Leto LIX. Mika Z45. 0 Ljubljani, o temen 28. oMtoro l9Zi. Ceno Din 1*50 sum «»•* oni* logični, iivieatii socai,« io pramaik«. - .aaeraU ao 6u pctii a 2 u, ao 100 vr« 2L) 50 p, večji inseiati peth vtsta 4 D; notice, poslatio, «xjave, .ekiame, preklici beseda 2 D. — Popuit po dugo aoru. — inseratni davek oosebe;. — „Slovnaaki Narod* velja ictno v Japoslavtj 240 D. za nozemstvo 420 Ifl — dpravnMtvo; ftnailova ollca stav. 5f jr,tilc*e — urada lat tiaaltova a lica it. %, i. nadstropje HT Poštnina plačana v gotovin itioton sU« jO i 'tj:*.''": >tOV 34 k« — Beograd, 27 oktobra. Seja Narodne skupščine se je začela danes s poldragourno zakasnitvijo ob pol II. Po prečitanem za* pisniku in končanih formalnost h je dobil Izenačenje davkov Med vsemi gospodarskimi ln političnim! problemi, ki zanimajo najširšo Javnost, je vprašanje izenačenja davkov najvažnejše. O tem se je ž*, toliko govorilo in pisalo, da te enoglasne zahteve vseh gospodarskih krogov v državi pač ni potreba še posebej utemeljevati. Vendar pa to vprašanje ne pride z mrtve točke. Vsak trezen človek sicer uv:deva, da se tako važni in dalekosežni zakoni, kakor je zakon o izenačenju davkov, ne smejo in ne morejo ustvariti kar preko noči, toda pri nas dobi človek utis, da nobena vladna atrarrka noče vgHzniti v to kislo jabolko. Razumljivo je, Če se zastopniki pokrajin, ki plačujejo danes manj davka, izogibajo tega vprašanja, ki bi jim moglo škodovati na strankarsko političnem polju prav tako razumljivo pa je tudi, da zlasti prečanski kraii. ki ječe pod težkimi davčnimi bremeni, z vso vehemenco zahtevajo Č:mprejšnjo rešitev tega problema, upravičeno pričakujoč, da bo izenačen U prineslo vsaj nekolik j olajšave, obenem Pa tudi sanacijo državnih financ. Pod pritiskom celokupne javnosti je pred nekako pol leta finančni minister končno predložil Narodni skupščini zagonski osnutek o davčnem izenačenju, ki je bil nato izročen v prouča-vanje posebnemu skupščinskemu odboru. Vlada je takrat z velikim pomoom oznanjala, da ima resno voljo, da izenačenje davkov čimprej izvede. Toda do danes skupščinski odbor še ni do vršil svojega dela. Tzločil je ravno najvažnejše zadeve, ki so tako ostale nerešene in zadržujejo razvoj dela na finančni reformi. Očitno je, da radikari nalašč zavlačujejo razpravo, radičev-ci pa so v strahu za ministrske stolčke izgubil! vso energijo. Zahteve in protest: opozicija pa seveda ne" zaleže jo nič. Vlada ;e včeraj sestavljala delovni program za sebe in za Narodno skupščino. Vse mogoče zadeve so v njem, važne in nevažne. koristne in škodljive, točke o izenačenju davkov ni. In da dokumentira svoje naziranje, da se z izenačenjem davkov ne mudi, je vladna večina danes v Narodni skupščini odklonila nujni predlog, ki s*av-Ija davčnemu odboru petdnevni rok, da konča svoje delo in predloži parlamentu svoi elaborat Kdo bo še verjel zatrdilom vladnih krogov, da hočejo izvesti davčno reformo? In kdo bo šV kaj dal na radi-čevske prisege, da smatrajo za svojo glavno nalogo, da odpravijo dosedanje davčne neenakosti in davčne krivice,-j ša Triiunovič novinarjem: »Na seji smo ki bolj ovirajo konsolidacijo držav«* in , razprav'iali o vseh tekočih poslih, zlasti o stvarno ujedinjenje kakor vse politične pogreške raznih strank in raznih vlad? Zanmivo je zadržanje SLS v tem vprašanju. V Sloveniji vedno zatrjuje, da je potreba vsa politična vprašanja potisniti v ozadje na korist življenskim gospodarskim problemom. Najvažnejši med temi je gotovo problem davčne reforme, ki jo sedanji vladni stranki zavlačujeta Kljub temu si poslanci SLS danes niso upali nastopiti proti vladi. Gospodje se pač pripravljajo na vstop v vlado . . . Davčni odbor noče dovršiti dela in poročati plenurcu« — Odločen nastop opozicije. — Klerikalci si ne upajo nastopiti proti vladi. šcie pri razpravi v Narodni skupščini, ko bo predloženo definitivno besedilo zakonskega načrta in ugotovilo, kako pojmuje vlada iz« enačenje davkov!) Cilj novega zakona ni besedo posl. SDS dr. Svetislav Popovič, ki i povečanje davkov, marveč enakomerna raz« je predlagal resolucijo, glasom katere naj j delitev davkov na vse pokrajme države. odbor za pretres zakonskega načrta o lz» ensčenju neposrednih davkov najdalje te* koni petih dni izroči Narodni skupščini svoj predlog tega zakona Dr Popovič je opo* zoril, da se načrt zakona o izenačenju dav» kov nahaja pred tem odborom že pet mese* cev, ne da bi bil odbor zavzel svoje stališče ter v obče pristopil k stvarnemu in resnemu pretresu njegove vsebine. Zakon o izenače* nju davkov je nujna pcsLd.ca vdovdanske ustave, kjer je natančno odrejeno, da se ino* rajo državna bremena po celi državi v colo čenem roku izenačiti. Zakon mora stopiti v veljavt> najkasneje 1 januarja 1927 Paria» ment še danes ni mogel razpravljati o tem važnem zakonu, ker odbor, ki je bil sestav* Ijen, da ga prouči in da ga izroči Narodni skupščini, še vedno ni izpolnil svoje naloge V istem smislu je branil tud posl Aga* tonovič nujni predlog posl. dr Popoviea Posl. Agütonovie je opozori! f:nančne£fr ministra m člane tega odbora, da se mora izenačenje dav'oov izvršiti v obliki zmani* sanja davkov ter d se ne smejo v nnhe« nem slučaju povišati K besedi se je oglasil hnančni mini* ster dr. Peric naznanjajoč, da je zakonski načrt o izenačenju davkov -koro dojzotovs Ijen. Odbor za pretres rega zakona je de* l si celo leto ter si pndržal le še par važne i* ših točk, ki se bodo te dni pretresale Gre samo še za posledice gotovih po tavk Fi* nančni mfrrister je zavrnil očitke poslancev SDS češ. da odnv- ni izpolnil svoje na* loge SDS bi rada vzela saslrgo vladnim strankam., ki so delale celo leto na tem zakonu. (Klici opozicije: To «c bo videlo Finančnemu ministru je odgovarjal dr Svetislav Popovič odbijajoč izgovore financ* noga ministra. SDS se zaveda važnosti tega zakona, ki omogoča poleg državnega in na* rodnega ed nstva tudi gospodarsko edin* s'vo. kakor predpisuje ustava. V ledina večina je nato pristopila k g/a* sovenju ter odklonila nujnost dr Popovi* ''evega predloga Nato je Narodna skupščina prešla na dnevni red, k debati o selitvenih dodatkih za oficirje K temu vprašanju se je prvi oglasil posl. demokratske zajednice dr. Slav» ko äecerov. nakar je povzel besedo posl Juraj Demetr.Vič, ki je dokazoval, da naše gospcdar seji ministrskega sveta odgovori! n v narjem na vprašanje, kaj \* s pogajanji za vstop novih skupin v vlado: »Mi se preveč bavimo s temi političnimi vprašanji in z izjavami glede pogajanj in razgovorov. Mislim, u;i je mnogo pametnejše, da delamo kakor na primer danes zvečer. Na seji ministrskega sveta sem opozoril svoje tovariše, da morajo končati priprave za izvedbo oblastnih volitev čimprej, tako da se lahko izvolijo oblastne skupščine v najkrajšem času.r Zračni premet v Jugoslaviji Otvoritev spomladi 2e skoro dve leti se vleče akcija, da bi se tud' v Jugoslaviji uvedel zračni potniški promet, ki bi bil pri nas tem važnejši, ker so naše železnice v silno slabem stanju in voz:jo vlaki zato bolj počasi kakor v drugih državah. Ker pa danes še nobena zračna družba ni aktivna, je potrebna za reden promet seveda državna podpora, ki pa je pri nas ni bilo mogoče dobiti. Sedaj pa poročajo beograjski in zagrebški listi, da s** ie zadeve poprijelo vojno minisirstvo, ki je obljubilo za zračni promet podporo v iznosu 26 Din za vsak prevoženi kilometer. Zato bo prva domača zračna linija otvorjena prihodnjo pomlad na progi Beograd— Zagreb. Službo bo oskrbovalo šest aeroplanov. k! bodo prevažali tudi pošto. Upajmo, da bo s tem led prebit in da bomo v doglednem času dobili še druge zračne zveze, zlasti podaljšanje progo Beograd—Zagreb do Ljubljane in potem še ali na Trst ali pa na Celovec, kjer bi bil priključek na zračno zvezo Dunaj—Benetke. Morda se pa potem oživi zopet načrt zveze Dunaj— Trst preko Ljubljane, kar bi bilo še ugodneje. Kakšnega pomena bi bile zračne zveze za Jugoslavijo, zlast: tudi za našo pošto in s tem za gosoodarski svet naj pokaže wmn nar primerov. Direktni brzovlak Liubliana—Beograd rabi za to progo \\—15 ur: aeroplan jo preleti v 3—4 urah. Iz Zagreba v Beograd vozi brzovlak 11 ur. aeronlan samo 3 ure $e bolj kričeče je razmerje, ako vzamemo relacijo Sarajevo—Beograd. Z vlakom U treba potovati na tej Drogi skoro 20 ur. z aeroplaur-m se prde v 2 ali naikasneje v 3 urah. Iz Solita v Beograd rabi brzovlak 24 ur, aeroplan preko Sarajeva le 4—5 ur. Kriminalnim organom in tudi orožništvu na deželi da mnogo preglavic in sitnosti Izurjeni vlomilec Alojzu T. Izučil se je ključavničarstva. Svoj poklic pa je vporabH z*, zločinske vlome in tatvine. Sedaj se preživlja samo s temi posli. Je zelo iziisjdij.\ drugače pa kot »ljubljanska baraba«, su:<»\ in nasilen. Ki;ub svoji mladost!, ima komaj 30 let, je preživel že sedem le: vo zaporih. Navadno ie nekaj tednov po prestani kftzsi na svobodi, pa j;a zopet prime'o in vtaknejo v zapor*;. Sedaj uživa svobod m) ž v i enje cd začetka meseca septembra, a ie ze izvrši; po DoIen;skem, Gorenjskem, v Ljubljani in erugih krajih ronogoSUnrirac tatvine in vlome. Lojze T. je sumijiv poskusnega vloma v trgovino Alojzija Grudnu Škoteljc! m vloma v poštni urad v t>marju-Sapu na Dolenjskem. Ttj je s svojim tovarišem Kastelicem, katerega so orožniki Se prijeli. >koz: okno vdrl v poštni urad tet odnese! poštno ročno blagajno t vsebino 2.^3 Dir, Ljubljanska policija se imeresira za k livarja tolovajev Franceta Klemna. Go: je. da Kiemna, ki ie italijanski državljan, po mednarodnih običajih italijanske obiasfi ne izroče našim sodiščem, pač pa bo v Itaiii obsojen. Zato zbirajo obtežihii materija! proti njemu. Njegovo ljubico Angelico l'. ki je v Jugoslavijo pristoina. !?-oče Italijanske obiasti naši-m. Uvedeno ie že do ti izročitveno postopanje. Oba, Klemen in -\ -gelica, i nanajata v zaporu v Postojni. Drzni vlomi na deželi Vlom v poštni urad v Brežicah. — Kaj bo s Klemenom? Iz Brežic ie včeraj prejela poštna direkcija in nato policijsko ravnateljstvo v Ljubljani kratko brzojavno, odnosno telefonsko obv-esriio, dä le bi! v noči od 23. na 26. L m. izvršen vlom v tamošnji postni urad. Vlomilci sö prišli v urad skozi okno ter odnesli za 14.000 dTnariev kovanega denarja. Vloma so sumljive štiri osebe, ki so se prejšnji dan pojavile v Brežicah. Pripeljali so se vlomilci v Brežice najbrž z avtomobilom ?z Zagreba «n so ž njim tudi po izvršenem vlomu odkurili v neznano smer. Za to. da so razpolagali z avtomobilom, govori tudi okolnost da ni bilo tako lahko odnesti tolike množine kovanega denarja, za 14.000 dimriev. ker so tehtali ti novci najmanj 70 kg. Vlomilci morajo biti stari praktiki pri vlomih v poštne urade. Vlom jt vzbudil veliko senzacijo in razburjenje med prebivalci v Brežicah in okolici. keT le le člen v verigi vlomov, ki Jih tevršuiejo profesi iona Inf vlomilci v poštne urade, a tudi pr» privatnikih. Meseca avgusta so vlomili v postni urad v Krškem, od koder so odnesli za približno 300 dinarjev kovanega denarja Borzna poročila. LJUBLJANSKA BOR7 \ Efekti: 2 in pol ods-f. »irž. rent i vojno ^ko. Iisis d. d. 44—47. Nihag 12, Gutmao 24T>—260, Slaveks 97 in pol do 100, Slavonija 32—33, Trboveljska 900—310. Vevč> 10C A?r. 43.30—44. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.145. Parrz 15.792-Loodon 25 13375. Newyork 518.50. MU 22.80, Praga 15.3625. Dunaj 73.15. — Trst: Beograd 39.20—39.80, Pari; 68.50—69. London 108.50—108.75, Newyork 22.30—22.50. Praga 66—06^0, Curia 4.?V-43* Dunaf 314—318. ~~ZÄ^ÖPUVLJENCE!" Kdor takoj da, dvakrat dal 00 MR 44 Danes zadnji dan Polnočno solnce Predstave ob: 3., s., 7. in 9. uri. KINO IDEAL LQ74 XIMO IDEAL Katastrofalni ulharji po »sej Evropi Snežni zameti, viharji in povod nji na Češkoslovaškem« — Besnenje viharjev na morjih« — Toča, sneg, viharji in poplave v Jugoslaviji Po velikih nalivih, ki so zadeli v petek in soboto vzhodni del čsl. repu* büke, so začele vode v nedeljo nara* šcati. V mnogih krajih je moralo nasto* Eiti vojaštvo z gasilci, da reši ogrožene is\. V Mihalovcih na Slovaškem je voda v nedeljo poplavila vojaške bara* ke in mlin. Posebno v Po^karpatski Rusiji je bila nevarnost poplav velika. General Grchala je moral v nedeljo fonoči mobilizirati vso garnizijo mesta Tžhoroda. Tudi policija, orožništvo in gasilstvo je imelo permanentno službo. Voda je vdrla v hiše na bregu, iz kate* rih se ljudje niso mogli pravočasno iz» seliti. Dve hiši sta se porušili. 15 jih je voda znatno po:kodovala. Mnogim sta* novalceui je voda uničila vse pohištvo. V nekaterih okrajih Užhoroda je bila situacija zelo kritična. \Aogroženih hiš so zbežali ljudje na strehe, od koder so klicali na pomoč. V ciganskem okraju je obtičala v vodi policijska straža, ki je hotela pomagati ciganom pri izse* litvi. V okolici Perečiua je voda uničila vso »/imnto in porušil« * eč mostov. V kraju Turja Remete so valovi odnesli dve hiši. V Mukačevu so bile poplav* liene vse ulice. V Kolčinu so morali izprazniti 30 hiš. Tudi železniška proga v bližini S^aljave je bila pod vodo. Skoda je velika. Dočim je grozila vzhodnim krajem katastrofalna poplava, so imeli drugi kraji CSR strahovite snežne meteže. Na Ostravskem in Šleskem je v nedeljo ves dan in vso noč snežilo. Zapadlo je toliko snega, d.i so bile vse brzojavne in telefonske naprave poškodovane. Na mnogih krajih so bile železniške pr*-c*e tal o zasnežene, da so morali promet začasno ustaviti. Reke Ostra* vica. Lučina, Olša in Odra so prestopile bregove in poplavile vso okolico. Snež* ni meteži so zadeli posebno hudo Mo« ravsko Ostravo. \Ta ulicah je bilo to« liko snega, da je bil promet zelo otež* kočen. Radi snežnih žametov je sko* čil s tira tramvaj tako, da je ostal do* tični del mesta dolgo brez cestnozelez» niške zveze, Sneg je pretrgal vse brzo* javne in električne žice tako, da je ostalo mesto v temi. Zveza z Opavo je bila sploh prekinjena. Reka Odra je je narastla v nedeljo za 1.25 m nad normaio. Snežni meteži so napravili mnogo škode na sadnem drevju in v gozdovih, kje? je sneg polomil drevje. V nedeljo popoldne je obtičal v snež* nem zametu na progi Hanušovice — Dolni Lipova na Moravskem brzovlak. Pomožni \lnk ni mogel prodreti debelih sne/nih plasti, ker ga je ovirala silna nevihta. Zato sta se morala oba vlaka vrniri v Hanušovice. Na zasneženo pro* gvj so po*dj.Vi drugi pomožni vlak, ki je srečno premagal vse ovire tako. da so lahko poslali brzovlak z dvema loko* motivoma v Polno Lipavo. Toda bli* >;u postaje Ramzove je brzovlak znova obtičal v snegu in potniki so irorali prestopati v pomožni vlak. Progo so očistili šele v ponedeljek popoldne. Ra= di snežnih metežev je bil na progi Such* dol — Budišov v nedelj*.) in ponedeljek ves promet ustavljen. 0 Povodom katastrofalnih posledic orkana v Indiji in srednji Ameriki so se začeii hiti tudi za usodo narnikov na odprtem morju. Mnoge parnike je zalotil daleč od pristanišč strahovit vi* Kar in mornarji so morali napeti vse vae. da jih rešijo. Nemški motorni par* nik »Frieda - je odphri iz Bremena proti j Danskem. Vozil je večjo množino pre- j moga. Med vožnjo je odpovedal motor. | vihar ie začel morati parnik kakor igračo in valovi so butali čez krov. Bli* zu Buxhavna se je skušal parnik vkrca* ti, toda obe sidri nista prijeli in tako so gnali valovi parnik dalje. Posadka je spuščala rdeče rakete, da prikliče iz Buxhavna pomoč. K sreči so opazili signale na bojni ladji »Kvklop«, ki je takoj odplula ogroženemu parniku na pomoč. Druga ladja »Alte Liebe« je z reflektorji razsvetljevala razburkano morje. »Kyklooa je zaman iskal »Frie* do«. Moral se :e kmalu vrniti v prista* nišče. Vihar je ta čas podvojil svoje besnenje. Posadka «Friede» se je komaj držala na krovu. Prot; polnoči ie kapitan odredil, naj nojijejo mornarji svoje postelje s petrolejem in jih za-žgo Mornarji so znosil? blazine na krov in jih zažgali. To ie bila zadnja na da. da opozore na nevarnost, ki je pret:la parniku. Vse raketa so bile namreč porabljene. Valov! so že odtrgali in odnesli rešMni čoln ter sploh vse. kar se ie dalo odtrgati. «Frieda» je zadela pri tem ob skalo in se potopila tako, da je molel iz besnečb valov samo jambor K sreči ie b;lo na dotičnem kraju morje plitvo. Vsa posadka ie zlezla na iambor in se privezala, da bi fe vihar ne odnesel Tu so preživeli mornarji vso «rrozo viharne noči Sedem ur so vztraiali v najhujšem orkanu, predno je pršla pomoč Rešilni parnik je opazil samo iambor. na katerem so čepeli premrazeni in prestrašeni mornarji. O drugi nesreči poročajo Iz Hali-faxa (Nova Škotska) Tu se ie potopila na odprtem moriu angleška bojna ladja «Valerian» Utonilo je 84 mornarjev. Ladja se je potopila najbrž zato, ker je voda zalila stroim oddelek tako, da so parni kolli eksplodirali. Potopil se ie tudi angleški parni «Eastway». Od njegove posadke so rešili samo 12 mož. — Rim. 27. oktobra. Skoraj po vsej Italiji je besnela včeraj strahovita revihra, ki je povzročila nepregledno škodo V Toskani je opustošenih mnogo vasi. V beneški provinci in na Tl-renskem morju se je vsled orkana potopilo več rb'skih bark in manjših tovornih ladij. Večje ladje so se rešile le na ta način, da so pometale ves tovor v inorje. V pristaniščih je vse polno več aH manj poškodovanih parnkov, ki jih ie viharno morje vrglo na pečine. Tudi v Jadranskem moriu ie razsajal hud vihar, vendar pa so parniki še pravočasno našli zavetie v pristaniščh. — Newvork. 27. oktobra. V New Jerscyu je divjal zadnje dni strašen vi* har. Mnogo hiš je porušenih. Štiri ose* be so ubite, zelo mnogo ljudi pa več ali manj težko ranjenih. — Zagreb, 27. okobra. Tekom včerajšnjega dne je začela Sava polago* ma padati. Nevarnost poplave, ki je bila še v ponedeljek zvečer zelo velika, je minula. Včeraj opoldne je znašal vo* dostaj Save pri Zagrebu še 3.12 m nad normalo. Tekom popoldneva je padla Sava za 12 cm. Do danes zjutraj je bilo zabeleženo nadaljnje padanje vode, ki nanaša na uro 4 cm. Ker je deževje po* nehalo, se ni bati več poplav. Včeraj popoldne je začelo snežiti. Temperatu* ra je zelo padla. — Delnice, 21. oktobra. Po zadnjih nalivih je Kupa s svojimi pritoki zelo narasla ter na več krajih poplavila polja in vasi V bližini Delnic so opazovali nenavaden naravni pojav. Rad' prenasrčeitosti zemlje z vodo so se od-prli novi vrelci, ki so bruhali velikan- ske množine vode, a polagoma usahnili m se pojavili na novih mestih. Voda je odplavila mnogo lesa. zlasti drv, ter odnesla več mlinov. Brod na Kupi, kjer se stekata Kup;? in Kupica, jc od vseh strani obdan z vodo in izgleda kot mali otok. škoda je zelo velika. Take katastrofe n#» pomnijo niti najstarejši ljudje. — Osijek. 27. oktobra, iz vseh krajev Slavonije prihajajo poročila o neurju, ki je včeraj in predvčerajš* nira divjalo po vsej pokrajini. V Stari Gradiški je divjal silovit vihar, ki je porušil in razkril mnogo hiš. Okrog trdnjave je izruval vihar mnogo dre* ves. Zelo mnogo so trpele brzojavne in telefonske naprave. Tudi v Dalju in Vi* rovitici je povzročilo neurje mnogo škode. — Sombor. 27. oktobra. Ciklon, ki je včerai razsajal nad velikim delom Baranje. je napravi! zlasti v pokrajini med Erdutom in Dal jem velkansko škodo. Vsa polja so naravnost opusto-šena. Strahoviti nalivi, ki so sledili ciklonu, so povzročili nove poplave Voda je odnašala zlasti poljedelsko orodje. Tudi nekaj živine je utonilo. Proti večeru je začela padat: debela toča. Skoro vse brzojavne in telefonske proge so porušene. Človeških žrtev ni bilo. — Mostar, 27. oktobra. Včeraj ob 2. zjutraj je bil v Mostarju zabeležen precej močan potres, ki je trajal več sekund, vendar na ni povzročil nikake škode. Po vsej Hercegovini je razsaja* la včerai prava kraška burja, ki je po* vzročila zlasti na telefonskih napravah obilo škode. Včeraj dopoldne je padala v Mostarju in okolici huda toea, ki je napravila precej škode, popoldne pa je začelo snežiti. Po gorah je zapadel že debel sneg. — Skoplje, 27. oktobra V zadnjih dneh razsaja po vsej Makedoniji hud vihar, ki je Dovzročil na hišah mno^o škode. Več poslopij je popolnoma razkritih, ker je veter odnesel vso opeko in rušil tudi tramovje. V selu Presan-če je veter izruval velik hrast in ga podrl na v bližini stoječo hišo, ki se je porušila ter pokopala pod seboi vse stanovalce V Tetovu je vihar podrl turško džamijo z tninaretoni vred. Državne nameščence »n vse gos ode spi h opo?ar>amo na posebno lepo zhero stike m in taglanuv mo^er ih krčev, ki im pra^ ugodno nud tvrdfea Fran Lukič, Pred škoiijc Piačdne olajšave. Prosveta Veuk uspeh je pravkar dosegla Ja* načkova opera »Jenufa« v nemškem gleda* bšču v Pragi Prav tako velik uspeh je ta opera imela na Dunaju, v Berlinu in v Lon* donu Vsi kri iki soglašajo v tem, da je Leon Janaček eden največjih sodi>bnih skladateljev Razen njegove »Jenute« so pri nas Janačkove skladbe še malo znane. Da* nes pa imamo priliko, da se seznanimo z eno najzanimivejših Janačkovih kompozicij »Dnevnik človekki je izginil brez sledu«. To je ciklus pesmi, ki jih pojo naši naj* boljši operni pevci in pevke Ta intimni koncertni večer, v čigar ospredju je Janao» kova kompozicija, bo danes zvečer v oper* nem gledališču Začetek ob 20. Kdor ljubi glasbo, naj ne zamudi tega večera! Velik simfonični koncert v Ljubljani. Podsavez muzičara v Ljubljani ( v katerem so včlanjeni tudi operni orkester in kapelni* ki Narodnega gledališča) priredi v pričetku novembra simfoničen koncert velikega sti» la. Na sporedu so: Balakirev: ->Ruska sim* fonij.t v štirih stavkih«: Riharu Straus»: »Salome« (ples Salome); Rogger Ducns^: j »Varijacije za harfo in veliki orkester« ter I Arthur Honeggerja simfonična slika Pacific 231, ki je pri svoji premi ieri in pozneje na j j glasbenem festivalu v Pragi vzbudila pod taktirko V Talichr velikansko pozornost Koncert bo izvajal pomnoženi operni or* kester, vodil ya pa bo dirigent An'on Nef» fat. V marcu priredi isti orkester Beethov* novo IX simfon;;o in s tem prosi r : stok t* nico Beethovnove smrti. Premifera Anzengruberjeve kmeiiške komedije »Slaba ves/« bo v ljubljanski dra* mi v petek dne 29 t m. ob 20 uri zvečer. -Sodelujejo dame Juvanova, Vera Balarkova, Rakarjeva. Goriupova ter gg Cesar, Lipah, Med ven. Plut, Smerkolj, Sancin itd Režira g M. Pugelj. Darujte ?a dijaške kuhinje Sport Zanimivosti iz športnega sveta Znani internacijonaini half Gradianske-ga, Hitrec, je pristopil k dunajskemu pro-fesijonalnemu klubu WAC Hitrec bo Že /. novembra v prvenstveni iekm; nastopu proti Florisdoriu Seppl Brandstetter, olvši avstrijski tn-ternacijonalec, član dunajskega Rapida In svoječasno najpopularnejši eunajski srednji krilec, se pogaja z Qradjan>kim v Zagrebu , za mesto trenerja V pogajanjih je nastal majhen zastoj radi vprašanja plače, zdi se pa, da se bodo vseeno ugodno zaključila Dne 29, oktobra, L j. na češkoslovaški državni praznik, se vrši v Pragi Meddržavna tekma Češkoslovaška—Italija Češkoslovaška je določila sledečo postavo: Pla-nička, Ženišck, Knmerman, Šilinger, Plery-cha, Seher., Podhrazi!. Kntžek, Bejbei. Ptičj Kratcchvil. Postava še ni definitivna in ni izključene, da bo Knfška zamenjal Staper, Bejbla pa Dvoraček Češkoslovaški tim le sestavljen brez igralcev Sparte, ki ie na turneji* v Ameriki Kakor smo že poročali, je praška Sparta v Chfcagu zmagala nad tamošnjo Srar-to z 9:0. Drugi dan Je Sparta igrala v De-troftti Med igm fe zagrešil Perner grd favi in ie zat^ publika udrla na igrišče. Policija je morala Intervenirati fn obvarovat1 češke Igralce pred dejanskim nasadom. Ura se ie vršria d"> konca In je Sparta omajala v raz;)ortna kluba in sicer HSK Zriojski in HSK Trnje — rinalna kazenska tekma za prvem trvo Slovenije. V nedeljo 31 t. m. se vrši ns prostoru Atene zaključna tekma za pr* verstvo Siovcnne v letu 1926 Kot nasprot* nika se srečata družini Maribora in Ilirije, prvaku mariborskega in 1 iubljanskeßa okro* 2jiä. Obe družini sta danes brezdvomnO najjačii v Slovcniii. v ning za vse hazenašice. razen Bernikovc in Jermolove I. Točno h sigurno Načelnik. Velika uganka iv.'oc'ne».'» lakups < esena, iko ogledati rsvnok^r doš'o bogato >zbiro riaitinejš- ga angle škega in Češkega blag- ca mocke obieUe in -»ovršnike. aglane id. po najnižjih cenah Josip Jvancič Liubliana Mk!nš'č'%a cesta 1 . eieznica KOLEIJAK Dane*: Sreda 27 oktobra W26; kutolu čaui: Frumenciu pravo>lavni: 14. oktubra, sv Petka; mu^.mani lv rtn:*ui»ahira 1345; židje: 19 tUnia 5t>87 Jutri. Četrtek 28 oktobra l92o. katofo čani: Simeon Juda: pravoslavni: 15 okto= bra, Jefrem; musliman-.: 20 rebi«ul»ah:ra 1345; židje: 20 ♦išrija 5tv7 DANAŠNJE PRIREDITVE Gledališč*: Opera: 1 nitimn- operni večer na ča«»f češkoslovaškemu narodot-1-; prazniku — Drama: »Jov* E Kino Matica: »»Tom ■ Tonny - Tlg — Ljubljanski dvor: ©Tragedija«. — Kino Ideal: Polnočno solnce DB2URNE LEKARNE Danes; Sušnik. Marijin trg; Kuralt. O*' sposvetska cesta Jutri: Tmkoczy, Mestni trft; Ram«»f. Miklošičeva cesta. Solnce zaide danes ob 16.57. vzide iutri ob 6.52 in zaide ob 16 55 Mesec vzide dants oh 2201. zaide jutri ob 12.56 in vzide ob 22 59 TOM-TONNY-TIGER Senzacijonalna — Ijubavna — pustolovk na — filmska igra \a zamenjajte z raznimi amerikanslh mi cowboy s filmi! V glavni vlogi najbogatejši fiimski igra; lec u;l asov iti i,i splošno priliublitni Levi, medvedi in ostale divje zven v gorečem gozdu — TOM MIX. galanten kavalir, rešuje mlado damo smrtne nevarnosti — Zahrbtni boji. — Napete scene. — Krasni naravni posnetki itd Ne zamudite ogledati si to nad vse zanimivo filmsko delo! Predstave točno ob 4„ pol 6., pol S. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon 124 Vela izbiri wM\t im baržunasuli m Hlcastm klobukov si oglejte \ mod iem salonu Stuchly - Maske /i Ljubljana. Židovska uiioa 3 Ponravllase takoj zvrat-^alo« aln h KlobuUuv Javna zahvala Združeno slovensko žensrvo v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pn-pomogh, da ie nabiralna akcija v dneh ib. In 17. oktobra v korist našim nesrečnim po-plavhencem tako iepo uspela. Doslej znaša celotna vsota 54.954 dinarjev. Sodelovala so pri tej akciji sledeča ženska društvu: Atena, Kolo jugoslovenskib sester. Klub Primork. Krščansko žensko društvo. Krščanska ženska zveza, Splošno žensko društvo. Ženski odsek jadranske straže. Žensk: odsek naprednega gospodarskega društva pri Sv. Jakobu in ženske podru2-ce CMD. Vsa ta društva so zbrala 37.433 dinarjev. Z izredno požrtvovalnostjo se je te akcije udeležila tudi naša ženska mladina z naslednjih zavodov: Dekliške meščanske šole pri Sv. Jakobu, pri uršulinkah, v Ši^V in v Lichrenthurnovem zavodu. Gorazdov ;n Krištofov zavod, obrtna šola m žen."! realna gimnazija. Zbirka te naše mladic znaša 17 521 Din. Pri zbirki ženskHi društev so darovali: Pretnelč Ivan 500 Din. ga. Sterlekar I5< dinarjev, g Bamberg Oto m g. Verlič p* 300 Din. svečama Kopač in trgovina Meden Viktor po 250 Din. g. Bonač. g. Ravnikar Icsip. ga Sede! Marija, g. ravnatelj C v■.. R. T. rn g. komandant dravske divizlie po 200 Din. ga Babnik. trgovec Klemene Šumi in gg dr Ažman. dr Kreč. Priseli. Hribar. Krui^her po 100 Din; g. Ribni\ar 50 dinarjev. Bloke z odkupnimi listki so naredile bit^,-piačno tiskarne: Bonač. Hrovatin in Jngo-slcvenska. Zbirka še ni zaključena, ke: >o obljubili prispevati na naše okrožnice tudi naši denarni zavodi Denar se izroči g. v< . županu Maurice Boue: 42 SM M M tjšoman — In kdo je bil t;i možak V vpra» ša zvedavo Morion. — Ah, bil jc dcCko. da m,tio takih! Bal se ni nikogar, vedno je bil v prvih vrstah, vedno odločen in pripravljen na boj! Diven dečko, tako mi vere! — Torej ga dobro poznate? — Kako ga ne bi poznal, boöami! Saj ie bil moj tovariš, moj vojni drug. Usoda naju je vedno združila, kadar je bila največja nevarrost. kadar so div* jale najhujše bitke. Dvakrat mi je rešil življenje, ko i»ein že skleprd račune s svetom, enkrat pa sem rešil jaz njega. Eno rešitev sem mu torej še dolžan. Ali od takrat ga nisem več videl. — Ali bi ga spoznali, če bi tia zdaj kje srečali? vpraša Morion in glas mu zadrhti. — Če bi ga spoznal! vzklikne mor« nar. Kako ne bi spoznal znanca od včeraj? — Ali . . . pravzaprav . . . jaz bi ga moral tudi po2nati. Saj sem se ude= fežil istih vojn kakor vi. Kako mu je bilo ime . . .? ime mu je bilo Morion. Meri on prasne v smeh in skoči proti mornarju. Bil je tisti veder in ne* varen smeh, ki uide otroku, kadar mu pokažeš lepo igračko. — Oho, stoj! krikne mornar. Nika* kih neumnosti, dragec, če ne, se utegne kaj pripetiti . . . — Ha, ha! Tak tako sprejemaš ti tovariša Morlona, starega vojnega druga! ... — Kaj pomefnjo te besede? se za* čudi mornar. — Te besede pomenijo, da imam pred seboj starega znanca, ki mu je ime Jean Vifinault. — Tako ie moje ime. to je res - . . Ali . . . — In moie besede pomenijo tudi, dragi Vignault. da stoji pred teboj oni. o katerem si malo prej trdil, da bi ga spoznal na prvi pogled, če bi ga srečal. Jaz sem Morion. — Tisoč bom1 in granat! Je#li res* niča? Vignault je od presenečenja na ši* roko zazijal z očmi. — Tako mi vere. res je! Saj se mi ie hotelo dozdevati da mi je ta glas že nekam znnn. Tak t> si moj stari zna* nec in dobri tovariš Morion! A stopi vendar na svetlo, da te vidim! In Vignault j j potegnil Monona k vratom, kjer je od zunaj pronicalo ne* kaj svetlobe. Moral se je uveriti, da je možak ki stoji pred njim, v resnici njegov druö iz vojnih let. In ko mu ie izginil sleherni dvom, da ni morda žrtev halu* einacij, je pograbil ujetnika za roke ter ga objel in poljubil kakor dragega bra* ta, ki ga je pogrešal bogzna že koliko let. — Tako presenečenje! Tako nrese* nečenje! je ponavljal venomer. Ti tu» kaj na ladji. Kdo si bil mislil kaj ta. keg*! Tolika sr2Ča' — Zame ni baš tolika sreča, da se nahajam tu, je odgovoril Morion z grenkim usmevom. — Ba!.Zakaj ne? — Tako se mi zdi. da je položaj, ki sem vanj zabredel, vreden vsega prej, kakor zavidanja! — Pojdi, pojdi! Saj smo prestali Še hujše stvari. — Da. oba skupaj, tisto je že res! — Prokleto! In kdo ti pravi, da te hočem zarustiti? Poslušaj, Morion ti si mi dvakrat rešil življenje, jaz pa tebi !c enkrat Torei sem ti eno rešitev še dolžan! — Račun ie pravilen, priznavam. — Dobro torei. Ne boi se ničesar in spi v miru! Dokler si tu. lahko poč' neš, kar se ti poljubi. — In če bi se mi zahotelo, da ladjo ostavim? — Jo bova pa ostavila. — Ti si torej vpliven? — Več kakor vpliven, odločen sem na vse. — Na vse? — Na vse! — A zdaj mi pa povej, kako se pravzaprav imenuje in čigava je ta lad* ja, kjer sva se tako srečno sešla? — Veš, ta ladja je pa zelo čudna. Njen gospodar je neki človek, ki mu roje po glavi tako nenavadne, uprav bizarne misli, da sem se že večkrat vprašal, da*li ga ni obsedel kak demon. — Njegove ime? — Grof Kerberve. Morlonu se je izvil pridušen krik radosti in veselega presenečenja. Kakor blisk mu je duha prešinilo spoznanje. Torej ladja je bila last grofa Kerberve* ja in on. Morion. se ie nahajal na njej, in z njim njegov stari, zvesti drug Jean Vignault. Čudna so res pota usode! V »Za* kleti hiši« je prvič naletel na bandite in ti so ga odvedli na ladjo taistega grofa Kerbcrveja. o katerem je pisala gospa v črnem v svojih memoarjih. Vziic vsem nenrilikam. ki so ga zadele, ie bil vendarle hvaležen usodi, da ga je privedla na sled tistemu, ki bi ga sicer iskal brezuspešno — grofu Kerberve in. Dejali smo. da ie kakor blisk preši nilo Morlona spoznanje. Nenadoma da še sam ni vedel, kdaj in kako, se mu ie posvetilo v dotlej neprodorni temi. ki je obdajala misterijozno pojavo gospe v črnem in zločin v Morgatu. Grof Kerberve je moral biti v neki zvezi z zločinom. Ni imel sicer še dokazo\ ga to domnevo, ali neki notranji glas mu je pravil, da je tako. Usoda sama ga«ic privedla na pot razkritja. Ni nesreče brez sreče. Oc bi ga .banditi ne bih ujeli in odvedli na cro-fovo ladjo, bi nemara nikdar ne prišel na sled tajnim zvezam ki so družile Jobica ann Drez z grofom Kerberve^ jem. Čudna in nedoumljiva so pač po ta usode? Vignault je z začudenjem opazoval Morlona ki ie tako nepričakovane umolknil. — Ali poznaš grofa? je vprašal slednjič mornar. — Da in ne Poznam ga le, kolikoi sem čul o njem aovoriti. Grof fe bogat, kaj ne? — Zelo bogat. — In ime mu ie Artur? iiiievne vesti. > nimam, n 27 oktobra '-Vet — 2 zagrebške univerz. Za izrednega profesorja na gospodarsko- >uir»arski tr-kuiteti zagrebške univerze ja imenovan g. Stanko Flegel. — Profesorji zagrebške veterinarske fakultete so najodločneje protestirali pri prosvetnemu ministru radi imenovanja bivšega velikega župana dr. Frana Gabreka za profesorja veterinarske medicine. — Odlikovanje. Na prodi ^ prosvetne ministra je kralj odlikoval z redom Sv. S i ve n. razreda direktorja gimnazije v Sr skffc Karlovcih g. Radivoja Vrhove i — Za sklicanje zbornice m trgovii« obrt in industrijo. BeogTad6i*i »Pravda javlja, da ao vse gospodarske in pridobitu« organizacije v Sloveniji odposlale na mini-flra za trgovino in industrijo dr. Krajača peticijo, da odredi čimprejšnje sklicanje novoizvoljene Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo na plenarno sejo. ':ateri s€#ini-Zbornica konstituirati. — Šef statističnega urada . prosvetnem ministrstvu. Prosvetni minister je imenoval s. Mladena Beliča za šeta statističnega urada v prosvetnem ministrstvu. — Znižana vožnja Mervntm ilcirjem. Prometno ministrstvo je dovol polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic vsem rezervnim oficirjem. niso državni uradniki. Znižano vožnio imajo rezervni oficirji trikrat na leto. — Iz prometnega ministrstva. Pošeon: odbor uradnikov - strokovnjakov pod vodstvom pomočnika prometnega ministra nadaljuje v prometnem ministrstvu reorganizacijo celokupne železniške u-pravc in mini-srrsiva samega. Odpravijo pri ministrstvu In direkcijah več oddelkov s a tako zmanjšajo redni proračun že z. leto 1927-23. — Koncem tega meseca objavi prometno nri-mstrtsvo ukaz o premestitvi velikega števila posta "eiirtčelnikov. — Uniformiranje dijakov. Prosvetno ministrstvo le izdalo naredbo vsem gimnazijskim ^rektorjem« da do 1. novembra t. 1. izVTše mi: rüiranje vsen svojih dijakov s predpisan;; uniformami. — Poaružnica državne nipotekame banke v Ljubljani. Med ministrom trgovine in industrij, ur slavnim odborom državne limotekarne banke so se pričela posvetovanja glede ustanovitve novih podružnic v vsen važnejših gospodarskih središčih države. V načrtu je tudi ustanovitev podruž-\ice državne hl-potekarae banke v Ljubljani. No>v poplave v Polhovem gradcu. !i RoAovega gradca nam poročajo: Letošnje leto e res v znamenju vremenskih katastrof. Zadnje dri ie zopet padlo toliko dežja, da so naši potoki močno narasli. Navalili so iz strug, rušili za silo popravljene in napravljene ceste in pota, ruvali drevesa ter ogrožali celo Gasilski dom in v bližini stoječo kmetsko hišo. Z uadčloveškim naporom so jo s trami in hlodi toliko zavarovali, da jo divji valovi !e niso zrušili. Betonski most stoj: še vedno na suhem, čez novo strugo pa je za pešce napravljena brv. V ponedeljek je hotel tukajšnji kmet K. z vosom iz Pristave domov. Poiskal je najprimernejše mesto za- prenod pognal konja v deroče valove, ki so ga P£ mahoma dobili v svojo oblast in je šlo vse vkup, konj, voz in kmet po strugi navzdol. Koni je uto-" ml. moža in voz so pa vaščtini oteli. Da je možakar prebil silen strah, je jasno. K sreči valovi niso zahtevali tudi človeške žrtve. — Slovenske čipke in vezenine na ženskem kongresu na Bledu. Ob priliki ženskega kongresa na Bledu sta razstavila: Drz.. osrednji zavod za Ženski domači obrt v L ubijam in pa Mariborsko žensko društvo svoje izdelke. Prvi Je razstavi! veliko zbirko krasno izdelanih čipk. motivov, vložkov itd. ki so namenjeni za inozemsko propagando. Dela so tako lana in precizno izvršena, d i vzbujajo splošno pozornost in so deležna veiike pohvale To je prav srečna misel, da se zainteresira ženski svet za .je Izdelke, ki prihajajo ravno iz onih nesrečnih krajev, kjer le vladala strahota poplav: Polhov Gradec. 2:ri in Poljanska •ii:a. Mariborsko društvo, pa je razstavilo ravese, blazine in drugo, vse posneto po starih slovenskih pečah Tudi ti izdelki so zelo precizno izvršeni in nosiio vabljivo ti-"ičrost r;a>v. domače orna mernike Želimo, da hode bodoče razstave v Inozemstvu pričesk- našemu čipkarstvu obilo uspeha. — Novi jugoslovenski zlatniki. Te dni je odpotovala v Pariz posebna komisija, ki i^o p-evzela prvo pošiljko novih iugosloven-^kih zlatnikov, ki jih je izdelala neka pa--:sk.. rvornlca. Dukati nosilo na eni strani Enačbo vrednosti, na drugi pa slrko kra-■a. Cim bo pošilika dospela v Beograd, bo N*ar J na banka po prevzemu dala zlatnike v promet. — Redukcija telefonskih taks. Kakor oroč:;jo iz Beograda, je poštni minister iz-al naredbo, & katero se s 1. Januarjem prihodnjega leta znižajo takse za inatataetjo in prenos telefona. Znižanje /.naša 10 do 40 o-i->*otkov od sedanjO) taks. Enako umestna bi bila tudi redukcija ostalih lelefo iskib pri-stojbia, zlasti za telefonske razgovor- na razdalje. — V Zagrebu je izginila brez sledu 22-iema služkinja Marija Kabala, rodom iz j»ora, kjer žive njeni stariši. Pred par dnevi se je odstranila od svoje služboda-alke m se od takrat ni več vrnila. Ker je bila v Zagrebu popolnoma neznana, se sumi, da sc ji je r>rwet^)a kaka nesreča. Kontur bi bilo o njej kaj znanega, naj sporoči to policijski direkciji v Zagrebu. — Predavanja na višji pedagoški šoli f B*o«rradu. Redna predavanja na višji pedagoški soli v Beogradu pridno t- novembra. — Angleški poslanik v Srbiji. Angleški poslanik v Beogradu g. K e n a r d potuje le dni po ?-rbJ:i. da se seztrir-* z naäimi me ^tnimi in cerkvenimi Marinami. Poslanik Kenard bo obiskal Cačak in Kraljevo in sa-niostane Stüde ni co in Zičo. — Zaključek tiskovne pravde Govekar- v: tun ar. Včeraj se je vršila drugi razprava . tožbi g. Frana G^vekarja pro. i uredniku Kritike« g. J^s;- u Vidmarju. Prva razpra-. i. ki je bila % ?rilu, je bila preložena, da d i.kaže Obtožene-; utemeljenost svojih očitkov. Pri Včerp.:v razpravi j« bil obtoženec obsojen nz dni zapora, ker s« mu dokaz resnice n posrečil, d očim te zastop-I m"k g. Govekar .. dokazal neutemeljenost ino se ponavljajočih napadm na njegova kiijenta glede c-dnošaje- Ivanom Cankarjem. — Takoj nato se H šila razprava o tožbi g. dr. Robide pro: stemu tožencu, ki pa je bil v tem slučan. oproščen, ker je samo reagiral na enake Hpade to-žitclja. — Nov dnevnik v Beogradu. S 1. novembrom začne izhajati v Beogradu nov dnevnik pod naslovom »Balkanov dnevnrka. Dnevnik bosta izdajala znana beogradska novinarja Krsta Cicvarič in Svetolik Savič, k; sta oba še nedavno izdajala vsak svoj list, Cicvarič »Dnevnik«, Savič Pa »Balkan«. Od tod tudi kombinirano ime novega lista, ki bo užival baje podporo pašičevcev in bo ostro nastopal proti sedanjemu režimu. — Prepovedan film. Svojčas je dvignila velik halo Lenarjeva opereta »Vesela vdova«, ki je bila glasbeno res dobra, v kateri pa si ie libretist dovolil neokusno smešenje Črne gore. čeprav v indirektni obliki Po tej opereti ie bil v Ameriki posnet film, ki tudi namiguje na Črno goro m v katerem nastopajo igralci v črnogorskih obiskan. Zato je bil film prepovedan tudi na Cehoslovaškem. Pri nas ca je nedavno cenzura v Zagrebu dovolila, kar »e naredilo na češkoslovaško javnost precej mučen vtis. Te dni so hoteli film predvajati v Beogradu, a ga je cenzura prepovedala notranje ministrstvo pa le raztegnilo nrepoved na celo državo. — Plesne vale ♦efcniKov akademikov se bodo vršile vsak torek * Kozini točno ob 20. uri. Otvoritvena plesna vaja 0 Din mesto venca na krsto srdč. Helene Premelč mag. uradnice. — Jože PenŠar. mlinar v Hotovliah pr; Poljanah — Pozor krojači, šiville in dame! Krojenje za krojače in šivilie. poseben pouk za dame. gospodinje, uradnice itd. Pouk ie urejen trko. Ja ga lahko obiskulete v popoldanskih ai: večernih urah. Pričetek teca?a 3. novembra Kroini pouk potom pošte s slovenskim: učnimi zvezki za revnejše in uradniške sloje tečai ceneie. Učenci z dežele hnaio zveze z vlaki Učencem preskrbimo službe. — Krojno učHišče. LJubljana. Stari trg 19. 9?on I? Liubljar — ij Naše narodno občinstvo opozarjamo, da ie še mnogo vstopnic za današnji slavnostni koncert povodom češkoslovaškega drž«»vne^a praznfk3 na razpolago. Naj smatra vsak. ki čut: narodno, slovansko, za svojo dolžnost da poseti to prireditev, ker bi bila pač največja sramota, ako bi gledališče pri tei priliki ne bilo zasedeno, kakor se spodobi. Cene so polovične, začetek ob 20 uri. — li Jutri rvt ».«r se vrši v unionski dvorani koncert svetovnega violinskega virtu-oza Zlatkn BalokovlČa. Vsako priporočilo bi bilo odveč, saj je anano, da uživn Ba lokov iS re«» svetovno slavo. Karte eo »• nrednrodnii v MatiČini knjigarni. —li Zanimivosti i ljubljanskega trga. Današnji tedenski trg je bil z živili in sadjem dobro založen. Cene neizpremenjene Na triru je bilo mnogo svežeirn zelja in zeljnatih glav. Tudi krompirja .je bilo mnogo; prodajali so ga kmetje po 1.25^—1.50 Din na de belo. Z o/Jrom na včerajšnje slabo in hladno vreine. je bilo na trgu prav malo gob Izredno mnogo je bilo danes na trgu raznih cvetlic z ozirom na bližajo?« se prainike vseh j-vetnikov in veruih duš. —Ij Zatiranje gosenic in drugega *k©dlji vega aareeaa. Mestni magistrat opozarja posestnike in najemnike zemljišč na razglas 5t. 26.91U. ki je nalepljen po mestu. —li Gosp Inž. Sterle naj javi takoj svoj naslov v uprav? >Slov. Naroda« pod »in-ženier«. 083 —I j Vreme. Včeraj 26. t. m. je ob 21. kazal barometer 756.6, termometer -f- 2.8° Q&— Danes ob 7. zjutraj barometer 762.5. tewhometer — 0.8°. Megleno. OpoWne barometer 764 termometer -f- 5° C. Nekoliko sclnčno. —Ü Pozor pred žepnimi tatovi. V ljubljanskem tramvaju se zadnji čas zaporedo-mo poiavMajo žepne tatvine. Izurjen žepar le izmaknil v kratkem času raznim osebam ' že pet zla ti u ur. Policija se na vse kriplje trudi, da bi žeparja dobHa v roke. a doslej zaman. Včeraj popoldne se ie peljal v tramvaju gostilničar Matej SokH€ i* Trnovega. V Stritarjevi ulici ie, presenečen zapazil, da mu ie izrmtta 2la»».a trra z verižico, vredna 5000 d carjev. Kako e žepar FzvršH svojo drzno tatvfno, sf sa SokliČ ne more toč- >redstavljati. -Ij Drobna policijska kronfta. Aret!-r.m je bila včera neka Ženska radi sploš-mcr. soma. Prijavljena je tatvina zlate ure, kakor tudi goljufija zneska 650 Din. Ovadena ie neka oseba radi pijanosti in nedostojnega vedenja, tri radi kaljenja nočnega miru. 12 oseb pa radi prestopka cestnonoli-ct?skega reda. I] Tatica jajc prijet*. Organi tržnega nad: ' stva so na Vodnikovem trgu že dalj časa opazovali .': izmika neka ženska kmeticam fa c I ce niso mogli izslediti. Danes oko;! o i, poldne je opazoval tržni stražnik Viktor K veder neko žensko, za-sebnico Pavlo, kako ie kmetici Frančiški Stibentik iz Luč s košare skrivaj izmaknila dve jajci. Priiel jo ;e ter )o izročil policijskemu stražniku, ki Jo ie odpeljal v zapor. —Ij Mestna zastavljalnica v soboto 30. t. m. radi snaženja prostora ne posluje. Ij DoŠli krasni plašči in oblekce najnovejše Mure. Kristofič-Bučar. — ITO zobna krema ie najboljša. —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 18. do 24. oktobra se je zaklalo: 2 konja, 10 volov. 2* krav, 6 telic. 84 telet. 42 svinj m 1 ovco. - Uvozilo se ie: 229 kg govedine. 1739 kc teletine in 531 kg svinjine. —c Vojaški grobovi na mestnem pokopališču. Na mestnem pokopališču so vojaški grobovi silno zanemarjeni, posebno v spodnjem delu votaškega oddelka. Vojaška oblast pošilja zadnje dni na pokopališče vo-i2Ške oddelke, da do Vseh svetih 'e grobove vsaj nekoliko spravijo v red. —c Odbor Lmdskeea vseučilišča v Celju le imel v ponedebek ob 20. uri v prostorih Lhidskega vseučilišča v Vodnikovi ulici žalno sejo v počast preminulega podpredsednika Lmdsrkega vseučilišča meščansko - šolskeca ravnatelja K- Beno Serainika. —c Prvi sneg smo dobili pri nas v torek zjutraj. Pobelil »e hribe okrog Celja in tudi ravnino Upajmo pa. da ne bo obležal, ker bi blTo vsekakor prezgodaj. —c Odstranite ali spravite v red! Ob cesti od rudarske šole do Jarmerieve vile ie bri svoičas čeden lesen plot. Ta plot pa ie tekom časa na nekaterih mestih popolnoma zginil, drugod kar ga ie še ostalo. Je pa tako raztrgan, da onim. ki bi imel? ob tei cesti skrbeti za red. rrfkakor be dela ča-s ' Ce že ni misliti na novi plo'. pa vsaj podrtije odstranite. — Cerkev sv. Maksimilijana, ki stoj? ob Mariborski cesti, je tudi v tako slabem stanju, da že m več lepo. Te dni so streho nekoliko prekrili. Vsekakor pa ie treba misliti tuci na ostalo reno-viranje od zunai. Ce pa ni za i zdrževanje nrekoštev*!n:h cerkva potrebn'r, sredstev, pa je bolie, da se iste odstranijo, kakor pa da polagoma razpniajo. ker take razpadajoče stavbe okolici nc delajo Časti Ofepša IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. Zanimluosii iz naših krajev Roparski umor na Dolenjskem. — Tekmovanje ženskih frizur v Beogradu. — Tihotapstvo srebra v Zagrebu !? IVtarthnr? —m Drava za splave zopet zaprta. Vsled zadnjih nalivov ie tudi Drava močno narash Rad' 'ega -e ialski jez za splave zaprt. Včerai sta bila pod Falo spuščena dva splava, ki pa radi močno narasle in deroče vode v Mariboru nista mogla pristati Voda ie oba odnesla naprej proti Ptuju. —m Boj za stanovanja. S 1. novembrom bo nova mestna hiša v Smetanovi ulic: popolnoma dogotovliena in se bodo stranke s tem dnem že lahko vselile. Na razpolage ie trideset stanovanj, prosHcev pa je že čvz sto. Nekateri se že hvalijo po mestu, da imajo stanovanie zagotovljeno, dasiravno mestni svet o razdelitvi še ni deiinitivno razpravljal. Bilo bi pač umestno, da se prizna mestnim nameščencem prvenstvo pri dodelitvi stanovanj Da ne bo govora o kaki protekciji. je splošna zahteva Javnosti, da se stanovanja dodele po občinskem svetu v javni seji —m Proslavo češkejra narodnesra praznika priredi mariborski Češki klub v soboto dne 30. oktobra ob 20. v mali dvoran? Narodnega doma Vablieni so vsi priiateiii bratskega češkoslovaškega naroda. —rr Sneg in mraz. V ponedeljek je po hudih deževnih naiivin začelo naenkrat snežiti. Skraja so padale bolj drobne snežinke, preti poldnevu pa je sipalo izpod neba kot v najhujš; zimi. V parku ie sneg povzročil mnogo šk^de. Tudi deželane ie prehitel. Deloma ima*o še poliske pridelke zunaj, sko-ra« vsem pa še man;ka Stella. Danes »e napočil hrd mraz. Toplomer Je kazal ob 8. ziutrai f>° pod ničlo Izgleda, da so se vremenski preroki, ki so za letos prorokovali pozno zimo. zopet pošteno vrezali. —m Veliko zborovanje SDS v Mariboru se vrši v nedeljo dne 31. oktobra ob pol 10. v dvorani Graiskega kina. Na zboru poročata narodni poslanec dr. Pivko in minister n. r. dr A. Krame r. Opozarjamo na zborovanje vse somišljenike in vabimo k številni udeležb? — Srezki odbor. _ Predvečer ruske revolucije? SIBIRIJA Predvečer ruske revolucije! SIBIRIJA Predvečer ruske revolucije! SIBIRIJA Največji, najlepši, najmočnejši _ sedaj izdelani ruski film nosi ime SIBIRIJA V Ljubljani na čez nekaj dni pri« nese ELITNI KINO MATICA Dne 21. t. m okoli 18. ie bil v Jeisevni-ku na Dolenjskem izvršen stral.ovlt umor. Neznan zločinec »e s sekiro ubil 80letnega posestnika Matijo Kobediča. Nato ie odnese! ves denar in kar Je bilo vrednega in da zbriše vsako sled, je naposled zažgal biso, j Morilec ie odnesei pet vložnih knjižic, eno I glasečo se na 20X'Oo dinarjev v .Mestni hra-j nilnici v Kočevju ter štiri knližice Hranh-* niče v Crnomüu. Poleg tega Je odnesel i 2000 dinarjev, nekaj drobiža, en bluoiarski : bankovec in en lOdolarski ziatnik. Umora ! te osumljen neki .lože Vohič iz Novih Laza. ; Mihič je srednje postave, bledeča obraza. ; podolgastega lica. riavih brk Oblečen je j bil v riav suknjič, terrmozeiene žametaste i hlače, na glavi pa ie imel rjü v klobuk. Za Iosumljencem ie izdana tiralica. V okoüci beogradske klavnice 5e b;; v j zadnjih letih neki SOleti.i starec znana po-j iava Podnevu si je z beraško palico v roki prosil brane in rnllodarov. ponoči pa ie v klavnici iskal zavetja Klavniški delavci so starca dobro poznali in so se cesto 2abavali ob njegovem pripovedovanju Iz prosit h dni. Starec ie Cesto pripovedoval, da je doživel nekoč boliše dni. toda delavci mu tega nikakor niso mogli veric'J. das! so se čudi!; njegovim izkušnjam in izbornemu poznavanju beogredskih razmer v polpretekli dobi. Zvečer »e starec običajno zlezel v kotel, kier so podnevu kuhal? vodo za mavžanie svinj. V tem kotlu si ie starec vsak večer uredH svoie •leiišče«. Skrčen, s koleni pod brado, ie prespal par ur do jutranje zore. ko so zopet prihajali delavci na delo in ga tako prepodili. Nikdar ni tožii in je bil popolnoma vdan v svojo usodo. Včeraj zjut-rai so ga delavci, kot ponavadi, budili. Do-čhn se je druge krati vedno odzval njihovemu pozivu in zlezel Iz kotla, se včeraj na presenečenje vseh ni niti ganil. Šele ko so si ga pobližje ogledali, so spoznali, da je mrtev. Obvestili so o tem takoj policijo. Iz njegovega pripovedovanja so vedeli, da se piše Vasa Mitrovič. Policija je na podlagi tega ugotovila, da gre za nekega Vaso Mitrovič - Sarajltja, ki je bil pred vojno ugleden trgovec v Beogradu. Njegova trgovina le spadala med najbuijše in bil je znan kot vesten in vseskozi soliden trgovec Id ie užival v vseh beograjskin krogih velfk ugled. Ko je izbruhnila svetovna vojna, ie odrinil v vojake, med tem pa mu je doma, zlasti po zavzetju Beograda po Avstrijcih, vse propadlo. Rodbina se je razkropila na vse strani. Žena m otroci so mn med vojno pomrli, tako da se le starec vrnil iz vome kot največji siromak. Skraja ie poskušal, da zopet otvori trgovino, toda zapuščale so ga tndt telesne moči. Končno mu nf pre-ostsjalo druzega. kot da si je s palico v roki od hiše do hiše prosH kruha in prenočišča. Vsa zadnja leta je prenočeval v klav-nlikem kotlu. Na5 dfcnl Beograd si od časa do časa »Špoga« kako prav velemestno atrakcijo- Konjske dirke so letos pri kraju, za plavalne tekme sedanje zimsko vreme tudi ni več primerno, a sezona fogobrca le tudf minula Toda moderni Beograd ne pozna Zimskega spanja. Ker Je w plesno sezono še nekorko prezgodaj, so si irmisIHi Becgradčauj pra\ svojevrstno tekmovanje. Priredili so tekmovanje žeuskin f; izur. 'Srvar je Še boljše uspela, kakor so prirecfitelii pričakova! . A je bila stvar resno zamišljena, aji pa'je šlo sama za dobro preračunano špekulacij, it. težko reči. PaJrt »e. da so beo; radski tr zerj. v zadnjih ütien zaslužili več kak«n vse :ero. Nava' ženskega sveta na frizerski salone je bi' naravnost ogromen. Vsaka st le hotele ponašati z najlepšo frizuro, do odnese pn tekmovanju najvišjo oceno. Pa tudi moški svet ie prišel na svoi račun Vso tekmovalke so bile razvrščene v posebne!«; salonu in moški svet ie imel do\ol]enje. da si vse dobro ogleda in izreče s\o;o sodin.. I Seveda pa ta sodba še ni bila me roda; ' V razsodišče so bili izvoiienf sami s:roko\-niaki. ki bodo še ie po zaključenem tekmovanju izrekh svoio merodalno *w>dbo. Tekmovanje se bo še par dvA nadalievalo. da bodo ;rriele vse Beogradčanke priliko, da se ga udeteSe. V Zagreou je zbudHa včeraj veliko saa> zacijo aretacija banki;:;. RupciCa Polic ske oblasti so pred več meseci odkrile vc-!'ko tihotapstvo srebra, ki so ga prenašal tihotapci iz Zagreba preko Sušaka na Rek Takrat so aretira! nekega bivšegi trgo\- skegn potnika, k: ie bil navidezno organi/;, tor 'ega tihotapstva. Že takrat pa je vzbujalo sum, da ie prejemal srebrni denar v bančnih prostorih Rupčiča: toda takrat ie aretirani potnik izjavil, da Rupčič o zadevi ni bil poučen ter da nI bil ž niim v nikaki zvezi. Policijska oblast pa . Ie od takrat Rupčiča tajno nadzorovala In jc seda"? odkrila, da ie pravzaprav on glavni orajrataaj« tor tihotapstva. Rupčič se ie še tudi po are-taciii dotičnega potnika bavi! s tem poslom Na podlagi zbranih dokazov Rupčiča aretirali in izročili sodišču, njegovu banko pa zaprli. Šah V nedeljo sc je vršil v okvirju tekem z* državno šahovsko prvenstvo turnir med ljubljanskim in šišenskim klubom Kasto-pili so pari: Rupnik—Grdina. lerošov—Ore hek, M Vidmar—Prosen, dr Cadež—Svi tic. Furlani—Nadižar, Mrzlikar—Krernža: 2ldan—lesih. QaberSek—Ouzelj, prvoirm novani od ljubljanskega* drugI od šišensk ga kluba. Razon Prosena so zmagali tajn Ljubljančan je, tako da ie končal tarnir -razmerju 7:1 za Ljubljano, ki se je s te; kvaliiicrrala za ilnamo tekmo V tej se t* srečala najbrž z Novim Sadom, ki je v nt deljo zmagal nad Beogradom z 41/» nrot 3%. V soboto, 30 t. m. «e vrl? v restavracij; Slon občni zbor liublj Šahovskega kluba Občni zbor Je zelo važer za nadaljnje km-bovo delovanje, zato je potrebna potnoSte-vilna udeležba. Začetek ob 20. ( > t Kino Ideal Druga velika senzacija za Ljubljano bo ff UaviA^Ä^ z Emil Jdrningsom Vorieir in Lio de Putti To in ono Brutalen umor Slovenke v Sheboyganu Dne 4. oktobra j> bil v Sheöoygaiiu •r Ameriki izvršen bes ;i ja len umor, Čigar žrtev je postala naša rojakinja Peternelova, žena Frana Peteroela. Ko se je n sodnega dne vrnil rojak Jože Urb. ki stanuje kot podnajemnik pri Petem c lovih, z dela domov, in stopil v kuhinjo Peternelovih, se mu je nudil grozen prizor. Peternelova je ležala v mlaki krvi mrtva na tleh. Prizor v kuhinji i«» bil strašen. Vse je bilo razmetano* žena je kžala na tleh, njena obleka je bila vsa raztrgana in okrvavljena. O zločinu je Urh takoj obvestil policijo. Na kraj zločina je prispel Seru (okrajni sodnik), ki je takoj pričel s poizvedovanji za zločincem. Umora je bil osumljen mož pokojne, Fran Peternel. Bil U prijet še istega večera v Centervllu, mestu, ki leži kakih 20 milj od Sheboy^ana. Sosedje so izpovedali, da le bil Peternel kritičnega dne doma in da je popoldne naglo odšel z doma. Verjetno je. da ie bilo to najbrže takoj po umoru Po vsej hiši so se poznali siedovi krvi, iz katerih je razvidno, da ie morilec sam Peternel in nihče druej. V bližini trupla so našli okrvavljen listek, na katerem jc bilo napisano par besed v slovenščini. Pokojna Peternelova je bila star:; okoli 50 let. Senzacijonalna aretacija v Pragi Praški advokat dr. Eisier pone-veril več milijonov? Praško policijsko ravnateljstvo je objavilo v ponedeljek sledečo senzaci* jonalno vest: »V zapore deželnega ka* ženskega sodišča je bil danes pripeljan bivši pravni zastopnik Cirila Koburga advokat dr. Norbert Eisler. Dr. Eisler Je osumljen, da je oškodoval svojega :Iijenta za več milijonov.« To kratko ur dno poročilo je tieba izpopolniti s privatnimi informacijami. Gre za člana bolgarske dinastije, čigar pravni za« ntopidk je bil aretirani dr. Eisler. Eis* lena je ovadil državnemu pravdništvu •dvukat dr. Rosenbaum. Dr. Eisler je baje tožil rad! poneverbe dve osebi, ki sta ga potem obdolžili milijonske pone* verbe. Zanimivo je, da osobje dr. Eis= Jerjeve pisarne Še po 9. uri dopoldne ni vedelo, da je šef aretiran. Pravici, javnost je ta dogodek zelo razburil. Iz privatnih informacij sc da sklepati, da gre za čin osvete. Dr. Kis* ler namerava vložiti tožbo zoper sina bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda Cirila Koburga, ki ga je baje po krivem obdolžil poneverbe. Dejstvo je. da je bil dr. Eisier 3 leta pravni zastopnik bivšega bolgarskega prestolonaslednika Cirila in da ga je zastopal pri razpravi glede fideikomisa na Slovaškem. Zdaj zastopa Cirila Koburškega dr. Rosen-baum. Praško javnost zanima zdaj vprašanje, koliko milijonov je poneve* ril dr. Eisier. Policiji je baje znana po* neverjena vsota, toda generalno ravna* teljstvo veleposestev princa Cirila ne želi. du bi novine točno poročale o tej aferi. Kljub temu so pa češki listi izve? deii, da gre za 4 do 5 milijonov Kč. So* dišče bo moralo seveda afero nepri* stransko preiskati in ugotoviti. je*li dr. Eisier res kriv. V afero je zapletenih baje več uglednih oseb, ki se zelo boje. da bi iesnica ne prišla na dan. .V zvezi z aretacijo dr. Eisler ja je tudi' poročilo lista »Lech«, ki je prete* kli teden objavil vest o sumljivem delo* i vanju znane baronice Einemove. Eine» I rnova je v družbi dunajskega advokata dr. Steinerja predlagala raznim magna* tom posredovanje pri agrarni reformi. Dr. Eisier je ovadil baronico in njenega zaveznika, da sta širila neresnične vesti o poneverbah in raznih nezakonitih manipulacijah v njegovi pisarni. V pe* tek zvečer sta bila oba aretirana, isto* časno pa sta ovadila dr. Eislerja, češ da ie poneveril denar Cirila Koburške* C a. Razvija se torej zanimiva afera, ki bo spravila na dan razne umazane kup* čije. _ BLAGO za KOSTUME in damske plašče zadnjih novosti e dobiti najecne e vsako množino pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Pesnik Potemkin umrl V četrtek je umrl v Parizu znani ruski pesnik P. Potemkin v starosti 41 let Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil AverČenkov sotrudnik pri reviji cSafyrikoa». V dveh zbirkah, «Gera-nium* in «Smesna ljubezen ie izdal svoje najboljše lirične Desm Napisal je tudi več gledaliških iger za znano Valjevovc gledališče «Netopir». ki se je po ruski revoluciji preselilo iz Moskve v Pariz. Zadnje leto pred smrtjo je dovršil Potemkin skupaj s Polj akovim-Li tov -covim igro «Don Juan in smrt», kj so fo z uspehom igrali v Rimu. Zadnja r; egova dehi so bili feljtoir rz Benetk, kjer ie pesnik sodeloval Dr; Možuh i novem filmu *Casanovao. Potemkin je ieral v tem filmu vlogo inkvizitorja L. 1922 in 1923 se ie mudil v Pragi, kjer je bil znan med šahisti kot izboren ša-hist Pokojni si je pridobil mnogo zaslug tudi s prevod? češke poezijo v ruščino, ki jih je nriobčeva! v r>ra£ki ru-ski revij? *Volia Rosiii». Eskimo v Newyork i Znameniti ameriški polarni raziskovalec kapitan Donald Maj Milan je pripeljal na svoji ladji «Bowdoin» iz polarnih krajev v Newyork čistokrvnega Eskima, da bi mo&ei po oovratku v svojo ledeno domovino pripovedovati rojakom o življenju v ameriškem 1 velemestu. Eskimu ic b:!o ;me Abte Broorrifield. Krstil ga jk Mc*e Milan na svojo pest. Ameriške ženske so ga tako i na prvi pogled presenetile Vaše ženske imajo sicer gole vratove, je deta! Mac Milanu, a vendar mislim, da bi se iim lahko privadil. Zdi se mi. da bi biU vaše ženske prav dobre zakonske žene. ker so poslušne in kade tudi cigarete. Lepe so na vso moč. obenem pa tako suhe. kakor naši fantje, ki jedo samo ribe Oh. kai ihn res nimate kaj dati jesti? Svilene nogavice in lepe nožice ameriških krasotic so spravila ubogega Fskima v veliko zadrego Ko so ga Američani vprašali, je—li bi se s tako krasotico poroča, ie takoj pristal, toda pod pogojem, da bi jo vzel samo za eno leto. Dejal l<\' da bi jo tako nakrmil z mastnim mesom divjega mrja-sca, da bi bila kmalu okrogla kakor sodček. Abie si je ogledal ves Newyork. Civilizacija mu ni bila po volji. Tiščala ga je kakor suknja, ki mu jo j<> kapi! gospodar. Največje presenečenje je bii zanj zoološki vrt. kjer je v del živali, o katerih se mu niti sanjalo ni. Ogledal si je tudi veličastni brooklinski most, odšel je na krov parnika «M^je-stic», vozil se je s podzemsko železnico, bil je v opereti in na pojedin' v nekem velikem hotelu, skratka Mac Milan mu ie razkazal vse zanimivosti velemesta. Ko le pa zagledal prvi aero-plan, ni mogel spraviti iz sebe niti besedice Presenečenje mu ie zaprlo sapo Strašen čin amer, milijonarja Zadnja katastrofa na Floridi, ki je uničila cvetoče letovišče Miami, še vedno zahteva svoje žrtve. Zadnjič smo poročali, da si je končal življenje bivši multimilijonar Dawts, ki ga je katastrofa spravila na beraško palico, v tesni zvezi s katastrofo na Floridi pa je tudi strahovita rodbinska drama, ki se je te dni odigrala v Marionu. v se-veroameriški državici Ohio Bivši državni pravdnik in večkratni milijonar Potter je umoril svojo ženo, obe svoji hčerki, svoja dva vnuka in si nato sam končal življenje. Strašen Čin je prvi odkril njegov sin Moric Potter, ki se ie zvečer vrnil z neke zabave domov. Prizor, ki ga ie opazil • v stanovanju je bil grozen »pretresljiv. Njegova mati in 16 letna sestra sta ležali v posteljah z razbitima glavama. V drugi sobi je ležala umorjena starejša, že poročena sestra ter oba njena otroka. Dejanje je izvršil oče, čigar truplo so kasneje potegnili iz vodnjaka. Grozen Čin i^ skoraj gotovo izvršil v duševni zmedenosti. Pokojni je bil po odslovitvi iz državne službe mrk in nepristopen. Vest o katastrofi na Floridi, kjer je imel krasne palače z vrtovi, ga je popolnoma strla in od tega dne dalje so bili na njem opažati znaki blaznosti. Zeno in obe hčerki je v takem blaznem stanju ubil z železno palico, oba nedolžna otročiča pa s stolom. Strahovita tragedija ie v Marionu napravila globok vtis Težave s kruhom v Franciji Povodom zadnjega padca franka je nameravala francoska vlada prepovedati nakup živil v vseh državah z visoko valuto. Obenem je izdala naredbo, da se mora pri mletju izrabiti do 80 odstotkov redilnih snovi. Običajno se izrabi največ 70 odstotkov, vse drugo gre na otrobe in odpadke. Kruh se sme prodajati šele 24 ur potem, ko ga vzamejo iz peči. Sveži kruh ljudem zelc tekne in zato ga tudi več S nojedo. V tem primeru zagovarjajo j zdravniki vladno naredbo in svetujejo " ljudem, na; ne jedo svežega - kruha, ker je težko prebavljiv. Posebno nevaren ie sveži kruh. ako je še gorak. Toda javnost s peki na Čelu je nasto-pila proti tem ukrepom. Neki pekovski mojster je na protestnem shodu razlagal, zakaj star kruh ni več tako okusen kakor je bil v prejšnjih Časih Po vojni se peče po starih metodah samo vojaški in kmet-ski kruh, ki ostane dober več dni. V tem kruhu ie samo 34—35 odstotkov vode in pri peki je izgubi še 3 odstot- ke. V ju-Jernih pekarnah pa ostane v testu 40 >dstotkov vode. Ker testo r. haja več ur. kakor prejšnje Ča^e, ma več samo 2 uri, ostan^ mehko, vodeno. V razbeljenih pečeh na2»taat na kruhu tenka gost? skorja znotraj pa ostane nedopecenr testo. Naredb? fraucosk- v;aoe o prodaji starega kruha se najb b izvaja- la dotlej, dokler peki n, bodo prisiljeni peči kruii po starih metodah Samo na ta način b; se dal konzum kruha v Franciji znižati in prebivalstvo bi lahko preživelo z domačim žitom dotci. da se valutna razmere zboljšaio Zaljubljenci v avtomobilih Ameriška zakenodaja je zelo stro= ga. Američani ne smejo piti alkohol* nih pijač, prepovedano jim ie kaditi in zadnje čase se govori celo o prepoved' kave. Pa tudi zaljubljenim parčkom ne da zakonodajalec miru. Kakor znano, v Ameriki nimajo kavarn in restavra* cij v našem pomenu besede in zato se tudi zaljubljeni parčki v njih ne more* jo sestajati. Osobito pozimi čutilo ame* riški zaljubljenci nedostatek primernih lokalov, kjer bi izlivali svoje srčne bo* lečine. Toda ameriška mladina je zelo iz* najdljiva. V Ameriki ima skoraj vsak človek avtomobil. In to moderno pro* metno sredstvo so porabili zaljubljen* ci za sestanke in lečenje srčnih ran. V zadnjem času se dogaja, da so mnoge ceste v okolici večjih mest tako natr* pane z avtomobili, da je promet skoraj izključen. Zato so izdale oblasti stroge odredbe, da dekleta izpod 1* let zvečer ne smejo na cesto. Samo v enem okraju pazi na mlada dekleta tOO poli* čajev na motociklih. Vsako mladenko, ki se ni stara 18 let, pa se" hoče pozaba* vati s svojim izvoljencem na cesti v avtomobilu, edvede policist na stražni* co, kjer mora plačati denarno globo. Gospodarstvo leklega tedna pa samo se 475.uuu ton Kubansko prompt blaeo ocarinieno ie notiralo S- oktobra 4.23. 23 oktobra tudi 4.52 ter- ninskko z.» december 2.70 «n 2.S1. zj iar#u--ar 2.11 n 2 83 april 2.66 m 2.7b. ma 21* in 2.8o. za rulH 2S3 ir, 2.95. za *v-ensi 2.91 n 3.02. \ luža1 na londonskem trgu se je neko« :.»:. -boljša; Cene so poj najvišjim ;čr. od začet'.- i oktobra Dolgo-rajna rudarska stavka t :_!o vplivala na konzum. ki se ie znam i zmanjšal Zato so zaloge slad* kerja v Angliji zelo velike. Sladkorni trg Položaj na sladkornem trgu se pretekli teden bistveno ni izpremenil. Pač pa so se dogajale za kulisami razne manipulacije, k: bodo zelo vplivale na trg. Na Češkoslovaškem si stojita nasproti dve fronti — tovarnarji m konzumenti. Qre za podražitev siadkorja. ki se h konzumenti odločno upirajo. Tovarnarji vstrajajo pri zahtevi glede svobodne trgovine, obenem pa zantevajo, naj se država zaščitnih cann in sladkornega kürtela ne dotakne V takih razmerah ni čudno, da se je začelo govorit! o monopolu na sladkor. Sladkorna industrija hoče določiti cetx- sladkorja po takozvani uvozni pariteti V :ada pa stoji na stalila, da se morajo cene ravnati po produkcijskih stroških. Kako se bo konflikt končal, še ni znano. DalekoseŽne posledice bodo imele tudi vremenske katastrofe na Kubi Kakor smo že poročali, ie umčil orkan na Kubi 20 do 40 odstotkov sladkorne pese ločnih poročil še ni, tako da se ne da ugotoviti ie-li udeleženo pri teh vesteh tudi verižništvo. Za izrazito stabilno tendenco na sladkornem trgu zadostuje, ako je orkan uničil 15 odstotkov sladko/ne letine. V tem slučaju bi pridelala Kuba komaj 4.500.000 ton sladkorja. V Newyorku je oživel sladkorni trg šele koncem tedna. Dnevni promet ie bil normalen. Ne glede na poročila o vremenski katastrofi na Kubi ie za bodočnost dobro znamenje dejstvo, da se zaloge hitro krčijo. Pred enim tednom ie bilo v kubanskin pristaniščih 535.000 ton sladkorja, koncem pre- ,.6* JU U najboI;'s£,naHrpcžf lefše, —g Zakon o borzah V trgovinskem ministrstvu |c bil v ponedeljek dcfmjtivno izdelan osnutek zakona o borzah, ki pride te dr., pred n nistrski svet, poUro p« pred Narodno skupsMno izdcl&w :i tudi osmi* tek zako-ia o industrijskih obveznicah —g Sklicanje seje finančnega odborf Ju:ri sc >citai>c fi ančni odbor, k: bo : e &mc prodajati denaturirana sol samo onim industrijskim podjetjem, ki pravočasno izpol* niic vse predpise pravilniki: soli o prodaj' te —g Kongres hmeljarjev. ? novembru sc bo vxSÜ v Beogradu kongres udruženj* hmeljarjev, ua katerem bo sprejet pravilnik in izvoljena cn^ralna uprava UdriZcnje namerava pokreniti energično akcijo v kt>. rist siromašnejsim hmeljarjem, ki morajo prodajati svoje pridelke pod sveroxTio pari« teto. —« Žitni trg. Po poročilih Hoaosadske blagovne borze je bila tendenca na žitneir trgu pretekli teden čvrsta, cene visoke Povpraševanje po pšenici in koruzi živahno. Moka se je nekoliko podražila Sploh ie po^ vpraševanje po poljskih pridelkih večje kot ponudba Promet je znašal 265 vagonov Pšenice prodano 58 vagonov, koruze 121 moke 67. fižola 6. otrobov 6, rži 2, ovsa 5 in ječmena 1 vagon Pšenica je poskočila * Ceni od 275 na 290, po zaključku bože cele na 295. Ponudbe minimalne Rlago na Tisi je poskočilo od 280 na 29750, srbijansko od 265 na 280 Korjza je poskočila od 165 na 175 Nova ie notirala 10730 do 112 50. koncem tedna 120. suha 150—160 MokiL 0 baza je poskočila od 435 na 465-—460. 0££ n2 465. n>:lerica za november 465, §t. 6 270— 290 290 Fižol ie notiral 150—175, otrobf 100 — 107.50. rž ^7 50—200, ječmen 17730— 190. oves 145—150 —g Narodna banka daje posojilo kopa iišra llldie Uprava ilidžanskega kopali šele dobila od Narodne banke za razširien.te kopaliških naprav in zidanje novega hotela 3 milijone Din posojila. Preklic Podpisani obžalujem, kar sem žaljive;: i govoril dne 15 septembra t I. o g Antonu j Engelmanu. občin*kem tajniku v Kranju, ter vse žaljivke fem potom preklicu jem. Imenovanemu se zahvaljujem, da ie odsto* pil od kazenskega postopanja Kranj, dne 15 oktobra 1926 Andrej Kmetic, mesarski mojster. 934-r Originalne potrebščine za Opalograph, Preservat in Fix3t in druge notrebščne. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil Lud. Baraga V"i^98o Sclenbnrgova 6 •o-1 HANNO LlfCKMANN naznanja v svojem in imenu svojih sestra Antonija Hssuffen, Adeiine Köster, Jeanette Hodoverntg. Matilde pl. Bannua, Röxe L ar. sc h, Fr *le Galle Silve Trappen, Paule Bürger in Melle Aedinyao, kakor tudi v imenu vseh svakov, vnukov in pravnukov ter \seh ostalih sorodnikov pretužno vest o smrti svoje drage matere, ozirom • stare matere, prababice in ta$če. gospe ADELE LUCKMANN roj. RAČK ki je danes dne 26. i m. zjutrai nenadoma v 83. letu svojega, neizmerni ljubezni do svojih otrok posvečenega Življenja, mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice se blagoslovi v četrtek, dne 28, t. m. ob pol «i. uri popoldne v Črnučah Št l.. nato pa prepelje k Sv. Križu, kjer se bode ob po) 4. uri cop. zopet blagoslovilo in potem položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek, dne 29. oktobra 11. ob 9 uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanenja v LJeMjani ter v farn cerkvi v Črnučah Sobaricu miadu, vještu 'Oštenu, te> du i,-, godi na stara, vrto snažnu < čistu neka govori slovenski n emački sa malu obiteli, vrlo dobra kuča — Ponude na Schwarz drug Zagreb. Pretadovtčeva uL 1 Kupujem 30^.5 V LJubljani, dne 26. oktobra 1926 madžarske, ntrn^ke in avstrijski » bvftimce. ob igacüe prioritete, državne dolgove, mestna cosoila itd. itd. bandni noeredo-walec Arrold EHRENTEIL, Buda est V. S ss ucca 2s Poverjeni proda^iec srečk državne razedne loterije Wimm • ÄNlakoTlc BEOGRAD prodaja na veliko n malo. Najbolje urejena poslovni ca te vrste Daje najugodnejše pogoit za pto-dajo sreCk. Služben- nacr* z na-vodi'om noSlfem vsakemu brez-nfačm. - «1-1 %uhm gobe tehe, tižoi td. Itd. kupuje po naivis-jjh cenah A, «SM t Ce. i Liuoiiana. ••■ BČnm aliea et, 4. V matenjalu in zdetav^ reprebosl i*i ftivalni slron • t KÖHLER es dobivajo se po brezxonkarencnlh eenah edino ie z 10 letnim jamstvom pn tvrdk Iv. Auerhammer, Ljubljana. Koodvorska ulica li 3. katere ima !* vrdka vedno v najugodnelsm ooremah za sodome, šivilje, kroiače n čevljarji na '.slog: Jroda s» tudi ««a obroke ▼ Sol dna aostaaovallia se sprejme k boliSi druž ni Nasl« v pove uprava ->iov. Naroaa. oOc4 Delavnica le">a, vel ka. pr»mefna tud za skla-d šče se oddi Ponudbe na dpi Slov. Naroda pod .Delavnica'3o7J. Stare kovine ^ baker, svinec kositer medenino, alumini , cm-ovo ni-čev no aKti-mulatorske plo-če etc kunu e m plača najbolje Yerc Komerc ta n. družba Ljublana. Kingresni tre - nniiiymniiini Sobe gobe la. kvalitete. na> se no^zorčem oferi ajo tvrdki F Vaid^ Cakovec imuiMiiiiiiinill Stare kovine *seb vr^i niač» caiholt« Strttlkovskv Za >jreb Mt-duličevi uj 20 «üirija >, kralja Petra trg S tele fon 220 — Premog drve koks, cement 53/7 3QB19G1SBQBBSB(3S»SQHSS' Oumslie platte elegantno izdelane vseh velikost- nudi v velik izbin m sicer » i nega modnega sukna Din 350, 500, iz na)rne|Sega veiourja, fina odloga Din 520, 780 za de Klice od s tet napre> od Din ISO dalje P in 1. Gori čar LtohUana, Sv. Petra ces'a 29 •i i Urejuje: Josip Zupsooia, — Za «Narodno Fran JeeefSek. — Ze taserstni del Usta: Oton Chnstot. — Vsi • Ljubljani