293. številka. Ljubljana, v petek 23. decembra 1904 XXXVII. leto V VENSKI 0 Isnaje ml dan avečer, immfc nedela nt praemke, cer vena po posti prejemac a* aveiro-ogrska desete aa vse leto aYj K, aa po» leta 18 E, aa Cetn hji* ti K 60 t aa eden mesec 9 K 80 h. Za Ljubljano • poftUjanJeza aa dom aa vse leto »4 K, sa pol leta 18 K. aa četrt leta 8 K, aa eden mesec 9 K Kdor hodi sam ponj plača aa vse leto 99 K, aa pol leta u K. aa četrt leta 5 K 60 h. aa eden meeeo 1 K 90 h. - Za tuje dežele tolike 964, kolikor anasa poštnina. - Na naročbe brea Istodobne vpoailjatve naročnine ae oe oalra — Za oananlla ae pladnje od peter uetopne peti t vrste po 19 h, če se oznanilo enkrat tiaka, po 10 h, de aa dvakrat, in po 8 h, fia t* trikrat ali večkrat tiaka — Dopisi naj ae i*voW trankovati Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in upravnlftivo je v Knaflovib ulicah at. B, u> aicer uredništvo v 1 nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. - Opravnifttvo naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamanije, oananlla, t. j, administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne Atevllke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon 6t. 85. Slov. ljudska stranka. v. Tretji del svojega članka je po ■vetil dr Krek rasmišljev&mu, kaj naj klerikalci itore, da omogočijo ustanovitev vseslovenske ljudske stranke. Ta je treba omeniti, da dr. Krek ne spada naed tiste ljudi, ki vedno in ve^no pretakajo solze zaradi »bratomornega prepira«. Vtem oziru pravi dr. Krek popolno pravilno: »B >) asm na aebi ni nič slabega. V boja se rode velike ideje, se r»tg b-ljejo sile do neslutna. Đo) služi napredku Seveda zahteva irt-v a strah pred žrtvami je slabo znamenie za idealizem. Kior se iz tega strahu izogibise boj», ne zasluži drueega, nego da se gre preko njvga naprej. Koliko *'v»hne^8ega kuUurnega življenja je Tsled boja na Slovenskem ? Volilni boji zadnjih let bo nskr*t bolj dvignili naše ljudstvo, nego 30 let krepkega mirnega razvoja« Vzlie temu priporoča dr. Krek ustanoviteT vseslovenske ljudske stranke in da se oraogrč', priporoča svoji lastni stranki, da se mora od glave do nog popolnoma isprenaeniti. V tem tiči indirektno priznanie, da je klerikalna stranka danes taka, da je injo nemoi/cče sodelovanje. al-trmej tega, kar sabteva danes dr. Kr«*k od svoje ptranfce da opusti, je čaa-b dr. K<-ek sam drlai Dr. Kri-k pravi: »Najenostavnejša f rcvuia v pohtiškem boju je regtsna nasprotnikov, oziroma njihovih načel. A ta formula )e ailno nevarna vsled svoje n+amnosti in vslad tega, ker kakor vsaka neumnost, Se ne verjame, nepr< nehoma To )e i s*a resnica. A kdo je tako deUi f A i niso ravno klerikalci vedno in v*-dno trobil«, da je vsa napredna stranka le maloštevilna klika, za katero se noben človek nič ne briga in ki bo v par tednih do gospodarila? A11 a -o klerikalci vedno m vedno pridigovalt, da ni svobodomiselnih ljudi na Slovenskem iz-vsemši tiste preklicane »odpadnik«*«, ki so sbrani okrog našega lu-t.? Da je bilo to govorjenje neumno, to priča vse nade javno življenje in je dr. Krek zdaj le potrdil, kar je že davno v«-del vsak razsoden človek. Dr. Krek pravi: »Rasne kulturne •truje imajo pri nas svoje »»str poike. To ne more biti drugače. N»j bodo! Mi sahtevajmo z a s e p o 1111 š k s svobode; pustimo jo pa tudi onim. Dobro! Ali doslej je bilo v+dno tako, da so klerikalci zahtevali zase vso grb do, n»m pa niti tiste svobode niso hoteli priznati, ki nam jo dajejo državni zakoni. Krekova izjava je najbu;ia ssušmca I j ub-ijanskemu S k o 1 u . kajti ta sku^a naš list zatreti z najljutejšim nasilstvom, i vsemi tistimi strahot-j nimi sredstvi, ki jh ima cerkev na razpolaganje, la tifee se godi tudi drugim protiklerikalnim listom. Dr. Krek prav?: »N*j se torej nasprotnki svobodno organiaujejo, naj pišejo, kar jim drago. O cr»nisaci|i postavimo nasproti orgamz»oi|o, tisiu tisk, delu d«»lo.c To je pravo stališče, na katerem smo mi vedno stali, na katerem pa ne stoji duhovščina in na katerem do sobote tudt dr. Krek ni stal. Dr. Krek pravi dalje: »Narav-I nost krivično in skrajno škodi|ivo se mi zdi, če se na pr. zahteva od vlade, naj uniči kiko neljubo, recimo socialne demokraiko organizaoijo, ali n»«p-ot' n tisk. S t"m si je dr. Krek skesano potrkal na prsa in priznal svoj greh, ki ga je storil tedaj, ko je vlada raspustila sosijalncd**mokr»ško orgfa- nizaoijo i** lezničarjev. In obenem je pokaral škofa, ki je letal celo d o cesarja samega pritoževat se proti našemu listu in prosit, nsj se nss preganja, vku|e v železja in pomeče v ječe, ker se nas že ne more živih aežgati. Nadalje priporoča dr. Krek duhovščini, naj že opusti kaatovatvo in ji kliče: Ven iz formalizma! avtoritete, nastopa in občevanja. Ali ae bodo ravnali duhovniki po tem nje govem nasvetu? Mtslimo da ne in da tudi ne bodo smeli. Končno piše dr. Krek: »Sedaj nosi za katoliške stranke v javnosti vso odgovornost duhovstvo. Po ško tih' če Tibera izstopi, če Nil ne iz, stopi — po skotili! To je krivično, eloni na neresnic, zavira trezen razvoj, ker slepi. Sedanja odgovornost bistveno nasprotuie značsju ljudske stranke. K*j naj torej storimo? Vse kar more to neresnico razdreti, moramo izvršiti. V politički javnosti se moramo čim najbolj varovati vsega, kar bi kazalo, da hoče duhovstvo komandirati. Vse, kar bi le kazalo na to, odstranimo. Delajmo! Kolikor delamo, t 1 ko prevzamemo tudi od-govornoati, a le kot politički delavci med drugimi — nič več« N* to imamo prav malo opomniti. Dokler bodo škofje s svojo uradno avtoriteto agitirali za klerikalno stranko; dokler bodo v pastir-st h pismih pisali, da je verska dolžnost, voliti klerikalce; dokier bodo ratpostavl|al av. R**šnje Telo za zmago klerikalcev; dokler bodo silili dubovnike s grožnjami, da morajo agitirati za klerikalce; dokler bodo protežirali ti.t-* duhovnike, ki agiti-rajo, in zapoatavljati ter preganjali tiste, ki ne egitirajo; dokler bodo dubovniki avojo duhovsko službo zlo* rabna za politične namene, dotlej bodo za vse početje klerikalne atranke odgovorni edino-le škofje in duhov- stvo. Gotovo sme tudi duhovnik delati politično, ali ne v oerkvi in ne v spoiednici, ne s pomočjo svoje duhovske veljave. Kako se v te • oz ru pri nas godi, pač ni treba praviti. Hujše kot dr. Krek ni mogel škofa in duhovšino nihče ob-a o d iti. S tem smo z dr. Krekom pri kraju. Ce stori duhovstvo to, kar priporoča dr. Krek, in kar smo mi od nekdaj zahtevali, potem je gotovo, da se razmere ublažijo in potem bo tudi laglje govoriti o ustanovitvi vaeslovenske stranke. Danes pa sploh nihče ne verjame, da imajo klerikaloi dobro voljo, ustvariti tako stranko, danes ve vsakdo, da je bila njihova enketa aamo past, v katero se pa nihče ni ujel, ker klerikalcem sploh nihče več ne zaupa. Vojna na Daljnem Vztokn, Visoka gora zopet v ruskih rokah! General Kuropatkin poroča uradno z dne 21. t. m.: Po došhh poročilih se je portarturški posadki posrečilo zopet osvojiti Visoko gore (203metrsk i grič) s vsemi topovi, ki so jih Japonci že na tem griču po s tirali Včeraj je došlo poročilo, da so j Japonci zopet izgubili pravkar zavzeti for Kikvaošan, danes pa se uradno javlja, da bo se morali tudi umakniti eelo z 103metrskega griča, ki se je smatral za najvažnejšo točko, ki ao jo oavojili Japonci tekom vsega ob leganja. To je hud udarec sa Japonce, zakaj sedaj so njih operacije potisnene zopet skoro sa tri mesece nssaj in general Nogi je zopet tam, kjer je bil meseca oktobra. Zaman ao torej bile vse hekatombe hudi. ki so se žrtvovali sa osvojitev Visoke gore in K kvanšana, sedaj ste obe ti točki zopet v ruskih rokah in ako jih hoče Nogi zopet dobiti v svoje roke, mora posvetiti smrti znova tisoč in tisoč svojih vojakov. Zato se ni čuditi, ako general Nogi v teh okolnostih zahteva, da ae mu pošlje 60.000 novih bojevnikov na pomoč. Osmi mesec že traja obleganje trdnjave, a Japonci še nimajo v rokah niti enega varnejšega fora. Sprva ae je mislilo, da pade Port Artur kakor zrelo jabolko Japoncem v naročji) in o portarturški posadki se je govorilo prezirljivo in zaničljivo. A bal ta razmeroma maloštevilna četa je s svojim junaštvom in svojo breipri-merno energijo prisilila ves svet, da jo slavi in občuduje. In sedaj po osemmesečnem obleganju, ko je vsakdo že mislil, da so ji že pošle moči, da je že opešala in da se mora omtjtvati že zgolj na pasivno obrambo, pokaže nepričakovano iznova toliko Železne energije in jeklene volje, da ofenzivno napade sovražnika in ga potisne is vs> h važnejših pozicij, ki si jih je leta po dolgem času in po težkem trudu priboril, tako junaštvo je vredno brezmejnega občudovanja. Zato pa tudi trdnjava, ki jo branijo taki junaki, ne more biti posvečena poginu in baŠ vzpričo najnovejših poročil smo bolj, kakor kdaj preje, prepričani, da se sa Port Artur v do-glednem času še ni bati! Izpred Port Arturja. Kakor ae poroča ia Londona, so Japonci najeli več tisoč kitajskih ku-lijev, da »grade močne utrdba okoli Daljnega in Port Arturja Z a«ti nameravajo sgraditi ailen fjr na gori Hušan severnosshodno od 1 aličvanga, ki se bo nahajal v isti visočini, kakor ruske utrdbe na Zati gori. Za to zgradbo bjdo Japonci baje potre K poglavju o naši ženski vzgoji. (Kocec.) Dejstva so govorila jasno in določno. Ustanovitelji sami so spoznali, da zavod s tako splošnim ciljem ne odgovarja našim potrebam. Priklopili so tedaj višji dekliški Šoli dva strokovna tečaja: pedagogij in trgovski tečaj. Uspehi pedagogija niso zadovolji vi. Vzroki so različni. Predvsem je doba enega leta sa temeljito proučevanje obširne tvarine odločno prekratka. Velik nedo-statek je, da nima pedagogij v bližini nobene ljudske šole na razpolago, ki je za praktično vežbo neobhodno potrebna. Gojenke romajo k nastopom v par kilometrov oddaljeni Lichtentnrnov zavod. Glavna hiba je pa ta, da pedagogij nima pravice javnosti. Gojenke polagajo zrelostne izpite pred tojimi komisijami, na tujih državnih učiteljiščih iz vseh predmetov, ne uživajo nikakih olajšav, kakor gojenke državnih učiteljišč in se morajo pri vsem tem često boriti Še s težko umljivo ani m ozn ostjo eksamina-torjev. Ker se izpiti na državnih učiteljiščih polagajo v nemščini, je nemščina tudi učni jezik pedagogija. Slovenski značaj zavoda seveda . . . . ? Trgovski tečaj nudi trgovsko izobrazbo v zelo skromnih mejah; usposoblja samo za pisarniška dela najnižje vrste. Menda ni treba nadalje dokazovati, da je smatrati ta dva strokovna tečaja samo za ponesrečen poskus, odpomoči na hiter in lahek način potrebi, ki je ! bila tako očividna. Reforma višje de 1 kliške šole je danes še prav tako aktualno vprašanje, kakor je bila tedaj, predno sta se tečaja ustanovila. Samo delna reforma nas ne pripelje do cilja. Treba zavod docela reorganizirati na popolnoma novi podlagi, pri tem upoštevati zahteve moderne ženske vzgoje in se ozirati na splošno stanje našega ženskega Šolstva. In conereto si mislimo rešitev tega vprašanja sledeče: Ustanovi naj se zavod, ki poda kolikor možno popolno žensko izobrazbo od najvišje do naj nižje stopnje s posebnim ozirom na najvažnejše praktične stroke; zavod naj bi bil združen z internatom. Orga nizacija bi bila naslednja: 1. ) petrazredna ljudska šola; 2. ) trirazredna meščanska šola; S.) dveletni splošno izobraževalni tečaj — s približno isto učno tvarino, kot sedanji letniki višje dekliške šole; 4.) nadaljevalni tečaji: a) triletni pedagoeij s pravico veljavnih zrelostnih izpitov; b) dveletni trgovski tečaj — predavala bi se tvarina v obsegu trgovskih srednjih šol; v slučaju potrebe c) 1 a t i n i c a — kjer naj bi se deklice pripravljale za gimnazijsko maturo; d) tečaj, kjer bi se deklice spo-pol nje vale v znanju modernih jezikov, seznanjale s svetovno literaturo in učile raznih lepih umetnosti, kakor risanja, slikanja, umetnega vezenja itd. V internatu naj bi se otvoril: a) javni tečaj za gospodinjstvo, kakor je v modernih zavodih v navadi; b) takozvani samaritanski tečaj — predavalo bi se o fundamentalnih pojmih higijene in praktično demonstrirala prva pomoč bolnikom. Če bi se uresničil ta projekt, bi dobili Slovenci slovensko meščansko Šolo, slovensko učiteljišče in predvsem modem slovenski internat, Česar vsega dosedaj Še nismo imeli. Jeli pa ta projekt izvršljiv? Utegnil bi marsikdo dvomiti, ali je sploh možno, toliko raznih institucij zediniti v eno celoto. V Franciji in Nemčiji, posebno pa v Švici, ki prednjači v tem pogledu, se nahajajo ženski izobraževalni zavodi, ki so Še bolj komplicirani in ogromni kot naš projekt. Niti ni treba, da segamo tako daleč. Bratje Čehi. ki si jih tako radi pri vsaki priliki stavimo za zgled, so nam v dekliških šolah društva „Vesne- v Brnu, ki jih pohaja 1300 gojenk, ustvarili tako grandijozen vzor, da ga Slovenci ne dosežemo tako kmalu. Da bi nam manjkalo sposobnih učnih moči, se ni bati. Preostaja Še financijama stran vprašanja. Priznavamo, da bi bili stroški za uresničenje takega projekta posebno za prvi Čas ogromni, toda toliki vendar ne, da bi presegali naše moči. Računajmo ! Porabili bi se lahko v ta namen že dovoljeni vsakoletni krediti za mestno višjo dekliško šolo in dohodki premoŽenja, ki ji ga je na muuificenten način naklonil g. J. pl. Gorup. Internat bi se z razumnim gospodarstvom lahko vzdrževal iz lastnih dohodkov. Kar se tiče ljudske in meščanske šole, so ljub ljanske dekliške Šole tako prenapol njene, da ima mesto itak prej ali slej računati s tem izdatkom. Šolnina, ki bi jo plačevale imovitejŠe gojenke bi bila tudi lep dohodek. Toda čemu vse to računanje? Če v Brnu zasebno društvo lahko vzdržuje Še vs e ogromnejši zavod in ne pride na kaat, se pač ni bati, da bi nast glavno in stolno mesto kaj sličnega ne zmoglo. Ljubljana, metropola Slovenije ima kot taka moralno dolžnost, da preskrbi zavod, ki bi bil sa cel narod tako velikega pomena. Vzgajale bi se v njem deklice iz vseh slovenskih krono vin. Ljubljana bi z novimi kulturnimi vezmi privezala nase naše obmejne pokrajine in to bi tudi v zgolj materijalnem oziru imelo za mesto ugodnih posledic. Ne domišljamo si, da smo v svojem načrtu podali kaj dovršenega. Smatrajte ga samo kot skromen predlog k rešitvi tega sa nas tako perečega vprašanja. Dosegli smo svoj cilj, če smo vzbudili vsaj nekaj zanimanja za to prevažno kulturno zadevo. Uverjeni smo, da pristojni faktorji, predvsem občinski zastop mesta Ljubljane, Čigar energično in zaslužno delovanje je v tako tesni zvezi s brez primernim procvitom naše stolice, in ki s toliko munificenco podpira vsa naša kulturna podjetja, ne bodo Štedili ne truda ne stroškov, da ustanove savod, ki bo glede modernosti in praktičnosti odgovarjal vsem zahtevam. Njim velja Goethejev: »ImAnfang war die Tat- F. A. K bovali 100000 vreč peska, utrdbo pa bodo armirali z deset in enajstpalČ-nimi topovi. Japonci so sedaj za osvojitev Port Arturja določili nov rok. Zatrjujejo namreč, da osvoje trdnjavo še pred kitajskim novim )et"m, to je pred 6. februarjem 1905 General Nogi je aahteval od vlade, da mu posije 60.000 novih vojakov na pomoč. Iz Mandžurije in Koreje je došlo več novih vojev pred Port Artur. Sedanji splošni napad, ki ga pripravljajo Japonci, bo najljutejši, kar j h je bilo dosedaj, in se bo k o a ž s. I ali z u s p e h o m , ali pa b strahovitimi izgubami za Japonce. R-.di opetovanih ljutih japonskih napadov, je general St6sr>lj baje mne nja, da mora se pred koncem meseca januarja dobiti pomoč. »Daily Telegrapbu« se poroča iz Sanghs; >, da Japonci sitno utrjujejo mesto Daijni, da bi bilo asvarovano proti napadam z morske etrani. Iz Tokija se pa javlja: Japonci ■ o se polastili važnih pozicij v G o i o b j e m zalivu. Japonska oklopnica „Jašima" — potop jena. Iz Port Arturja v ć?fu prispeli ae1 zatrjuje, da se je osem angleških iL-i j izvan LtaotieŠana potopile, neka velika japonska ladja, na k* tere krovu sj je nahajal tudi neki japonski admiral. Iz Pariza pa ee brzoj avl ja: Prod Port Arturjem je zadela ob rusko mino j u p o n s k a oklopnica »Jašimaa in se potopila. Aii se je ž nj? potopilo tud*, vse moštvo, ni znano. Oklopnica »J*š*m&« ie obsegala 12.517 ton s 14075 konjskimi silami; đoiga je btia 113 m, široka pa 22 m; na kro-u ;e imela 34 topov in posadko 600 mcž. Zgrajena je bila leta 1896. in je vozila 18 morskih milj na uro. Z mandžurskega bojišča. General Kur^-iatkin ro*-: S • rideaet japonskih lovcev je preveklo noč poskusilo presenetiti caso stražo Toda naši vojaki so spsejeli Japonco z ljutim ognjem in jih pognali v beg. Na desnem krilu se je oddelek naših lovsev v noči 20. t. m. utihotapii do japonskih okopov, kj-?r je noložii dve pircks'linevi patroni, ki ete eksplodirali. Japonci so zbežali in se uma knili y vas Tinei tun, odkod.?? so jeli streljati na n*še lovce T^m se je posrečilo neopuženo pria»iiati ae vasi in tudi tukaj položiti piroks^klincve pat one, ki so eksplodirala in Japonce prisilile, da so ustavili svoj ogenj. Temperatura znaša osem stopinj pod ničlo. Anglež* preskrbljujejo Port Artur s streljivom. »Daily TeiegropLu« se brzojavka iz Ć fua: Aogleški p~rn:x »Lady Mit-cbcU«, ki je imel na krovu streljivo in dinamit, je 17. t. m. m*.d strešnim snežnim viharjem srečno dospel v Port Anuf. Parnik je dospel iz Tsing-tev* in obsega 1600 ton. Japonci na potu proti admiralu Roždestvenskemu. Ia Singopcra se poroča: Tu sem ae eig :5oii' ira, da se z vzhoda prib' žu-jets »ive japonski vojni ladji. Japonski konnui jima ie na svejem parniku plul nasproti. Sodi se; da se ladji ne b'*ate usidrali v tukajšnjem pristanišča. D^iga brzojavka pa se glasi: Govori se, da pluje nedaleč od tod v smeri proti zapidu veliko japonsko brodovje, obstoječe iz dveh oklopnic, št-no kržark in 12 torpedovk. li Sins?ht!ja pa se javlja: Japon ako, iz močoh zržsrk obstoječe brr> dovje je pod poveljstvom admirala Kami m ure odplulo v južno kitajsko naorje, d* tamkaj poČ*ka na baltiško neka drp. Razsodišče v hullski zadevi. Pre sHovalna komisija o hullski aferi je imela včeraj dopoldne v mi niatrstvu zunanjih zadev v Parizu avojo prvo sejo. Posvetovanje je trajalo poldrugo uro. Komisija je so glasno volila za peteg* člana avstrijskega admirala Spauna in odgodila svoja posvetovanja do 9. januarja 1905 O bullskem dogodku samem se poroča, da je krmilar ribiškega čolna »Ava« pred nekim advokatom pod prisego izpovedal, da je v noč3, ko je rusko brodovje streljalo na ribiške čolne, opazil med ribiškim ladjevjem neko torpedovk o. To svojo is-poved je ponovil tudi pred ruskim konzulatom. Tudi tri|e drugi mornarji so enako izpovedali. V tej zadevi bo ruski konzul obelodanil posebno uradno izjavo. Primanjkljaj v češkem deželnem proračunu. Praga, 22 decembra. V današnji seji deželnega odbora je poročal delilni odbornik dr. E p pin-g e r o proračunu za leto 1905., ki i2kizuje 17 milijonov kron primanjkljaja. Nfžjeavstrijski deželni zbor. Dunaj, 22 dr iv sabra. Ko se j« vihar v današnji seji neko iko polegel tc? je bil posi. Vo* ki izključen, končal jo poročevalec predlog dežel nega odbora glede ustanovitve učiteljišča na Djnaju. Predi- g je bil sprejet, nakar je deželni maršal po cesarjevem naročilu dvodnevno za-sedanj zakjučil. Cerkev in država. Krakov, 22 decembra. Kardinal Puzvna, ki je pri zadnji papeževi volitvi prinese)! v Rim veto Avstrije ter bil zategadelj poklican v R m »k pouku«, je dobil ravnokar veliki križ reda sv. Št-fane. Položaj t a Ogrskem. Budimpešta, 22 decembra. Združena opozioija je izdala komu mke tudi v imenu do s; de nt o v, kjer pravi, da so se vsa podajanja ra rešitev erite razbila ob trdovratuosti grof* Tisze, ki naj bo kadi sam odgovoren za posledice. Grofu An« dras»y|U kot posredovalcu za parlamentarni mir se je bilo posrečilo, da je opozicija sprejela njego* načrt o poslovniku, ki bi onemogočal tehnično obstrukoijo, bi omejil debatu o preračunu ter bi sploh izposloval delavnost v parlamentu. Za pogoj pa je opozicija stav.U, da se opusti Ux Daniel, ter da odstopi Tiszovo mini strst?^. Tem pogojem pa se je grof T sza kategorično uprl, vsled česar so nadaijna pogajanja pokopana. Budimpešta, 22. decembra. Na komunike združene opozicije jo izj&vil ministrski predsednik g'of T i s a a , da mu iz treh vzrokov ni bilo mogoče sprejeti predlogov opozicije: ker predlogov glede revizije poslovnika ni sm&tral za zadostne, da bi se zagotovila delarnost parlamenta; drugič ker pogojne zveze med reformo volilnega zakona n revizijo poslovnika ne smatra za sprejemljivo in tretjič, ker se ne stnnj& z aa vestjo njegove ustavne dolžnosti, da bi kot parlamentarni načelnik vlade, ki uživa zaupanje krene in večine, ae pogajal za svojo laaino g I ao ia z« giave navdušeno ga podpirajoče večine. Tako kupčijo smatra grof T.sza za moralno nemožnngt; zakaj po nirgonm prepričanju ne more tisti, ki so mu resnične potrebe parlamentarizma pri srcu, nikoli pričeti takega pogajanja in U m manj more storiti to v času, ko bi s tem le pripomogel k novi zmagi za triletno obstrukoijo. Budimpešta, 22. decembra Bivši poročevalec ogrske regnikolarne deputacije dr. Falk je opozoril vo difne kroge, da v slučaju, da nastopi ex lex stanje, se mora isto raztegniti tudi na Hrvaško. Dr. Faik je svoje nazore utemeljeval s tem, da hrvaški finančni provizorij traja le do 31. decembra. Finančna nagodba med Ogrsko in HrvaŠko pa je bilateralna in provizorij ima tudi na ogrski strani veljavo le do 31. de-oembra. Da se HrvaŠka izogne tx ltx-9tanju, sklicati bi se moral hrva ŠKi sabor, ki je odgođen do 15. januarja, še pred 15. januarjem, da nemudoma sprejme nov provizorij. Brezzakonito stanje je pač pnncpi-ainega pomena, toda vladi ne more provzroČati resnih skrbi,-ker se li nanČoi p goji med Odrsko in Hrvaško ne spremene. Hrvaška oposioija bi pač đobiia v roke orožje proti hrvaški vladi, toda preslaba je, da bi delala vUdi težave. Dogodki v Macedoniji. Garigrad, 22 decembra Poslaniki prizadetih velesil so sklenili, da hočejo na v«ak način imeti še pred Božičem odgovor turškft vlade na zahtevo glede pomnožitve inozemskih častnikov za macedonsko orožniŠtvo. Turška vlada pa ima interes na tem, da zadevo zavleČ6 vsaj čez novo leto. Zato je obiskal danes turški minister zunsnjih zadev av-stro-ogrskega in ruskega poslanika ter jima prigovarjal, naj se zahteva umakne Ji vsaj odgodi. Poslanika pa sta odgovorila, da vztrajata neizprosno pri zahtevi svojih držav. Garigrad, 22 decembra. Po žar v bolgarskem eksarhatu je uničil vse spise, ki so se nanašali na Šolska zadeve, dečim se je korespondenca s cerkvenimi o hlastni jami in s turško vlado pravočasno rešila iz ognja. Gibanje za ustavo na Ruskem. P e t r o g t a d , 22 decembra. Včeraj bilo pri carju privatno po- svetovanje, katerega ao se udeležili veliki knez Mihajl Aiek seje* vič, vrhovni prokurator P o h j e d o n o 3 c 8 v , razni ministri in Členi »riavnega cveta. Razpravljalo se je o notranjih političcvh zadevah. Tej konferenc, k: ae bo danes še nadi-ljovaia, se pripisuje velika važnost Kriza na Rumunskem. B : k a r e š t a , 22 decembra. V današnji s bor nični seji eo s« odpore dali predsednik in ci-i .'dpiedstd-nik* svojim mestom. Zbornica je nato zvoiila podpredsednika in biv šega ministra Sendreo s 70 sov» aa predsednika. Vul&d krize v p-edseiatvu ;e tudi ministrski pred sediiik S tur d za v im^nu celokupnega miniilralva vprašal zbornico, ali &b uživs splošno zaupanje. Za vlado jo glasovalo 127 poslancev, proti pa ie 12; vssed t-ga ministrstvo ostane. Francija in Maroko. Pariz, 22 dec-mora. M- d Francijo ia M rokom je n&staifc rrana napetost, k :r jn sultan odpravil vb* Evropejce, večinoma Francoz*, iz svoje države. Saupirsa za zunanje in ko»cnii*:ra z»deve v francoski abor niči je naročila svojemu predsedniku E ienneju, naj ne poav.-tui^ s vlado o resnem položrju v Maroka. Dopisi. Iz Borovnice. Da je bil gosp Frana Borštnik, upokojeni profesor ter s^ak tukajšnjega župnika iSchiff erja ia svak ijub ce, sedaj bivajoče v Ameriki, ZHpftetra Ravnikar;*, po milosti Merkuna izvoljen ookl^r stirr županom, ste že brali v tem htttu, in mi liberalci moramo le ča-stUa i na tej karijeri gosp B »rštniUr. Ker smo no namenili vcižne sklepe pri občmak:h se^ah objavljati les vso koristi navesti, katere ae bodo pod županom B »rštnikom ir* Mer^unovo vlado storil**, n*zn»njamo takoj danes, ia je b'l» 18 t, m pod tem sovina županom |>rva občinska seja, in a taktga koristnega sklepa pr; obć;n*k-seji ni bilo pod roben m novim žu-paaom tud 100 l«-t nasaj so soomi-n;ajcč, kot je b lo v nedelja 18 t. m. K«t tako kor st lear-J id je sklenilo, berite: Irvobli »o kar dva kaplana in gospoda Povšeta svoj*tn ča^t-um občanom. Ktp!*sO» sta Fr B rnik in I Obi^k, nekdaj službujoč* v Borovnic katera stb pa le sovrašt%~o in nemir delala v oOČini, in imata tniiko sa slug za občino, kakor M^rkimov pes, ki opremljajoč svojega gospodama, nenavadno do!^ jezik msli iz svojega goona. Skoda se nam le zd; »men* gosp Povšeta, ki »*< sveti med tema dvema pt>čt-ma. G ktovo je «ram g. Povšsta. Kdaj Dodn druga občinaka seja pod županom B rštniuom in vlado M rkunovo, Vam bomo poro-dali, kajti pri prihodnji občinski seji bodo najbrže sklenili, da se zida no nšnica v Borovnici, ker bo mnogo koristila klerikalnim odbornikom. I je Pf*ea\tf*anka. Odkar teče tu skozi pro^a južne ž^ dem J ,^Kg4«, v katerih skuša d< kazati nič manj in nič več, kakor *a je rarodaoat navadno poganstvo in da se z i orodnega stališča ne emejo kntlkovAti odredbe cerkve in njenih duhovnikov in šzofov, marveč da se je treba vsem cerk^enia. d • siepo pokoriti. »Novi Lr«t« piše •> ed driigirc?: »Narodnjakom je narod z»d nji cilj, tjrej bog Ker asJltavsfo, da se naj po tem bogu ravna tuli Kri stusova cerkev, uče ie-ti »pravi narodni p aga n z e m«, ki bo speljal naroi sa v nesreč^. sđ tori) hteva, da se naj tudi eerke*, ki b: naj bila zatočišče pravičnosti, ozira na narodna čustva svojih vernikov in naj spoštuje narodni jezik ter ga ne podi iz božjih fcr\m..-v, je to pogan stvo. Poganstvo pa je tudi, ako se krit?ku;^jo krivične naredbe duhov* nikov, škofov in papeža. Vsi ti do namreč nezmotljivi. »Novi tatat« p te: Ce cbrkve^e osebo izdajo v aerfcva nem delokrogu kaso odredbo, je to največja pr**umci;a, a "»o Bo nepokii cari predrzaejo te odredom kritizirati. O papežu pa p»*ari: P^pež SMsM diktirati vesoljni cerkvi posta -e. Iz tega pa eiedi, da proti paj-eŽ^vi pcaiavi ni apelttcije, da nihče n ma prevtee pret.rati ali obs'jat* njegovib odredb. Ak^ t;rej papež in škofje zsgreš ia takšno k'iv.Čooati, akc kršijo tuii v zakonu in običs.ph utrjene pravice verniki marajo molčati in se jim slep • pokoriti kakor pes svojeaiu gospo-o£TJu. Ako tega ne seore, ako ijubijo svoj rod in ga branijo proti nasilst^u tudi s cerkvene strani, se proglasijo za — pogane. Ljul»t-zen do naroda je namreč po^ar.stvo, aakaj narod se ne sme ljubiti zaradi cur da, marveč samo — »zsvoljo Boga«. In če kdo samo oravoljo Boga« Larod ljubi, po stane iah^o svetnik, kakor sta postala h*;e av Ciril in Metod, vssj tako za trjuje i vso resnostjo »Novi L su Torej jezik držati za zobmi in s pre križanimi rokami gledati, kako razni cerkveni dostojanstveniki gasijo in tep'»jo pravice narodove, to je za služao in bogu dopadljivo delo, ker za narod se saviemati, braniti ga pred napadi bodisi tega ali onega BOt'ažotka, to je nekrš6ant»ko, to je poganako. — To uče a vso resnostjo klerikalni stekhši okoli »N ivega L'*t»«. I«to je učil tudi pred leti »Slovenec«, ko mu |e še p-.velieva! pokojni U ista. S-daj pa je pobožni »Sovenec« radikalno naroden, kar ga pa nič ne ovira, da bi odkrito ne hvahl svojega sodruga v Trstu, dasi ta posredno obsoja tuli •StovepČevc« narodno navdušenje. No, pa to ni nič čudnega, saj »Slovencu« je narodnost samo plašč, s katerim prikriva svom tajne namene, katerega pa bo hitro odložil, čim se bo p kazalo, da ga več ne potrebuje! Klerikalstvo in narodnost, to sta pojma, ki drug drugega izfetju ujeta. Kdor i* ga ne »erj«me, n&j Cita izpovedi »Moderni Bog« v »Novem L^atu«, kjer Ja jasno povedano, da je prava ijnbeian do naroda nezdružljiva s katoliško religijo. — Lep boiicni dar. Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na S vi pri J i^o esb sta darovala po 200 K: g. Makso Pleter šn i k, c. kr. prof *sor v p. v Ljubljani in g. dr. A i e š U š e n i č n i k, profesor bogoslovja v Ljubljaai. Pri-štejeta se pokroviteljem »P/ve ljubljanske podružnice«. Ž vela darova* telja! Ž'veli nasledniki! Vodstvo družb* yv. Cirila in Metoda v Ljubliani — Darilo. Kranjski p dru#nici avBtr'js'^ega pomožnega društva sa bolne na pljučih je daroval g sp d Aleksander Malitsch v Ljubljani 200 K. — Repertoar slavonskega gledališča. Prihodnji sioteaski predstavi ste šele v ponedeljek, na dan sv. Š-efans, in slser se 'prizori popoidan ob znižanih c»nah na mnogostrane*^ israženo ž^ljo kot OtroŠaa predstava najpri^abliecejša bsjkw: »Pepeika« z gft Vojnu čiče v o v tiaoiov*ii vlogi. Z*ečer se predstavljao prvič v ssz ai Jurčič Govekarjt i »R o k o v n /. š « Pri večerni pr-^d^'^vi acdelujo l &v •-ilc, da h? bode pri gl«v*>ei.- • b'nrso zboru, kxt^n b de ko>m s labfSSf a priporočajo zvištti d^imŠK. k"p tal K 1000000 na K 2000000 na ka ttr* nove em»»ij^ bod« 1 ktC vs»k delničar na vsako BVO}a devnieo pr*-tel eno novo po Kurzu katerega bode določi' ooČm ibor TuH» je ■ sila ustao ?'tev nove podruirnce. Oddaja novo nrrsh po i BjsUkaasl zagotov'j na. — Prof. Jakob Wang f. Nenadom* »e ui«tr « G i u — fftdet cd kapi — g Jakob Wang, profesor v B-l aliu. Po* !.* k ja šege' starost 57 i*-t; u:l :s v« dno rdločen Ia jak^ delaveu aa: a ^k. B'tg mu od m n! — Odlikovanje. N^ Baaal aastavi v R d tij ci st» d ,b i*, ga. S e h n e i d e r čt V*• r o v Š e k, rr» - ■ »• ina z železom v Ljub;;ani za vti^L ■ hene stroje in ass^SVako orodje srebrno fj?pt»ni'» — Božićevar je simoev. P»š* bo nam: Bsaiaj, ki sa sa sveti večer Basajo kam ć*\ t«, imajo v •obt v sji!cnw vri aLi- n« ». :iko m d-' ^jnre-»: 1 ) B m bsrdma P rt Ar'ur » 2)N i ) r.z- poš;: )ala. — Sokol v Kamnika. I je sledeč* sootnvl|aa« Si».-» 'r. Alojzij Kraut; po^atarcsia I v »t n Spalek; tam k Bal Lof ar: b a-g.>n.a Dr goi:n B m a e g ; oj-go? namestnik Gustav H e r os a n j načelnik I f j> n Po lak j nam»*tmk Janko Ž*g*r; < Jb -mm : Rtako Saks, I v a n H a d o o i I n i k ; o?m-«t n>ki: Josip Vrcomi, P r t «■ r Ž e-rovn:k in I «? a n Omri. Društvo It je 64 članov od teh ^ih sah 20 k telovadoi Df ušivo si »e naročilo orodje prs Vndysu v Prajri le s oer drog ta 140 K, Or*d!.o sa 200 K in kcfja ca 135 K. Za sedaj se vad »o samo red »v n e > n proate vajr> Na ustanovnem občaem tbtrai ja bilo navcoč h 58 oseb. Prrdaval f« dr. Ravnihar o te'ssui, duševni m nravm nalogi Sik>ist«a, viditalj D r f n • k pa o s kolski telovadoi in iehničn^m vodstva druUva. Telovadnica je v pritličju ^os'op;*, kjer je čitalnic«. — Trziaki Sokol ima dne 6. prosinca oo 4 uri pop. svej drugi redni o^^ni zbor. — Slomškov rojstni dom — V nemških rokah. U Ponikve oo juiai telezniei se I | m poroča, da je Slomškovo ^oaest-o na Slomu, kier se ie rodil ak f Antou Martin S omš«k, sedanji poaostllik Anton S' mš>k dne 20 t. na prodal askasss N-mcu s SolnograŠkega za 42 500 K. Goicn ae. da je posestvo kupilo društvo »SUiinark«. ajssv^ Oalia v prilogi, isaf Priloga „Slovenskomu Narodu" St 293, dna 23. deoembra 1904. mm — Nesreča- Is Jesenic ae nsm poroča: Včeraj popoldne ie peljal 46 letni priailjeneo Joief Atwenger po tovarniških relzih voz, s katerim prepela- .-jo železo (Hund), ki ga je zgrabil aa prste. Voz ae je zvrnil in potegnil prisiljenoa za seboj tako, da je padel pod njega in ga čez trebuh hudo pretrl. Prepeljali so ga v spremstvu do južnega kolodvora, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Zagoneten slučaj. Ne davno so peljali Jaka Drev, njegov sin Franc>, J^ka Pernat, posestnikov sin Janez Ss< hI is Staregaloga seno v Slov B atrion na prodaj. Proti večeru so so vračili domov, vsi vinjeni, s praznimi vozovi. Medpotoma je zaostal vez, na katerem sta se peljala Skobl ;n Pernat; vanj sta bili upreženi dve kravi. Pozno v noč pa pride Pernat k gostilničarju Uranjeku in pravi, da je izprtgel kravi, voz pa je pustil na mestu, ker na njem umira Saobl. Krčmar ni verjel pijanemu Pernatu; drugi dan pa so dobili Skobla mrtvega na cesti, vodeči proti Pfagersktmu. Glavo je imel stisnjeno med kolo in zavoro, roka je bila vlomljena. — Razpis častnih nagrad družbe sv. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorjs razpisuje dve častui nsgradi, in sicer: a) Tri tisoč kron aa daljšo povest v obsegu 15 do 16 t»kanih pel in b) petnajst sto kron za krajšo povest v ob s°gu 8 do 10 tskanih pol v obliki »Sicvens&ih Večtrnic«. Snov povestim bod; vzeta iz domačega narodnega življenja in se naslanjaj ali na sloven s k o, bodisi cerkveno, bodisi posvetno zgodovino, ali pa na drui»bno (■< cialno) življenje našega naroda. Pisatelji se naj ozirajo na to, da ste obe povesti na mnijsai preprostemu Ijulfitvu kot družbeni knjigi. Zatcrej bodi jezik preprost in lahkoumeven, vsebina pa primerna namenu družbe sv. Mohorja. R kopici, lepo in razločno na eni listni strani pisani, se naj dopcšljejo do dne 31 grudna 1. 1905 družbi bv. Mchorja v Celovec brez pisateljevega podpisa; ime pisateljevo se prideni v zaprtem za vitku ki pa na) nosi naslov dotične povesti in tudi pove, za katero na grado se poteguje. Odbor družbe sv. Mohorji bo svojo razsodbo o pripo-slanih rokopisih objavil tekom malega travna leta 1906, in tedaj tudi nagradi izplačal. Ako bi odbor nobeni povesti iz aakegskoli vzroka ne mogel prisoditi časne nagrade, sprejme vendar tudi manj dovršene proizvode, če se mu z!'.e pripravni za družbo sv. Mohorja, ter jih odkupi po dogovoru * dotičoimi pisatelji. V Gelovou, dne 17. g'udna 1904. Z» odbor družbe sv. Mohorja: L*mbert Einspieler 1 r., predsednik. Jotef Rozman 1. r, tajnik. — Odločen samomorilec. Prošlo nedeljo zvečer je hotel na be-ijaškem južnem kolodvoru skočiti neki Juri Kaaller pod vlak, kar so pa vendar ubranili. Nato je odšel v Čakalnico Ur sa z žepnim nožem sunil v levo stran prsi. Nato je vrgel žepno uro od eebe, češ, da je ne potrebuje več. Tedaj šele so ljudje opa žili, kaj jo stor:l. Težko ranjenega, ki je popolnoma jasno odgovarjal na vsa vprašanja, bo odpeljali v bolnišnice. — Vina v deželni vinski Kleti, ki so obiskovalcem pri zad nji vinski pokušnji tako ugajala, ao se nabavila neposredno od dotičnih producentov za gostilne pri »Roži« v Židovskih ulicah in pri »Levu*, Marije Terezije oeita št. 10. — Izpred sodiiča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišča. 1.) Andrej Geržina, kajžar v Postojni, je v postojnski farni cerkvi pri prvi maši med zadnjim evangelijem v zvoniku udaril fanta Franceta Šebenika tako preko glave, da je Čutil več dni glavobol. Obsojen je bil na 8 dni strogega zapora. 2.) Jakob FlorjanČič iz CemŠenika, nazadnje delavec na Hru-šici, je bil zaradi hudodelstva javne sile ie enkrat kaznovan, ker se je ne kemu redarja v Ljubljani s silo nprl. Ravno na isti način je izzival občinskega redarja na Hraiici s tem, da je talil skozi neki rog „Polizeistundeu, nato mu pa začel zabavljati z besedami: „Prokleti smrkavec, kaj pa hočeš od mene?- Nazivljal ga je „psaM in ga obkladal z raznimi žaljivimi priimki. Redar mu je vsled tega napovedal aretacijo in ga prijel za roko, da bi ga odpeljal. FlorjanČič ga je pa zagrabil za desno roko in levo stegno ter ga tako močno držal, da se ni mogel ganiti. Šele orožnikoma, ki sta prišla zraven, se je posrečilo, ga ukrotiti. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 3.) Andrej Brajer, kovaški pomočnik v bpod. Šiški, je prišel v Gričar-jevo gostilno, kjer se je z dragimi gosti prepiral hlapec France Novak. Da bi se ohranil mir, je spravil gostilničar vse goste iz gostilne. Ker pa je Novak tudi na cesti razgrajal, ga je sunil Brajer večkrat z nožem in ga opasno ranil. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 4.) Že večkrat zaradi tatvine kaznovani France Žabnikar, delavec z Ilovice, je v Kašlju Antonu Močilni-karju vzel suknjič, vreden 4 K; v Marenčetovi Žganjariji na Dolenjski cesti je pa izmaknil Feliksu Kožarja denarnico z 21 K. Obsojen js bil na 6 mesecev težke ječe. 5.) Janez Orali ek, 19 let stari premogar iz Motnika, je v Kisovcu v kuhinji Jožefe Medija, da bi premogarja Janeza Rozino opla Šil, iz žepa izvlekel nož, ga odprl in se grozil: „Tega sem nalašč kupil, s tem le bom še nocoj Rozina zaklal; tudi Boga je preklinjal. Sicer pa obdolženec zatrjuje, da je vse to storil v pijanosti. Obsojen je bil na 6 tednov zapora. — Varčna Črnogorca. Simona Bjskoviča so na H ušic pred nekaj časom tako pretepli, da je moral iti v deželno bolnišnioo. Včeraj ga je pa prišel njegov oče Mališa obisk* t, in ker je bil že ozdravel, sta hotela iti skupaj domov. Tarnala sta po cesti, da nimata niti novč č* in ako se j mi ne pomaga, bodeta na oesti zmrznila. »So češ«, iskati sta morila »velik; ga suda«, da bi jima dal k*ko podporo. Naki trgoveo se ju je usmilil in pripeljal na magi atrat. Tu so ju hoteli prenočiti in jima d.ti drugi dan nekttj podoore, da bi se p* Ijala proti domu. Ko ju je pa jetničar preiskal, je dobil pri MatiŠu denarnici s 40 K. Sedaj sta pa nehala tarnati in začela prositi, naj u vendar izpu te, da se bodeta mogla Še ietega dne odpeljati proti don.-j, kar se je jima res ugodilo. Kupila sta takoj vozna listka in se odpeljala naprej pnskulat svojo srečo, ki ju bodo pa gotovo še marsikje pretar&ls, kajti cb'astva dajejo pod poro izključoo le takim ljudem, ki so brez t s-h sredstev. »Pa B g!- — „Ponoćne ptice". Danes ponoči jo pol cija aretovata šest »pc-nočmh pt:c«, ki bo brez vsakega dela skovikale po mesu Ena izmed njih je tuli zaradi tatvine zasledovana in ima ta mesto prepovedan povratek. — Iz zapora uief je dne 20 t. m. pnsiijeneo J ž-t Crček, rojen 3. marca 1878 v Vsva vasi pri Novem mestu. Orotniitvo ga je bilo prijelo m odvedlo k okrajnemu sodišču v Po d toj-, o, kjer je pa porabil prvo priliko, da je šel zopet na prosto Ćrćek pa je užival prostost komaj celi dan, kajti dne 21. t. m. ga je orožnistvo v Šzcfljah pri Sežani zopet prijelo in djalo sna toplo« — Kje je Tone? Voznikova žena Aoa Stra|narjeva je dne 20. t m. dala hlapeu Tonetu 8 K da je i njimi plačal na kolodvi ru veznino btaga ntkega trgovca, katero mu je pripeljal. Ko je trgovec povrnil hlapcu pozneje voznino, je ta šel s konji domov, ju sprrgrl in dal v hlev. Ko je pa Š rajuerjeva šla čez nekaj časa v h*ev, je pač našla na dvorišču voz, konja pa v hlevu, toda Tone jo je bil b kronoami že pop hal na »božične počitnice«. — Pea popadal je včeraj zvečer na Krakovskem nasipu užitoin-skega preglednika Maksa Hrovatina, ko se je peljal s kolesom. Prijel ga je za pelerino, Jo raztrgal in mu pri tem napravil 4 K Škode. — Stranke pozor I Včeraj je pol cija zasačila uekega premogar-skega hlapca, ko je prodajal premog v neplombiranih vrečah. Ker je v takih vrečah gotovo manj premega, kakor bi ga moralo biti, bi bilo prav, da bi vsaka stranka take nevestne hlapce ovadila pristojnemu oblastvu — Tatvina. Trgovcu g. Blažu Jesenku je sinoči neki apsssnt« ukradel na Starem trgu pred prodajalnioo viseč havelok, vreden 19 K. S have-lokom je odnesel tat tudi model, na katerem je visel. Tat je dosedaj ne-ttn. — Kuhar ci Ivani L&vtarjevi je sinoči neki tat ukradel na Rimski cesti š. 18 kokcŠ, vredno nekaj čez 2 K. Putka je bila kupljena za praznike, a u ni bilo usojeno, da bi bil*, v isti hiši zaklana. — S užkinji Ivani Rusivi iz Stranske vasi je danes do poldne nekdo ukradel is dvorila čtev. 17 na Rimski cesti dvokolesni ročni voziček, vreden 30 K. Voziček je črno barvan. — Delavsko gibanja. Iz Amerke je včeraj prtilo 10 Hrvstov. ki so sslt na R*ko. — 7 Oflfro? je šlo ii H'UŠ ce v Č*kUurn, 5 Hrvatov pa ii Reke v Htb — Izgubljene in najdene reči. Frančiška Košč&kova je nasl* denarnico z večjo vsoto densrja. — Marija Stutinarjeva je neš a nekaj aervetev. — Na južnem kolodvoru je bila najdena, oziroma izgubljena palica, stara odeja in dva dežnika. * Najnovejše novice. — Jenner obsojen. Po večInevni obravnavi se je včeraj zaključila pred dunajskimi porotniki obravnava proti poneverjalou Jennerju in njegovim sokrivcem. O ajševalna okolnost je bila prilika, ki mu jo je da jala banka. Obsojen je bil v triletno ječo. G o 11 s t e i n je dobil dve leti, S c h 0 d 1 eno leto, Beichbuch-ner osem mesecev. Ostali trije so dobili par mest cev ječe. — Goljufije pri s a v a r o vanju. Pariška policija je zaprla nekega zavarovalnega age ta in ne kega zdravnika, ki sta s sleparskimi zavarovanji ogoljufala razne zavaro valoioe za pet do šest milijonov frankov. — Svvetonova smrt. Žena pokojnega Svvetona je šele sedaj priznala preiskovalnemu sodniku, da je moža našla z glavo v neaakurjeni peči, v katero so bih vpel|ani plini a glavo je imel ovito v časnički pa pir, da je vjel čimveč plina v usta in nos. S tem je samomor pač do volj jasno dokazan. — Obsojen zaradi nauka Tolstega. V Krakovu vojaški novinec Nenrava ni hotel priseči, češ, da je učenec Tolstega, ki prepove duja ubijanje. Vojak je bil obsojen v petmesečno ječo. — 200 gimnazijcev je v disoiplinarni preiskavi v P 1 z n u , ker so se na vabilo poti. Hanka udehžli njegovega shoda. — Megla v Londonu je že več dni tako gosta, da hudo trpi promet. — Umor in samomor v gledališču. V Taškentu je prišel v gledališče poročnik M a 1 i g i n pijan Polkovnik Kusnetkov je p> rcšnika vsled tega odpravil d m i?. Poročnk pa je potegnil revolver ter ustrelil po kovniks, nato pa še aebe. * Grofica Montignoso v Brazdanih. Draidane, 22 decembra. Danes opolnoči se je bivša pr:notz*nja Lujiza, sedaj gnfica Mon-t gnoao, v splošno presenečenje nenadoma pripeljala v Daždaue ter itstopila v hotelu »Beilevur«. Policija je livedela z* dogodek Šele zjutraj ter je takoj odredila, da aa orožniki sastavili vas poti h kraljevi palači. Razun policije ni tega nihče vede', niti hotelir ni grofica spozna), ker je bila zavita v gcat pajčolan. Spremljal jo je njen odvetnik dr. Z l me. Dopoldne je hitela grefica priti v palačo, v kateri atanujejo pri. c, dočim je bil kralj na lovu Ob eČeca je bila črno z g >at m paj-Čoanom čez cbr>z. Ped plaščem je nosila več makih zave ev, bresdvomi c božična darila za otroke. Pred palačo so jo ustavili kriminalni uradniki ter ji prigovarjali, naj vendar opusti svojo namero; ker pa je grofica vztrajala pri svoji želji, da mora videti svoje otroke, spremil jo je po lieijski komiser nazaj v hotel »B.^lle vue«. Sedaj Šele je izvedel hotelir, kakega gosta ima. Oaencm je dobil botelir strogi ukaz, da ne sme nikogar pustiti k grofiei, tudi njenega pravnega zastopnika ne. Vest se je bliskoma raznesla po mestu. V opol-dansk h urah je mrgolelo ljudi pred hotelom. Vsak je hotel videti grofico. Videlo se je, da je večina meščanstva na strani grofice. Is množice so se slišali ki ci simpatij. V istem časa je bilo celokupno ministrstvo pri po avetovanju Sklenilo se je, da mora grr fioa še danes popoldne odpotovati z Draždan na Dunaj. Ko je množiei pred hotelom izvedela sa ta sklep, slišali so se klici: »Na kolodvor gremo z grofioo!« Kmalu pa je prišla policija ter množico razgnala. Gro fici je medtem pisala v hotel« pismo kralju, toda skoraj isključeno je, da bi ji kralj dovolil videti svoje otroke Kralj bi se baje še dal omehčati, toda za neepravljivoat deluje državni minister Mctseoh, vsled čes-.r je ljudstvo selo razkačeno proti njemu. — Grofica je ztdnji čas opetovano pisala kralju ter ga prosila, da bi videla svoje otrjke v Draždanih ali *)- v bližini mftsta sli pa tudi liven S*ške. Na vse te prošnje grofica ni dobila odgovora, nakar je šla grefica k svojemu pravnemu zastopniku v L'psko ter na u naznanila svojo namero Izjavila j€», da hrepeni tako po otrech, da jih mora videt*, ako bi tu4i mor*!* s silo prodreti k njirr. Odvetnik ji je to odsvetoval ter jo je opoz*r>al na nevarne posUdioe K«kor znano, ae je sklenila mad grofic > in kraljevo h šo pogodb*, v ka Seri se jo grofica zavezal«, da se nikoli ee vrne več na Sa4k~>. K r je š> di trt pogodbo prelomila, ae l**hko zgodi d* ji saški d*or odtegne apanažo Na vse to je odvetnik opo-zarjl gn fi;o, toda zaman. I rjavila ie, da potuje sama v D rat da ne ter izvede svojn namero, ako ji ooČe on pomagati. Na dvrru pripovedujejo, da j s kralj vzkliknil, ko je prečital grofi>ino p snaof v katerem je prosila, naj se jt dovoli videti otroke: »Sedaj Šs nt!« Zgodi pa se baje to kmalu, in sior izven dežele — V teku popoldneva je prišlo v hottd »Bdllevue« na stotine pisem, brzojavk ia evelie za grofico. — Oj 3 uri popoldne je skrivaj spremil gr« fiio neki polic j^ki kcmis:r na stranski kolodvor, od koder se je odpeljala v spremstvu dr. Zehma v Lipako. Pa tudi Lipako bo morala kmalu zapustiti tar odide najbrže v Švico. Ako bi se grofica bila branila oditi z Draždan ali ako bo ie sploh skušala priti kdaj na dvor, hoče jo baje saška vlada is gnati kot nadležno tujko. To bi ss smelo zgrditi, ker je grefica izločena iz vlsdsrske hiše. * Kanonikom posvetil. Nadškof mesta Palermo na otoka Sicilija je umrl, ni tega dolgo. Za njego vega naslednika sc niso mogli zediniti kanoniki palermske katedrale, kateri imajo pravico voliti nadškofa Pij X. je zvedel za njih zadrego in je kar po brzojavu določil za bodočega palerm-skega nadškofa skromnega kapucina, župnika neke neznatne vasice blizu Palerma. Seve kanoniki so bili sila iznenađeni. Takoj so poslali v Rim de putacijo prosit Pija, da naj zopet bla govoli u važe vati svoj sklep. Ko stopijo poslanci pred papeža, ta vzklikne: „ Vesel sem Vas pozdraviti: upam, da se mi pridete zahvalit zato, ker sem imenoval tega vrlega moža za vašega nadškofa." Kanoniki so kar okameneli. Papež pa nadaljuje: „Hotel sem na vsak način, da bi bil izvoljen kapuci nec; brez dvoma se vi tega veselite. Prepričan sem, da bo ta ponižni menih zmožno in uspešno upravljal vašo Škofijo." Deputacija medtem pride zopet k zavesti. Eden od njih si sedaj drzne ugovarjati, da je žs stara tradicija, da se za to stolico od kanonikov izvoli plemenita* in pa doktor bogoslovja. Že prav", pravi Pij, „povedal vam bom malo zgodbico. V severni Italiji je živel reven župnik skromnega pokoljenja in brez doktorskega naslova. ~Ta Žspnik je bil postavljen za ravnatelja semenišča in kmalu povzdignjen v škofa. Pozneje je bil imenovan za eno največjih Škofij in patriarh. Bil je pa revnega rodu in tudi ne doktor bogoslovja. In pozneje je bil ta revni vaški župnik izvoljen celo za papeža.u Kanoniki so papeža umeii in so se tiho vrnili v mesto Palermo. • Davek za propadle kandidate. V Ksoadi imajo volilni zakon, vsled katerega mora vsak kandidat, ki se poteguje za sedež v parlamentu, založiti 200 dolarjev, ki zapadejo državni blagajni, ako ne dobi vsaj polovico glasov, ki jih je dobil tsvoljeni protikandidat Z zakonom se hoče omejiti število kandidatov. Dasi 200 dolarjev res ni bogve kako premoženje, vendar aplaši ta kazen take kandidate, ki ae kar iz ešabnosti, da bi avet o njih piaal in govoril, postavljajo za kandidate, dasi nimajo nobenega upanja na izvolitev. Pri splošnih volitvah 3. novembra t. 1. je isgubilo avoje depozite 12 kandidatov, kar znači za državno blagajno 2400 dolarjev. • Vrednost poljuba. Vrednost poljuba je ravno tako omahljiva, k* kor ona vrednostnih listin na borsi. Vsled ukradenih poljubov ni prišlo le do pravd, temveč tudi do — d> smrtnih porok. Toda kar je preveč, to je tudi odveč. V Towandi, Pa., šivi mladenič Gttbert Johnaon, kateri ae je na javni cesti s poljubom po alovil od svoje drsge. Radi tega ga ie obsodilo sodišče v plačilo globe 7 dol. 50 centov, oziroma v 15inevno ječo. Ker je njegovo srce večje, nego njegova denarnica, je sklenil nastopiti zapor. Pri tem si je gotovo mislil: »Eien trenotek življenja v raju s petnajstdnevnim saporom ni predrago plačan. * Nasveti za nervozne. Med nervoznimi je največ duševno naporno delujočih oseb. Da se izne-bijo nervoznosti, je za take ljudi pred vsem potrebna omejitev duševnega dela, zato pa morajo mnogo spati ter gojiti zanemarjene organe, predvsem mišičevje z gibanjem v avsžem zraku, s športi in telovadbo. Na ta način se odvaja kri iz mož-gan v druge organe, glavobol (pravzaprav pritisk na možgane) odnenuje in e tem ee boljša tudi spanje. Pri prit sku krvi proti glavi pomagajo pogosto tudi mrzli pokladki. Tudi zavijanje oelega telesa v mokro rjubo odvaja kri od možgao Proti ne miru in brezapalnosti pri nervoznih priporoča profesor Brieger hojo po mokrih tleh bosih nog, potem kratko umi v nje nog v mrzli vodi mi ko parje sploh, bodisi sede »h leže Posebno priporočljiva je lahka telo vadba pri odprtem oknu, preden Be gre spat. * Msksim Gerki o četiovu. V Petrogradu je čital G >rki nedavno »voje še neobelodaojene epomme na črh va Najprej je pripovedoval, kako ae je Cehov bavil s mislijo, da bi osuoval sdravilišče sa bolebne ljudske učitelje. Pogoji, pod kakršnimi mora delovati mftraikattr'. ljudski vzgojitelj, eo močno d rn*li plemenito in občutljivo pesniško dušo. »To ao vsgojitelji našega ljudstv*, razu mete li, vzgojitelji našega Ijudetva?« je nekoč gorko vskliknil Čehov. Ou je pridno občeval s vaškimi učitelji, a učitelji ao ga zopet Čeato obiskovali, da dobe sveta in tolažbe. — Pa tudi hud satir je snal biti Čahov, kakor je pripovedoval Gorki. Nekega dne so prišumele k Cehovu tri dama v svili, da ga intervivajo saradi vojne. — Kaj mislite, Anton Pavlovi*, ali se bo vojna končala? — Morda sa bo končno sklenil mir. — Anton Pavlovič, ksj mislite, kdo bo zmagal' — Kdor bolje varuje svojo vojsko ter bilje razume ae vojskovati — Kdo Vam je, Anton Pavlovič, ljubii Ruai »li Japonci? — Goape, ali pijete rada čokolado? S tem vprašanjem je obrnil Čehov razgovor na vse vrate čokolade, in ko ae je to vprašanje vse strsnsko pretrealo, zahvalile so le dame za interviv ter ae poslovila. * Človek brez žolča. 2s dolgo časa se znsnstveno dokazuje, da žolč ni neobhodna potreba sa človeka, tako da človek brez tega organa je lahko popolnoma zdrav, povrhu pa še vesel. Pri nekem 35-letnem možu so anatomiati spoznali, da ni bil le brez žolča, temuč mu ja navidezno sploh manjkala vsaka zveza m?d jetrami in črevi. Ako Človeku m&njka žolč od rojstva, pripisuje se to vnetju, ki ga je malo človeško bitje moralo prostati še pred rojstvom. Navadno so pri takem človeku tudi jetra pomanjkljiva. Tudi med živalmi possbno takimi, ki se žive od rastlinstva, jih je mnogo ki nimajo žolča. Seveda se pa dobe tudi ljudje, ki imajo po dva popolnoma razvita žolča. G jrje ako postane tak človek nadzornik. — Ogri postavijo spomenik Washingtonu v Budimpešti. Ko s j O^ri postavili Košutov spomenik v Clevelandu meseci sep tembrs 1902, so sprožili misel, da bi se posttvil tudi spomenik Washing-tona v Budimpešti. Ta ideja se bode uresničila 4 julija 1906. Grof Apponvi, eden najdelavnejših ogrskih vodij, je pr šel osebno k o kritju Košutovega spomenika ter obljubil, da bode deloval na to v stari domovini. Tudi Lukaos, ki je deželni predsednik v komitatu Bekeš, in je bil enkrat član ogrskega odposlamštva v Clevelandu, se je zelo navdušil sa idejo, da se postavi v Budimpešti spomen k očetu velike republik, v kateri ao tudi evo bodoljubni Ogri dobili varstveno krilo. Podaril je v ta namen aam 500 kron, ter razposlal okrožniee na vsrsh 63 komitatov z oklicem v svrho nabiranja denarja za spomenik. V Clevelandu izhajajoči časnik »Sza-badsag« ie nabral od 1902 do danes že nad 15000 kron. Vedno galanten. Francoski general Gaillard, ki je živel aa časa kral|a Ludvika XV., ja slovel za posebno galantnega gospoda. Neki večer je bil v družbi, ki je sestala večinoma iz dam ter je v razgovoru zatrjeval, da v celem svojem življenju še ni srečal resnično grda ženske. Neka dama v družbi, ki ja imela potlačen nos, je stopila pre-denj rekoč: »Ah, gospod, potem si oglejte mene ter prisnajte, da sem res grda.« — »Vi, milostiva?« ja vzkliknil general. »O, vi ste, kakor vse ženske, s nebes padli angel! Le slučajno nesrečo ste imeli, da ste padli ravno na nos « * Društvo proti obrekovanju in opravljanju se je ustanovilo v Insterburgu. Društvo ima namen, odločno nastopiti proti opravljanju in obrekovanju, kateri bolesni baje močno rassajati v omenjenem mestu. Vse obrekljivce (in seveda tuli obrekljivke) spravljs društvo pred kazenskega sodnika na ta način, da naznani vsak član vsakega obreko-valca obrekovani osebi, da si poišče pri sodišču zadoščenja, a ovajaleo se lavno prizna k pričanju. Društvo pa tudi daje obrekovanim osebam posojila za tožbene stroške. * Božično darilo cesarja Viljema II. kralju Edvardu VIL Nemški cesar je čudak pri vsem svojem dejanju in nehanju. Ta cessr-jeva posebnost ae tudi kaže v boiič nem darilu, ki ga pošlje vsako lato svojemu 8-r'cu, angleškemu kralju Edvardu. Darilo je namreč velika glava tlivje avinje. To nenavadno darilo tvori glavni predmet božičnega kosila, h kateremu se zbere vsa kraljeva rodbina, otroci in vnuki Po starem običaju se vrši prinaa svinjske glave mod vsakovrstnimi oerememjacni. Soaeda je glava selo lepo in okusno prirejena in a vsemi donrimi stvarmi garnirana. Servirana je na velikanskem srebrnem kroi niku, ki je narejen nalašč v ta na men. Dva služabnika prinesete glavo na krcii ku slovesno v »edilnioo, in trenotsu, ko stopita na prag, saigra godba neko staro pesem, ki bi se glssila nekako takole: »Prinesemo kralju na naših rokah — divje s»inje glavo is daljnih dežel, — lovor in rožmarin pokrivata jo prelepo — no, ljubi ljudje, veselo v slaet vam naj bo.« Brez želodca. Ii sanatorija v Lebanonu (Amerika) so nedavna odpustili popolno ozdravljenega nemškega mesarja J hca Kolle, dasi eo mu Želodeo izresali. K >lle je bil prvič operiran pred tremi meseci ter se mu je odstranil neki izrastek na želodcu, ali operacija ai zadostovala in pozneje so mu izrezali vet želodec. Dottdaj se je le dvakrat posre Čiia taka operseijs: prva na Dunaju, druga v Ntw Torku. Pri Kollevu pa je čudno posebno to, da bres želodca prebavi celo trdo hrano. * Prinčev vzgojevaleo. Profesor, ki )e bil najet, da poučuje mladega princa v zgodovini, je popravljal svojemu učenou: »Prevzviie-nost! Gotovo je Vafia rodovina lelo ■tara; med najstarejie spada, kar jih poznamo. Toda Vafii nazori, da se je svetovna zgodovina začela žele 8 pojavom vaše rodovin«, vendar niso popolnoma pravi. Že poprej vemo sa ljudi, narode, da oelo za mogočne države z visoko kulturo; bile so velike vojske za zemljo, trgo vino in ustavo, tudi prepiri za prestole so že bili. Seveda ima vse to napram zgodovini Vaše rodovine le malo pomena, vendar pa moram v interesu zgodovinske resnice ... saj razumete, prevzvišanost, s stališča učenjaka . . .« * Časopis, Ki pogosto spreminja barvo. List »Novi Kraj« v Port Arturju, ki še vedno izbaja ▼kljub obleganju, je prinesel nedavno sledečo not.oo: V bližini naše tiskarne je razpočilo nad tuoat granat, zrušila se je ena stena in okna ao se v celi okolici zdrobila. Svoj časopis moramo tiektti na papir razne barve. Ker nimamo več belega papirja, tiskamo na moder, rdeč in rumen papir. I.i vojaki ga vendar pridno čitajo.« * Chamberlain proti zdravnikom. Znani angleški državnik Chamberlain je nedavno na banketu birminhamskega vseučilišča slušateljem medicine rekel sledeče: „NaŠe življenje nikakor ne soglaša z zahtevami medicine, in le Čuditi se je treba, da smo le Živi. Zdravniki nas opozarjajo, naj ne jemo sladoleda, naj ne pijemo vina ter ne kadimo. No, jaz Že 50 let jem sladoled, mnogo kadim in zmerno pijem vsakovrstne močne pijače, ki so me vedno malo dražile, toda nikoli opijanila. Pri vsem tem prebavljam prav dobro ter sem popolnoma zdrav." • Diskretnost tatov. Tatovi so Čestokrat tudi diskretni. Med tem ko je bil pastor Wiegand v Readingu, Pa., s avojo rodbino pri božji službi, so ta tovi odnesli iz njegovega stanovanja gotovine in draguljev za 500 dolarjev. Na mizi je ležal rokopis z vsebino „ne kradi-. Ta rokopis so tatovi psstili v mirn. Poleg tega je pa ležala druga „prid ga" vsebine: „morali biti kazen neskončna?" — in ta rokopis so tatovi odnesli. Lopovi imajo vsekako nekoliko vesti, toda premalo, da bi ločili moje od tvojega. Telefonska in brzojavna poročila. Maribor 23. decembra. Dne 27. t. m se zbero tu slovenski deželni poslanci na posvetovanje glede svojega postopanja v deželnem zboru štajerskem, sklicanem na dan 28. t m. Draž dane 23. decembra Nenadni prihod bivše prestolona sledeče Lujize, sedanje grofice Montignoso, je tu napravil nepopisen vtis in stare simpatije so se vsled grdega ravnanja s princezinjo spremenile v pravi fanatizem za njo. Nevolja proti kralju in proti vladi, da se princezi nji ni pustilo obiskati svojih otrok, je tolika, da so morali trgovci iz vseh izložb odpraviti slike kralja in njegove rodbine. Poseben komite nabira podpise za prošnjo, naj kralj zopet vzame svojo ženo k sebi. Moskva 23. decembra. Ženske tečaje na tukajšnjem vseučilišču je vlada zaprla. Dijaki so naznanili, da ne bodo obiskavali predavanj in so izrekli rektorju svoje zaničevanje, ker jim je prepovedal prireje vanje shodov. Ce bi bili zato kaznovani, hočejo s pomočjo delavcev uprizoriti veliko demonstracijo. Rusko-japonska vojna. Lond n 23. decembra. „Daily Telegraph" javlja, da se je posrečilo osmim ruskim razdiral cem torpedovk pobegniti iz Port Arturja. London 23 decembra. Kuro-patkinovo poročilo da se je Rusom posrečilo, pregnati Japonce z 203meterskega griča še ni potrjeno. »vsaflae* vsskdsr sle« l"dčno tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja r*iooolt|» v Hi|ut>ijsmt it »a r> u hm I a* let cesti In zavračajte pona-radbs, ki obsagajo drustldne zdravju ikodljlvd snovi. — Zunanja naročil« po 1 povzstju. 1264-86 Darila V korlat družbi sv. Cirila In Metoda so ae odkupili od božičnih in novoletnih vo55il z 2 kronama gg. A. LeviČnik, Fr. Novak, N. Petelin in dr. J. Sretina, z 1 krono gg. A. Bartel, Fr. Urežnik, Ig. Fajdiga, M. Kariin, K. Kenda, H. Klešnik, Fr. Kobal, dr. V. Korun, L. Lederhas, A. Paulin, Dr. Pipenbacher, Ig. Pokorn, Dr. L. Požar, A. Senekevič, R. Šega, A. štritof, dr. Tominšek, Fr. Verbič, A. Wester in J. Weater. Zahvala. Gospod pl. Wurzbach je nabral v uied lovci v svoji gostilni 20 kron za revne šolske otroke. Za ta blagodušni dar se imenom otrok najprijazneje zahvaljuje šolsko vodstvo v laltlji 21. decembra 1904. Bernard Atadoljeek. Umrli so v Ljubljani: Dne *20. decembra: Marija Rožič, železniškega čuvaja žena 78 let. Poganska ceita 32. Ostarelost. Paralvsis cordis. V deželni bolnici: Dne 19. decembra: Jožef Pletnar. delavec, 19 let. Jetika, V hiralnici: Dne 21. decembra: Friderik Glavač, žel. poduradnik 40 let. Dementia paralitica progr. V otroftki bolnici: Dne 22. decembra: Albert KrusiČ, kroja-eev sin, s mes. Pijučne in možganske mrene tuberkuloza. LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXIX (1904) Izbaja po 4 pole obsežen v veliki oamerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h. pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 ta. Za vse neavstrijake dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Narodna Tiskarna'* v Ljubljani. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 306 9. Srednji srmćni tlak 736-0 mm o o) C čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 22. 9. zv. 745 7 — 44 brezvetr. megla 23 7. zj. 744 9 — 60 sr svzhod jasno n 2 pop. 742 4 - 36 sr. j zahod jasno Srednja včerajšnja temperatura: — 4 6° normale: —2 3°. — Padavina 0 0 mm. Bonna poročila. ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni koral dun. borze 22. decembra 1904. BialttBbeul (Mtpirjl. 4*/8 majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... 4*/0 avatr. kronska renta . . *•/« „ zlata B . . 4°/Q ogrska kronska „ . . . 4* (L zlata 4* „ posojilo dežele Kranjbke . *Vsa/o posojilo mesta Sp.tct . *V/. ii ■ Zadar . 4» * bos.-kerc. Sel. pos. 1902 4°/, češka dež. banka k. o. . 4°/0 . . » i. o. . 4V,0/, iat. pisma gal. d. hip. b. i1 a" B pest. kom. k. o. a. 10ft/0 pr....... 4V|*/o aast. pisma Innerst. hr. 4Vt°/» m b ogrske cen. dež. hr....... 4,/i°/0 a. pis. ogT. hip. ban. . 4'/,7, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 ,•/, obl. češke ind. banke . *•/, prior. Trst-Poreč lok. žel. 4a/0 prior. dol. žel..... 3»/0 m juž. žel. kup. VA • 41/«'/« avst. pos. aa žel. p. o. . Srečk«. Srečke od 1. 1860>/, .... . » „ 18*4..... „ tiaske...... „ sem. kred. 1. emisije . » n n II* n • „ ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100*— „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ .... Inomoake „ . . . . Krakovske „ . . . . Ljubljanske „ . . . . Avst. rud. križa „ . . . . Ogr. „ „ m . . • • Rndolfove „ . . . . Salcbarške Dunajske kom. „ . . . . Delulce. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ograke bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ w ... Živnostenske „ ... Premogokop v Mosta (Brili) . Alpinske motan..... PraJke žel. Indr. dr..... Rima-Muranvl...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tuvr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute C. kr. cekin....... SO franki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... Kabjji......... Dolarji......... „SLOVENSKI NAROD" •a prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah: l>en»r 10020 100 10 100S5 11P56 97- 95 118-55 99-50 100-25 100 — 100-95 100--100 — 101*40 10760 10010 100*50 100-20 100 — 100-75 98- 50 99- 60 306 65 100-60 186 276-163 — 306 — 298-— 270 — 95 — 130 -20-75 477- — 79--88- — 68--53 75 2870 66-— 74 — 622 — 88 — 647 25 1630 — 673 — 802 — 249 50 652 — 494 25 2338 -515 60 »07- -634 50 180 — 11*2 1907 2351 23-90 117-52 95 20 263 50 4-84 Blago 100-40 100-30 100-55 119-75 98-15 118 75 101 — 101*25 100 — 101 95 100 16 100- 60 102-40 10860 101- — 10120 101-20 101 — 101-75 100 — 308 65 101 60 188 — 280- -165 50 316-— 307 50 277-99 — 1*1'— 2175 487 -83-— 92-50 73 70 65 75 29 70 70-79 — 632 - 88 80 648 4J6 1640 — 674 — 803 — 250 50 656*-495 25 2348 — 616 — 309 80 536 -182 — 11-37 19*10 2359 23*98 117-72 95 35 254-25 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. decembra 1904. Termin. Pšenica za april . Rž „ april . Koruza „ maj Oves „ april . 60 60 50 50 10-16 7 94 7 66 7Ž?1 ETrUtU. Mirno. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvcd iz ^ozriegrst r©đ.a. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ori 24 m poao« osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Lnomost, Mooakovo, Ljubno, čez Selsthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno. Dunaj, čei Selsthal v Solnograd, lnomost, čez Klein-Reifling v 6teyr, Line, Buđejevice, Pbien, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, lnomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. nri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo-iakovo, Ljubno, čez Kle n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, lnomost, Monakovo (Trat Monakovo direktni vos I. in U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. oh 8 m zvečer f Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomust, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in U. ras.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. nri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-nMJa čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred a;, Francove vare, Karlove van, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, lnomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno*rada čez Klein-Reifling, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjntraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zmtraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim čaaom v Ljubljani. Prevzetje trgovine. S tem vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel ===== renomirani optiški zavod == Niklas Ruflholzerj e vih dedičev in se navljudneje priporočam p. n. občinstvu tndi za nadaljna naroČila. Vse optiško blago, kakor: gledališka kukata, poljska kukala, tlakomeri, toplomeri, lorgnoni, očala, ščipalnike zlate, nikljaste, jeklene in double po Jako sntžasnlii cenah. Prijaznih naroČil prosi z odličnim spoštovanjem 3650—3 Fran Karel Rudholzer urar In optik., prodaja zlatnln in erebrnln. Ljubljana: Bizjak L| Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. Blaznik L.f Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14 Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Kali* A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št 14 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26 Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 62. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J.f Rimska cesta št. 18. Svatek A., Mestni trg št. 25. Šeiark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 Šiška: Favai M.f Spodnja Šiška pr; ko lodvoru. Lavrenčič M., trgovec v §.8kl Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34 Kranj; Florian Kari, knjigotržec Radovljica: Homan Oton, trgovec. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec Javornik : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Crobotek Mijo, trgovec. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logateo: Japel Makso, trgovec. Črni vrh nad Idrijo : Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant in trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovi6 Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, fposestnik, gostilničar in trgovec. Postojna: Kraigher Josipina, trafika. Marlnšek Jakob, prodajalec. Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez. Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Celje: Miklauc Marija, trafika v „Narodne m domu". Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Celovec. Sovva Josip, časopisni birč Gorica: Gabršek A., knjigotržnica Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na kolodvoru. Trst: Bevk M, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-8erma št. 1. Majcen M., ulica M ramare št 1. Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8. Opatija. Tomašić Anton, trafikant. Pulj : SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni birb „Globus11, via Adamich št. 2. Dunaj: Hočevar Helena, trafikant nja, VIII. Alserstrasse št. 9. Znižane cene! JVajboljše blago! Največja zaloga 3727—1 xia.jrac-vejs 11^. -vrst slamoreznic, gepeljnov, reporeznic, motorjev, tromb in cevi, klinj in dragih potrebščin za poljedelstvo se nahaja pri FRAN ZEMANU v Ljubljani Poljanska cesta štev. 24. Izdelek prve vrste! Kleinoscheg * DERBY SEC k napravljen iz francoskih vin I KLEINOSCHEG MARINE DOR napravljen izltuzemskih vin. = J*aprodaj povsod! = 3602-3 1 I i l Priporočilo. Častitim gostom priporočam najbolje svojo restavracijo Točijo se dobroznana tirolska in štajerska vina, dolenjski cviček, istrijanska vina kakor tudi dobro marčno pivo. Tudi so ob vsakem času na razpolago gorka in mrzla jedila. Mnogobrojnega obiska najvljudneje prosi S7lb Marija [VI e ž nar restavracija ,,Pri kolodvoru" v Domžalah. j V najem se odda mesnica J ; m klavnico v dobro idocem kraju pod jako ugodnimi pogoji. Vprašanja pod „št. 900" na upravniŠtvo „Slov. Naroda**. 3637—3 Dobro idoča WmmWm TO™ Ravnokar Je izšlo: primež Trabar BROŠIRANO K 2' ELEG. VEZANO K 3< 3704-2 Zgodovinska epska pesnitev, Ig. pl. F(Ieinmagr § F^d. 8Qmbcrg ZALOŽNA KNJIGARNA v LJUBLJANI. w Št. 40 Sfl I :i709—i Ernest Hammerschmidta nasledniki IMADILE, WUTSCHER & ko. trgovs&«t»tije t»** iti od^iraiti pra- Značilno je, da *a pri pravilni rabi 2o čez 4 oo o tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zraah lisje pri osivelih sopet svojo nekdanjo d a ravno barvo — Mnogoštevilna prizna uja Cena steklenice S* 14.. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Ciavnu zaloga 811 jr»y.j»©s3Ijttt€ v v lvjubljaul pri gospodu Vaso Felričić-u. V F.nlvsl imata tuđ' gg. IT. pl« Trn o>cxy, A. 14»tn«s E. Sark v l^Jun tjanl m g A. Kant v 14r»a«Ju. a se tudi v H'o»m «k*»»t« -s lafetam. pH ^Aiutelju**. Preprodajalci popust. 12 H/l Ki C« £3 v bogati izbiri priporoča Franc Čuden urar 4 9 m Iv J *JL t* 1 J O I Glavna trgovina: Filijalka: v Prešernovih ulicah na Glavnem trgu poleg „Mestne hranilnice", nasproti rotovža. na krasne briljante v različnih oblikah, na moderne prikladne reči iz china in pravega srebra. a pod tovarniško ceno se prodaja se ostalo novo bk-go, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno scenska ure, ure na nihalo, alate in srebrne damske in moš*e ure in drugo blago. CD OO CD rti cc L Hi * i ■ ♦ ■ I Jll se da spretni osebi v zakup. hm—i Vljudue ponudbe pod ..€r Ljubljana, poste restante. Napredaj je posestvo ob državni cesti na Dolenjskem blizo kolodvora, enonadstropna hiša z 11 sobami, gospodarsko poslopje, 6 hm ! Podpisani mestni magistrat proda 40 hrastov, ?L iitj^k°v' M ha g°zda iu ! ?*ojee h na mestni senožeti poteg kolezije in spre-Natan^neji naslov pove npravništvo ; jenis pismene penudbe do 31. decembra 1904. Hsiov. Naroda".___37^1 j Mestni magistrat v Ljubljani Razle pili" >*< iz nemščine v slovenščino tev sestave inserafov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3265—4 dne 15. decemera 19C4. V hiši .Narodne tiskarne': v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905 stanovanje v III. nadstropju, obsojeee iz 3 S'» primerno božično darilo Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Bogata izbera vse slovenske literature! ■■i :i711 Ljubljana, Resljeva c. 3 je od >toval 50,000 parov čevljev! 4 pare čevSjev samo gld. 2-80 se prodajo zaradi nakupa velike r:n,žine obuta 1 dokler traia z^lo^a z^ t-> ^Tr.cSno mzko ceno. Par molkih in par ženskih Cevljet/ rjavega ali rnega Brroija r^a trakove j I. vrste galvširan , z močnimi zbitimi usnj « podplati; dasje par moSkih m par ženskih i modnih Čevljev s pasp^il »m, zolo ei. g., naj- j novejše oblifce, močni, s b pio i»< dvieko za ; iiimo, zf'.:o Hčn' ho lahki Vel k<>^t po cm t Voi 4 pari ve'jajo c-p.mo i^id. 28o Rc-zpo ; §ilja p o p'>vzt:t. ali če *e p ftlie denar napre i S. UR3ACH, eksport čevljev Krakov št 363. Zamena dovoljena, t jdi denar br< a nepnlik j nazaj; riziko torej izkljuCe i. 371a edino-le pri L. Sclmentnerju v Ljubljani. tat!« po K I-60, po pošti K l"80. A. Parsche I pred Skotijo 21 priporoča največjo izber po najnižji ceni. 06 JN 26 24 Prodajalko izurjeno v Špecerijski stroki ter učenca 3710—1 iz poštene hiše sprejme takoj tvrdka Jos- Jebačin v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani m-»— mm m OUril m ■ „ a a m * m___dJk^m m m ****** ****** n__■ _«_•_ mmmmm . Podružnica v CELOVCU. ******-'JIn |>rod»\ja vse vrate rent, aastavn>h pisem, prijoritet, ko-mtmalmh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital M 1,000*000. Zadajava iu ebkmaptuji Saje ■raiujn« u vredaastM papir]« izžrebane vrednostne papirje in Za-^ar-a-ie srećke« proti vnovčuje zapale kupone. lc-a.rzaa.1 izjutoi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eahompt In i u»...-.» . menic ~X:*t OLjT* BHrina aaroćilj i" Podružnica v SPLJETU. v tekočem račnnu ali na vložne knjižice proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39-147 Promet s čeki in nakaznicami. Rudolf Kirbisch slaščičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 priporoča za Božič bogato izbero atrap, figur, bonbonler, kodaric 8 sadjem, kandlranega in glaziranoga sadja v dkatijah, najfinejših, bonbonov, krh jaka, mandolata, strdenja, poprajata, najfinejših in najcenejših obeskov za božič a drevesca iz španskih zvitkov, sladkorja, čokolade iu kutnovega sira. Najfinejše čajno pecivo, pecivo sa bolnike, oiškoti k šampanjcu, kakao, čokolada čaj, ram, najfiuejda desertna vina in likerji, suhor. skladanec, kariovovarsfci oblati za Pischingerjeva torte itd. 3656—4 BjflF~ Za praznike najfinejše pofce, pince. šarklj e, vina Is c. kr. dvorne kleti (c. kr. dvorec na Dunaju). Cenovniki na zahtevo. Vse jestviiie domač, izdelka,. Znoanja naroČila točno. Prevzeti se želi dobra gostilna na račun. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 3719-1 Duhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenČice „Florian" fine kakovosti za okrepitev želodca ! Dobi se v steklenicah po I, 1/2> 1/i litra v rastlinski destilaciji „FLORIANtt (tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) iu v drugih prodajalnah. »-293 Pazite na ime , FLORIAN". CM >0> (O o o CT5 tO OPTiCHO BlAGC 0PTISCK£WAREN< GRAMAAOFONe. RUDOLF VVEBER VRAK V/HR^ACHER. Zlate šeipalnike očala, gledališka kukala, aneroide. tlakomere, toplomere, kompase, gramofone in veliko zaloge plošč Najfineje ure ornega, Schaff- |J hauaen, A Seeland, posebno I ploščate : kavalir i ske ure zlate, ji srebrne in kovin a« te Briljante, \ diamante, ' nakit, mm prstane, ' uhane, Lrože, vratne verižic«, ! zapestnioe,' hkatJjA sa! cigaret« itd CD O mm t 0) / / / / , : ■ ; . _-— * - m < o X3 fi) priporoča kot iako primerna JjQ2JQm| dstilti RUDOLF VVEBER 1 urar v Ljubljani. = Izprašan obenem ključavničar ali kovač, trezen, zanesljiv, oženjen se sprejme s 1. ja-nuvarjem 1905. Vprašanja na „Ljubljansko deln. družbo 23 šotno industrijo'1 na Škofljici. 369j-2 7 Janez Trdina. Verske bajke, store in nove. Baike in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 2 - 149 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona 1. 1.831. pr»občevat' svoje bajke in oovesti jeostrmel s'ovenski svet n*d b gatn zakladnico domisliije i^ar da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa »e je tudi nad obl ko v kakršni jih je pi-^aie'j podajal. Snov, nit g. jezi k, vse je bilo pristno narodno Nabiralce* narodno blago in pri« bčujoč ga širšemu svet i, p nnrodnelje pisateli sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" broS 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K. 70 h Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. bro§. 2 K, s postimo 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, 8 poštnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu IZajlcpšc in pravično Božično darilo za gospodinje je nedvomno PFAFFOV šivalni stroj, kateri odgovarja z ozirom na = mnogostransko uporabo iu ličnost vsem zahtevani gospodiujstva. — »ov šivalni stroj se izvršuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše do najfinejše izpeljave ter je kras slehrnega stanovanja. 3489—8 sipom se za umetno vezenje izvrstno uporabljajo. fiogofa ^foga pri: jCm Iliscfiinftclnu v Iiju6ljani, |?odnijs6c ulice šfev. 4. 2 gostilniški = koncesiji ge iščeta v zakup. *713-l Ponudbe pod ,€■• A.* Ljubljana, poste restante'. z Lav. Schwentnerja w Li|nbl|ani Prešernove u'ice 3. Posteljno perje in puh HT7 11 (na drobno in na debelo) čisto in oprano, torej brez duha, se deti cd 35 Ur. naerej za v, k^ ri C. J. HAMANN na Mestnem trgu štev. 8 Romulus" 99 napol svilnat dežnik s pristnim v blago vtkanim napisom .. Romulun". 3^64-5 „Remus" deinik iz čiste svile, popolnoma Deotežene. Pristen samo z napisom ..Rrmu*", vtkanim v blago. Oeno, elegantno, lahko, nepremoć-IJIvo. 8e ne trga po gubah. V Ljubljani jih prodaia samo Josip Vidmar, izdelovalec dežnikov, Stari ——— trg. - Tamkaj tud* preoblačijo dežnike a blagom „Romulus' in „Remus''. Najvažni Božična prodaja trgovske zaloge blaga A.Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu — je otvorjena! _ Popolne obleke v kartonih že od . gld. 1*50 naprej kompletne bluze, pavoln. flanela samo Kos najfinejšega rumburškega pa- volnatega platna samo . . ♦ • Tucat žepnih robcev od .... Tucat Žepnih zobcev (angleški batist) prej gld. 3*—, sedaj..... H 1J —•44 3-90 —•36 1-08 LodnastO krilo lastnega izdelka, sedaj gld. 195 Flanelna bluza, izgotovljena, sedaj . „ Žametasta bluza, sedaj .... „ Damska srajca od...... „ 5000 rutic za Čiščenje kupic in bri- „ sanje prahu, kos....... „ 2000 metrov dobre flanele, meter —•68 2-36 —-39 naprej — 07 — 17 Poleg tega vsakovrstne preproge, svilnate odeje, svilnato blago, kožuhovina, posteljne garniture, damski plašči (Brunnenmantel), in paletoti, moško perilo in kravate, predpasniki, osobito blago za ženske obleke 3608-8 ItiSflP^* P° čudovito znižanih cenah! 9g izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tmviar. Laatnina m tisk „NaroUne tuaaroe". 24 3964 ^31062