konca sveta živeli razdeljeni in razbiti, brez živega reda. trpeči v nejasnosti, revščini in suženjstvu. Življenje samo nam širi spoznanje, pomaga nam v delu, nas privezuje na zemljo in nam v zavesti ustvarja veliko vsem Slovencem skupno zgodovinsko nalogo. Ta naloga se že poraja v naših srcih, vedno bliže prihaja, vedno jasnejša in resničnejša; in takrat, ko se bo med nami razodela v vsej svoji ogromnosti in neizprosnosti, bomo sicer najmanjši, toda takrat ne bo mogel vež nikdo zbežati pred njo. In če se te dni spominjamo izseljencev, ali se jih mar ne spominjamo radi svoje zemlje in radi naloge, ki nam jo naša zemlja nalaga? Slovenski izseljenci niso slovenski problem zase, brez bistvene zveze z našo problematiko Sploh je slovenski problem organsko kompleksno vprašanje. Političnega problema ne moreš oddeliti od duhovnega, gospo.ianopravljanje železniških prog. Okrog 5 so prižgali zopet precejšno mino, ki pa se ni hotela v določenem času užgati. Delavci, zaposleni pri razstreljevanju, so pristopili in hoteli pogledati, kaj je. Tedaj pa je z veliko zakasnitvijo eksplodirala mina in plaz kamenja je zasul 82 letnega progovnega delavca Franca Prelca, rojenega v West-faliji. in 26 letnega Pavla Kerina iz Brega. Pri tej nesreči sta manjše in lažje poškodbe dobila še dva progovna delavca. Z vlakom so oba nevarno ranjena delavca pripeljali v Ljubljano, odkoder so jih reševalci prepeljali v bolnišnico. Prelc je dobil smrtno nevarne poškodbe in je bil po telesu ves zmečkan od kamenja, eno nogo pa je imel trikrat zlomljeno. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil, ne da bi 6e prebudil iz nezavesti, v kateri je ležal od nesreče. Kerin ima precejšnje poškodbe po telesu in je upanje, da bo nesrečo prebolel. Druga dva ponesrečenca se zdravita doma na svojih domovih. Včeraj popoldne je v papirnici Piatnik v Radečah pri Zidanem mostu eksplodirala plinska napeljava. Pri tem je dobil precejšnje poškodbe po telesu tovarniški delavec Novak Zdravko iz Njivice v občini Radeče, star 20 let. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Skoraj istočasno kot so bili pozvani reševalci na postajo za prevoz ponesrečnib progovnih delavcev, pa je bila klicana reševalna postaja tudi v šiško. Tam sta na neki njivi ležala dva nezavestna delavca. Tudi ta dva sta bila pripeljana v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta bila do nezavesti — pijana. Samaritan, ki je pozval rešilno postajo, je sicer storil dobro delo, grešil pa je, ker se ni prepričal, kaj obema manjka, odnosno česa imata preveč. Tako je bila po nepotrebnem nadlegovana reševalna postaja, bolnišnica pa je imela nepotrebno delo ter sta bili zasedeni dve postelji, na katerih sta oba prenočila, čeprav bi bilo pravilnejše, da bi prespala noč v policijskem zaporu. Francoska vlada je dobila zaupnico pri glasovanju o kreditih za zvišanje uradniških plač. 7a vlado je glasovalo 518 poslancev, proti njej 6, vzdržalo se je 80 poslancev. Z vlado je glasovala tudi opozieija, to pa zaradi bližnjega potovanja predsednika vlade in zunanjega ministra v London, ki morata tam pokazati, da je za njima ves francoski narod, kadar gre za važna življensk vprašanja francoske države. . »Samostanski lovec« (Union). To je dobro fil-man roman Ludviga Ganghoferja, ki je v slovenskem prevodu dobil veliko prijateljev, kakor jih bo tudi film, ki spada v vrsto podobnih: »Grad Hubertus«, »Ivje« itd. Vsebine polna romantična zgodba v zgodovinski obleki, postavljena v planinski švet in preprosto naravno občutje, lepo fotografirana in podajana po igralcih, ki vsi skupaj — brez posebnih vrhov — tvorijo vigrano celoto. Vrsta filma, ki nam je od vse nemške produkcije najbolj in morda edino simpatičen, tako da nobenemu obiskovalcu ne bo žal, če ga pojde gledat. Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. Elizabctna in Vincencijeva konfereca M. O. pri oo. frančiškanih v Ljubljani vljudno vabi k fj. občestvenemu večeru, ki bo v torek, 30. novembra 1937, ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Otroške »BABY« copate, katere izdelujemo od št. 23—26 za male otroke od 3—5 leta. Izdelane so iz volnenega filca ter obšite s Sisano svileno paspulo ali mara-ujem. Visoke otroške copate, izdelane iz volnenega lilea z usnjenimi podplati in filcast. medpodplati; grejejo noge do nadgležnjev. Snežke za otroke, dobro podložene, varujejo Vaše otroke Zelo okusni in lepi otroški če- vlage in_ preldoda. Od št. 31-35 veljčki. izdelani iz finega boksa ’ ' v rjavi barvi ali iz laka, kombinirani s sivim boksom. Topli otroški čevlji, izdelani iz finega usnja, toplo podloženi in obšiti s fino kožuhovino. Noviteta leta 1938 so ti topli damski siikncni čevlji z modernim Elegantne damske snežke z okra- okrasom na ristu. Za zimo in som, zapenjajo se na dva gumba. mraz. Priljubljene in potrebne vsaki gospodinji, ker so naše copate iz volnenega dubleja s filcastimi medpodplati. Svei! Nikolaj Prinesi prlii ded kaj! Krnili vse ;e le ari nas: Coaalie, cevel.Cke za Vas. Gnloše so potrebne vsakemu človeku. Varujejo Vas vlage in pre-hlada. Moške Din 39.-, ženske Din 29.-, otroške Din 19.- in 25.-. Moške copate, potrebne vsakemu gospodarju. Izdelane so iz volnenega dubleja z usnjenimi podplati in filcastimi medpodplati. figMtdS- Vremensko poročilo doma« Po stanju danes ob 7 zjutraj Krai i. X v E ieuipe -aturi «7 1 " Veter Hada vine 2 « 3* X ■J ii X n <> i i X L. 5 ‘ (smet, mkosti S S 93 I Ljubiiaoa 7h39 34 5\" y8 mgi. id NE» Maribor 7614 -3-0 9-0 iiO 0 SWs — — Zagreb 7683 2-0 6-0 75 3 E. 8-0 dež Belerad 765- 1*0 4-0 95 ngl. 10 w, — — Sarajevo 764-V 2-0 3-0 95 10 N, 4-0 dež Skoplje 758‘t o-o 6-0 80 10 NVV, 48 0 sneg in ilež Split — — 9-0 — — —- — — Kumbor Rab Vremenska napoved: Spremenljivo, oblačno vreme, v dolinah jutranja megla. Hladno. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan in pozno v noč popolnoma jasno. Proti jutru je nastopila gosta megla. Temperatura je močno padla. Barometereko stanje spremenljivo. Najnižja temperatura na aerodromu —6.0° C Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 27. novembra: Virgilij. Nedelja, 28. novembra: Gregor. Nočno sluibo imajo lekarne mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. £ib SLOGA Irtim muitnallien ilagsrl Princesa ostrig (AmsernlilU) V glav. vlogan: Herman TDlmlfr. The Linfren, Oisar Sima. Ouitl Wolf. Herald Paulaea Jutri ob 10.30 Izredna predstava pri nnlianllt cenaH 2V24 MATICA Hatnovette odkrit)« ltubavne dvolice Llllan Hnrvey — WIlly Fritsch v aubovUl in zabavni komediji 7 zaušnic Jutri ob 10-30 izredni preaetava pri znltan!h ctnaa S UNION Premiera I Film piekrasnlb prlrodolh allk Samostanski lovec po znamenitem romanu Ludvika Janghoter la, plsalelia znanega dela ,.oraa Hubeiius" V nedeljo ob 10 30 predstava po zoizanib oe-nhii od Mu. ii.fO dalje Miklavžev večer na odru frančiškanske prosvete v nedeljo, 5. decembra ob 6 zvečer bo nekaj čisto izrednega, ker bo vse dogajanje še pred obdarovanjem poteklo zdaj v lepi, ljubeznivi in poučni besedi sv. Petra na otroke, zdaj v humorju zabavne scene, ko hoče pijanček v nebesa, ki mu j« no6 »rdeč kot kuhana pesa«, pa 6pet v vele-dramatičnem prizoru med Faustom in Mephistom, v kateri 6lavi Faust svojo zmago nam zlim duhom. Nato pride iz še vedno zastrtih nebes mladeniški sv. Anton Padovan6ki, ki govori otrokom o »lepoti stvarstva, rož in cvetja« ter jim končno naznani prihod Miklavža in njegovega 6prem6tva ob mogočnem slavnostnem bučanju orgel, 6rebmo zvenečih zvončkih in kadilu. — Darove za otroke in odrasle sprejema pisarna Pax et bonum v frančiškanski pasaži, katere bo Miklavž razdeljeval po vrstnem redu (opremljeni s tek. številkami), kakor bodo prineseni. Rezervirajte si pravočasno prostore! Otroci v spremstvu 6taršev na stojišču prosti, za sedeže polovična cena. — Režija: Milan Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. Mariborčani V sredo, dne 1. decembra t. t., 6e bo po vsej državi slovesno praznoval veliki narodni praznik 559 spomin, ko je pred 19 leti bila proglašena zedinjena Jugoslavija. Tudi Maribor bo ta dan slovesno proslavil in složno manifestiral tudi na zunaj zvestobo in udanost svojemu kralju, državi in narodu. Predpoldne bodo v cerkvah vseh veroizpovedi slovesne zahvalne službe božje, zvečer pa se bo po mariborskih ulicah razvila svečana povorka. Vljudno vabim zato meščane^ da prisostvujejo službam božjim in da se udeležijo polnoštevilno večerne povorke. Zbirališča za sprevod so določena okoli okrajnega glavarstva po posebnem načrtu, ki eo ga dobile vse korporacije in društva. Manifestacijski sprevod bo šel po Maistrovi ulici v Aleksandrovo cesto in po njej preko Grajskega trga ter Slovenske in Gosposke ulice na Glavni trg, kjer 6e zberejo manifeetanti h kratki slovesnosti. Povorka 6e mora gibati v lepem redu in pozivam udeležence, da se podredijo navodilom,, ki jih bodo dobili. Nadalje vljudno vabim vse Mariborčane, da že na predvečer tega velikega praznika okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami. Predsednik: dr. Juvan, a. r. Razprava proti bratomorilkl preložena Maribor, 26. novembra. Kakor smo poročali, 6e je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti Elizabeti Drevenškovi iz Rač. ki je dne 11. julija t. 1. udarila 6 sekiro svojega slaboumnega brata Henrika Lipnika po glavi ter mu je zadala take poškodbe, da je potem v mariborski bolnišnici umrl. Pred sodiščem 6e je zagovarjala, da ni imela namena brata ubiti, temveč ga samo poškodovati, ker ie bila prepričana, da bi jo on 6icer napadel s sekiro ter jo ubil. Brat je bil 6iIno nasilne narave, neprestano jo je pretepal in izsiljeval od nje denar, da je imel za pijačo. Zašla je zaradi njega v dolgove in kmalu bi prišla ob vse imetje. Ker izvira Drevenškova iz dedno obremenjene rodbine, je sodišče odredilo, da se zdravniško preišče z ozirom na odgovornost ter je bila razprava preložena na 17. december. DDCnCTiUC no Dl ‘H ob 7r'u*i“ r K C1/3 I A V t UD ned.iN PRAIN. 15.17.19. IN 2! URI ; Odmevi iz sodne dvorane Ljubljana, 27. novembra. Na sodišču so se začele v naglem tempu razvijati razne obravnave, kajti bližamo se koncu leta, pa vsak sodnik stremi, da bi počistil svojo mizo in spravil debele akte med počivajoče. Rekord malega senata Mali senat je v torek dosegel svojevrsten rekord, ki se gotovo daje primerjati s kakimi vztrajnostnimi tekmovalci. Začel je obravnavati ob 8.30 dopoldne pa je brez presledka in brez vsakega odmora obravnaval razne tatinske zadeve tja do 17.80. Pred njim so se vrstili mali in veliki uzmo-viči. Sodniki so vzrajali, vztrajala pa je tudi zapisnikarica, sodna pripravnica gdč. Adamičeva, hčerka pokojnega glasbenika Emila. Hudo je tako-le sedeti v sodni dvorani, ko si človek ne more privoščiti niti skromne malice. „Šihte ml boi pletaI" Nenavadno goljufijo na Ikodo državne uprave je mali senat obravnaval te dni. Posestnik v Srednji vasi pri Škofji Loki v Poljanski dolini Janez Demšar je 6. oktobra lani sklenil pogodbo s celjskim lesnim trgovcem Ivom Čotarjem za dobavo 5 m* jesenovih desk v dimenzijah 852X250X4000, ki so bile namenjene železniški direkciji v Zagrebu in katere deske je posebna komisija prevzemala za D2. V Zagreb pa so prispele deske manjših dimenzij. Predhodno je namreč Demšar dal s ponarejenim žigom žigosati manjše deske in je te poslal na Čotarjev račun v Zagreb. 2ig DŽ pa mu je napravil kovaški pomočnik Dolinar Lojze iz Žabje vasi. Obtožena sta bila zločinstva prevare na škodo državne uprave. Oba sta priznala inkriminirana dejanja. Demšar se je izgovarjal, da je to storil zato, ker ga fe Čotar prevaril za 3000 din pri kupčiji borovega lesa in je hotel na ta način sedaj kriti škodo. Sodišče se je postavilo na stališče,, da ne gre tu za zločin prevare na škodo drž. uprave, marveč za navaden prestopek prevare. Bila sta obsojena: Janez Demšar na 3 mesece zapora in 180 din denarne kazni, pogojno za dve leti, ker je bil doslej nekaznovan. Lojze Dolinar pa na 2 meseca zapora in 120 din denarne kazni, nepogojno, ker je bil že kaznovan. Demšar je kazen sprejel. Senatni predsednik se je obrnil k Dolinarju: »Ste zadovoljni s sodbo? Vam ne moremo dati pogojne kazni!« »Baš pa dva meseca menk — je pristavil Lojze proti Demšarju, ki ga je zapeljal k ponarejanju žiga — »šihte v arestu plačeval. Ti si me naštimal.« Demšar je bil tiho in kakor je videti, bo najbrž Lojzetu dal kako primerno odškodnino za arest. Od tu in tam Bolgarski kralj Boris se je včeraj na poti v domovino peljal skozi Belgrad. Na postaji ga je pričakoval knez namestnik Pavle z ministrom dvora ter bolgarski poslanik z vsem osebjem svojega poslaništva. Kralj Boris je nadaljeval vožnjo po kratkem postanku. Notranji minister je podpisal uredbo, s katero uvaja posebne nadzornike za notranjo upravo. Vsak ban bo lahko postavil posebnega nadzornika, če bi 6am ne mogel redno nadzirati podrejenih uradov. Ti nadzorniki bodo prevzemali tudi izredne preglede jx>drejenih uradov, 6icer pa bo njihova dolžnost, da vsaj enkrat na leto pregledajo V6e urade, podrejene banskim upravam. Novi državni proračun bo imel posebno postavko, iz katerega se bodo krili izdatki za te posebne kontrole. V Belgrad je sklican na zasedanje glavni tarifni odbor, da prerešeta predlog generalne železniške direkcije o reviziji splošne železniške tarife za prevoz blaga. Predlog generalne direkcije pravi, da gre v prvi vrsti za tehnično poenostavljenje tarifnega postopka, kar bo prišlo prav i strankam i železniškemu osebju 6amemu. Poleg tega nameravajo znižati nekatere postavke za prevoz blaga na daljše proge, dočim bi primanjkljaj, ki bi iz tega znižanja nastal, krili tz povišanih postavk za prevoz robe na krajše razdalje. Na rimski radijski oddajni postaji je nedavno recitiral pesmi šestih jugoslovanskih pesnikov član bel-sraiske drame Božidar Drnič. Drnič je potoval po Italiji, pa je v Rimu dobil povabilo, naj prebere nekaj jugoslovanskih pesmi v izvirniku. Oddaja je bila tako pojjolna. da je postaja v Rimu prejela več pohval ter je Drniča ponovno povabila, naj bi prebral še nekaj pesmi. Tudi to dejstvo je poisle-dica leto? sklenjenega prijateljstva med našo državo in Italijo. Rekorder ▼ molčanju Svetislar Romanovi*, © katerem smo poročali, da je šel z nekim užičkim odvetnikom stavit, da bo prepotoval 18.000 km, ne da bi spregovoril kako besedo in zato dobil 30 jurjev, je prišel pred dnevi v Bijeli Manastir, kjer so ga prijeli orožniki zaradi tega, ker je odnesel Petrovaradincu Paniču suknjo, ko je pri njem tri noči prenočeval. Romanovič se je orožnikom opravičil (seveda na tih način), da je suknjo vzel le zaradi nesporazuma, ker je mislil, da mu jo je Panič posodil le za nekaj časa. Čim bo dobil stavo, bo seveda vse obveznosti poravnal Potem so ga orožniki pustili dalje. Število radijskih naročnikov se je v naši driavi letos močno povečalo. Po približnih računih jih bo letos že 100.000. 1. januarja letos jih je bilo točno 95.962 Po poštnih direkcijah se razdele takole: na poštno direkcijo v Belgradu 16.667, na Ljubljano 13.781, na Zagreb 21.275, na Novi Sad 29.558, na Sarajevo 4077. na Skoplje 5208, na Split' 3828, na Cetinje pa 1537. Ker pa ni v vsakem sedežu poštne direkcije posebna radijska postaja, so vsi ti naročniki razdeljeni v tri cone ter pobere Belgrad okrog 60.000 naročnikov, Zagreb okrog 20.000, Ljubljana pa nekaj nad 15.000 naročnikov. Včeraj ponoči in včeraj dopoldne js n« Jadranskem morju divjal tak vihar, kakor ga niti najstarejši pomorščaki še ne pomnijo. Pozno »večer je začela zavijati burja, ki se je pa, kmalu pretvorila. ,y„ orkan,, ki je divjan z brzino preko 100 km na uro. Valovje je bilo tako silno in visoko, da je v pristanišču Vranjic izruvalo sidro velike italijanske ladje »Tergestea«, ki ima nosilnosti 8000 ton, in nato ladjo tiralo proti Splitu. Ladji je moral priskočiti na pomoč drugi parnik, da jo j« potegnil nazaj in rešil morda kake večje nesrečo. Mnogo drugih parnikov, ki so prihajali v naša pristanišča, se ni moglo približati prietanličem, še manj se pa usidrati. Burja pa je divjata tudi po suhem ter je na več krajih pretrgala v*e telefonske vode in odnašala s hiš strehe. V mestih pa je pobila neštevilno oken. Navdušena čestilca filmskega zvezdnika Harryja Piela sta dva mladeniča iz Požarevca, ki sta te dni prišla v Split in se prijavila na obisk k Pielu rekoč, da sta prehodila peš od Požarevca do Siplita 920 kilometrov dolgo progo samo zato, da bi videla slavnega umetnUca. Eden je gimnazijec, drugi na trgovski pomočnik. Piel je bil takega nenavadnega obiska tako vesel, da se je dal s fantoma slikati in ju nato prevzel v svoj zbor za statista, da bi jima na ta način dal priliko zaslužiti toliko, da bi se vrnila domov po železnici. ^ Avtomatsko telefonsko centralo bo dobil Sušak. Poštni minister Vojko Cvrkoič je podpisal ukaz in že nakazal potreben kredit Cetra-la se bo začela v kratkem graditi. l J, Ljubljani govore, da je nedavno prvič po treh letih g. Adolf Ribnikar prestopil prag kazine. da se je udeležil predavanja dr. Alberta Kramerja, ki je pojasnjeval jeenesarskim akademskim starešinam sedanji notranji politični položaj in govorih o upih in nadah JNS v bližnji doglednosti, če ne pa vsaj v nedosledni bodočnosti. Pravijo pa tudi, da je na koncu poročila g. Kramerja g. Ribnikar trikrat ves zadovoljen tlesknil z rokama. > Morilca sušaške babice Ivks Miloševič so odkrili v Zagrebu. Pred dobrim tednom so našli na Sušaku v njeni hiši mrtvo babico Ivko Miloševič, o kateri je bilo znano, da ima doma precejšnje prihranke. Policija je najprej prijela babičinega slaboumnega sina, toda ta je dosledno tajil zločin. Policija je potem preiskovala, s kom se je slaboumni sin družil. Ugotovila je, da je bil v njegovi družbi stalno neki Haramija, brezposelni uradnik. Policija je dalje zasledila, da je ta uradnik na mnogih krajih kazal večje vsote dsnarja, čeprav je bil brez dela. Sum je bil opravičen, da je policija poslala dva detektiva v Zagreb, kjer sta naila Haramijo, ki se je skrival pri svoji ljubici. Pri njem so našli še okrog 30 jurjev denarja. Haramija je pod pritiskom dokazov priznal zločin, zagovarjal se je pa s tem, da je rabil denar za poroko s svojo ljubico. 4 leta robije je varaidinsko sodifte prisedita trgovskemu pomočniku Nikoli Škripaču, ki je svojega gospodarja trgovca Koščiča okradel za okrog 50.000 din. O tej aferi je časopisje pred meseci mnogo poročalo, ker se je slišalo nenavadno, da bi mogel trgovski pomočnik skozi dve leti neovirano krasti razno blago svojemu gospodarju iz trgovine. Ko je trgovec tatu zalotil, kar verjeti ni mogel, da mu je tako veliko škodo prizadejal pomočnik, katerega je Se kot revnega dečka vzel k sebi, ga pozneje izučil, nato pa pridržal kot pomočnika. Za svojo očetovsko skrb pa ga je fante okradel. Državni tožilec je na razpravi ugotavljal, da je Škripača zapeljala v tatvine njegova Žena Sofija, razkošna ženska, ki ji ni bilo mar, odkod denar, temveč samo, kako se bo lepo in brezskrbno imela. Zato je sodišče tudi ieao Sofijo obsodilo na tri leta robije, Premiera! Film prekrasnih priročnih slik SAMOSTANSKI Kino UNION LOVEC po znamenitem romanu Ludvika G an ghofer-j a, pisatelja znanepa dela »Grad Hubertus« Mariborski vtemiki na (fefu Oplenili so »Prešernovo Maribor, 26. novembra. Ko je danes zjutraj prišel gostilničar v Prešernovi kleti v Gosposki ulici, g. Karel Drofenik, v 6vojo gostilno, je prestrašen ugotovil, da so ga ponoči obiskali vlomilci. Na oknu, ki gleda na dvorišče, je zijala luknja, ker je bila _ šipa izrezana, vsi predali na kredencah 60 bili odprti in manjkali sta dve jekleni ročni blagajni. Takoj je bila o tem obveščena policija in je preiskava ugotovila, da se je vlomilec zvečer skril na dvorišču ter je čakal, da je vse v hiši pospalo. Potem je namazal šipo na oknu gostilne 6 klejem ter jo je strokovnjaško izrezal. Skozi to odprtino je odprl okno ter zlezel v gostilno. V enem predalu kredence je našel ročno blagajno 6 1500 din gotovine ter 150 avstrijskimi šilingi, poleg nje pa je bila listnica s 500 din. V drugem predalu je pobasal drugo blagajno s 1126 din, poleg tega pa je vzel tudi še „!utro" strogo obsojeno za klevete . ... i_w-* '‘'"tjubljanar^T-'novembra. Pred tiskovnim senatom okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, se je včeraj končala tiskovna pravda, ki je v mnogih krogih vzbujala veliko zanimanje. Javorški župnik g. Jernej Kiinec, ki je bil zaradi »Jutrovih« perr fidno sestavljenih poročil o Javorškem umoru predmet sumničenj in zaničevanja, je po svojem zastopniku dr. Josipu Voršiču vložil proti odgovornemu uredniku »Jutra« g. Davorinu Ravljenu tiskovno tožbo zaradi prestopka Klevete po čl. 52 tiskovnega zakona. 2e v preiskovalnem postopku je skušal obtoženi g. Davorin Ravljen zbrali ie gradivo o ne-važnih podrobnostih, da bi mogoče še tako pred sodiščem župnika očrnil in se je skušal na vse načine zvijati. Vse te nakane se »Jutru« niso po-oiečile. Naposled se je »Jutrov« govornik dr. Rudolf Krivic na včerajšnji glavni obm rnavi, ki jo trajala od 8 do 12, skušal zabarikadirati z raznimi opravičevanji, češ, c!a člane« n> med publiko vzbujal suma, da bi bil župnik morilec svoje kuharice, saj je bil tak »um ie pop.-e' po okolici -az-ši-jtn. Povzpel 6e. je tudi do trditvi*, da i* imel članek »ep in čist namen braniti ča?t vaščanov, da se o 1 vrne sum, ki je tudi padel nn nekatere va-fčsne. Zastopnik g. župnika dr. Josip Voršič Je označil pisavo »Jutra« za tako, da je članek moral med čitatelji vzbuditi sum, da je prav g. župnik morilec in to iz koristoljubja. »Jutro« le — tako pra- vi dr. Voršič v pismenem dozanem predlogu — zapisalo: »Gospod župnik namreč na žalost v resnici ne more pojasniti zločina.« Čemu na žalost? Saj ni zasebni organ za pojasnjevanje zločinov, temveč so za to tukaj orožniki, državno pravdni-žtvo in sodišče. Če je pa morda »Jutro« prevzelo to funkcijo, tega zasebni tožilec ne ve. čudno je, da je »Jutro« izvršilo to dolžnost tako podrobno le glede javorškega umora. Zaslišanih je bi!o med obravnavo več prič, tako tudi Lojze Novak, šef inseratnega oddelka »Jutra« in novinar g. Ludvik Mrzel. Župniku se nista predstavila v svojem pravem svojstvu. G. župnik ju je smatral za ljubljanska detektiva. »Jutro« je bilo po končanem dokaznem postopanju prav hudo obsojeno. Tako stroga sodba v tiskovnih procesih še ni bila v Ljubljani nikdar izrečena. »Jutro« je zakrivilo prestopek po čl. 52 tiskovnega zakona ter je bilo obsoieno na 3000 din skupne denarne kazni ali pa na 50 dni zapora, dalje ima plačati g. župniku odškodnino 5000 din, vse pravdne stroške in povprečnino 500 din. — Zastopnik »Jutra« si je pridržal tridnevni rok za pritožba Iz športne krosn:e Danes ob 3 popoldne se začne v Zagrebu 17. redni glavni občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze. Glavno vprašanje, ki ga bodo reševali je prenos sedeža iz Zagreba. Ljubljana ga reklamira zase, Split zase, Zagreb se pa na vsak način trudi, da bo ostalo vse pri starem, vsaj kar se tiče sedeža zveze, o vseh drugih aktualnih plavalnih stvareh se pa lahko govori po tem. Nič manj kot 400 smnčarskih prireditev ima na programu avstrijska smučarska zveza. Med njimi je 15 mednarodnih prireditev. Med temi prireditvami, ki pridejo v poštev tudi za naše tekmovalce, je kandahar-smuk v Arlbergu, ki bo koncem marca 1938; dalje avstrijsko prvenstvo 15. in 16. januarja in akademske mednarodne igre v < lloigasteinu 12. in 13, februarja. Odkfc!avan;e snega - k e- ■ Ljubljana, 26. nov. , Mestno .pogiav^r^tvo. v Ljubljani opozarji hišne 'posestnike in druge 'prizadete o*ebe na določila § 75. mestnega cestnega reda, ki določajo: Kadarkoli zapade sneg, ie dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, 6tavbišča i'i drugih zemljišč ob cesti, skidati 6neg s hodnika ali peš-pota ob vsej dolžini posestva. Če za*:di 6nega polzi, ali kadar se napravi pioledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi fioledica ponoči, se mora dovršiti snaženje m posipanje vsaj do 7 zju4'aj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat dnevno in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led 6e ne 6meta odme*ivati v iztočne jarke, tik ob robnike, na režetko odtočnih kanalov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljeni 6neg ali led se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s 6trehe, morajo hišr.i jjosostniki ali druge odgovorne osebe nemudoma ni svoje etročke zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar se neg -n led tajata, je treba hodnike >n pešpoti po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Odtočne kanale in kanalske požiralnike mora čistiti občina tako, da odtok vode ni oviran. Občina 6me po brezuspešnem oj>ominu dati izv-šili opuščeno ali n r mar no opra\ !’eno delo na stroške odgovorne osebe. Prestopke teh določil kaznuje uprava policije v Ljubljani z globami od 10 do 1C00 din, ob neplačilu denarne kazni pa z zaporom od 1 do 2 dni. Zastopniki neiamostorn!h zobotehn?kov pri ministrih dr. Kreku, Dragiši in Cvetkov ču Ljubljana, 26. novembra. Zastopniki nesamostojnih zobotehnikov so se te dni mudili v Belgradu, da ponovno obrazlože na merdajnih mestih svoje upravičene zahteve za samostojno izvrševanje svojega jsoklica z dentistno-tehničnim delokrogom. Zahtevajo, da se krivični zakon o zobozdravnikih in zobnih tehnikih iz leta 1930 takoj izpremeni, ker je nesocialen in protipravno odvzema njihove že pridobljene pravice. Na drugi strani pa je ravno v zobarski 6troki pri nas ogromno pomanjkanje, da je nerazumljivo, čemu 6e kvalificiranim zobotehnikom krati pravica do samostojnosti. Menda ne prevladujejo pri ?em važnem vprašanju kujičijski razlogi, ker od njih ‘ ima in bo imel narod 6amo škodo! Deputacijo je sprejel minister dr. Krek in ji šel v vsakem pogledu v pomoč z zagotovilom, da 6e mora zakon nujno revidirati. Po tem sprejemu 60 delegati obiskali resornega ministra socialne politike in narodnega zdravja Dragišo Cvetkoviča, Kateremu 60 predložili ogromen material, ki stvarno govori po upravičenih zahtevah zobnih tehnikov. Minister Cvetkovič je pozorno sledil izčrpnemu poročilu delegatov in na podlagi tehtnega materiala, ki 60 mu ga predložili, dobil povsem drugo mnenje, kakor pa ga imajo nasprotniki zobnih tehnikov. Minister Cvetkovič je delegatom zagotovil, da bo sam kakor tudi kr. vlada rešila *o vprašanje popolnoma v smislu zobotehniških zahtev, in to v najkrajšem času. Gospod minister je rslal po zaslišanju zastopnike zobnih tehnikov še posameznim načelnikom istega ministrstva, da urede še druge podrobnosti. Zobotehniško vprašanje bo vendarle enkrat rešeno, kar bo pozdravil gotovo tudi ves naš narod. klet" ter ccfncsti 5 [urfev natakarici 800 din, ki jih je imela shranjene v svojem predalu. Vsega denarja je bilo 5100 din, ki si ga je vlomilec prisvojil ter je 6 plenom zapustil gostilno po i6ti poti, po kateri je prišel. Na dvorišču se je nekaj časa mudil ter ga je tam okrog pol 4 zjutraj zasačila služkinja, ko se je prebudila ter je za hip stopila iz svoje sobe. Ko je zagledala tujca na dvorišču, je od strahu zakričala ter zbežala nazaj v 6vojo 6obo. Tujec pa je ta hip izrabil, da je naglo odprl dvoriščna vrata ter zbežal na ulico. Služkinja je pripovedovala policiji, da je tistega tujca že nekajkrat videla v gostilni ter ga je točno opisala, tako da bo s tem zasledovanje olajšano. Predbožični izlet na Dunaj z vlakom priredi »Putnik« od 11. do 16. decembra. Cena vožnji II. razreda 490 din, III. razreda 3?0 din. Prijave in informacije pri vseh biljetarnicah »Putnika«. M. Jacoby - R. Leigh: 57 Poročnik indijske brigade Obvestila Službe v obči državni bolnišnici v Ljubljani. Uprava bolnišnice dan za dnem dobiva razne prošnje 6 priporočili za sprejem v službo. Ker so vsa mesta zasedena, odločno odsvetujemo nadaljnje vlaganje prošenj, ker imajo prosilci s tem samo nepotrebne 6troške. Ce se bo v prihodnje izpraznilo kako mesto, ga bo uprava bolnišnice ob navedbi pogojev razpisala v dnevnem časopisju. rolozofsko društvo priredi danes, v soboto, 27. novembra 1937 svoje prvo letošnje predavanje. Predaval bo univ. prof. dr. Evgen Sektorski o temi: Badenska šola in sodobna filozofija. Predavanje bo v mineraloškem institutu na univerzi ob 18. uri Vstop prost. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 29. novembra v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: »Pedagoška načela javnega dela«. Predaval bo g. prof. Stanko Gogala ob 18. uri. V6top prost. LfiiMfansko glsdalH-če DRAMA — začetek ob 8 zvečers Sobota, 27. novembra: >Firma«. Red A. Nedelja, 28 nov. ob 15: »Princeska in pastirček.« Izven. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20: »Šimkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Nedelja v drami. Za naše malčke bodo igrali v nedelto popoldne »Princesko in pastirčka«, prelepo mladinsko igro 6 petjem in plesom. V igri nastopajo poleg princeske in pastirčka 6itna guvernanta, nagajivi kuharček, gospoda Trebuhek in Šiba, medvedki, zajčki in pa junaški veterani, ki pojejo udarno koračnico. Pravljica nudi mladini mnogo pestrega za oko in uho. Cene znižane od 22 din navzdol. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. — Ob 20. uri 6e ponovi Kadelburgova veseloigra v treh dejanjih »simkovi«. Vsebina te zabavne igre kaže težave gospoda Fajdige, ki jih ima kot varuh rodbine Šimkovih. Zasedba običajna. Cene znižane od 22 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sobota, 27. novembra: Ob 15. »Cavalleria rustiea-na«. Glumači. Dijaška predstava po cenah od 16 din navzdol — Ob 20. Gostovanje ruskega gledališče vedre umetnosti Sinje ptice. Izven. Cene od 00 din navzdol. v Nedelja, 28. nov. ob 15: »Evangeljnik«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Ob 20: »Ančka«. Izven. Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti »Sinja ptica« bo v soboto, 27. t. m. ob 20. Ta žanr lahke kabaretne umetnosti, ki pa je v posameznih točkah dognana do popolnega umetniškega izraza, goji »Sinja ptica« z naj večjim uspehom. Gostovanja širom vseh glavnih mest 60 združila pri predstavah te umetniške skupine občinstvo, ki ljubi to panogo umetnosit, ter so prinesla »Sinji ptici« svetovne uspehe. Radio Programi Radio Ljubljana Soboto, 17. novembra: t2 Plošča za ploiSo, pisan« *J,(B Vrem«, poročila — ir Ca*, spored, obvestila ti- 18.15 Ptaflft« *a ploičo, pisana »ara — M Vre* nič — 18 J5a delopiiit — TB-M Pogovor s poslušalci —, 19 C as, vreme, porodila, »pored, obvestila — 19.30 Nso. ura: Slovenske žene kot kajiževnloe ic . časnikarke (Zora Stanojerič-Priseker) _ 19.50 Pregled sporeda — 20 0 zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan veier vesele deteljice (vodi g. Joie Zu-i pan) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15. Za ve, sel konec (igra Badijski orkester). Drogi programi Sobota, 27. novembra: Belgrad: 20 Nebdalova opereta »Poljska kri« — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.30 Lebarjeva opereta »Eva«, 21.45 Griegove klavirske skl., 22.20 Pihala — Budimpešta: 20 Igra, 22.2S Vojaška god, ba, 28.80 Pl*sna glasba — Italijanske postaje: /. skup. lil, 30i i« 2883 mi: 17.15 Plesna glasba, 21 Peragallova opera »Olnevra degli Almieri< —- II. skupina }60, M* in 263 m): 21 Igra, nato oltre — III. skupina (492, 27* in lil m): 20.30 Montanprijeva opereta »Kolibri« — Praga: 20 Lortzingova opera «Car in tesar«, 21.10 Orkester in violina, 22.80 Plesna glasba — Variava: 20 Pestra glasba, 22 Orkestralni konoert — Berlin: 13.10 Kvintet, 20.15 Velemestni ritem — KSnigsberg-KSln: 30.10 Slavnostni koncort — Vratislava: 19.10 Koncert po željah — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba, 20 Zadovoljni orkester — Strasbourg: 21.80 Orkester, zbor in solisti. Iz ozadja svetovne politike To se je godilo v začetku meseca aprila leta Gospodovega 1854. Prav tisto popoldne, ko je konjeniška brigada krenila iz Chukotija v Loharo, je guverner v Kalkuti, sir Charles Macefield, dobil iz Londona službeno sporočilo, da sta angleška in francoska vlada osem in dvajsetega marca napovedali Rusiji vojno, 2e januarja tega leta je sir Charles dobil obvestilo, da sta Anglija in Francija pretrgali redne odnošaje z ruskim cesarstvom, toda tedaj so še mislili, da bo mogoče spor mirno poravnati in se izogniti odkritemu spopadu. Sir Charles Macefield je dobro vedel, kakšno je ozadje političnega spora, ki se je prav za prav začel že prej kakor pred sto leti. To je bilo tedaj, ko so se v Palestini začeli prepiri med katoličani in vzhodno cerkvijo. Iz leta 1740 je izviral dogovor, po katerem je Franciji bilo zagotovljeno pokroviteljstvo nad vsemi katoličani v Sveti deželi. Proti tej pogodbi med Francijo in Turčijo se je upiral ruski car Nikolaj I., ki se je imel za zaščitnika vseh pripadnikov pravoslavne cerkve. Zato je njegov kancler, knez Menčikov, zahteval od sultana v Carigradu, da ne sme biti pravoslavna cerkev v Palestini zapostavljena, dočim uživa katoliška večje pravice in ima izjemen položaj. Turčija, ki je morala od Rusije že dolgo požirati to in ono, zdaj tak, zdaj drugačen sunek, je rusko zahtevo odbila. Samo po sebi razumljivo je, da je vse bilo le zunanji povod za vojno, ki je potem izbruhnila, prav tako kakor so tudi spori zaradi pravic cerkva v Sveti deželi bili samo pretveza. Pravi razlogi, ki so ruskega carja privedli do rožljanja z orožjem, so bili čisto drugi. 2e dalj časa je nameraval malo popraviti zemljevid pokrajin okoli Črnega morja, seveda v svojo korist. Angleška diplomacija naj bi ga pri tem podpirala, to je bila njegova tiha želja in je to tudi pričakoval. Ni pa pomislil na to, da mu angleški politiki, ljubosumni kakor vedno, zaradi prevlade na svetu, zamerijo njegove uspehe na Kitajskem in njegove težnje po razširjenju ruske moči in oblasti. Zaradi vsega tega so mu Angleži iz srca želeli, da bi ga Turki nabili. Drugega julija leta 1853 sta dve ruski armadi prešli reko Prut, ki je tedaj delila Rusijo od turškega ozemlja. Turčija je proti temu pohodu ugovarjala na ruskem dvoru. Ker pa ugovor ni nič zalegel, je sultan imenoval Omer pašo za vrhovnega poveljnika svojih evropskih oddelkov. Kmalu so se začeli boji na bregovih Donave in na kavkaških gorah hkratu .., Zaradi ravnovesja na bližnjem Vzhodu sta Turčiji prišli na pomoč Anglija in Francija, čeprav Rusi tega niso niti malo pričakovali, in poslali svoje brodovje v Črno morje. Začela se je krimska vojna. Guverner si je v duhu še enkrat ponovil vsa ta znana dejstva, ki so morala privesti do tega, da je tudi njegova država napovedala Rusiji vojno. Vest o tej napovedi je danes dobil iz Londona. Zdaj mu je bilo jasno Suratovo vedenje do Anglije: Surat kan se je še za življenja svojega očeta, ko je njegova država dobivala od Anglije letno podporo, pogajal z Rusi. Grof Vo-lonov, ki ga je sir Charles prvič videl na plesu, katerega je priredil na čast Suratu, je prišel na suristanski dvor ,zato,. da sklene z nezvestim kanom politično in vojaško zvezo. Maharadža je ves čas, kar je vladal, peljal dvolično politiko. Tudi zdaj, ko je vse kazalo na vojno, se Še ni jasno opredelil, pač pa se je na tajnem pripravljal, da napade Angleže, ne da bi uradno kaj pretrgal diplomatične zveze z njimi. Guverner se je odločil, da ne bo zaradi tega novega položaja, ki je nastal z napovedjo vojne Rusiji, z ničemer po- kazal svoje bojazni. Položaj je bil po njegovem prepričanju in mišljenju za Angleže zelo neugoden in nevaren. Zavezniki —. Angleži; Francozi in Turki bi sicer utegnili na Krimu zmagati, toda položaj Angležev v Indiji je bil zaradi te vojne in zaradi ruskih spletk pri Suratu ogrožen, kakor dozdaj še nikoli ne. Ni bilo izključeno, da bo vlada nekega dne zahtevala od njega, naj del svoje vojske — in to večji del — lepega dne pošlje na krimsko bojišče. In kaj bo potem v Indiji?.., To bi prav lahko bil začetek konca, zakaj kako bi bilo mogoče s peščico ljudi obvladovati indijske narode, ki so na podpihovanje svojih domačih knezov vsak dan kazali vse hujše nezadovoljstvo nad tujci, katerih niso marali priznati za svoje gospodarje, razen če so jih k temu prisili z oboroženo močjo. Sir Charles je bil politik in sicer angleški politik, ki ni nič verjel v nove evangelije o tem, da ima prav za prav vsak narod pravico do tega, da je samostojen in da sam sebi vlada. Vedel je prav dobro, da so indijski narodni, domači knezi trinogi in neusmiljeni izkoriščevalci svojih ljudstev, ki so pod njihovim pritiskom živela slabše življenje kakor živali. Vedel je tud, da se Indijcem, ki žive pod pokroviteljstvom angleške politike, v vsakem oziru boljše godi in da bolje žive, kakor pa oni, ki so pod vlado domačih knezov. Toda bil je preveč trezen in preveč skušen politik, d* bi verjel, da bo s temi svojimi dokazi, katere sta mu narekovala spoznanje in zdrava pamet, koga prepričal. Ljudske množice se vedno čutijo pod jarmom in iščejo voditelja, ki jih bo rešil izpod njega. Tudi ti Indijci bodo verjeli svojim maharadžem, ki jih izsesavajo, in jih rajši poslušali, kakor pa, da bi se pokorili angleškim zakonom, ki so jim zagotavljali večjo prostost in večje pravice, kakor pa so jih imeli pod vlado domačih zakonov in domačih vladarjev. Sir Charles Macefield je dobro vedel, da je samo angleška oborožena sila tisti dokaz, ki je prisilila vse Indijce, da se bodo ' pokorili angleškemu cesarstvu in se ravnali po njegovih pbstarah. A kaj bo, če bo treba velik del indijske angleške vojske poslati drugam? Zato je sklenil, da se bo vedel izzivalno, čeprav morda predrzno z ozirom na svoje moči, samo da Surat kan ne bo zapkzil, da se Angleži morda boje njegove premoči. »diuvensfcJ do m« izlittja riak cM*i»vid|i .r li Mn»«£na naročnina 13 l>in ta uiowm»tvo St Din OrMlntitv«. Ko»«tarjeva »Hea t/lli N«h« Ml Upiava. LoniuiMit k (Teleta 39*1 Za Jugoslovanko Luk ar no « Ljubljam: K Ce& Izdajatelji Iran Rakove* Uradnik. Joie fcotttok. Pustolovščine s padali Najbrž ni med nami nikogar, ki bi se ob vesteh o predrznih naravnost pustolovskih dogodivščinah naših in drugih letalcev ne bi bil vprašal po tem, kakšne živce morajo imeti ti_ ljudje, ki zro tolikokrat 6mrti v obraz, ki se peženo, če je treba, iz gorečega letala s padalom. Še zanimivejše, kakor vprašanje o živcih pa je. kaj človek, ki 6e vrže s padalom iz letala, med padcem doživlja, kakšni 60 njegovi občutki recimo, če se mu padalo ne odpre in drvi z neizogibno verjetnostjo 6trašni usodi nasproti. Letalec, ki je tej usodi ušel po čudežnem naključju, je doživel nekaj, kar sicer ni zavidanja vredno, je pa po svoji grozotni razburljivosti edinstveno in več kakor zanimivo. Ameriški pisatelj Edvvards pripoveduje tako napeto in dramatično pustolovščino s padalom, ki jo je doživel njegov prijatelj filmski akrobat Marc Campbell. u Campbell je bil znan med filmskimi igralci v Hollvvvoodu in med letaki po 6voji primerni drznosti. Izvajal je razne vratolomnosti na letečih aeroplanih za filmanje. Njegova posebnost je bila, hoja po krilih in podobno. Ameriške filmske družbe so imele Campbella zaznamovanega kot nenadomestljivega zračnega akrobata ter ga vabile, kadarkoli so potrebovale človeka za razburljiv film. Zadnja dogodivščina tega letalskega akrobata je bila naslednja: Pisatelj Edvvards in Campbell sta se sestala v aeroklubu v Los Angelesu. »Kaj nameravate jutri popoldne?« me je vprašal Campbell, tako pripoveduje pisatelj. »Ko sem povedal, da nimam nič posebnega, me je povabil na letališče. »Jaz bom tam pokazal nekaj, kar vas bo gotovo presenetilo. Jutri moram namreč «de; lati» za neko filmsko družbo in igrati roparja, ki ee bori na krilih letala. Nasprotnik mi je kos ter me sune z aeroplana — v smrt. Vsaj tak utis bodo gledalci imeli od filma. Iz drugih letal pa bodo celoten potek boja filmali. Pod usnjatim suknjičem bom imel pripravljeno padalo, ki se pa v filmu seveda ne bo videlo. Ko bo boj pred končno od; ločitvijo, 6i bom odpel suknjič, češ da se bom pri boju lažje gibal. V resnici pa le zato, da bom imel v pravem trenutku pripravljeno padalo. Težka bo ta naloga, vendar pa sem vesel, da so jo poverili meni.« Dal sem Campbellu besedo, da pridem 6 svojim letalom in da se dvignem v zrak, od tam pa bom opazoval potek boja. Ob določenem času 6e je osem letal dvignilo v višave. V enem se je vozil Campbell s svojim nasprotnikom ter pilotom. V štirih so bili postavljeni aparati .za snemanje, v enem pa sta sedela ravnatelja filmskega podjetja. Prvih dvajset minut 6mo 6e 6amo dvigali. Ravnatelja sta namreč določila, da 6e sme boj pričeti šele v višini 3COO čevljev. Ker sem bi! jaz le kot opazovalec, sem 6e držal 6 6vojim letalom nad drugimi tako, da ne bi zašel pred lečo fotopraiskih aparatov. Ravnatelj je pričel dajati znake z zastavicami. V trenutku sem videl, da sta oba »borba« prilezla iz notranjščine aeroplana in se jela loviti. Prvi sunek v obraz je Campbellu izbil čelado z glave, da je izginila v globočino. Campbell pa mu je vrnil s tako silo, da sem mislil, da bo njegovega nasprotnika odneslo z letala. Podila sta se po krilih aeroplana, ko da nista človeka, marveč veverici. Nenaden udarec pa je Campbellu zadostoval — izgubil je ravnotežje ter 6e prevalil čez krilo v globočino. Padal je z neznansko brzino, suknjič, pod katerim je nosil padalo, je imel trdo zajset in takoj 6em spoznal, da se bo filmsko snimanje končalo s 6trašno katastrofo. Z grozo sem sledil ubogemu Campbellu, ki je padal, padal ter se med padanjem preobračal. Suknjič je imel še vedno zajjet in padalo je bilo zanj brez koristi. Ko je bil že blizu zemlje, 6em obrnil pogled v stran, nemogoče mi je bilo biti priča, ko bo kakor meteor treščil na tla ter obležal z zmečkanimi udi. Oziral sem se jx> bližnjih gorskih vrhovih. Ubogi Campbell je zdaj gotovo že mrtev. Ko 6em zopet pogledal na zemljo, sem videl množico ljudi, ki je vrela skupaj. Ustavil 6em motor tako, da sem svojemu spremljevalcu mogel reči: »Campbell je mrtev.« Nafo 6va se v krogih spuščala na letališče. Zdaj gledajo polomljeno Campbellovo truplo, 6em 6i mislil in zasovražil to brezsrčno ljudsko radovednost. Ko sva pristala, sem z letala potegnil odejo, da pokrijem truplo ponesrečenega. Ostrmel pa sem, ko sem se pr eni skozi gnečo ter tam zagledal Campbella, ki mi je zaklical: »Halo, ho.« Za hip sem obstal, misleč, da je njegov duh. Toda ne, pred menoj je 6tal on, katerega sem ravnokar videl, kako pada z višine. Nobene praske ni imel in miren je bil ko bi 6e bil ravnokar pripeljal z avtomobilom. »Mark, kako je to mogoče, da ste še živi? Gledal 6em za vami, dokler ni6em bil prepričan, da 6te se raztreščili,« sem vzkliknil. Dolgo je trajalo, preden se je razburjena množica umirila in odšla. V pisarni mi je nato pripovedoval tole: »Bila sva sredi najhujšega boja, ko me je nasprotnik s tako 6ilo 6unil v brado, da sem za hip zgubil zavest. Namen sem imel, da si med bojem do polovice odpnem suknjič, preden padem z letala, a načrt 6e je ponesrečil. Komaj sem 6e zavedel, kaj je z menoj. 6em že padal na zemlio. Gotovo ste že sanjali, da padate. Jaz 6em imel enake občutke, ko 6em brzel v globočino. Suknjič je bil trdno zapet, padalo pa na hrbtu. Brzel 6em nizdol z glavo naprej in s 6trašnim pritiskom mi je zrak brnel mimo ušes. Svest sem si bil, da padam ko kamen in da bo vsak hip konec z menoj. Za trenutek 6e mi je zdelo, da je zemlja nad menoj in natančno sem razločil, kako 6e mi vedno hitreje bliža. Verjemite mi. da je popolnoma napačna misel, Brezžično oddajanje slik so v Nemčiji poenostavili. V prometu se je pojavil aparat v obliki kovčka, po katerem se odda slika že za eno nemško marko in pol da je človek že mrtev, ko pada z viška, kakor je to mnenje razširjeno. Zračni pritisk je bil tako silen, da se mi je zdelo, da mi bo vsak hip ušesno mreno raztrgalo. Bolečine 6em imel nedopovedljive in zdelo se mi je, da mi bo udarec ob zemljo le v olajšavo. V naslednjem trenutku sem se bil zoj^et navedel, da je moja edina rešitev, ako odpnem suknjič in padalo sprostim. Skušal sem najprej pri ovratniku, a imel sem premalo moči, da bi ga pretrgal na dvoje. Ker mi to ni uspelo, sem jx>-skušal, da bi pretrgal gumbe, zračni pritisk pa mi je to onemogočil. Zdelo 6e mi je, da se že ceie ure ukvarjam z njimi, v resnici pa je bilo le sekundo. Ko 6em uvidel, da 6 6ilo ne dosežem ničesar, sem pričel gumbe odpenjati. Najprej spodnjega, kajti visel sem z glavo navzdol. Posrečilo se mi je, prvi gumb je bil odpet, nato drugi, tretji, ki pa se mi »je dolgo upiral, a ko sem tudi s tem uspel, se mi je Klelo, da sem že blizu zemlje. S četrtim in petim je šlo hitro. Ko sem odpel zadnjega, sem začul neko trganje. V naslednjem trenutku mi je suknjič odneslo. Padal 6em ko meteor in zdelo se mi je, da bo padalo brez koristi pri tej brzini, ker če se mi tudi posreči, da ga Sprostim, ga bo premočan sunek strgal na kosce. Toda druge rešitve zame ni bilo. S težavo sem jx>tegnil za obroč in počilo je ko iz topa, ko 6e je padalo odprlo in na mojo neznansko srečo — vzdržalo.^ Kakor sem že omenil, 6em ves čas hitel z glavo navzdol, zdaj pa, ko se je padalo razpelo, 6em 6e takoj znašel v pokončni legi. Moja prva misel je bila zdaj pri zaklopki, s katero se lahko padalo avtomatično odpira in širi. Ozrl sem se kvišku in z grozo opazil, da zaklopka ne deluje. Nova nevarnost, da 6e ubijem, prehitro sem padal. Pogledal sem navzdol, komaj 6to metrov 6em bil še od zemlje. Še enkrat obrnem pogled kvišku in — o sreča, opazil, da se padalo širi ter brzino padanja zmanjšuje. Še nekaj trenutkov in stal 6em na trdih tleh. Naredil sem nekaj korakov, nato pa omedlel, padec poldrugi kilometer globoko je bilo vseeno malo prehudo za moie srce. Ko sem se zopet zavedel, je poleg mene ždel prijatelj Webster ter mi močil čelo. Zagotavljam pa, da je bila to moja zadnja vožnja po zraku. Datlašnji padec me jfe iMttodril, nikdar več ne bom potreboval padala. Veselirft še življenja ko vsakdo drugi, in vidne, kako blizu tega sem že bil, da bi bil današnji zaslužek — izgubil.« Madžarski ministrski predsednik Daranvi in zunanji minster Kanya sta obiskala nedavno Hitlerja in ministra Neuratba. Na sliki: madžarska gosta pri Neurathu Gašper (pride zvečer k prijatelju Blažu, ki pa je že v postelji): »Blaž, ali spiš?« Blaž: »Ne.« Gašper: »No, jx>iem mi pa posodi 100 dinar-jev!« »Blaž: »Že spim!« Dr. Zoboder: »Najprej sem imel vnetje možganov, nato malarijo, škrlatinko in davico, nazadnje pa me je mučila še spalna bolezen...« Ritoper: »Oh, kako pa ste mogli, prestati toliko bolezni?« Dr. Zoboder: »I, saj vam samo pravim, kaj sem bil vprašan pri zdravniškem izpitu!«