šrfr
^^ Mi Holiday»»
PRO
GLASILO slovenske: narodne podporne JEDNOTE
■ ■ 1 '111 II-rn	I
Chicego, III., sobota, 28. junije (June 28), 1924.
year xvil h
ŠTEV.—NUMBER 182.
PRI ŠAMPANJCU i ŽGANJU REŠUJEJO LJUDSTVO.
Mi ODRBteirc" «TA BILA ™ PRIJETA.
^e luunrač pripovedujejo ttkien način odraščanja,
M'ADOO IZGUBIL BITKO OB PR-
|iw York, N. \ — "Ta pre hestana Volsteadova postava goffku ne dovoli, da bi avoje page praznoval po avoji volji, gtk to ni več deiela svobode," je roba»til marsikateri ljudaki od-„¡mik, ki pomaga reševati ljud-gto na demokratični konvenciji, P je izvedel, kako sitni so prohi kicijoniški uradniki. Dogodek je sicer za navadnega človeka malenkosten, ampak člo *k, ki je navajen vssko alavlje jiliti z močno in krepko pijačo, riiia položi tudi vola na tla iko m je preveč nasrka, pa sod drugače.
r Xa konvenciji demokratične atrsnke je bilo zelo "luitno". lubijali in kričali so poldrugo iro, ko je bil Al Smith priporočen po F^nklin D. Rooscveltu za pred sod ni ¿kepa kandidata demokratične stranke. Ko so priporoči MeAdoojs, mrkega protestante, ni bilo takega trušča in hru-les. Bila je torej velika zmaga za vie demokrste, ki so dobri katoličani m protikukluksi, in poras n demokrate, ki so dobri prote-«tanti in nc sovražijo kufctakaor. fika zmaga sc seveda praznuje. In da je alavlje bolj slovesno in «činkovito, ga je treba počastiti todi a pristno, dobro in močno kipljieo, posebno če je Človek tako kričal, da sc mu je grlo doco-poftiuilo.
Tako sta menda «odila občin-
aki svetovalec Mendel iz Chieaga i njegov svak, ki živi v New orku. Naložila sta kovčeg pre-ij tesno. Nikomur nista pravila, lij je v njem. KovČeg sta hotela tdnttti k illinojski delegaciji, ki jt nastanjena v hotelu Pennsyl-»nia, da proslavi zmago. Vse je »lo pripravljeno za slavlje. De-leg«<ija je bila zbrana, počakati t bilo treba le ie na prihod ob-izkopa svetovalca in njegovega raka, da poči slavnostna bomba •v podobi steklenice šampanjca. Delegacija jc seveda čakala za tonj in kronika ne pove, ako se j« delegacija jezila in klela, ko jf izvedela za usodo občinskega •»etovalca in njegovega svaka. Občinski svetovalec in njegov »k «t« hotela vprav iti prek ho-W»k" veže, ko Kta se njima pri-niiils ncznanca na zelo sumljiv Mlin.
"Kaj pa imate v kovčegul" r OKlaail eden neznancev. f"Vss prav nič ne briga," je JHutno odgovoril občinski sve-•»'»lrc in je pričel stopati prek ■Ke.
Neznanca se nista dala od-Mtiineden njiju je rekel: "Bri-* brigs," in pri tem sta 'Ha jopiče, na prsih se je pa J^*""!" znamenje, ki vsakega Jtvovernega častilca piva, vina J ifanj» napolni • strahom. Se-»j >Ta odločno zahtevala, dk ¿b-J»"ki kvetovalec in njegov avak 4v«na...'h pokažeta, kaj je
iSTf» jrU
r^ka", ata rekla občinaki ave-
ll»f id ni..».____L. nr.11
Demokr.utr^vencij. J, « VEM NASKOKU.
vedno pozorišče konfliktov; McAdoo je izgubil prvo bitko.
Čikaiki alderman aretiran v New Yorlfu, ko je nosil iampanjee in žganje.
Zvezni finančni tajnik Mellon zasliian v MeansoVi aferi.
Amerika ima le eno pravo kooperativno banko.
Voditelji kukluksovske organisa-olj« *o hudo razočarani, a katoličanom, ki Jih predstavlja Smith, jt pa jal rasti greban.
' Inozemstvo.
Opozicija v. Italiji zahteva, da se Mussolini umakne popolnoma. Delavstvo počastilo spomin na Matteottija.
Ubežen fašist razgalil propagando po vsej Evropi.
MacDonald zagotovil Ameriko, da prizna sovjetsko vlado.
Velike povodnji v Rusiji*
niwyosAkx ooverner ji
DOBIL 556, A M'ADOO PA 519 0LA80V.
Nemčija bo povabljena aa konferenco BBteBte.
Ameriški poslanik Ja Ml inform! ran, da edino Dawaaov načrt bo na dnevnem rada. O dolgovih se bo fovorilo pome J s in na drugam mestu. Italija sprejela vabilo. .
Opozicija dala ultimat fašistom.
Prav do pičice po programu.
POLITIČNI ČREDNIKI 80 XZ-VRŠILI IMENITNO SVOJO NA-. LOGO.
U '	f	> •■
Vas Tammanitaki dvorec na nogah.
U
*«l*e in njegov svak. Well, pro-•eijoiiišlca uradnika ae niata
«•U motiti, Vaj skupaj ao odil. H"'ij*ko imata jo. In tukaj ao iz kovčega dvanajst sta-*ampsnjea in šest stekleni^ 1 o-anja. kateremu pra P/' i v Slov» niji slivovkav a morala vask p^t PMolsrjev porofttva. Kh, ali kaj P*4''-o! Slavijo j« bilo akaženo Uyk rakom žvižgat.
^ K'mcev se j« vrnilo rurje. •
v Pa-
n'. N«mtija, T. jun — Na rsneo«ke vl«<le v «porazu " »¿ke p .renske komisije ■ ».»ti v Poru rje 7000 Ne " bili i/mani aa čaaa pa '"!Por«, To zoari. da ae s »a»i t rei| xrnt nkf9tl jo/K»
tiv>t
Haw Yorts, N. Y., 27. junija. — Politični črodniki so razumeli, da Wall Street želi, da se MoAdooju pokaže, da dvomi, da bi on potegnil kot demokratični predaedniški iandi<fat Jjudske mase aa aabo. A-ko McAdoo tak migljej razume, ae ne bo ailil v ospredje in bo odne-lial od kandidature.
Priiel je na vrato Al Smith, da se imenuje kot predaedniiki kandidat demokratične stranka. Poli-
MJ	Jlc
Adooju izbijajo predaedniike mu he iz glave. Vse jc bilo priprav jeno v dvorani in zunsj dvorane.
Ko je Franklin D. Roosevelt dokončal svoj govor, ki je v svojem govoru priporočil Al Smitha predsedniikim kandidatom, je pričela predstava. Kakor na da no znamenje so zaigrale godbe, druge skupine so tulile na mega Tone, nekateri so peli, drugi kričali, mahali z rokami in rjoveli kakor sestradani levi v puičavi. Malina je bila za izbruh "ljud ske volje" dobro pripravljena. Politični čredniki so najeli tudi tri in štiri leta stare Stroke pro etarskih atariiev, da pomagajo pri demonstraciji. Pravilno bi ae veda bilo, da bi politični čredni ki dali svoje otroke v take name ne. Politični čredniki se smatrajo za boljše ljudi in otrokom se lah ko zgodi kaj neprijetnega pri ta kih brezmiaelnih komedijah in tako so služili otroei siromašnih starišev za stafažo. Truič je bil tako velik, da so se tudi ti otro> ei ostrašili in ao prinesli disakord v alavlje, ko bi bil moral biti po sodbi političnih črednikov najVeČ-jl akord. Malenčki ao pričeli jo-kati, kajti mislili ao, da so zsšli med divjake, ki jih žive požro ali pa na meh odro. Očetje, ki ao od dali avoje malenčke v najem, so jih skušali potolažiti, pa ni šlo. Kasneje ao morali malenčke odstraniti od «demonstracije, ds jim strah ne zleze preveS v kosti in jih ne priČno lomiti krči in meta ti hofjast.
In tako je U naročeni trušč za Al Kmitba trajal uro in pol. Po litična čreda j« pokazala, da ima močna pljuča, pa malo pameti.
Ves Čas ao pa McAfrloojevi pod porniki in pristaši gledali mrko na to tulečo množico, kot križar aki vitezi na umiku is Jeruzal«
New York, N. Y. — Zastopniki
vodilnega kandidata za demokrat» sko nominacijo Williama O. Me* Adooja ao issilili ob predlogu za odgoditev konvenčne seje glaao* vanje ter izvedeli, koliko moči i« ma njihen kandidat.
McAdoo jo bil poražen. Dobil je le 513 glaaov, dočim so njegovi sdruženi nasprotniki apravili aa newyorškega governerja Smitha 555 in pol glaau skupaj,
Če predatavljajo McAdoojevl glasovi višek moči. ki jo preolv vlada Wilaonov zet na glaaova» njih za kandidate, mil nedoataja 219 glaaov za dvetretjinako več! no, ki je potrebna za prcdaedni» ško nominatfijo, in dvaintridoaet glasov za navadno večino kon venčnih delegatov.
Izid ao aprejeli George E. Bren nan iz Illinoisa in drugi oposioij-ski voditelji za preizkušnjo Mo* Adoojeve moči ter rekli, da je a tem zapečatena McAdoojeva u«o da na tej konvenciji» in da bo californaki kandidat kmalu izločen iz nominacijske tekme.
Ker so delegatje, ki ao bili aa obljubljeni McAdooju, pustil svojega kandidata na cedilu v do-bršnem številu, imajo Brennan in njegovi tovariši newyorškega ga-vosaerja aa 't^NvMS^hMBMSa i.tMMjM didata pred konvencijo in hočejo sedaj šc z večjo vnemo splet kari ti in rovati proti McAdooju.
V kovaunici demokratskih iso zadnjkov, kamor se bodo voditelji obrnili, če doleti Hmitha Me Adoojcvs usoda, sta najuglednej ša in najvšečnejša John W. Da vis iz Zapadne Virginijo in.senn tor Ralston iz Indisne.
Kakor je šel glaa med delegat so kukluksovski voditelji, ki se mude tukaj v imenu svoje org* nizaeije, zelo poparjeni vsled Me-Adoojevoga poraza, in le je videti znamenje, da se pripravljajo prestopiti v tabor senatorja Hal-atona. Doslej še ni nihčo dejsl, da bi mogel to pričakovati indianski aenator.
Če je ta vest bila rszširjena le za to* da bi bilo pomagano McAdooju, še ni jasno.
Do tega dogodka je prišlo po sedemurnem besedičenju in predlaganju raznih kandidatov, kakor n. pr. Al Smitha, aenatorja Hal slona, bivšega aenatorja Saul«bu-rjrja iz Delaware, bivšega p6lje delakega tajnika Davida F. Hon-atona, governerja Jonathana I)a viaa Iz Kansasa, . governerja KI-tehieja iz Marylanda in senator ja Perrisa iz Miehigana. Prejšnji dan ao bili predlagani McAdoo. senator lfnderuood iz Alabame.in aenator nobinson iz Arkansssa.
David Ladd ItoeVwell, ki je e den izmed MeAdooJevih priganja-čev, je predlagal Brennanuf naj bi trajala sejs, dokler bi ne bili imenovsni val kandidatje. Nato bi naj se vršilo troje glasovanj i*-na isti seji. McAdoojevl kolovod je so hoteli na ta način doseči v|
London, 27. jun. — Ministrski predsednik MaeDonsld je danes informiral Franka Kellogga .ameriškega poslanika v Londonu, da prihajajoča zavezniška konferen ca se bo bavila le a Dawesovim načrtom o vojnih odškodninah. O zaveaniških vojnih dolgovih se ne io razpravljajo.
Poroča se ,da bo tudi Nemčijs povabljena, naj pošlje sastopniks na londonsko konferenco. Da li bo imel nemški aaatopnik vae pra vice ali bo le igral ulogo opaio valca, ni ie snano. Glede ameri škega zastopništva se poroča, ds ,bo Kellogg oficijelni opazovalec na konferenci.
MacDonald je dejal včeraj V zbornici, da ao ae rasširila napač na poročila o njegovem seatanku ■ "Herriotom. Vest, da je on dal Franciji častno besedo, da bo Anglija zopet pomagala v aluča ju, da jo napade Nemčija, ni res nična.
Paria, 27. jun. — Herriot j« na vprašanja v senatu in zbornioi po jasnil včeraj, da ni bilo nič defi nitivnega zaključeno na konferenci z MacDonaldom. Angleški premijer je le 'obljubil, da bo Anglija stala a Francijo, če ae Nemčija ne bo dršaia Daweaovlh pogojev, ko jih enkrat sprejme. MacDonald je tudi obljubil, da ae čimprej po reperaeljeki kon ferenci vrši sestanek radi vojnih dolgov.
Rim, 27. jun. — MussoRnl je Odobril sklep Anglije In KHmelJc
za sklicanje zaver.nišk« konferen. ce v Londonu 10. julija. Italija se
vdeleži.
Stranke, ki ao v manjšini v italijanska« parlamentu, zahtevajo, de Muaaolini poda ostavko. Opoaicije ne mere reformlrenega fašizma. Splošne delevake demona trecije i deaet-minutnim molkom proti umom Metteottijei nesedovoljni fašiati to ae tudi vdeleiili demonatrecij. Omehteni Muaaolini je prepovedel feiiatom motiti demonatrecij a.
Polet okoli ivetB.
,, ii
Američani aa pripravljajo na dolg polet 6aa gorovja in peŠiava,
Kalkuta. Indija, 27. jun. Amenihi letalci ao s prihodom v Indijo dokončali tretjo divisijo tvojega poleta okoli sveta. Prva divizija jc bila iz Kalifornije v Alasko, druga preko Pacifika na Japonsko, tretja pa z Japonskega v Indijo. Naredili ao 10,9b0 milj zračno poti.
Zdaj jih čaka 43&5 milj dolgs I>ot preko Indije, Perzije, Mezo potamije, Hirije in Turčije. Ta pot drži večjidel čez tropično suho zemljo, gorovja in puščava. Poletov ob moraki obali jn konee, dokler ne pridejo v Anglijo, kjer bo treba iti čez Atlantski ocean nazaj v Ameriko. Američani ae /daj pripravljajo na novo pot. Odstranili ao čolne s svojih letal in dobro prcpleskali les, da lošj« prenese neznosno vročino, ki jih čaka v Indiji.
FRANCIJA PRIZNA 0OVJETE
Harriot ja informiral ameriško vlado,
Paria, 27. Jun, — Premijer Her riot je neformalno informiral /wlruž«ii* drfave, da Francija ^ prizna 1'nijo sovjetakib republik. í^cA^v:	' Harriot in predaednik ^^
bi pričelo do boja radi točke, ki ima priti gled« kuklukaovsk« or ganizaeije v demokratski politlč ni progrsm sli demokratsko plat
ma.
Ko je potekel določeni čas. je trušč pojenjal, kakor da bi odre aal. Keminge se je oglasil še ka tari politični čredoik, da nsvdušl svojo fredo in jo sprav» z nova v e kits so, ki je pozabil pogledati na aro. Kmalu se je pa zavedal, da je udaril prek določenega pro-grama in je utihnil.
Wall Street je dosegel, kar je hotel. Povedal je. da McAdooja ne mara za kandidata, ker ja is vrftil nekaj aeumnnoti, ki bi zna-1« povzročiti zelo elab učinek, kadar bi ljudje oddajali glasovnice na voliita.
Kaj napravi MeAdoo ie ni jas
formo. Kajti naaplošno prevlada je mnenje, da bo MeAdooju hudo škodila podpora kukiukaorske organizacije.
(Dalje na 3. strani.)
aa. Tudi delegatj« na konveuciji ne vedo, kdo prgvzaprav dobi »o minaeijo za predsedniškega kan didati. Temni konjički sieer Ur.' jo U vseh trmnik kotov na oder, ampak Wall Street ir ni izrekel, da je ¿aa, da politični ¿redaiki pokaiejo, kateri konjič« k je pra vi,
V ulici Denarne aioinje so rekli, da mora presenečenj« *ritl sad nji treaotek.
ata ae popolnoma spfirazumela glada priznanja. Vprašanje ra «kih dolgov pride kasneje na
vrata.
CIEA2ANI, KUHAJTE VODO!
Ir hiaago. - - 7xlra»atveni komi-kar llundeveti naznanja, da je pitna voda le v^dno neadrava radi zsdnjih nalivov, «ato jo je treba kuhati , pred no a- pije, Kopanje v jezera j« tudi |»repov#. dano.
Miieago in okolieas V ne<Je|jo I'loma oblačno in vroéa^ lokal«*-nevihte. Temperatura v zadnjih 24 urah: najvišja 75. najnižja 04 Holnee izid« ob I Ji, zaide ob 8 2».
Rim, 17. Jt». — Protifašistična opozicija (socialisti, komuniati, republikanci, liberalci, popularl itd.) v italijanskem parlamentu ni zadovoljna a Muaaolinijevo deklaracijo o reformah. Oposieija zahteva, da 'Muaaolini udejstvl "povratek ustavne vlado" s tem, da odpravi črno srajco, poda ost s v ko in razpiše novo volitve na |H)dlagi pravičnega, demokratič* nega volilnega reda. Opoiicija pravi, naj Muaaolini ie tako refor mira svojo vlado, je vlada Še ved« no neustavna toliko Časa, dokler sloni na sedanji parlamentarni večini, ki je nezakonita.
Opozicija je danea dala Musso* liniju sledeči ultimatum i
Priznajte načelo, da je vlada odgovorna parlamentu.
Uvedite atrogo nepristransko psrlamcntamo preiakavo glede Mattcottijeve afere in vaeh fl» nančnih tranaakeij vlade.
Vlada mora sprejeti odgovor-nost za'vse talistovsko aločina in podati ostavko. Odpravite milico Črnih arajo, Ako vlada ne aprejme teh aah> tov ,tedaj oposieija zapusti parlament in puati Muaaolini ja samega a njegovo neastevno večino.
Rim, 71. jun. — Senatna abor« niči jc včeraj dala Muasoliniju zaupnico z 226 proti 21 glasovom i šest senatorjev ni hotelo glaso vati. Mussolini je začel iskati nove ministre kot j« Obljubil, da bo dal Italiji ustavno vlado.
Rim, 27. jun. — lsvrševalni od bor Hploanc delavske zveze je včeraj odredil, da vsi delavel, ki so Člani zveze, danes zjutraj de monstrirsjo proti umoru soeiall* stičnega poslanca Matteottija deset minut trajajočim molkom med delom. Demonstracije mora jo obstati le iz tišine in nič drugega. Kdor «dpro usta ali -izvrši kak drugi čin v tem času, bo Izobčen iz organizacije,
Dcmonstracije so se izvršile nujlepfcem reilu. Vae strsnke opo. zicijc in ns tisoče neorganizira nih delavcev se je vdeleiilo de monatracij. Pridružili so se tudi nesedovoljni fsšisti, dasi so vodi teljl črnosrajčnib unij sklenili, da dclavci teb unij ne demonstri rajo. Hkupiha nezadovoljnih faši atov je atorila še več Ala je v pro ecaiji na mcato, kjer Je bil Matte otti ugrabljen in tamkaj položila venec rož. Organizacije bivših vo Jakov v Veroni In Benetkah ao se tudi vdeležile demonstracij,
Musaolini je dal strogo povelje avojira agentom po vaej deželi, da ne smejo na noben način motit' delavskih demonstracij v apomin Mattaottiju. Kksekutiva faiiatov j« odredila, da ne sme hiti nikskr-«nega nasilja. Fašiste je ismodri lol
Rim, 27.'jun. — Na včerajšnjem neformslnem aestanka senstorjev in piM»laiieev v zbornici Je Mu«*o| lini slišsl maraikatero bridko. Jasno je, da opozicija ne bo mirovala Polovičen Muaaollnijev umik n i zadovoljil nikogsr. Htrsn ke ofKir.icijff zshtevajo, da se fašizem umakne popolnoma. Vršiti se morejo volitve.
(Jrof Hforzs. bivši cunanji minister ,Je »»atro nspadel vlsdo v svojem govora. Dejal Je, da Je Musao-linijeva Izjava le pranje škandala in drugega u« ¡»omeni nič
Mua»olini ae je lameril tudi eketremnim fašistom Karinacei, eden vrni lini h faiiatov v severni Italiji« p tie v svojem Uetu "Cre-mons Nuova" altdaiei "6c bi bil signor Muaaolini pualuhnil svojo /ki fašist i/no dušo in strastne gtoaovr 70.0CI0 miličarjev pri demonstracijah v Bologni zadnjo nedeljo, bi bil drugače go vogli v
Fišistovika propaganda razgaljena.
Ubaini f ašiat v Londonu ja raa> kril mraio faiiitavaktk Ipijo-nov in hujakaiav po vaaj Evro-pi in Aiiji.
London, 27. jun. — Odličen Italijanski fašist, ki ja prlbeial v London is raaloga, da mu na ba treba pričati proti faiistovakim glavarjem, ki ao zapleteni r Matteottijev umor, je deloma raa-kril v rasgovoru a poročevalci obsežno propagando, katero je vodil Musaollni po raanih deželah Evrope in v TurfHjl ter Perilji ▼ prid diktaturi reakcije. BrediMe propagande je bil biro v Rimu in na delu v inozemstvu ja bilo 3! agitatorjev. Biro ja adaj razbit vsled škandala, ki ga ja povaro* čila Matteottijeva afera.
Namen propagande ja bil, uat*-novitl fašistovske diktature po vsej Evropi. Mussolini ie podpiral puč generala Primo de Aivar« v Apaniji in gibanje protirepubll» čanakih elementov v Franciji i imal jt svoja prsta na Urške», Poljskem, v RamunijI le Nomiijl, posebno na Bavarskem. Nemiki fašiati ao sprejemali navodila ii Hima.
Informant ja imel nalogo, zanesti fašizem v Turiijo in Perzl-Jo, a nI ime* sreče, Mustafa Ka-mal paša ae ni «menil za mednarodno črnosrajčarstve. Nato Ja šel Italijan v Pcrsijo, kjer je bil nekaj iasa v svesi z republikanskim gibanjem, kmalu pa je spo-anal, da tudi Perzija na mara aa fašizem. Oatal Je tiskaj meaecev f Perziji in dpazoval ruska boijia-vike, ki so izvohali operacije fašistov in hitro začeli a proUope-racijami,
Informant ni hotel povedati, koliko denarja Js llim potroiil sa propagando, pritrdil pa je, da vaota jo ogromna. Kdenlntrideaet agentov ja imelo cele štabe ŠpiJonov in atenografov, ki ao polrll precej denarja.
Propaganda so Je vršila pod pretvezo pohijsnja aoeisli«ma, ampak biro js gledal tudi na vzhodni breg Jsdranskega morja, slasti na pristsnišči Ajbenlk In Kotar. Cilj fašistov je bili okupa-eija vae Dalmacije. V ta namen ao izigravali Jugoslavijo kjer so le mogli.
torek, ko Je obljubil Italiji ustavno vlado. Italija ni zrela za ustav-no vlado."
Ekaekutiva unitarn« socialistične strsnke. kater« član Je Ml Mattootti Je včeraj odprlo obto-lila Mueaolinija, da Je on odgovo-ren za umor, ker Je svoje pristaš« I vedno hujsksl na naailatv« in ščitil nasilnik«. *»cislistl vodlja akaijo za bojkot parlamenta, ia vlada ne odstopi in ne razpiše no-vih volitev |hi prejinjem volilnem redu.
Hocialiati pravijo, da Musaoli-nijeva prva dolieaat na tem«lju ustav« Je, da p*»ds ostavko, ker s« nikakor ne mor« izogniti morslni odgovorno»!i rs umor Matteottija in drage ikandsle.
VARNOST VEČJA V ZRAKU KOT NA SEML/I
Saeta Moalaa, Oal - H Clo verjovega b-ialsk«ga polja j« bilo v dvaaaja« mea««ik napravljenih veš ko deset tisoč poletov, V tem časa ao «e d<>g<»lii« samo tri ne-ara#e. Is legs sklepajo, da j« vai varnosti v zraka kot na «emlji.
PROSVETA
OtAMLO »LOVEHIM IMiOBIH rOOFOOWt J EPH OTT
LA»TS|WA~ ^VESSjgljgoPNE rW» JIPWOTt-
On« oglasov NazSalftsTZsdiiijB
Uto to ll.fi ao tri
to
fei Uta la I iTllM tri
me dršaive (Uvea Chieago) fS.OO m teto mnn; Cole a« o 96.00 na Uto, $1.» •
7ÎJTZ
as pol
NwUv m n«, Imt Um ttík a
"PROSVETA"
SM74I I«. Uvaitlt At*«
F
«THE EN LICHTEN ME NT"
Or|»» >f tí» 0U*aalg MiiImmI ■«■>#» SsrtsSy.__

Owumá Wy tito lUwii WnU—1 1—fh
M3K—— III» ■ »■ I ITH ———————IHM
^A^ar^nf rataa on »yrHmtnt.
guUcriptioïTflïtt« Tstotaa Ine*pt ChUafo) aad Catada ff par y aar; Ctocag» *g *nd	aacalrtoa fi-00 par Tsar._
»d faga* ysEff if 00 *** Jmf'
membekatft« FEDERATED P&E88"
Dmtmm w	* pr. (Jolf 1-14) p»U« nimia«» •• «aalo*«
I fe r»m j« • tM Jmvmi potokU Mroiaiu. P*mvíU j* prav».
i« M v*» •• MUH IUI.
OSVAJANJE MOCl PO JEKLARSKIH BARONIH.
Zelja jeklarskih magnatov po osvajanju rAoči ni izražena v tem, da drž« svoje delavce v jeklarnah in železarnah z železno pestjo k tlom, ampak njih trdna volja se opazi tudi v prizadevanju, da uničijo strokovne organizacije železeatavbinskih delavcev.
Jeklarski trust je te poizkuse napravil najprvo pri gradnji železnih mostov na samotnih krajih, kjer so mu deloma prav dobro uspeli. Nabral je nevedne delavet križem Združenih držav in jih nagnal v taborišča, kjer so gradili železne mostove pod vodstvom izurjenih pred-delavcev. Taka taborišča so bila dobro zastražena od kompanijskih stražnikov, da niso mogli vanja nepoklicani delavci, ki bi najetim delavcem odprli oči, da bi spoznali, v kakšne namene jih izrabljajo jeklarski mag-natje. Kadar je bilo delo dokončano, je imel jeklarski trust število izurjenih in neorganiziranih delavcev.
Tako je jeklarski trust z vsako stavbo, pri kateri je ▼ konstrukciji železo igralo veliko vlogo, množil armado neorganiziranih železostavbinskih delavcev. Nekaj teh delavcev se je kasneje organiziralo, ko so prišli v stiko z organiziranimi železostavbinskimi delavci v velikih m#-stih in industrijskih središčih, večina je pa ostala neorganizirana, ker je delala za jeklarski trust. • Trust je tako ustvaril armado neorganiziranih železostavbinskih delavcev in ko je bila armada dosti velika, je naskočil strokovne organizacije železostavbinskih de-laveev v velikih mestih in industrijalnih središčih.
Tak napad je izvršil v New Yorku in okolici. V okolici so železostavbinski delavci zmagali po kratki stavki. V New Yorku se pa stavka nadaljuje.
2elezostavb!nski delavci zahtevajo povišanje mezde In priznanje strokovne organizacije. Društvo stavbinskih delodajalcev, ki je ponižna dekla jeklarskih magnatov, pa noče priznati povišanja mezde in strokovne organizacije. Položaj je postal tako resen, da je strokovna organizacija zidarjev uvedla preiskavo, ako je delo neorganiziranih železostavbinskih delavcev tako solidno, da je življenje članov strokovne organizacije varno na delu. Z drugimi besedami pomeni, da je strokovna organizacija zidarjev priskočila na pomoč Železostavbinskim delavcem, ker so v New Yorku razmere take, da se jeklarskemu trustu lahko posreči razbiti strokovno organizacijo železostavbinskih delavcev.
Ako jeklarski trust doseže svoj namen, ne bo oetal le pri organizaciji železostavbinskih delavcev, ampak bo polagoma skušal zadaviti vse organizacije stavbinskih de lavcev in sicer počasi drugo za drugo.
Gospodarska moč jeklarskega trusta je ogromna. V prvi četrtinki tega leta je jeklarski trust razdelil petdeset miljonov dolarjev profits med trustovce. Ampak druge jeklarske družbe se nahajajo v ravno tako ugodnih razmerah. Na p* Bethlehem Steel korporacija je odda la za trideset miljonov dolarjev obveznic v zlatu, ki nosijo po šest od sto, ne tla bi jih postavili na trg. To je ena največjih družb, ki spada med takozvane neodvisne kompanije, ki pa kontrolira družbe Lackawanna, Midvalc in Cambria. Torej je že nekakšen trust za sebe, njena gospodarska moč pa prav malo zaostaja za močjo jeklarskega trusta. Iz tega spoznamo, da je goepodarska moč jeklarskih magnatov — pripadajočih k trustu in zunaj trusta — nekaj izredno silnega in velikega.
Ta moč pa narašča. Kolikor večji so prof iti in koli-l PriP°P0^»m« d» M P'f^io M kor več delavskih organizacij je razbitih, toliko večja po-M^tfj? staja moč jeklarskih mogotcev. •	k j.i _ Martin Hidal, pred
Delavci se lahko uspešno bojujejo proti taki ogrom-f JonM ni sili le tedaj, ako niso pocepljeni na strokovnem in poli-i _ — - ^ Učnem polju in če so njihove strokovne organizacije m o-1	pri
d erne in odgovarjajo duhu časa. Vsako pocepljen je de-1 tel v naše kraja, stavkokasit, ja lavatva pojačuje moč jeklarskih baronov, ker oslabuje Joku Dolinar it Point Mariona v
moč delavcev.	pfnBi- ki#r todi *»
„	. , , ,	,	, , • t	Njegova ataria ala lastnika
Samo s strokovnimi organizacijami se jeklarskemu'
trustu ne more do živega. To je pokazala zadnja stavka jeklarskih delavcev. Da je delo delavske strokovne
rr'^iii u,pi",,'lrr*b,u d*UvMvo or«»ni,irano i i^^ra«™ L
tudi politično. Ako (lelavfttvo prezira to resnico, se mu «»j«, §Ur|j takega aina, da mu pa-godi kakor človeku, ki se je vpisal za dirko z avtomo- »tijo opravljati dalo. kakortaefa bili, ko je pričela dirka, se je pa «pomnil, da je poaabil |iL"b,rwiil rMk po4Ul1 la premen jati gumijast* šine na svojih kolesih, ki so že tako slabe, da ne prenesejo najmanjšega pritiska in sunka.
» c/tf.' ==
VBTA
SLIKE IZ NASELI».
Pa. — Naznanjam
sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nemila »mrt nalila življenje mojemu aoprogo Oeor-ge Koetarinu. Umrl je dne 4. junija 1924 ▼ bolnišnici v MeKeea portu, Pa. Bolehal je tri mestee.
Pokojnik je bil rojen 15. apri la 1S64 v Vrbovakej. Ta sepušša mene, žalujočo aoprogo In svake Tonu Koaaleca ter njegovo ieno Susaie, tri brate in aeetro.
Pogreb ae je vršil dne 7. junija na mednarodnem? pokopališču t inrinu, Pa. Pokojnik ja bil član društva It. 87 S. iT P. J. ia it. 142 NT. H. Z. ter L. O. O. K. It. 081. Vsa tri društva t Irwinu so* mu priredila sijsjen pogreb in položila na krsto kraane vence. Društvo 11 Trdnjava", št. 80 8. 8. P. Z. mu je tod! polotilo venee in tako domaČi prijatelji, ki so polotili kraane venee. V imenu vseh iarekam srčno hvala onim, ki ao darovali krasns venee in ae ude-ležili pogreba. Lepa hvala tudi ti-stlm, ki ao nudili bresplalae avtomobile sa sprevod in ao obiskali pokojnika, ko ae je nahajal v bol» nišniei, ter bratu Miku Sternu za ganljiv-govor na odprtem grobu. Hvela tudi vsem, ki ste Ste tolažili v najbolj žaloetnih urah mojega livljenja. Tebi, dragi soprog, pa želim, polivaj mirno in lahka naj ti bo ameriška aemlja.
Žalujoči ostali Suais Kostarin, soproga, hčerka Susle, omolena Kaaalee in svak Tom Kasalee.

SOBOTA» 18. JUNUA. 1924.
Braddock, Pa, — Veseli me £1-
tati dopise ls .rasnih naselbin v Prosveti, naj torej tudi jas aeko-liko napišem o naših rasmerah.
Radi dela ne morem kritizirati In ne hvaliti, kajti nekateri preveč delajo in tudi zaalužljo. Drugi pa zopet ne zaslužijo še toliko» da bi sa mogli dobro preživeti. Paziti moramo, da se prešivimo. Seveda vsi nismo bili šl nikoli enaki, pa tudi ne vem, če kdaj pride do tega. Zaenkrat torej ne svetuje« delavcem iskati dela tu, dokler se ne izboljšajo rasmere.
Kolikor ge tiče društvenih stvari, moram reči, da imamo lepe uspehe pri društvu "Naprednih Slovencev," št. 800. Do sedaj je še vedno pri društveni eeji pristopilo kaj novih članov in članic. Za prihodnjo sejo jih sopet icli priti nekaj zraven. Pri društvu št. 81 J. S. K. J. iatotako ne nazadujemo ter je zaenkrat še dosti lep napredek.
Pri isobraševalnem društvu ali domu ne vlada baš taka aloga, kot bi bilo želeti, ali v finančnih ozlrih vseeno še nekako gre. Seveda ne morem reči, kako bo v bodoče. Našim članom, os. delničarjem bi priporočal, da bi opu* stili vsako tajno pogovarjanje po hišah. 8aj imamo vendar dvorano, da v nji zborujemo in ae pogovorimo, kako naj delamo sa dobrobit Slovencev v naselbini. Vsi člani, delničarji, ste vabljeni na sejo dne 6. julija, ker imamo rešiti več važnega, kar pa je najbolj potrebno, ao volitve novega odbora, ker ae sedanji ne more sporazumeti in uspešno delovati dalje. Tam, kjer aem jas odrastol, namreč ni bilo višjih šol kakor prvo in drugo nadatropje, a nekateri tu so pa najbrl hodili eelo v osmo nadstropje. Take raslike se pa ne dajo kar tako isravnatl.
Vsekskor nikomur ne oporekam, ako je naobrašen,. povem pa vseeno, da sem tudi sam še vodil raznovratne urade tu kakor fte pri Barbari in tudi tajniški posel sedem let pri društvu št. 81 J. S. K. J. ueprenehoms. Da ni-nem deloval v dobrobit društva in jodnote, bi me bilo Članstvo posta-, vilo za vrata. Če pa danes nisem apoeoben voditi predseduiškegs posla pri našem domu, imate člani priliko, da izvolite takega, da bo apoeoben predaednik. Tistim par, katarim prav na vodim naših sej,
pe o njih sinu, naj ae raditega ai-kar ae znašajo nad kom dragim kakor nad mano, aaj ee Jim tu
objavljam. Moje ime je Tony In-tihar. Nikakor mi vest ne da mini, da bi ne priobčil imena mladega človeka, ki nima nikake potrebe, a v svoji pohlepnosti stavko-kazL Ali ae ne zaveda, kako nečedno je tako delo T Mladenič, sin premoinih staršev, star komaj 22 let, ako ne še manj, pa gre in vrši tako dela! Medtem ko stradajo številne delavske družine, ker so reditelji ns stavki, pa se znajde mladič, ki nima nikake potrebe in gre atavlfokazit.
Rojaki, zapomnita ai take ljudi. Kakor so oni brezobzirni s svojim postopanjem med našo stavke. tako bodite tudi vi. 8aj ste delavci, kruto občutite pritiak podjetnikov in zavedate se prav dobro, zakaj sa borite. V tej i*-vesti toliko bolj občutite gnev do vseh, ki so po stanu to, kar vi, a ae priliznjeno družijo našim izkoriščevalcem. Če je tak človek pri kakem vaših društev, storita po prsvilih. s v
Vedno je lahko bral dopiae is Bradyja, da imamo jtavko, a dasi Še tako blizu ter mu je bilo lahko, vse dobro znano, je prišel sem od svojega doma, odkoder atane vožnja en dolar, da tu stavkokazl Prosim naročnike Prosvete, ako bi se kateremu pripetilo, da vidi dotičnika, da ga opomni na njegovo početje pri Varner Brady Goal Co. Dotičnik je opravljal tako delo tudi med zadnjim štraj-kom 1922, kot sem slišal prav od njegovih znancev, ki ga dobro poznajo.
Posdrav na Hildebraad, W. Va. Francetu in. Tinčku ter boreem U. M vztrajajo trdilo pri svojih zahtevah. — Tony Intfthar.
dveh hiš. iz čeaar lahko aklepasso,
da j« toliko aelepše tako početje, ker mu ni treba iti sa delom med ¿aaom. ko atavkamo in nam s tem
1-
den delavee.
<"« starši dotičnika aiao zado-voljai, ko Uko pišem la naše kern
Parrall, fa. — Delavski položaj v tukajšnji Shcnago Valley je ja-ko klavern. Jeklene obratujejo le na polovico čeaa. Upanja ni, da ae obrne na boljše. Weetinghouse Sharonu obratuje malo boljŠe1 pa plača je bolj alaba sa neicuče-ne delavee; večinoma sa posla je jo le ženske.
Agitacija za naš novi dom lepo napreduje in upamo, da ae bo kmalu izpolnila naša želja, da homo imeli večji dom. Na dan 4. julija se bo vršil piknik v korist doma. Piknik sa prične ob deeetih ter traja do večera. Piknik ae bo obdržaval na Rambol farmi, to je dobrih petnajst minut od aaše slovenske kolonije. Vsi rojaki, kateri nas posetito, pridite do našega doma. Tam bo vedno par oeeb, ki vam bodo pomagale s pojasnili, kako-priti do mesta piknika. Torej vsak naj počak§ tu. Tiati, ki pridete peš ali na poceetni železnici, vaa bodo vozili na avtu; ta-I*, da boate z malim trudom prišli na lice mesta.
V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v domu na Šeach-wood ave., da se vam ne bo treba bati dežja, naj bo lepo ali slabo vreme. Zabava bo vseeno, torej pridite!
Pri sabavi bomo Imeli več sanl-mivostl, alaati za mladino ia tudi za starejše. Na vrsto bo prišel tudi keštrun, ki ga dobi najsrečnejši. Vse potrebno bo poskrbljeno, kakor pač veete, da je primerno sa take veseliee. Za od pomoč želodčnim bolečinam bo služil prašen prašiček. Torej pridite vsi, ki vas veseli zabava v prosti naravi.
Na svidenje dne 4. julija na pikniku Slovenskega doma! — Frank Kramar.
Meddržavna trgovska
komisija ikoduje n radarje*.
Ali ao ae neunijaki interesi sa-'rotili uničiti unijo rudarjev v II-linoisn in Indiani s pomočjo zagotovljen ja tovornih cen v prid neunijakim podjetnikom rudnikov, da lahko konkurirajo unij-akemu premogu na trgu t Pred kratkem storjene določbe Med-državna trnovske komisije s polivanjem cene sa raavažanje premoga is IUiaoisa proti eevernemu zapadu, bodo gotovo imele ta n-šlnek, dočim notorična in odprto-delavniška komisija državne trgovske zbornice v Indiani zahteva nižje eene za prevažanje premoga iz nennijakih rudišč v Ia-diano..
Prevozne eeoe u se ver o ta ped ao po odredbi meddržavne trgov-eke komieije poskočile od 1 Se na tte za tono premoga, ki prihaja Iz južnega lllinoiaa v Mianeeoto Naraatki od 3e do 4> tm tono M določeni ae prevažanje (one pre OKvga Is jnžnegs minolea v Wk-eoaata. A cene ae vzhodni, po veti-
ai ncual|*i premog, ki j« preva-žan po jezerih, ao pa oatala ne-spremen jeae.
Te spremembe bodo občutno vplivale na trgu aa 8,500,000 ton premoga, ki ga Illinoia letno pošlje proti bližnjemu ae vero za padu. Z drugimi beaedami gre se sa sa-poelenoet 8000 rudarjev. Ia neunijaki premog, aa katerega velja aižja prevosnina je še nadomestil illinoiakega na trgu. Med majem je bilo več kot poleviea Ulinoiskih premogarjev ob delo, rudniki, ki ao bili še odprti pa ao operirali komaj nekaj eno petino svoje zmožnosti.
Neka iajava, ki "zagovarja stališče illinoiskih premogovnih podjetnikov, pravil "Komicija je oči-vidno povišala cene sa prevažanje našega premog» samo zato, da omogoči obselaejše razpečevanje premoga ia Zapadne Vir-ginije, vshodncfe Kentuckyja in Pennajlvanije, čemur je posledice, da se zmanjšuje prodajanje premoga ia lllinoiaa.
Kako je v nekaterih krajih poskočila cena premogu is IlUaolsa, kar je Meddržavna trgovska komisija povišala prevosninake eene, se pokazuje v sledečih številkah: V Winoni, Mina., ja stal po prejšnji ceni premog prevos ene tone $8,22, sdej $9,85, Rochester prej $8,47, zdaj $8,86, Farming-ton, Mimt., $3,47 — $3,75, Beloit, Wis., $252 — $2.75, Menominee Falle $2¿8 — $8, Oshkosh, Wis., $3.22 - $8.26, Wauaaau, Wie., $3.26,— $3.55.
Tako povišanje cene sa prevažanje premoga if lllinoiaa bo povzročilo, da se bodo koasomeati !ku iz Brady ja LI wii«oneinu, Minnesoti, obeh W of A. da 'bokoteh in Iowi pričeli zanimati za neunijski premog z vzhoda, ki bo toliko cenejši in pretežen po jezerih. Premog s vzhoda Še u-spešno konkurira s premogom z unijskih polj Illinoissrin Indiane s 6,000,000 tonami letno.
Kot podlago sa to avojo odredbo fffdteaje prevozne cene po želesnici navaja komisija Rojstvo, da so državni zavodi v in okoli Madleoaa, Wis., lahko cenejši kupovali premog is južnega Illinoise kakor is vzhodnih rudnikov. Zdaj pa bo obratno, da bodo dotične državne inštitueije lahko kupovo-le eenejšl premog iz mnogo bolj oddfljtnih vzhodnih rudišč kakor iz sosednjega IUiaoisa. — Po "Fed. Presen". •	-
Srčne bolezni.
Izmed poedlnih vzrokov zmrti v Združenih drŽevah atojijo srč« ne bolezni na prvem mestu. Tu-berkulosa, ki ne nekdaj bila največja morilka, je zgubila to nezavidljivo prvenstvo ; brezdvomno je to vzrok odločne vzgojevelne propagande proti tuberkulozi. Na isti način mera splošno zanimanje in umna propaganda provzroëiti zmanjšanje tudi srčnih bolezni in njihovih zlih posledic. '
Kako ogromno vprašanje tvorijo srčne bolesnl, si lašje predstavimo, ake pregledamo podetke
0	številu arčnih bolezni in zmrti radi njih. Ti podatki nam kažejo, da smrti radi srčnih bolesnl so najbolj številne med osebsml, ki so prekoračile ataroat 40 let. Izmed ljudi v tej starosti so srčne bolesrti vzrok za nič manj kot 88 odstotkov vseh smrti.
Ali tudi pri mlajših ljudeh je srčna bolezen dokaj neveren morilec. Med ljudmi pod 25. letom provsrošujejo erčne bolezni ravno toliko smrti kot legar. V starosti med 35. in 44. letom provsročujo-jo več smrti kot bolesen na obi-stih (bright'a dieeeee). Po ataro-sti 45 let iskazujejo srčne bolesnl večjo mortaliteto kot katera druga bolesen.
Poleg tege ne amemo pozabljati na precejšnjo važnost srčne bolesnl kot vsroke smrti ismed o-trok. Niti ae smemo pregledeti, koliko trpljenje, onespoeobljcnje in invelidetva provsročujejo srčne bolesnl v vseh starostih.
Koliko ljudi trpi ae sréai boles-ai. je jako teško povedati. Tekom vojaških naborov sa čeaa svetovne vojne so sdrevniki redi srčne bolezni zavrnili nekaj če s tri odstotke ssož v ataroat i od 28 do 85 let. Neke velika saverovalna dm-
1	be je tekom Itirih let savralla ls letege vsroka 2.6 % ismed vseh oeeb. ki 00 ee hotele zararovatl V mestu New Terk so šoleki sdrevstveni aadsamiki našli, da 1.6% vseh otrok trpi na kaki erč-ni hibi. ker pomeaja de je v New Torka od 18.000 do 20,000 šolekih •trok. ne «rea bolnih.
Srčna bolesen je v snet nI meri preprečljive. Napad revmetizam v detinatrn označuj* akoraj vedno začetek oelebljenege
meroma malo j« »ano o rimu revmatičnega okušenja. Ali v«i tno je, da ae strup, lu proviroi, je revmatizem, preriva v telo « tom oteklih bezgavk iu grlu (toasilov in sdenojdoT) drugih prehodov. Oku/ n, K\m treba tudi smatrati kot ^ rata, &k fi katera revmatizem prodih telo. Med drugimi vzroki revmi tizma naj omenimo izpoAtarlji nje teleaa mrasu in vlagi, hipi apremembe temperature, rmi-šano iivljensko allo, timo in m mlad. dkrlatiea in druge nsl« ljlve bolezni so dostikrat ra^ti revmatizma in stalnih poikod srca.
Ako znamo, kako nastanejo ne bolezni, je mogoče ukreniti trebno, da jih preprečimo. Tak zvene "rastoče bolesti" otrok dostikrat znak lahkega revnuti ma in zahtevajo takojšnjo letenj« Revnotako v alučaju oteklin grlu treba takoj zdravniške ozki be. Nervozni otroci ao jako po< vrženi revmatizmu in radi tep srčnim boleznim; treba na nje brsčati posebno pozornost. S te« da obvarujemo otroke pred ski latico in drugimi nalezljivimi bi lesnimi, odprsvimo drug nevare vsrok srčnih bolezni.
Sv. Vida ples je nervozna boU zen, ki se pojavlja med otrok Našlo se je, da je ta bolezeh mnogih slučajih predhodnica rei matizma. Radi tega treba sevedi takojšnje zdravniike oskrbe.
Večna previdnost je glar® stvar, ako hočemo preprečiti ari ne bolezni. Najbolj uspešna bor ba proti srčnim boleznim je ta, di takoj obračamo s^mjo pozorno onim raznim boleatira, ki utegni jo imeti za poaledico srčno hibo.
1
Mnogo ameriških mc|t je sto rilo poaebne korake za vzgojeva nje in oskrbo otrok, bolnih srcu. Druge manj razsvetljen občine naj bi jih poanemalc. otroke, katerih srce ni normalso je treba posebnega šolskega pro grama a mnogimi presledki u po čitek. Na drugi strani, ni prar, taki otroci občutijo, da so pted m^t pomilovanja, posebnega nel nega osira in preveč poudarjen posornosti, kajti dnigsče posti nejo vpogledni v same sebe in po trti. Umna oskrba pa je neobhod no potrebna, kajti zanemarjena i neizurjena oskrba ima za poaledš eo mnogo kroničnih invalidov.
Srčne klinike za odrasle so dra ga važna potreba v teh dnevih ko ae zavedamo, kaj ae vse lahke doseže potom strokovnjaške|a vodstva in oskrbovsnja. Mnogi oseb, ki jih srčna hiba od časa do čeaa onesposoblja za delo, delaj« in živijo ugodno in koristno, ako se bavijo z delom, ki je primerna za nje, se psmetno rsvnsjo po hi-gijeničnih predpisih in se nabaja< jo pod nsdsorstvom veščeff sd ravnika.
Val oni, ki trpijo na srcu, sme-jo upati Ako imajo primerno o-skrbo v začetku bolezni, »meji pričakovati normalno življenji po dolgoati in apoaobnosti. V mnogih alučajih se srčna bolezen Js je preprečiti; vask trud v tes pogledu se izplača, ako pomisli mo na gorje in ncsposobuost, k jo srčna bolezen povzroiuje Kdor pa je bolan, more znatni znižati učinke te bolezni, ako un no aodeluje z veščim zdravnikon
Mnogi bodo pri tem vprašali) ^4Kako naj spoznam zdravstvena stsnje svojega sresf" Zdravi,išk pregled je seveds najboljši odgovor. Ako arce ni normalno, je # veda potrebno znati, v kakem sta-nju se nahaja, ako nsj se umno leči. Na drugi strsni, sko je * ee v redu, je sadoŠčenjo <io«>ii od atrokovnjeks, ds je nafc »r* apoaobno premagati ve« napor ns-šega vsakdanjega življenjz. I* riodični adrsvniški pre*l«i ^ sploh v vaakem pogledu ub«rM aredetvo za čuvanje zdravja in»-hranitev življeneie sile. — ■
LS.
V TULSI10 IZSLXDILI K*1** POlTHlOA PLINA.
* Chicago, IU. — Poštni »'<,1®r' niki se prejeli obvestilo, dsj» našli v Tulai, Okla. nekaj r ga plena, ki je bil odnekn pr«^ parekem napadu na P"*tnl ' pri Rondoutu, ». Aretirab • dve lenski in tri moške * ■ so našli dve sto šeat in štind-" bankovcev po dvaj-
Mrs. Dolly Ogleaby, aura djjl in trideset let. je se»tra tr- > tov Newton, ki so zda; P"'1 ^ èem in obloženi ropa
Policija is Toise pon -, £ h<v hiši ker ersrnar zs onaj Tn sr stele «slkt. f»)r* ; aa munieije *n »eveds tj žarnie*. ki oorsjyo dobro -n pri raperskem flH« ^
pa. rt.
te novico
(federsted Prt»-)
l^ha v Detroi«.
— Produkcij» v avto-S industriji «talno pads. fiO.000 delavcev jc bilo enih v teku zadnjih treh
ir^pomlooit t Pannt
»delphi»- - Število zspo-Ifc del«vcev v industrijah
llvaaiie J« b»10 št,ri oditot'
* m kot v
Sano oía prava ko-opor. banka v dožoli.
Gosenico na svojo« uničevalnem pohodu.
DENARNA MOŠNJA ti V« KAJ DILA.
Aurora, HI. — Qoeenice, ki jih I jc nt milijone in milijone polago-
Katonah, N. Y. (Fed. Preee.)
— Delavske banke niao prave ko- ________________
operativne banke. Če dobe želez- j "ma leaejo^na s^nrunMevaineiB niče reke bretovščinc vie železni-1 pohodu po poljih severnega lili ike delnice in bonde v roke, bi	ao gf(iaj dospele v okraj
železnice • tem fte ne postale ko-1 Rane. Briko eo jih opaaili kmetje, operativne. To sta zatrditvi, kil^ jeli kopati široke jarke okoli ata presenetile poslušalstvo na de- svojegs polje, zsksj to je edino Isvzkem zavodu, ki ga vodi v Ka xnana metods, po ksteri ae da u-tonahu kolegij brookwoodskih de- «taviti pohod te uničevalne sr lsvcev. Uradnik kooperstivne li- msde rastlinskih gosenic. Isred aprilu. I g« Long si je prizadeval izpodbiti no mokro vreme je odgovorno zs
New York, N. T. — "Delavel, pazite, kogs bodete volili predsednikom, sko hočete delsti," go* vore podporniki densrne mošnje, ksdsr prihsja nevarnost, da ljudstvo brcne kandidata, ki je ljub ljeneo prebivalcev v Wall Stree-tu. V resnici so pa take besede
SloYeiski Narodu
U*taaavljaaa t. sirila
I toe.
Podporni Joéioti
lakarp. IT. JaalJa 1SOT. a dr lavi lllla.l.
CHICAGO. ILLINOIS.
, lh avtomuuiic, «»»-v - - -V
orcprogc, volneno bla- ^l v podrobno razprav^
"» " ' .	__ni li nnnfp« t i vi
GLAVNI STAN i 1SS7-SS SO. LAWNDALE AVE.
Isvriovalni odbor: UPRAVNI ODSEK.
. , . Prad»adaik Vlaaaat Calakar, *ad*ra4»aealk Aadraw Vldrlah. B. F. D. T,
navadna svijsčns poteza, ki ima Ba» t os. J.b..».w, p«., vi. ujaik M.»«k.w Tark, «aialk uuuk«i> addaika namen pridobiti volilco ZS ksu i Sla« Navak, «L Maaajalk Jok. V.grUk. »radalk «la»lla Jafta aavartalk.
didata denarne mošnje. Denarna i	>U,U* Godlae.
mošnja se nrav dobro zaveda da	POPOTNI ODSEEi
>rrn' -».-i «« «^SnKtaiSftar
noč, ako tudi zmagajo njegovi CfcUaio, III., Jak» T.ri.lj, Bel »S. H.a4ar..»vilU, Pa.. Jaka Oartak, 414
W H.y Si., SpriatfUM. |».
BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE OKROŽJE. Blat Navak. pvadaadalk, 1SS7SS Sa. Uwa4aU A»., CkU.f BBS.
VZHODNO OKROEJBl Jaaak AmkraiM, Baa BSS, Maaa, Raa. Pa.
Jaka GraialJ, UStl Paaaar Ava.. Clavalaad, O.
i na.U« zaposlenost vi nepačno pojmovsnje koopcrstiv-|to veliksnsko kmečko nsdlogo.l nssprotniki. Ljudstvo lahko pri-
) ----km. -uir»*<x.lneira eibania nreden aa je izpu- Gosenicsm prav dobro prijs vlsš- striže moč densrne mošnje, ¿ei
o prist-jno in mokro vreme.	noč jo pa odpraviti ne more. Te
Moča je zadržala rast rasnega «• dejstvs tudi zsvedsjo laat iTpeklsrskih tovsrnsh in I 'tBsnčno poslovsnje, ki je vjšita in drugih poljskih setev. Zs-Inlk' denarne mošnje.
t' . . n----- industrije,! resnici kooperativno v bistvu
atrsŠno omejeno v tej deželi zveznih in državni postavah pojasnjeval. "Delavske banke
mejo večinoma takšne koopera	_ ________ _____ _______________. .
tivne znake, kakršne dopuščajo I ns kiirerVh" je "pričeTa~ gosenica I 10 M 14 u klio r*vno toli-j i^CU^aUad, Okla. postave. Edina v resnici koopera-Lvoje untfevaino delo. O velikih k° brina«, kot za lanski sne«. - mternacional Har-|tivna trgovska banka v tej deže-1 gotenčnih armadah poročajo tudi	J* " " """.....
Celnicah. Oruge Jalavljajo delavce. S9 lokomo-obUóüna, pohištvo m stro-
l^^iokove tovarne zapirajo] vrsta.
........_......... w _ M<»sto ds bi cene industrijskih
Tjc naznanila, da 1. juli-lli, ki ji je dovoljeno opñvUAtft I ST^kriíjív"	|	,>*t,flf'	Ä1f
¿ -	•	i —— 1—*-----1- 1-w-----»1 . - — -- - -	iCelo cone železniških delnic so
He kviško.
Zdruiitveni odbori
lil.
■»neba z izdelovanjem trak- splošne bančne posle, je Farmers dv D# Ktlb in Du Ptge
a farmarje ir* 1. septem- Cooperetive Agriculturel D«nk- DrUvnc obUftl prlporo5tjo JvUko
up. svoj oddelek za poprav- mg Ass'n. v Conwayju, Ark Ze- L	nMj rattrosijo kmetje J* ^ "In 1 in ..S il.u
traktorjev. Družba ima lo malo v resnici kooperativnih	J{	Jd	denarne mošnje n častilci slste-
. • ki.^izzn t Ur hranilnic ie tuksi." Med temi it , /	.	niL .	msliks ne dsjo počenegs gro-
traktorjev v sklsdišču, kjer|	I fc®^ n* «ker ,v°j'h PolJ,h li- kdo ho izvoljen predsednikom.
«i «	». i plešejo okoli zlstegs tnalika
senika, nekaj posušenih mokin, L	l>ocio, dokler ostsne ka-

«o
kupcev. Prenehanje obra-1 ns vedel govornik Commonweslth j tV mes" vsebuje 'neka/heleos"'sr-1 , . . . ... ..	...
' *r.v rm traktorje n0me-|Mutual ßavinga Bank v Milwsu.|._{L.	I Oni plešejo okoli zlstegs inalika
pf
ireznepa peologičnega Dirojs 1 zi nje kU produkcija premoga še Nadomestiti z malimi vlegete let tako majhna v mesecu iji je delavskih vrst sedsnje vls k kskor letos, izvzemši leta atelje iz bogataških vrst ne po L, ko je bil štrajk.	meni Še nobene bistvene in temelj
bložaj rudarjev v Hlinoisu je ne izpremembe v kapitalističnem ijno slab. Okrog 30,0()0 rudar- Listemu, je zatrdil Long v svojem
prisiljenih iskati drugo | razlaganju kooperativ. Ali koope
AMBUÍKI SOCIALISTI PROTI. | STIKAJO PROTI UMORU MATTKOTTUA.
Chicago, m.— Komaj je*došla ljijo z manjšim. Zenje je profit vest, da so italijanski anarhofa-| vse. In ksdar bo odprsvljen pro-|
Pradtadalki Praak Ala4, 1184 Sa. Crawfard Ava., CkUaga, | JaJka Ovaa. SS3S W. SStk Si.. Cklaas*. 111. J a«. Skak. 4404 Orla« Ct. Clavalaad, Okla. VRHOVNI EORAVNIKi Dr. P. J. Kara, SSSS S«. Clair Ave., Clavalaad. a POZOR I—Kara*M«4«aM a fl. adkaralkl, ki dalaja V flavaaaa arada, — vrli takalai
VSA PISMA, ki m aaaaiaia aa ra«l. al. araiaedalka — aaalevei Pr.da.dalilva S. N. P. J., SSST-SS Sa. UwadaU A».., CkUa«a. III.
VSI ZADEVI BOLNIŠKE PODPORE SE NABLOVEi BalaMka iaj. aUlva S. N. P. J., SSST-SS Sa. UwadaU Ava.. Cklaafa, III.
DENARNE POllUATVE IN STVARI, ki »a I Maja al. lavrivalaese •dkur. I» jadaala vaMa M aa^avai TaJalHva S. N. P. J., SSIT-SB Se. Lava* dala Ava., Cklaaea, III.
VSE EADSVB V IVE I S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ta f^lljaja aa aaalavi Bla«ajalitTa g. N, P. J., S4ST-SS Sa. Uwadalf Ava., Ouaa«*
VM arltaika alada jsaslavaaja v fl. lavriavalaaai adkar« aa aaj ealljaja Praak Zalta«, yradtadaika aadaaraaga adkara, ll«ar aaslev Ja afaraj. šeljl Wall Streets, SO prazen I V.I prlalvl •• S», aaratal adaak aa aaj m*UJ*J« »• ••alav« Jaka Uadev strsh. Kapitalisti obrstujejo' to-	40? W. Hay S»., SprlaffUld, III.
varne in drugs podjetjs sarsdi L V.i d*»lal la	aa....iU, .«l..l, -¿«^
a t.	i* " •	H**1*» ^ 90 P*i»lj« »• •••»•VI Pros vala , S4S7-SS
profita. Ako ne morejo nsgrsbiti | Uwadala Ava^ CkU.g., lil.
velikega dobička, ae pa zadovo-
KAKO SVIT JI ZAKON D« I NARNXM MOOOTOBM.
biiinje mezde Šumarjem.
Atlanta, Oa. — Aaa U. Usndler,
31; ist gs ¿ce iz kapitalistič. «•« umorili aoclaliatičnegs pa-	«It; se kapiuliati ne bodo silili v
n. J7 irlnrdtviio vlnffate- slanoa Matteottija, je socisllstlč-	ospredje, ds vodijo ln uprsvljsjo
U?' ko? MdvlU^^^^	I*»"« sošslko itsll.	industrije, ker nimajo zmožnosti
ipeourer, B. C. -Lesni mag-1S S li ^ --Etični strenki. obe-	da bi jih sami ^J^jk
izrabili sedanjo depre-UJg in ne podeljuje nobene ps tudi odločen protest pro-	nc vod.jo n	tTk^^S^U toMkoizii
1 •	,« .• , .	a 4am ti strshonetnemu in zsvrstnemu	smpsk tudi zs to delo iinajo na-M» »siero ljuaje ze toitso izpi-
r lesu. industrij za k.mps- izredne oMmU delničarju S tem, « ^saopetnemu n z s n	,	t da Ja Candlcr ,K,stsl večkrstul
mlljonar, je sopet v kaši, ter ae ssnims ss krssotiec, akoravno jo že stsr 73 let. • Htvar ss je odigrsla takole: Multimiljonsr so je oženil
znižanja mezde. Kempe, v ka- da vzamemo vlagatelju gamoljub- ««oru Brsojsvko js podpisal Ev. jete ljudi počiva delo, se nc odpro več „o in semopašno oblast, izločimo ««• V. Debs, p^sednik
ro mezdo. I>o vseh šumarskih L enim mahljajem najemnino, in- nega odbora socislistične s raoke.| KLERIKALNA >ROPAOANDA.
h v zapadni Kanadi so zni- tereae in dobiček."	Berths Hsl. Withe, tajlüea na.
^ezdo. Magnatje so tudi pre- Nad 10,000 kmetov se je pridru- «dnega odbora Mcislistlčne San mnoiioo, ObL Rimsk. |Jd.li kajenje šumarjem, češj «lo kooperativnemu trgovsnju, • rsnke, je v hnenu atrsnkc sdrej cerkev dela velike Parava
» .. ' ... .. J7 ¿J ...	lrakor za Hirsls na predsednika Coolidga slavnostno prekopavanje meniha svojo sedanjo ženo po kratki, to
p šumsrji zsnetüi zsdnjs ve- ki nsred kupčiy	¿ feíT «" drževni department zahtevo, v Junípero Serra. Hlsvnoat se bo ds odločni «nubil vi. To se je zgo
1 požare v kanadskih gozdovih, dve milijard, ^gi-J ~ ^ kateri povdarja, da je treba od- vršila bUzo Montereyja, Cel., kjer dllo vprav dva tedna preje, pre-Poétna sUvka še traja. ''ai ¿fJ wigConsin-UovUl iUUjsuskega posUnika se je španski menik iskreal lete den je neke kraaotlca iz New Or-BtUwa - Stavka poštnih na-Lwi in minne8oiski mlekarji. 200 priwa Gelasio Caetanija in ds se 1770 v Csliforniji in ustanovil lesnas t^lls staregs ženine m kneev v Kanadi jc še v teku. kmečkih koopcretivnlh zevaroval- šinejo diplomatléni stiki z ita i- miajonsko postajo.	radi preloma obljube. Nekaj časa
Sil^H	b i lrniv To nredstsv- jsnsko vlado, dokler Mussolini m Glavna slavnoat ae bo vršila v po poroki j«» teklo vse gladko Na
"jajo pVe možen je v snesku po se- njegovi obersnsrhofašisti vUdsjo] kspelici miajons Ksrmel in pri-|tnkrst so se pričeli nsblrsti tam
ron zaslišan V Li'"'!, miljard s premijami po po- Italijo.	HP^WMB
ta	* . * ,'7xn: tr?ni coni "Nsjmsnj enn Kri umorjenegs sodruga Mat- ves teden. Na slavnost so pova-	ca-Cola, ki so zavzf-msli podobo
Meansovi Zldevl.	^savarovilnSÍ za tsottija kliče ves civilizirani .vat. bili španskega kralja in kraljico,	mož. To pa ni bilo všeč možu, k
iivlienie ie v tej deželi, in sicer vse socialiste širom sveta, da nc španskega poslanika v Washing-	je bil vajen vlsdsti z železno ro.
VnrW v v «• *	gira Ass'n v Grand Rapidsu protestirajo samo proti temu sa- tonu, predsedniks Mehike in več ko v slojem kraljeatvu, kajti nje-
York, N. Y. - FU«BBČni|New Era Ass B#v ttrsnd uap.asu P^^ itrahoFpfttnemu umoJ bogatih Mehikancev. Ljudstvo js govs žena mu j. nek,gs dne po
___L «.ui.uiL.lru amnak da izrečejo tudi svojel »cveda tudi povabljeno zs ŠU-| védala, da ga ne ljubi ve
lels ksp
pokopsn v kapelici I asrsdi tega, ampak po volji mu
vo.*
Delavci se vznemirjajo, ako so brez dela, ker lic vedo, kje bodo dobili denar za nakup Aivljenskih potrebščin, ampak multimiljonsr ji niso delavci in *e vznemlrjsjo tudi zaradi malenkosti.
V trJ. v «dWr ¿n I" i. i	.«í. i «p «»• "»i ff
aoi pnea v zaaevi ne	' .«.^.li.v.ini» in oeorčenie nroti vledn m lopovom, f®<o.	Htarega ženina nI sede
W a^nta na pravosodnem kooperative ao ^^^ Tso nsprívüi n.črt z^ • umor Menih jo pokopsn v kapelici aar.di Tega, ampak po vo,
tt^b^rft as'- - T°
Ef- ¿ÍT1 S'"«.^rTXl^prelomi V ,.k«v .« kamnt. H,-
S te.	y •i-. «S- —: ¡ST1 pn"b,J ^dBe 19
ao noten dokazati, da arzavan. i^auaiji-	- ---	-	. « . „Lt/.i.r«
Muns odpuščen iz »službe, močne kooperst We nsdebelo po- amp^ t vorl .ramoten msdež za ^
odkiil nepoatsvno rszpc-|sebno ps tiste, k. jih vodijo *.n-|vse fllove»txo.	^ ^ ^ ^^ ^
___	dov tudi dosti zsbsvr. Prirejeni
MADOO IZOUBIL »ITKO OB \Mo piMj( peki| bodo janjce In
fji
j« žffAnja iz neke žganjsrne I ci." "Huburprhu. Žganjema je bila K Stsnovanjake kooperstive so m» last finančnega tajnika nekaj novega, ali se bodo nsjlo Iona.	rszširile. meni Lonjr. Takšne or-
Ijnik Mellon je priznal, da je genizseije so ie v milwauškcm in «ojčsi delničar omenjene newyorškem mestu. V največjih »jame. ali rekel pa je, da je mestih zlorabljajo trgovci z zem
* izvedel za Meanaovo preia- ljišči in hišsmi besedo 'koopers-! nil Rockwellov predlog, ker bi tiste igsnjsrBe, ko je čitellcija'.	bil potem močno krš<-n poelovnl
Wbo. ki jo je podal Means Kooperativni listi, Federated rod, ki gs je sprejele konvencijs. * batnim odsekom. Mellon Press in kooperstivne šole so dru- Potem je stopil ns noge Bruce fcpridodal, da je bila dotična go izreianje kooperstivnegs gibs- Krcmer Is Montsne, ki je tudi v
U
PRVIM NASKOKU.
(Nsdsljsvanjs a prve strani.) Brennen je krstkomslo odklo-
jsrna tedaj že razpuščena, in nje. «ima on sedaj nobenega stika'
U vpraianjc, ali je res, da so dopust nice za 42,000 galon »J» i/ tiste ¿ganjarne vložene
Z ZAVAROVALNINO KS BO NlO.
McAdoojevem taboru, ter dejal« ds bo predlsgsl začasno euspen-zijo hišnih prsvil. IJverjen je bil, ds bodo McAdoojeve aile imele dvetretjinsko večino, potrebno v
............-v, Chicago, Dl. - Dr. A. CalviS | takšno svrho. Rockw.l ps gs je
nekega Ooodmana kot zs- gtsffoX zobozdravnik, je Imel pregovoril, ds ni izertil te neke-^ » neko posojilo pri Mel- „oje oidinseijsko sobo v Blue ne ali vseeao ps je aitml, ^ Hanki v Pittsburghu, je u,andu. Zsdaj za ordinacijsko so- naj M|b trajs toliko čas., ds bo-°d(|ovoril, ds ni resnična .t.noval Ko je bil doma, je ^ vsi nominee.jaki govor, dokon-** trditev	; I " • „Jinariiaki aobi \	Brennen je ugoverjal ler
In »tvarl aem poizvedoval	vdrü v^bo n^ Predlagsl odgodilev do naslednje,
.^uršklk bankirjih." je re- 3^j Po tleh so našli t H ^e. Ali Kremer je potem ne-"In bil aem o»,ve-cunje in goreti je mudóme predlegel. nej se kon-» niso imeli v tisti banki L^ baj, Bt štirih krsj.h Po- rene,js rszlde ns večerjo, potem J1!1;" I* nobenih iga- Jutvo je bilo zsvarovsno zs tH|s® «P*t "" »•
- rt.fikatov v zagotovi.L^t it0 dolarjev. 1,1 Uvarovania t.*, .i:	- . ._____m. .
1-0 van je tega ali onega j
je bil bi pri-je kdej piael
Zobozdrevnike so eretirali obtolili požige.
in
Predor, ki sveže Anglijo In fraa-eijo pod morjem
(iutzon Borglum ^ '»slišenje, da J' rra, da P^dsednik liarding r> Pismo, v keterem mu je,	r, .«
I n*j uvede prohibično pre- Undon, 27. jun. - MaeDona d ■K'Psrju ni bilo dovoljeno! j« včerej neznenil v *»»miei, da &b>s to vprašanje. | bo poročal v psr tednih, ksko je
a projektom glede podaiorskegs v ruski poplavi ! predora med Anglijo in Frane!jo 27 jun. — Povodenj 1 On želi, da se projekt Uvede ,n s Ugods je zalila (tem še bolj utrdi prijsle|>ka ves a Francijo. — Načrt za predor pod morsko ofiao 4"> ksterem bi tekls železu »es is Doverjs v Csllai», je že »ter, tode Angleži »e ge zavlačevali. ,
i»
L •i
Je*era
ki je naraatla 14 ^sredila ogromno ške-je utonilo. Jeze-
kft o.
i t Č ^ * Evropi in
r • ». tk.
ljudi
4'To bo samo nekakšen preiz kus." je vzkliknil Kremer v skupini vo<iiteljev v teboru, sovrsž nem MeAdoojn.
"Dobro, ksr ns dsn z vsšim po rezom," je rekel nato Ed Moore, ki je eden voditeljev v teboru. »ovrežnem MeAdoojn.
Prišlo je do glaeovenje, in Me Adoe je bil poražen, Konvenelja ae je izrekle proti ž#tjem MeAdoo-jevih generelov. H &&S gles^ivi ae je konvencije izrekla za to, de ae raside sa tiali den ter se snide »opet prihodnje jutro
Tega ni prfskoval nili Me A doo, niti ne njegovi pribošniki Prvi pore z ne konvenciji, ker Je pa* sls»»« znamenje.
precej omsjsna
vole ns rsžnju in godbe bodo i-grale veaele poskočnlce. Nekateri | biznismsnl si še zdsj veseljs ms-nejo roke, ker vidijo v duhu velik dobiček.
ZNANSTVENO PREDAVANJI.
S polja vade.
Kaj Je četrta dimenzije?
(Po Gsrrettu P. Hervlsau.)
Mnogi so mi že često atsvlll to V nedeljo dne I vprašanje, zato je treba, da jim predsval Perejr| odgovorim V resnici ni nikaks
Ghicsgo, ni.
20. junijs bo .	_
Ward o predmetu "Zakaj eksi-	težava razumeti izraz "četrta <H
stira človeško pleme?" Predava	menzljs" (oljeežnost), ampak sa
nje prične točno ob enajstih v	to je treba prvo prej dobro rezu
Studebskerjevem gledališču, 418	meti, kaj so tri dimenzij« pred
South Mlchigsn Avenu«.	četrto In zakaj so pred njo samo
H tem predevenjem je končan	tri. Hposnal sem, da celo veliko
ciklus predsvsnj za letošnjo se	Število izfibraženih ljudi tega ne
zono. Nova predavanja prično v i	razum« ali ims jsko nspsčno mn«
J«-a«nl. In sicer l»o predsvsl pro-	nje o dimenzijah. Zmešnjsvo jim
feaor Frederic Bterr o predmetu	povzroče dejatvo, da lahko misli-
" Fuji jama: sveta jsponaka go-	jo o ksterem predmetu, da Ima
rs". Profesor Ntsrr by ob Iaj pri	nedoločno število dimenzij, ker
liki povedel, kej je doživel, fco zo	M razprostira ven iz središča na tajne naravne sile treale Jspon-jvas mogoč« atrani.
sko v aeptembru 1923 On js ob ¿ssu pot reas v Toki ju, Dne šestnsjatega novembra
bil
čeprev je lo restiiea, »o tri fun demeotelne »meri v aeatovi vse kege telesa, v katerih so zspopa
spsjsjo tri prvotne dimenzije, kjer so zapopsdene, dolšius, širina in vlsočlna sobe. Vsemlmo te dimenslje, ki jih lahko premikamo v katerikoli smeri hočemo, te ne bo ničessr dodalo k njihovemu Številu niti ne spremenilo razmerja mod zijiuil. Telo je torej se-stavljeno Iz treh ln ssmo treh dimenzij.
Površino tvorits dve dimenziji, dolžina In širina, dočim ssmo črts, ako nima nikake debelosti, obsega ssmo dolžino,
Ako to dobro sspopsd«mo,klah* ko razmotrivamo, kaj js četrta dimenzijo. liiti mors čisto neksj drugega kot ao dolžina, širina ali visočlns. V računstvu pa pome-mo samo dolšlno, širino in višino, zato sklepamo, da more biti Četrta dimcniija le opisane — vasj kolikor se tičo človeške akušnje — kot netsflslčni (dušeslovnl) pojem, ki nlmo ss nss niksde resničnosti.
Mnogo poizkusov je bilo že storjenih, ds bi si Ishko pred-atsvljsll četrto dimenzijo ns geometričen nsčiu, ki ps nlmsjo nI-kakega prsvegs pomens in so slabil ln breskorlainl v avrho po-JaanjevsnJs, Dejstvo Je, ds js lds-js četrte dimenzije Čisti stvor nad-nsrsvnega rsčunstvs, ki — sdt kskor pene U mils vsem tistim, ki s Bert random Hiissellom Ime-nujejo tske rsčunsrje zs čiste* matematike, o ksterih mlallh mi ne moremo nlkdsr vedeti n» go-voritl.
Ce si k de ž<ll predstavljati, kaj je četrte dimenzljs na nekak način kskor duh, si mords ne more nič bolje pomsjfstl kskor če hoče rsrmotrlvatl o Kinstelnovl teoriji, ki jo zed nje čsse toliko opisujejo. Vsi prlstsnemo ns to, ds stvsrl ekslstirsjo v čssu kskor tudi ns prostoru. I^shko amstrsmo, ds js čss neodvisen od prostors vendsr neksko seatsvljs prostori s drugimi beaedaml, nekak četrt način dimenzije, keterega ne moremo zapopaati, lahko čutimo v poj-movenju čea» To Je Izvor, zeksj elnatelnovel pridejo do "prostor-negs čsss", katiiregs Isalnoat je alovits «'krivlns", kstere ni mo-goče popisetl kskor v mstemstlČ-nem jeziku, kst«ro ps prsvljo, ds Id Newton sspopsdel v krslkem četrt ure, Ae bi oživel.
vrši veliks debata o vprašanju:] j#n# VM (]ruff4 «meri, ki as tudi "Ali razvita plemena nszsduje Jot" Ward bo trdil "<fs", profs gor Htsrr ps "ne".
Za delavee taka predevsnjs neprecenljive prednosti, ker niso imeli čaaa pohajati v višje šole, ampak ao bili priklenjeni ns dele Tsks predavanja nadomestijo, ksr ao zamudili v šoli. Na kratko; Ako poalušejo take predevanje, ei »p<. I «dni jo svojo izobrazbo.
Stavke pekov v Fetišu
Pariz. Ti Jun. — |wkov «kiti delavcev je ze tavkalo
In tere » n» be boj kma n kon/«m
zmegeje-----—«	¡ Parite ni Lres k ui,a- "
■os
I Mido
aame lahko imenujejo dimenzije Ta tri sfi dolžlge, širina in vieo čine
Pradsta^ejmo al sobo. v kale ri aedimo, da j« na primer li č«v Ijev dolg«. It čevljev široka in osem čevljev visoke. Te tri di menzij« (r|asseiiioati) so merjen« v pre v lb kolih druga od druge in kjerkoli jih merimo, n« morem«» pronejti več kakor tri d mrazije, ki ao si enake. <• v.ni1«lih poteg nemo črto od najnižjega kota v aobi pošt t no proti gornj< mu ne sprotnemu kotu «<»!*« in ako I« malo |N«mi»limo, »|M«/fi«tuo. da tmo iMg |Ki!rguili od lučke, kjer «e
LISTKIOA UPRAVNÜTVA.
lio je k John Ho« h ima pri o-prevništvu Prosvete d v« pismi poslani od brsta Merlin Hoch is Madleon, III Naj se Uglssi, druga/« bom«» pisms vrnili njegove-mu brsiu - Ftllp Oodlna, upre-vitelj.
NAUČITE se ANGLS sso
Hl aaaStia. «••«•♦«. SHMÍ •» i
•I« MM MIH«, lM»l« —U***» t,
• k«M n« ai»^.»«« t*"4 »Háaoa » .«ni« Ka»w..	Se*
sees w * «
Cawaoa, ML — iS4» l

PROSVETA
SOBOTA, 28. JUNIJA
Muscle Shoals.
Ford in Musele Shod«.
(Po stnstorju O. W. Norrisa U N'ebrsske.)
(Dalje.)
, H »prejetjem tozadevne predlo-jjc je kongres tudi u videl dejstvo, da je dušik, potrebna seatavina za izdelovanje eksploziv, tudi po trebna in najbolj draga sesUvina dobrega umetnega gnojila. Torej je kongres nameraval uporabiti katerokoli tovarno za črpanje dušika is zraka za izdelavo eksplo siv v vojni in umetnega gnojila v mirnem času.
Pri zbiranju Musele Bhoalaa za to veliko delo je predaednlk imel v mislih dve zelo važni stvari, pr vil, da je Musele Hhoala daleč v notranjosti dežele ter kot tak prost napadov v slučaja vojne s inozemstvom, in drugič, je tam poeeni gonilna aila. Vlada je nato potrošila $106,000,000 za izboljšanje tamkajšnje pokrajine in naprave. Tovarna za dušik, ki že tam stoji, je maderna in je zmožna prodneirati 110,000 ton dušikovega amonijaka, kar je toliko kot 40,000 ton dušika letno.
Pri črpanju dušika is zraka po eianamidičnem načinu je potrebna velika količina apnenca. Vlada je kupila 26 milj proč od, Muaele Hboalsa velik kamnolom in ga opremila z modernimi stroji sa lomljenje skal. Ta kamnolom, ki ae imenuje Waco, lahko produeirs na dan 1200 tod zdrobi jjenega apnenca.
— Ali bi ne mogli za ameriško ljudatvo doseči dobrine, ki so tsm lshko črpane: elektriko, poeeni
gnojila in duiik v i asu vojne, ne da bi dali proč vse to, kar laatnje vlada v Musele Bhoalau. To 1 t ramo za vel kot nepotrebno, da bi oddajali tako ogromna boga stva posameznikom — ker to bi bil aoeijalni zločin — da bi dali privatni korporaeiji za ato let naj bogatejšo dedičino ameriškega ljudatva, brez garaneije, da pre-jemo le katero dobrimo zato.
Jaano razmotrivanje dejstev, ki obkrožajo Musele 8hoala, bo pre pričalo vaakogar, da bi svesni vlada sama morala operirati ta ko podjetje. To ni nikako postav Ijanje vlade v buainess, kar tako radi pred baei vajo, in ne poatavlja vlade v konkurenco, s privatnimi podjetniki, temveč bo to šela ata-biliziralo cene. Musele Bhoale je bil zgrajen in ima biti še obrato-van po vladi prav iz tistih vzro kov kakor vlada gradi bojne la d je in jih laatuje. K sreči bi ime. lo to veliko podjetje še eno dobro strsn, kstere nims bojna la-dja in to je, da ga je mogoče prav dobro porabiti v mirnem čaau. Ker je v podjetju veliko vloženega denarja in ga je treba z obratovanjem vedno imeti pripravljenega, bi bilo z njim toliko lažje nepreatano zalagati kmete s umetnim gnojilom. Davkoplačevalei bi torej imeli od podjetja dobiček tudi v mirnem čaau.
DA bi vlada takoj pričela v o-periranjem Muaele Shoalsa v korist ljudstva, sem vložil predlogo v senstu. Ta predloga tudi nalag* ' takojšnjo prodajo opiaane parne tovarne Gorgaa, ki je 90 milj od-tam in popolnoma neodviana od dušikovih tovarn v Musele Shoal-su. Vlada zanjo takoj lahko dobi $3,000,000, dosti večji dohodek
kakor ga je Imela a prodajo dru gega vojnega materijala. Ta tovarna je v Fordovem ponndku kar prezrta, ker ponuja samo $5 000,000 za ves Mnaele Bhoals. Pro daja iste bi bila torej dober ca četek.
Po Fordovem ponudku bi vla da tako in tako morala dovršiti konstrukcijo jesov. Niti penijs več ne bodo prispevali davkopla če vale), da ae dovrši zanje aame To je vključeno v senatni predlo gi št. 3420, ki je bila sprejeta po petih članih aenatnega odbora sa poljedelatvo. Na kratko, predloga določa, da tovarna za dušik kakor taa lastnina zvezne vlade v Mus ele Shoalsu ostane v rokah vlade Združenih držav. Tako tudi vklju čuje, da podjetje z vaemi jezovi laatuje in obratuje vlada. Da se korporaeija drži isven politike določa predloga, da predsednik imenuje odbor ravnateljev, a aenat jih potrdi, a pridržkom, da ' je vsak član odbora te kor^oraeije vsak ča« lahko odstrsnjen, a ko je tako volja zborniee in aenata. Ti ravnatelji bi obratovali podjetje v Muaele Shoalsu v času vojne za pridobivanje dušika, a v času mira za izdelovanje umetnih gnojil. Kar bi bilo odveč proijwajane sile, bi imeli pravieo jo prodati kakor bi bili tudi upravičeni le bolj razviti vodno ailb. Prednost bi morsl odbor pri oddaji elektrike oddati mestom in občinam In jim zato primerno računati ,
Prva naloga vlade naj bi bila takojšnja dovriitev jeza It. 2, ki je nasvan Wilsonov jez in kateri bo glavni vir gonilne aile. Vlada ima pri rokah vse potrebne stro je, lokomotive, vlake, stroje sa mešanje in dvigala, da pričntf lah
JOSIP STRITAR:
SODNIKOVI.
m iiim^mm^mjHmmaamtmmmmm*
(Dalja.)
Svoje trebušnosti ni nikakor prikrival, le nekako ponašal se jc Ž njo. Oblastno, široko raz-koračeno je stopal, glavo nazaj, in z rokama je veslal po zraku. Njegova zgornja obleka, suknja ae komaj sme reči, bila je za gospoda nekoliko prekratka, za kmeta predolga; toda kratke hlače, visoke Ikornje; pokrivalo, skratka t vse drugo na njem je bilo čisto kmečko. Tudi hoja njegova, vedenje, govorjenje ni bilo nikakor gosposko. Sploh se mora reči, da jc bil videti zadovoljen a avojim stanom, da se ni šiloma delal h gospod«. Na mazineu desne roke je imel, kar tudi ni gosposko, debel srebrn prstan, dasi bi bil morebiti lahko imel zlatega. Prevelika skromnost ni bilo videti, da bi bila njegova poglavita čednost: hoja, pogled, vse držanje in vedenje njegovo je glaano in jasno govorilo: Jss sem jaz, Andrej Sodnik.
Poalednji med njimi mu ni bil nikakor podoben j dolg, suh človek, v dve gube se je držsl, kakor bi se bal, da bi se ob prečnik ne zadeval; mesa je imel kakor pravi angleški konj na vsem Životuvoamo toliko, da mu je za silo kosti skupaj držalo. Prostorno sobo je premeril s tremi ko-taki, vendar se ne more reči, ds je bila njegova hoja ponosna. Velika pleša na temenu, zadaj nekoliko las nedoločne umazane barve, dolg kiju-Jtaat noa, da se mu je skorsj brade dotikal, široka uata, ki so se vedno nekako neprijetno oslad-no režsla: vse to skupaj ko ne strinja v moško lepoto. , Ps še neksj. Pravi izkušeni poznava-telji in soditelji ženske lepote trdijo, da to ženske nikakor ne kazi, ako malo, prav malo "križem gleda", da ji eelo daje ne vem ksj čudovito mikavnega. Saj tudlčcsrn — ne bodi grdo reči — ni posebno imeniten, um ob nebi je grozovita jed i vendar nekoliko, prav mnlo, "za eno misel" tega plebejskega sadeža jr nekaterim jedilom prava zabela, tudi na go*po*kih mizah. Križem je gledal človek, katere?* opisujemo, ali nekoliko preveč, da bi ga bila lepasla ta napaka. Ac prav neprijeten je bil človeku, ki je Ž njim govoril, njegov pogled, ker ni nikoli prav vedelo, kam gleda. Vse skupaj: kdor ga je prvič zagledal, zdel se mu j«) kak mesriar, zakotni pisač ali eflo potepuh; ta čio«ek je utegnil v svojem Življenju Že vse biti, morda celo — za silo — pošten.
"Bog sam vedi, kaj ima Hodnik s tem Noaa-nom, da ga vedno vodi s *sl>o1 Meni je ta človek ropern," reče Jernej svojemu tovarišu, ko no bili moftje odšli v sobo. Dati so hile duri odprte, ni mu bilo treba tiho govoriti, tsko glasni so bili novi gosti.
" "Jaz se pa ne čudim. ' " mu odgovori Martin; ""ta človek ti je /a \sako rabo; neumen ni, še prav prebrisan jc In prekanjen. Hodnik le ve, taka j ga ima; tudi rs norea, kadar ae mu ljubi; to človeče vse voljno trpi, tudi palieo, če-je treba. Hodnik je nsgle jeze, nad njim se lahko znosi, sko nima ravno drugega pri sebi. Dobre žtvljenje ima ta nepridiprav, Hodnik ni akopih rok M "
"Saj sem vedel, «la ne ho brez tega; že "mečejo" molje. Nosa» pa preti. Tega pa vendar ne, da bi ga puatili ž njimi igrati.*'
" "Za kaj bo p« »trota igralo! TI molje ne igrajo za mačje anlse." "
"Koren na vidi rad. da »e pri njem igra, ali kaj hoče t H takimi rnotmi vendar ni, da bi se «pri '
Moti sta bila s svojo pijačo že akoraj pri '¿rajut vsak le en požir. pa bi bila odila v božjem strahu, ko bi ne bil vstopil mlad človek, s bičem v roki, ki ga naaloal v kot.
"Glejte, glejte!" pozdravi ga Jernej, "Bre-zarjev Anton; redka prikazen; odkod pa, odkod T " "Is mesta," odgovori Anton ter priaede k njima. " "Nekaj pšenice sem bil peljaj v mesto ; kobiliea ae mi je malo, pohabila na nogi, pa aem moral ustaviti." "
"Pa en požir ti'tudi ne bo Ikodil; saj si ga redkokdaj privolčii, dasi ti ni take aile. Pij, Antoni"
" "To bo premalo za oba," ugovarja Brczar, vendar vino pokuai, da bi ne Žalil moža. Potem mu natoči svojega, ki mu ga je bila deklica prinesla.
"Dobra kupčijat" vpraša Martin čez mizo/ " "Bo že, bo že." " Kekai natoči tudi njemu.
"Ne bom ae ga branil, vel, Anton; boli, če plačaš en poliček ali dva. Ko bi um mi tako, saj bi ga tudi' Kaj tebe skrbif Lepo do-mačijieo »i si ustvaril, brata isplačsl, mati pa ti tudi nI na potu."
" "Ko bi ne imel matere, ne vem, kako bi bilo." "
"Prav pravil, dobra gospodinja; ksj bi tisto f Ali vendsr veš, Anton, ker smo ravno mož jo skupaj in dobre volje; mlajše gospodinje ti bo treba f hilo."
Lahna rdečica oblije mladega Brczarja pri teh beaedah; kdor ga je videl, moral je redi, da je sal mladenič. V sadregi iztoči vse vino svojima tovarišema in pokliče drugega; potem rele, da bi kaj govoril:
"Rad bi vedel, katera bi me hotela." . " "To je pa zopet tako neka besede, da nt ne v peto ne v šesto," " modruje Jernej, ki je hotel pomagati svojemu tovarišu. " "Jaz bi pa rad vedel, katera bi se branila takega moža; raca na vodil"
"Jaz bi pa vendar tudi vsake ne hotel." " "Moška beseda! Menim, da ne; ti lahko izbiral" "
"Kaj pomaga isbirstif Ko bi jo izbral, ko bi me tudi ona hotela, ako pa oče ne!"
" "Kako da nef Vesel mora biti vsak takega seta, takega gospodarja; kar poČnet, vso se ti posreči; premoženje ti rsse in vshaja kakor kvas na peči. £den gori, drugi doli, Uko je na svetu." "
"Jezik zs zobmi, kdo te kaj vpraša f ti zgaga suhorehra, kljukasta!" začuje ae v tem trenutku ia stranske sobe. Te beeede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom.
DruŽbics v prvi sobi je'bila umolknila, čes nekaj čaaa izpregovori Jernej potihoma:
"Sodnik je videti alabe volje nocoj; gotovo zopet isgubljs, in to ni nikomur prijetno, tudi Sodniku ne, četudi je Že vajen izgube; zdaj pa vse leti nsd ubogegs Nosana, kakor da bi bil on kriv." s
"Zakaj ga pa ima T" priatavi Martin. / Brczar je molče gledal v kozarce, ki gs je hitro vrtil med roksms. Cez neksj čaaa pride Hodnik ve« razjarjeni. Jezno odpre vrata ter za-kriči v velo: "Kaj to! Žive duše ni; vina goril Strela!"
Ko nazaj grede zagleda Rrczarja za miso, obstoji ter se nadere nad njim: "Kaj pa ti tukaj, potepuh?" Brosarju line kri v obraz, pri tej priči vstane ter ga gleda ; prsi «o mu nemirne plale. vidno ae je boril sam s sabo; slednjič mu mirno in dostojno odgovori:
"Jaa nisem potepuh; ta svoje denarje smem piti kakor drugi u svoje.*'
"Ksj je to: kakor drugi ta svojel Mi smo možje, ti si berač. Jaz aem Andrej Hodnik, da bol ve<lel, strela! Ca nocoj vse ia pravim, komu lo kaj mar. strela! Ali to ti pa pravim, dobro ai zapomni: naj te le ke<taj vidim, da govoril s nuji« dekletom, koali ti (drobim, zmeljem te kakor solini prah. Dobro ai sapomni. kar sem dejal
(Dalje prihodnjič.)
ko z delom takoj. Čcs reko je zgrajen železnilki most, da dova sa k jezu mešan betón is tovarne
torej je vae pripravljeno za- dovr Šitcv gradnje.
Ko bo Wilsonov jes dogotov ljen, bo to nsj večji betonski jes ns svetu. Ček njegovo aleme bo teklo pri spuščenju zavor priblii no trikrat toliko vode kot jo hru mi čez slap Niagare. To je eden največjih strojnih poizkusov, ksr jih je bilo šc kdsj nsrejenih. Kaj takega v razvoju eivilizaeije le ni bilo.
Znano je, da je dulik dobro gnojilo kakor eksploziva. Ko je bila torej zgrajena tovarna v vojni za črpanje duiika iz zraka, naravno nastaja vprašanje, ali ne moremo vsega ogromnega strojniitva tovarne porabiti za izdelavo gnojil v mirnem času. Odboru bi bila dana polna m&č radi izdelave gno jila, da se tudi zsbrani vsak truet ali monopol, ki bi kontroliral čenč za konzumente. Odbor bi imel nalogo proizvajati dovrieno umetno gnojilo in ga prodajati naravnost fsrmarjem, ali če bi ga pro dal drugim razpečevalcem, bi mo ral določiti, po kaki ceni se lahko razpečava na drobno. Za tako vladno korporacijo, ki bi bila nestrankarska bi ne bilo potrebno, da bi delala dobičke z gnojilom. Pri tem lahko primerjamo, kako bi Ford izrabljal tako podjetje. Izdeloval bi lahko gnojila kot bi se njemu zljubilo in tako tudi po stavljal cene. Res je krožila go vorica, da bi Ford za polovico zni žal ceno gnojilu, ampak on v res niči ni ničesar garantiral, Obratno pač je bilo rečeno, da bo imel zagotovljen oaem odstotni dobiček.
Umetni gtioj postaja od leta do leta bolj potreben. Uporaba u-mednega gnoja po vzhodnih in južnih poljedelakih okrožjih ni samo zaželjena, ampak tudi absolutno potrebna. Vpralanje po u-raetnem gnoju raate od leta do leta kar skokoma. Tega vpraianja torej nI mogoče presreti. Konzu-menti po mestih in povsod drugod so ravno tako zainteresirani v poceni umetni gnoj kakor kmetje kot pridelovalci.
—	Senatna predloga it. 3420 podvzema nov korak za razvoj vodne gonilne sile. V nji je po-stavka, ki zahteva dodatne jezove na gornjem teku reke Tennea-see, ki bi vsebovali velike količine vode v slučaju poplave, bi zalagali spodnje jezove s vodo v slučaju auše ali pa ravnotako regulirali vodni odtok v slučaju poplave. Reka Tennessee je dotok Mississipplju kskor reka/ Ohio. Že več kot sto let je kongrfes določal vsote za varovanje pokrajin v spodnjem toku teh rek v slučaju poplave. Naprave, ki jih določa senatna predloga št. 3420 pa bi z ogromnimi reservarji prihranile davkoplačevalcem velike stroške, drugič pa acenile gonilno silo, ki bi jo proizvajal Muaele Shoals. Takih izboljšav bi ne bi-lo, če bi sprejeli Fordov ponudek.
—	Morda najmanjše koristi od tega načrta ima vprašanje plovbe, pa vendar bo lahko v bodočnosti doli na Tennesseeja za plovbo zelo velike važnosti. Plovbo na Tcnnesseeju je najložje sceni-ti in pospešiti samo če se spopol-nijo jezovi za razvijanje gonilne sile. Oreh bi bil, da bi izvršili velike naprave na reki, pri tem )>a ne preskrbeli, da jc reka dobra za plovbo. Konstrukcija jeza št. 2 bo napravila reko Tenneasec za vedno primerno plovbi, od tega jeza pa do jeza št. 3, kakih 14 milj dalje gori po reki. Od jeza Št. 3 bo reka zopet primerna sa plovbo 65 milj dalje.
—	V človeški zgodovin! je ni tako mogočne stvari, da bi se lahko primerjala s razvojem gonilne sile v Musele Shoalsu. če bi to darovali kakemu posamezniku ali korporaeiji bi bil izvršen največji dar v zgodovini, kar človeško pleme pozna darove. Odločiti se morsmo torej, sli smo za oddajo tega ogromnega bogaatva posamezniku ali ga nameravamo obratovati sami v korist vsega ljudstva. Brez dvoma, če bi prišlo do glasovanja, za katero stran naj se odločimo, ako dobro premotri-mo, moramo reči, da eo za ljud stvo.
(Konee prihodnjič.)
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. MlfOMk PRODUKTE.
o v zalogi slad. kasolj, sladkor In vso <iMirs potrebMioa. PoaMU la ae rr'pmajW. da is doma prt aaa.
kuhani vedno lo najbolj*! la najo»
Conmint tnletkar I iI,,hilk,,">u delavstva „¡u
¡.X,.1-"'*-........
Waahington, D. O. (Federated Press.) — Mehiški strokovni uni-jaši nameravajo opozoriti angleško in drugo evropsko gibanje atrokovnih unij na krivieo, ki jo je atoril ministrski predsednik MacDonald mehiški vladi a tem, da ni maral odpoklicati angleškega poslanika Cumminaa ter mu odvzeti vodatva angleške legacijo v mehiškem glavnem mestu.
Po njihnem prepričanju je Cummins spletkar in reakcijona"r, ki si je prizadeval preprečiti angleško priznsnje mehiške republike ter predočeval MacDonaldu položaj v Mehiki v napačni luči. Po mednarodnem običaju je zahtevi te ali one vlade, naj bo ta ali oni zastopnik druge dežele od-poklicsn, nemudoma ustreženo. Ko pa je Obregon naprosil Mac-Donalda, naj odpokliče Cummm-sa, ni maral angleški ministrski predsednik ničesar slišati o tem. Anglija ni imela diplomatičnih zvez z Mehiko, odkar je bila 1. 1911. strmoglavi jena vlada Porfi-rija Diaza, in Cummins ni imel diplomatične imunitete. Toda kljubtemu se je zabarikadiral na angleškem poslaništvu, in Obregon ga je hotel izgnati is dežele. Naposled se je dsl MacDonald pregovoriti, da je naročil Cum-rainsu, naj zapuati Mehiko.
- - nah„ l0
rtora delavski kabir, • . H ikem kloniti volj, an¿H zadnjakov t nfcnjem minister započeti nesmiselno nJ nje z edino liberalno vlado nT padm Polobli v isi. rn m^L ko ae pogaja z RUKiJ0 in «vet k spravi in pobotanji zadeva pride na konvenciji bm ške delavske federacije v jJ zu na dnevni red in bo pPedl na potem amsterdamski int-cijonali strokovnih unij. 3
Delaveo brez delavske^ l piija Je kakor vojak bre« p*
CU N ARČ
drl*v« n« «M« na kvoto.	'
V JUGOSLAVIJO
v S V4 dnah.	»rn\r> , trw)i
prašnimi {«miki BERENGARIA	AOL 11am
MAUSETANIA QU,TAM«
(preko Ckarbouriti»
A KO .ta SS namenili dobit, tm __
»orodnik« It Juso.Javija, „ „„J: «- potovanj, takoj. Na* urad "
Val potniki tretjega rairrd« er u>lli; privatnih kabinah.	0,i*
Nanadkriljiva «la-to»t v hrani. Za po-d robno« ti obrnit« m n«t lokalna sH t
CUNARD LINE 140 M. Poarfcom Str—t. Chkaaa |
V a r o a Usk. s «laganja vnioga
Uatvarj« zaupanje, neodvisrost u priliko. Mnoga velika bogastva »o imela a*oj začetek y skromnosti MIUONE &UDI HRAfa - RAV-NO ZA TA C1U. Zavzemite se tudi ri tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Ialand Av., vogal 19. ceste. CHICAGO	ILLINOIS
Naš INOZEMSKI ODDELEK Vtm vodno najboljše postreže pri pošiljanju denarja» a' ¿prevoznimi parobradskimi listki sa in is Evrope, izdeluje rasne sapriaeiane izjave in druge potrebne listine.
neJSL
(.roroHJsm. dajalno leleanino
ru«t pri
infórmaoslo na
FRANK
OGLAR.
KNJIGE
Književne Matice S.N.P.J.
Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50.
Slovenako-angleika slovnica. Dodatek
raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred.
Jimmie Higcina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariiata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred.
Zajedaku Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred.
Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiea, ki tolmači mnoge naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlia pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, do-bite za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so!
Naročbe, s katerimi je poslati denar, »prejema
, Književna Matica
2857-89 So. Lawndale Ave, Chicago. M