fcREZJE
1 ..........
KRALJICA SLOVLNIJt prosi za nas I
MARIJA POMAGAJ, Odrešenikova in naša mati, ti znamenje upanja in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu! — Skozi vso našo zgodovino smo čutili tvojo materinsko roko. Od nekdaj te je naše slovensko ljudstvo častilo kot Pomočnico kristjanov ter se v miru in vojni z zaupanjem zatekalo k tebi. — Priporočamo ti danes sebe, naše družine, naše rojake širom po svetu, našo Cerkev in našo domovino. Pomagaj nam, da bi postali kras slovenskega naroda in neutrudni delavci za pravičnost, mir in ljubezen v svetu. — MARIJA POMAGAJ, ostani z nami in prosi za nas! Amen.
Pokojni škof LENIČ
THOUGHTS LETO — VEAR 40
MAREC
1991
[L UT
6red by Australia Post - Publication No. VAR 0663
Naslovna slika: Velikonočni motiv v deželi pod Triglavom — narcise in cerkvica sredi božje narave.
+ + +
OB IZDAJANJU šstiridesetega letnika avstralskih MISLI razmišljam njih pot od prvih skromnih začetkov do danes. Ni bila rožnata. Vse urednike je preganjal čas, saj je bilo delo pri MISLIH nekako mimogrede, podrejeno dušnopastirskemu delu patra urednika. Vzeli pa smo ga le vsi uredniki kot važen del našega poklicnega dela, ki je delo za ohranitev dediščine vere in narodnosti.
Naš mesečnik je v vseh letih obstoja enega bralca pridobil, drugega odbil. Najbrž celo z istim člankom. Držal se je svoje premočrtne poti in ni ničesar objavljal zgolj zato, da bi komu ugajal ali pridobil naročnike. Je pa kaj zanimivo dejstvo, da so listu nekateri zamerili prav to, da ni delal kompromisov. Očitali so, da je ''politika", če NE sodeluješ z režimom, ki vendar "predstavlja domovino in njeno kulturo". Danes pa mi isti ljudje očitajo ''politiko'/ker demokratično vlado doma podpiram in pišem o sodelovanju, s katerim le smemo pričakovati kot narod lepših časov, samostojnosti in miru. In MISLI so vedno bile, so in bodo za lepše čase, samostojnost in mir — za vse tisto, česar prejšnji rdeči režim ni nudil, ker nuditi ni mogel.
Tako torej zaMISLI ni izhoda. Bile so ''politične''prej in so zdaj. Beseda "politika" se da res raztezati po mili volji, kakor komu paše. Pri MISLIH pa je politika njih pokončnost, ljubezen do vere in naroda.
—	Urednik in upravnik
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena.! čc vam jih moramo poslati po pošti-
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I DEL (SLOVENIAN LAN/ GAUGE MANUAL, PART I. je dospel iz ZDA in je spel naprodaj, Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrJ ne bo. Izdal Slovenialj Research Center of America ('ena 12. dolarjev.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERAlO READER) A. L. Ceferin (ed.) Cena II. dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI SLOVENIAN FOLK SONGS A. L.. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred 6. dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAf v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škrlj Cena 12. dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kreni Zarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz ži’| ijenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj I 2. dolaijev.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III del Obsežno delo dr. J Kolariči podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj J1 40. dolarjev. (Posamezne knjige: 7. , 9. in zadnja 28. dolarjev.) <
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del (>d lična študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Sta"'
Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13. dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtohiogi* fija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlji Cena 2. dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o tehal skih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomač Kovač, priča poko# tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja.
PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12.- dol.), topli spomini na bral' PRED VRATI PEKLA (cena 8,- dol.), o zaporih po vojni - F. Sodja (^
VOJNA IN REVOLUCIJA Roman lianka litlkviča na 708 sirarji je izšel v Argentini Cena broširani knjigi je 15. dolarjev.
C ASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je /upi** l ev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena H. dolarjev.
CERRO SHAIHUEQUE Pisatelj je nas argentinski planinec Vojk Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah, ( ena 10. dolarjev.
mitli
11	^	V (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly in Slovenlan Language. — Informatik
mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Establlsf1 ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenlan Franciscan Fathers In Australia. — Izdajajo slovenski frančiškani v ^ st ra liji. — Urejuje In upravlja (Editor and ManagerJF R.BASIL A.VALENT|NE,O.F,M.,M.B.E.,BARAGA HOU^ 19 ABECKETT ST.,KEW,VIC. 3101 - Tel. (03)853 7787 - Poštni naslov. MISLI, P.O.BOX 197, K E W , VlC 3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscription) $ 8. — , izven Avstralije (Overseas) $ 18. — ; letalsko s posebnim govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstralli' - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za članke objavljene s podpisom govarja pisec sam. — Stava in priprava strani (Typ|ng and |ay out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, V Ic .31 01 Tisk (Prlntlng): Distlnctlon Printing, 164 VIctoria Street, Brunsvvick, Victorla 3056. Telephone: (03) 387 840'
boz
A
\Lf^
J
-misli
Leto 40
,n	Sl
<i človeške 3
MAREC 1991 Srečanje z vstalim Kristusom — Nadškof A. Šuštar — stran 33 Ko bi spoznal — pesem
— J. Š. — stran 34 Velika noč — središče sveta
— Taras Kermavner — stran 35 Pogovor z dr. J. Pučnikom
— Pogovarjal se je p. Niko
— stran 36
Beganica — črtica
— Karel Mauser — stran 39 Ob viru naše vstajenjske vere
— K. P. v Družini — stran 40 Vabilo na ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa
— Spomenka Hribar — stran 42 Središče svetega Rafaela, Sydney
— P. Valerijan — stran 43 Velikonočna procesija — pesem
— Milka Hartman — stran 45 Izpod Triglava	—	stran 46
Sveto pismo — Na pohodu
Odlomek meseca Apd 10,34a.
37 - 43 — stran 48 Središče svetih Cirila in Metoda Melbourne- P. Bazilij — stran 50 Poročilo o nabirki za pomoč ob poplavi — P. Niko — stran 52 Premakljivi svečnik — roman
— Lojze Kozar — stran 53 Naše nabirke	—	stran 53
Središče svete Družine, Adelaide
— P. Janez — stran 56 Naše sestre — v srebru
— Ob 25-letnici prihoda sester frančiškank Brezm. — stran 57 Z vseh vetrov	—	stran 58
Kotiček naših mladih — stran 60 Križem avstralske Slovenije
— stran 61
Uvoženo iz dežele
pod Triglavom — stran 64
SREČANJE h VSTALIM KStlSTTSOM
VESELO VELIKO NOČ! S tem starim slovenskim voščilom, ki ga boste za praznik Kristusovega vstajenja sami ponavljali in ga slišali od drugih, vam od srca želim božjega blagoslova, miru in notranje sreče ter lepega doživetja velikonolne-ga tednat velike noti in velikonočnega časa. Moje voščilo velja vsem brez izjeme, tudi vsem tistim, ki jim velikonočna skrivnost ne pomeni toliko kakor nam.
Evangelij poudarja, da je Kristus umrl za vse ljudi in vse odrešil, da bi mogli z njim priti v novo življenje. Zato je velika not praznik vseh ljudi, zlasti pa tistih, ki trpijo zaradi bolezni, ostarelosti, osamljenosti, nasilja ali teptanja človekovih pravic. Kristusovo vstajenje pomeni konec trpljenja in zmago nad smrtjo. O veliki noči se ne spominjamo le zgodovinskega dogodka, ampak verujemo tudi v naše odrešenje. Vesela velika noč ni le radost ob koncu postnega časa, je tudi veselje iz hvaležnosti za odrešenje.
Nihče ni bil priča Kristusovega vstajenja kot zgodovinskega dogodka, ki hkrati že presega zgodovinske razsežnosti in pomeni vstop v nov način življenja. Svetopisemska poročila govorijo le o srečanjih z vstalim Kristusom, pa še ta so tako kratka in skrivnostna, a tudi tako osrečujoča in bogata. Prinašajo mir in veselje ter odpirajo pot v novo prihodnost. Nič ni očitkov zaradi preteklosti; vse je pozabljeno, Še vse drugače, kot je pozabljena tema, ko zasije nov dan. Vstali Kristus ob svojih srečanjih napoveduje in obljublja nekaj novega, pošilja svoje učence v svet in novo prihodnost. Zares, smrt na križu in videz popolnega zunanjega poloma Kristusovega nastopa ni konec, temveč nov začetek.
Med najbolj osebna in prisrčna srečanja z vstalim Kristusom spada srečanje Marije Magdalene na zgodnje velikonočno jutro. O njem poroča Janezov evangelij (Jn 20, 11-18). Marija Magdalena, nekdaj grešnica, a po <svojem prvem srečanju s Kristusom posebno zvesta do spremstva ob križu, pride na velikonočno jutro navsezgodaj še v temi h grobu. Ko najde kamen odvaljen, steče to povedat Petru in drugemu učencu (Jn 20, 1-2), nato pa se vrne h grobu. Ob srečanju z vstalim Kristusom, ki se njej prikaže prej kakor Petru in drugim apostolom, vstalega Gospoda ne spozna takoj. Ko pa jo on
Ko bi spoznal
SENCA križa je pala na zemljo in obvisel si na žebljih: "kriv".. .
Še vedno kažejo s prstom Nate - krivca, češ:
Mirno gledaš vojne, bedo, prezreš bolečino, grozo v očeh ...
Z grešniki ješ
in sonce sije vsem enako.
Je še kaj,
česar Te niso obdolžili?
Ko pa urejajo svet, opravijo brez Tebe in pišejo Tvoje ime z malo.
pokliče po imenu “Marija”, ga spozna in mu reče:“Rabuni — to pomeni “učenik” (Jn 20, 16). Kar Se naprej poroča evangelist Janez o tem srečanju, seveda Se daleč ne more izraziti veselja in sreče, ki ju je doživela Marija Magdalena.
Morda je to srečanje Marije Magdalene z vstalim Kristusom na poseben način tolažba in upanje za nas, ki v globini svojega srca hrepenimo po takem osebnem srečanju, pa naj se tega zavedamo ali ne. Nobenega uradnega položaja in službenega mesta v Cerkvi in družbi ni treba. Ne glede na preteklost, na spol, izobrazbo, starost, družinske razmere in druge okoliščine, mimo vseh vprašanj, ali smo takega srečanja vredni ali ne
—	odločilno je odpuščanje, dobrota in ljubezen vstalega Kristusa in njegov dar miru in novega življenja. Morda tudi mi vstalega Kristusa ne spoznamo takoj, kakor ga niso spoznali ne Marija Magdalena, ne učenca na poti v Emavs. Odločilno pa je, da vstali Kristus po imenu pokliče tudi nas, nas osebno nagovori, nam da notranjega miru in veselja.
Da bi se to zgodilo čim več vernim kristjanom in tistim, ki iščejo resnico ter hrepenijo po sreči, to je moja velikonočna želja in moje voSčilo. Da bi se tudi vi v veri in zaupanju, v svojem srcu in v občestvu Cerkve, ob velikonočnem bogoslužju m v srečanju z dobrimi in plemenitimi ljudmi srečali z vstalim Kristusom, to je moja molitev za vas. Želim vam, da bi srečali veliko ljudi, ki bi vam nevsiljivo, iz globokega notranjega prepričanja in v pristnosti svojega človeškega in krščanskega življenja pripovedovali, da so srečali vstalega Gospoda, in bi jim verjeli. Tako bi mogli tudi vi ponavljati drugim: GOSPOD JE RES VSTAL! — ali kakor se glasi staro rusko velikonočno voščilo: HRISTOS VOSKRESE, VAISTINU VO-SKRESE!
ALOJZIJ ŠUŠTAR nadškof in metropolit
ALELUJA!
KRIST JE VSTAL!
To resničnost velikonočnega oznanila ponesimo kot prijetno luč našim bratom in sestram! BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ vsem želijo Vaši dušni pastirji, sestre in posinovljeni misijonarji!
Enako vsem sodelavcem in naročnikom
— uredništvo in uprava MISLI!
  J
Velikonočnega jutra svit naj iz Tvojih peterih žarišč obsije svet,
da bomo na poti v Emavs
spoznali:
da nisi kriv,
da si Ljubezen,
da si — Bog.
J.Š.
O C?
o o
OZNANILO, da je Bog - Jezus na velikonočno nedeljo vstal od mrtvih — a ne kot poganski Dioniz, da bi divjal, zapeljeval, moril, se maščeval, temveč da bi •judi odrešil, da bi dokazal neskončnost greha, začasnost smrti - pojmuje vsaka doba drugače. Kako naj ga razumemo danes Slovenci?
Danes smo Slovenci sredi politične prebuje; doživljamo novo pomlad naroda. Politične razmere dajejo uPanje, kljub velikim nevarnostim. Samozavestni smo, ^er smo premagali stalinizem, vsaj pristnega slovenskega; ker čutimo, daje mogoča na tem svetu vsaka ~ politično socialna — zmaga, če je (bilo) mogoče °dpraviti leninistični totalitarizem.
Morda pa se premalo zavedamo, da je raven politi-e Prekratka, nezadostna; da so vse zmage na tem svetu začasne in minljive, naj so še tako močne in pomembne. Politična zmaga civilne družbe, osebnih in družbenih svoboščin daje človeku le začasno smisel.
v°boda je premalo. Ko je svoboda izbojevana, se Nastavi vprašanje: Kaj z njo? Kako jo izpolniti? Te-flaJ se pokaže vsebina in smisel svobode. Ali napolnitev svobode z osebnimi užitki, oblastjo, premoženjem, angažmanom v zgolj tosvetnem, za cilje, ki so, v najboljšem primeru, le kulturni pomeni, le zidava namisli, Marec 1991
cije, kulture, solidarnostno urejene družbe? Vse to je le tehnika. Vse to izpolnjuje potrebe človeka kot telesa, želje, sle. Vse to je podvrženo minljivosti in smrti.
Zato je resnica civilne družbe nihilizem, kije skrit pod slehernim uživaštvom, zgolj kultumištvom, tehni-cizmom, utilitarizmom, imanentizmom. Tudi razsvetljenski humanizem ne vzdrži pred smrtjo; človek kot telo je le prah in v ta prah se povrača, naj stori še tako velika dejanja; kulture (kot grška) in kraljestva (kot Aleksandrovo) se izničijo zgolj v spomin.
Slovenska literatura - kultura že desetletja prepričljivo pripoveduje, kaj je resnica liberalizma, svobode, civilnosti, če vsega tega ne napolnjuje absolutni smisel. Obenem pa uči, da so lažni smisli, psevdoabsolu-tni smisel — kot je bil komunizem — minili; da ne pritegujejo več.
Napočil je čas za krščanstvo, za katoliško Cerkev, za Boga. V prejšnjih stoletjih je nosila Cerkev Slovencem kulturo, vzgojo, tudi moralno in delovno; seveda tudi smisel. Slovence je spreminjala iz poganov rodovne skupnosti v kristjane in Evropejce. Danes, po izkustvu z liberalizmom in komunizmom, po 200 letih razsvetljenske in milenaristične usmeritve, ki sta postopoma in nasilno izrivali krščanstvo na Slovenskem, pa je naloga Cerkve sicer prav tako, da pokristjanja pogane, le da se sooča z novim poganstvom: z nihilistično bitjo svobodnjaštva.
Zoper nič in smrt velja le eno zdravilo: razodeti Bog. Tudi Nietzsche, ki je resnica današnjih slovenskih postliberalcev in poststalinistov, ne pomaga; in Heidegger ne. Večno vračanje enakega prinaša zmerom novo smrt; postavlja enačaj med življenjem in smrtjo, med bitjo in ničem. Jezusova velikonočna skrivnost pa pomeni, daje Bog premagal smrt in nič. Pomlad vsako jesen umira, duša pa je večna. Bog ni umrl niti tedaj, ko je bil Jezus tri dni v grobu. Ostal je Večni Oče, ostal je Sveti Duh. In z njima tudi Kristus.
Človeštvo nima nobene druge izbire kot med smrtjo in večnim življenjem; Slovenci nobene druge, kot med umiranjem zgolj tostranskih ciljev, vrednot, u-
Žitkov, postaj in absolutnim smislom, ki ga daje le -krščanska vera.
Velika noč ni le osrednji dogodek cerkvenega bogoslužnega leta; ne le človeštva. Je središče sveta: tista točka, v kateri je Bog pokazal, da je sam večen; da je svet in človek z njim odrešljiv; da ne vlada usoda, tragedija, enopartija, praznina. Prazno mestb je korist-
no in smotrno le, če ga razumemo kot mesto za politično udejstvovanje; kot mesto, ki ne trpi despotov. Bog pa ni despot. Dobri gospodarje. Je varuh, ki nam daje z upanjem in vero obljubo, da nas bo vodil skozi smrt tja, kjer trohljivost nima več oblasti.
Vera v velikonočnega Kristusa je edina trdna - in polna — točka, ki človeku preprečuje uničenje.
TARAS KERMAUNER
POGOVOR Z DR.PUČNIKOM
Tu objavljamo pogovor p. Nika z DR. JOŽETOM PUČNIKOM, vodjem sveta DEMOS-a, za slovensko oddajo radia 3ZZZ v Melbournu. DEMOS je združenje slovenskih demokratičnih strank, ki je zmagal na lanskih, prvih svobodnih volitvah po vojni. Danes kroji v Sloveniji politično, gospodarsko in sploh življenjsko prihodnost našega naroda. Da ob zavoženi dediščini, ki jo je prejel, to ni lahka niti hitra zadeva, si lahko predstavljamo.
P. Niko: Najprej, doktor Pučnik, kako se počutite v Avstraliji? Kaj vam je tukaj všeč, kaj je na vas morda napravilo poseben vtis?
Dr. Pučnik: Razlikam v podnebju sem se hitro prilagodil in na splošno se počutim v Avstraliji zelo dobro. K temu so pomagali zlasti prijazni Slovenci, s katerimi sem doslej imel opravka. Kar pa je napravilo name najmočnejši vtis, je to, kako znajo Slovenci tukaj v Avstraliji povezati svoje doživeto slovenstvo tudi s svojim odnosom do Avstralije, do svoje druge domovine. Eno in drugo se lepo povezuje, ne da bi to oviralo bodisi slovenstvo, pa tudi ne lojalnost do avstralske države.
P. Niko: Doktor Pučnik, decembra seje narod odločil s plebiscitom za samostojno in neodvisno Slovenijo. S tem je pred vlado postavil zelo velike naloge. Prvi del vašega programa je, da pripeljete Slovenijo do neodvisnosti. Ta prihodnost po volji ljudstva pa je še morda meglena — veijetno imate vi kot predsednik DE-MOS-a jasno vizijo, kaj je vloga DEMOS-a in kaj vloga oz. naloga vlade v teh prihodnjih mesecih?
Dr. Pučnik: Naloga vlade je, da napravi vse potrebne korake za uresničitev tega, kar so nam volilci v Sloveniji 23. decembra zapovedali, to se pravi: uveljaviti samostojnost Slovenije. Tu gre za vrsto ukrepov: po eni strani ureditev monetarnega sistema, za kar je seveda
zdaj pripravljen zakon o Slovenski narodni banki; potrebni pa so tudi ustrezni dodatki k stari ustavi, da se zagotovi popolna, dokončna samostojnost slovenskega pravnega sistema; in seveda tretje, kar je najvažnejše, da uredimo svoj lastni gospodarski sistem.
Tu gre za dve vprašanji: za ločevanje od jugoslovanskega gospodarskega sistema ter za reševanje globoke gospodarske krize, v kateri se nahajamo. Zato je vlada pripravila že vrsto zakonov, ki bodo te dni ali pa naslednja dva tedna obravnavani v parlamentu. Po moji oceni bodo po vsej veijetnosti sprejeti, nakar se lahko začne to preosnavljanje. V gospodarstvu, da rečem na kratko, gre predvsem za to, da se spremeni gospodarski sistem. Saj ne moremo kar naprej krpati starega realsocialističnega sistema. Ustvariti moramo nov tržni sistem, ki pa ne sme pozabiti na socialne težave in na temeljno socialno varnost vseh državljanov.
P. Niko: Glede na visoko stopnjo inflacije in še vedno večjem problemu nezaposlenosti bi sklepal, da bo to dvoje pogojevalo socialnim nemirom, katerih pa si ne želi nobena vlada. Vendarle obstajata dva strahova, ki vsekakor zanimata naše poslušalce: prvi strah je pred tem, da bo šlo Slovencem ob neodvisnosti, ob samostojnosti, ob ločitvi od Jugoslavije socialno verjetno slabše; čutiti pa je tudi strah naših rojakov doma pred posredovanjem vojske. Če bi ob ločitvi vsi uporabljali
razumevanje drug do drugega, bi bilo v redu. A tu že zdaj govorijo strasti in interesi vojske kot jugoslovanske oblasti.
Dr. Pučnik: Na prvo vprašanje je mogoče povedati naslednje: Poslabšanja gospodarskega položaja Slovenije ■n tudi njegovega vpliva na ljudi ne smemo povezovati s tem, da se osamosvajamo. V prvi vrsti so naši problemi predvsem v tem, da moramo spremeniti gospodarski sistem. Naš dosedanji gospodarski sistem nas Je pač pripeljal v težave razpadanja slovenskega gospodarstva, slovenske industrije. Če hočemo to gospodarsko krizo sanirati ter se izvleči iz nje, moramo nujno sprejeti določene socialne žrtve. Posledice ločevanja °d Jugoslavije še daleč niso na gospodarskem področju tako negativne, kakor bi se morda zdelo. Rekel bi obratno: ločitev od Jugoslavije nam bo prinesla vsaj srednjeročno velike koristi. Srbsko tržišče nam je Se danes zaprto. Srbija je uvedla v dveh valih razne °blike carine oz. dodatne davščine za slovensko in tudi hrvatsko blago. Z drugo besedo: slovensko tržišče v Srbiji je blokirano in ločitev od Jugoslavije ne more kaj izgubiti .Tudi če bi skušala Srbija še nadalje zaostrovati zadevo, to ne more imeti večjega učinka na slovensko gospodarstvo.
Predpostavka je seveda, da ostanemo v bolj ali manj tesni povezavi s tržiščem na Hrvatskem kakor tudi v Bosni in Hercegovini, to pa je zaradi političnega raz-Voja na Hrvatskem Sloveniji zagotovljeno. Tudi Hrvat-ska hoče namreč po čim krajši poti do samostojnosti. Glede na tesno povezavo med Hrvatsko in BiH za nas Pomeni, da nam ostane površinska polovica, količinsko pa še znatno več kot polovica jugoslovanskega tržišča. Reševanje gospodarske krize torej res prinaša Srtve, tudi socialne žrtve in slabšanje gospodarskega Položaja. Je pa to vsekakor posledica dosedanjih gospodarskih napak v sistemu, ne pa posledica ločevanja °d Jugoslavije.Uveljavljanje tržnega gospodarstva namesto dosedanjega komunističnega oz. realsocialističnega gospodarstva zahteva od nas verjetno tudi
določeno znižanje življenjskega standarda. Bilo pa bi napak tudi to povezovati v ločevanjem od Jugoslavije.
Kar zadeva drugo vprašanje — strah pred vojsko, pred jugoslovansko armado - ocenjujem, da je ta strah relativno majhen, da res ni opravičen. Strah pri ljudeh glede vojske zares obstaja, realistične ocene pa dokazujejo majhno verjetnost, da bi jugoslovanska armada kakor koli posredovala v Sloveniji. Popolnoma izključiti pa te nevarnosti seveda ne moremo, kajti živčna vojna armade proti slovenski demokratični oblasti še traja: nenehno se vrstijo provokacije, razni namigi, mobilizacije za spreminjanje položaja enot po Sloveniji ipd.
Ocenjujem, da je nujno potrebno, da se Slovenija čim prej oddalji od Jugoslavije, kajti lahko se zgodi, da na jugu države res pride do državljanske vojne, kakor se je že deloma začela na Kosovu. Preden pride do kaj takega, mora biti Slovenija ločena od Jugoslavije, mora postati samostojna država. Velikega pomena je, da bo to storjeno ne da bi ob tem bila prelita tudi ena sama kaplja človeške krvi. Nam je vseeno, kdo bi bil žrtev — prav noben človek ne sme izgubiti življenja na področju Slovenije. Res pa je: če bi armada poskušala s kakršnimi koli avanturističnimi posegi preprečiti postopek osamosvajanja Slovenije, se bomo seveda branili. Upam pa, da do tega ne bo prišlo.
P. Niko: V osebnih razgovorih ste omenili, da bi bilo vredno dobiti sposobne slovenske ljudi, ki so uspeli v tujini in so morda zdaj že v pokoju, a še vedno polni moči. Matični domovini bi lahko služili kot svetovalci, kako in kje bi bilo treba poprijeti. Vi ste eden teh, ki ste se vrnili v domovino iz Nemčije, kjer ste bili profesor na univerzi. Naleteli ste doma na razna spotikanja, da ne razumete domačih razmere in podobno, Ali se ne bi ob prihodu teh svetovnih strokovnjakov, ki bi se s srcem predali v pomoč Sloveniji, zgodi-
lo	isto?
SL. 3..	71
Dr. Pučnik: Tega povsem seveda ni mogoče izključiti, bi pa bilo v primeru uspešnih poslovnih Slovencev v svetu zelo malo veijetno, kajti politično delo izziva čisto drugačne strasti kakor pa delo v gospodarstvu. Politično delo, kot je moje, je pač v javnosti bolj občutljivo in tukaj seveda politični nasprotniki prispevajo svoje. Pri reševanju gospodarskih problemov dejansko računamo na tehnično pomoč in nasvete Slovencev v svetu. Tu je stvar organizacije, da vlada te ljudi postavi na ustrezna mesta, v določene svetovalne ali tudi vodstvene organe slovenskega gospodarstva. Mislim, da bi to šlo brez kakršnega koli nasprotovanja političnih nasprotnikov. Ljudstvo samo pa takšnemu sodelovanju ne bi nasprotovalo. Ljudje se zavedajo, da potrebujemo pamet rojakov po svetu, saj doma manjka prav izkušenj, kako bi naše gospodarstvo bolje in učinkoviteje organizirali. Seveda pa so konflikti možni, zato je potrebno biti strpen. Tudi sem prepričan, da bi slovenska vlada Slovencem, ki bi prihajali iz tujine v pomoč z nasveti, nudila vso zaščito ter jim omogočila, da pojasnijo svoja stališča ter povedo ljudem o svoji dobri nameri. Četudi z manjšimi zapleti bi ta zadeva gotovo uspešno potekala. Upam, da bo do tega prišlo.
P. Niko: Dr. Pučnik, samo še zadnje vprašanje. Ali vas. lahko imenujemo očeta slovenske demokracije in očeta plebiscita v Sloveniji? Sicer vem, daje vaše delo le posledica prve odločitve in zapisanost demokraciji. - In pa: okusili ste komunistične zapore, kar nekaj let ste prebili v njih. Tudi tukaj med nami je precej Slovencev, ki so dobili zapor v delež ali pa so vsaj okusili sovraštvo, pred katerim so potem pobegni-
li	v tujino. S tem, ko delite usodo velikega števila na-
ših izseljencev po svetu — kakšen je vaš .odnos do današnjih političnih nasprotnikov, to se pravi tistih, ki so vas še včeraj preganjali, zapirali in mučili? Saj danes ste dejansko z njimi, res sicer v drugačnem političnem taboru in drugačnega političnega prepričanja, a le skupaj v obrambi neodvisne Slovenije.
Dr. Pučnik: Kar zadeva prvo vprašanje: oče demokracije, oče plebiscita — da ali ne? Mislim, da je oboje takšne narave, da je zahtevalo sodelovanje mnogih ljudi. Res imam pri tem svoje zasluge, svoj delež pri uveljavljanju korakov demokratizacije v Sloveniji, so pa takšna gibanja vedno rezultat velikega števila zavednih Slovencev.
Kar zadeva moj odnos do političnih nasprotnikov, nekdanjih ali sedanjih komunistov, ki so v bistvu uveljavljali represije proti meni in proti desettisočem Slovencev, je mogoče reči nekako takole: Mnenja sem, da je prav čim prej ne sicer pozabiti, ampak odriniti vstran vse tisto, kar seje dogajalo. Preteklost naj raziskujejo zgodovinaiji: natančno naj se določi, kdo, kaj in kje se je dogajalo. Mi pa moramo vse sile usmeriti v reševanje sedanjih in prihodnjih problemov. Moje nezaupanje do nekdanjih komunistov, torej do voditeljev komunistične stranke (sedaj “prenoviteljev”) je ostalo. Ker pa si, kot vse kaže, le prizadevajo postopoma pripraviti iz svoje stranke demokratično stranko, smo pripravljeni z njimi sodelovati, se z njimi pogo-vaijati, tudi pogajati. Na vsak način pa so trenutno oni naši politični nasprotniki.
Mi pri DEMOS-u imamo večino v parlamentu in vodimo svojo politiko. Pri določenih vprašanjih je seveda treba iskati tudi njihovo sodelovanje; še posebej pri vprašanjih, ki zahtevajo v parlamentu dvotretin-
Sleherni razgovor z dr. Pučnikom bi bit vreden zapisa, je ugotovil tudi urednik M ISLI /na sliki z gostom, v ozadju pa stoji Stanka Gregorič, tajnica Nar. sveta Vic./.
sko večino. Upam, da se bodo nekdanji komunisti le zavedli, kaj je bilo narobe v preteklosti. Nekateri so
že napravili, kako bo šlo naprej, bo pokazal nadalj-ni politični razvoj v Sloveniji.
Mislim in važno se mi zdi, da ne smemo nikdar zapasti sli po maščevanju. Maščevanje ne vodi nikamor. Res je tu mnogo ran, mnogi hudo prizadeti, ogromno je odvzetega premoženja in drugih krivic. Skušajmo Vse to kolikor je mogoče poravnati. Maščevanje nam Vsega tega tudi ne bi vrnilo, zato pozabimo na včasih Upravičeno željo po njem. Obrnimo se raje v prihod-nost in k težkim problemom, pred katerimi stojimo mi vsi in pred katerimi stoji naša nova država.
P. Niko: Doktor Pučnik, iz srca se vam zahvalim za ta kratek a zanimiv razgovor. Želim vam še naprej prijetno bivanje med slovenskimi rojaki v Avstraliji in da bi obenem tudi odkrili kaj koščkov te lepe zemlje pod Južnim križem. Želim, da bi vam v izrednem prizadevanju uspelo vse, kar ste si in po vas DEMOS zastavili v svoj politični program. Tako smemo upati, da se bomo tudi Slovenci iz Avstralije vračali v prijetno deželo pod Triglavom in tam začutili ne samo razmah demokracije, ampak tudi gospodarskega razvoja. Saj to je edina pot v srečnejšo in bogatejšo bodočnost. — Hvala lepa!
Dr. Pučnik: Hvala za dobre želje!
24
SAMO spomin je bil, ko sem jo kupil. Pravzaprav Sem kupil tri: dve večji in eno prav majceno tam v Fa-miliji na Glass Avenue* Zavite v bel papir sem jih Prinesel domov in jih del v visoko kristalno vazo.
Tri beganice, dve večji in eno - čisto majceno, da jo lahko del v gumbnico. V temle hipu sem star šele deset let in v Podbrezjah je cvetna nedelja. Kdo mi More braniti, da bi ne bil star deset let, če pa imam Podbrezje še vedno globoko v srcu in sem samo tam nesel beganico v cerkev. Jaz, Štrithov Ciril, Matijev-čev Nejče, Obramov Lado, Mrkovčev Franc, Hajma-n°v Lojz, Poderžajev Nac. In ko smo jih nesli na ta konec vasi, kjer je bila farna cerkev (moj Bog, kakšne lepe kranceljne jabolk smo imeli v bršljanu!), so se narn Pridružili še Blekov, Jeretov in Korenov. Šli smo v fPuči, leskovo šibje se je upogibalo, bršljan, ki smo 8a nabrali v Črepinjeku, je bil temnozelen, jabolka zlata, čeprav zgrbančena, in na vrhu je bila drobna Sibica oljke.
In v cerkvi smo stali spredaj, visoko držali svoje be-Sanice, da so ujele blagoslovljene kapljice vode, ki so stari župnik Vaclav škropili čez nas.
Verjemite mi, da vam staro življenje ni pokazalo v*e8a, če niste še videli cvetne nedelje z beganicami. 1 morda tiščite med prsti drobno vejico suhe oljke
ln 10 nemara doma niti za križ ne zataknete, kakor bi 1° Morali. Pri nas smo jo za križ ali pa za staro sliko,
Glass Avenue je ena cest blizu cerkve sv. Vida slo-^nske iupnije v Clevelandu, ZDA, v kateri je Karel auser z družino preživljal leta svojega begunstva.
KAREL MA USER
Si
ki je bila na steklo narisana in je kazala svetega Florjana, ki je imel rdečkast plašč in modre golenice in je iz golide zlival vodo čez majhne hiše, ki so gorele. Pa ne zares, le slika je bila taka. Če se je peresce z oljke odtrgalo in padlo na tla, ga je bilo treba pobrati, toda ne v smeti vreči. Smelo je samo v ognju zgoreti. To smo vedeli v Podbrezjah, danes pa malokdo ve in tisto oljko nekateri po cel teden po žepih valjajo, namesto da bi hiši in ljudem v njej žegen privoščili.
Nobena stvar na svetu ni tako lepa, kakor je bega-nica na cvetno nedeljo. V njej so leskove šibe trdno zvezane skupaj, na vrhu pa bršljan, ki senči jabolka, ki so nanizana na močno vrvico. Vmes smo včasih privezali tudi nekaj pomaranč, ki so imele rdeče meso in so za beganice prišle prav s Sicilije, kjer so pod-breške lastovke prezimovale. Tako so vselej rekli Mrkovčev stric, ki so bili tedaj že stari in so gotovo vedeli, da je tako, ker so nekoč na Laško šli na božjo pot.
Tele beganice v kristalni vazi, ki gledajo po belem prtu na mizi, niso čisto prave, toda podobne so jim. Del starega sveta so, ki smo ga izgubili, vi in jaz, del Črepinjeka, kjer je rasel bršljan in je rasla leska, del Strithovega in Matijevčevega sadovnjaka, kjer so rasli zimovčki, trda jabolka, ki so bila dobra šele tam okrog božiča in so edina zdržala do cvetne nedelje, čeprav se jim je koža namrgodila. Ampak dobra so bila, moj Bog! Takih nikoli več nisem jedel.
Zdaj sem star deset let in ko sem odhajal k Sv. Vidu, sem pogledal nazaj za ljudmi. Tako rad bi videl, da bi šli za menoj Matijevčev, Jeretov, Blekov, Mrkov-čev . . .
Pa jih ni bilo. Navadni ljudje so bili v zakmašnih oblekah, ženske nobene v rutah in šerpah, nobene be-
ganice - neko letalo je prihajalo, menda iz New Yor-ka, in bučalo proti letališču.
Če bi mogel, bi se naskrivaj zmuznil iz gruče in za krajem šel domov, v Podbrezje, mimo Obramove ozi-mine naravnost v Črepinjek. S krivcem bi narezal leskovega šibja, natrgal bršljana in bi potlej sedel v suhem vresju. In če bi zavekal, kdo bi kaj mogel? Saj bi bil sam v Črepinjeku, sam, kjer sem nekoč hodil. Nekaj lepega je umrlo in za to lepo med nami nihče več ne veka.
Vsaj eden bo, ki je nekoč beganico nosil in jo je imel rad.
Tri sem imel to leto: dve malo večji in eno prav majceno. Toda niso prave, samo podobne so pravim. Vendar bodo ostale v kristalni vazi. Za spomin!. ..
šT\
|a| ^1
Ob viru
Če si narod izbira lastni obraz v zgodovini, si ga najprej zato, da bi si vrednote, ki jih je ustvaril, samopotrdil, da bi se ob virih svojega osveščenja okrepil. Iskati podobo naše vernosti v globoka stoletja torej ne more biti zgolj kulturno dejanje, temveč je predvsem dolžnost današnjega slovenskega kristjana. Najprej zato, da se svojih korenin sploh zavemo, in nato, da prevejamo pred obličjem zgodovine lastno vernost. Ta dejanja smo slovenski kristjani pozabili. Potrebujemo pa neizprosnega spogleda, da bi znali lastno slepoto preseči. Pričujoči prispevek K. P. v Družini pred nekaj leti je droben, osvetljuje pa preteklo tudi za naše videnje. In naj bo velikonočna obveza, da bi vsakdo prisluhnil luči preteklosti, ki je po naši veri v vstajenje vera v navzočnost.
naše vstajenjske vere
NAŠA besedna ustvarjalnost je dolga stoletja živela le po ustnem izročilu. Najbolj živo se je uveljavljala v ljudski pesmi, ki je bila bolj lirična, intimnejša, bolj izpovedna in razmišljajoča, pa manj opisujoča. Pesem je pomenila našim prednikom najglobljo možnost izražanja, pa tudi najbolj splošno, množično, saj je segla do človeka, iz roda v rod. Vanjo so izlivali svoja čustva, svoje upe, bolečine, pa tudi svojo vernost. Krščanstvo je slovenskemu snujočemu duhu odprlo nove razsežnosti. Kulturna zavest se je pričela evro-peizirati. Temu so pripomogle "Karlove odločbe", ki so zahtevale pritegnitev ljudstva k bogoslužju in s tem uvedbo živih jezikov vsaj v ljudski del bogočastja. Tudi poduk v veri je moral biti v narodnih jezikih. Tako so od osmega stoletja dalje nastale v Evropi posebne obredne pesmi v narodnih jezikih, katere je ljudstvo prepevalo med bogoslužjem. Sestavljali so jih po vzhodnoliturgičnih obredih kot litanijske pesmi. "Ki-
tice" so razlagale vsebino praznika ali izražale zahvalo. Končavale so se z vzklikom Kyrie eleison — Gospod usmili se! Zato te pesmi imenujemo enostavno ",kirielejsoni
Prva slovenska zapisana pesem je prav velikonočni kirielejson in po mnenju zgodovinarjev tudi naš najstarejši kirielejson. To je razumljivo, saj je krščanstvo vedno postavljalo v središče zavesti vero v Kristusovo vstajenje. Velikonočno bogoslužje je zato predstavljalo že v času pokristjanjevanja osrednje bogočastno dejanje. Vanj se je moralo dejavno vključiti tudi ljudstvo. Zato so velikonočni kirielejsoni preprosto ljudske pesmi. In nasprotno: ker so bili del bogoslužja, so bili ustvarjeni s kulturno zavestjo v slovenskem jeziku in slogu, prav tako kakor tudi obrazci splošne spovedi in pridige v slovenščini, znani kot Brižinski spomeniki" — najstarejši slovenski zapisi iz desetega stoletja.
Tudi naš ohranjeni velikonočni kirielejson sodi po
mnenju prof. dr. Jožeta Pogačnika v čas nastanka Drugega brižinskega spomenika in izraža z njim jezikovno sorodstvo.
V	cerkvenem središču v cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem, ki je slovel po svoji rokopisni delavnici in šoli, je neki menih okoli leta 1440 zapisal prvo kitico velikonočnega kirielejsona “Naš Gospod le od smrti vstal..." To je prva slovenska ^ a P i s a n a pesem. Za njeno starost pričata je-z'k in slog, za njeno živost pa dejstvo, da jo je v celoti zapisal tudi Primož Trubar kot pogosto peto pesem. Prvotno je bila v tako imenovanem STIŠKEM ROKOPISU zapisana le ena kitica. Kasneje so dodajali nove kitice, ki so poglabljale misel o odrešilnem pomenu Kristusovega vstajenja.
Velikonočni kirielejson "Naš Gospud . . ." naj bi btl prepesnitev nemškega kirielejsona "Christ ist er-standenMorda pa ima še širšo osnovo. Vendar ga moramo imeti za samostojno umetniško stvaritev. Saj se jezikovno in slogovno naslanja na Drugi brižinski sPomenik, po vsebinskem bogastvu pa bistveno presega nemškega.
Prva kitica, zapisana v stiškem rokopisu, se glasi:
-rutin ji? Avi
-t« h o»wt>u tropi	(ttH
Naš Gospud je od smrti vstal, od nega bridke martre; nam seje veseliti, on nam hoče k troštu biti,
Kyrie eleison.
Razlike so sledeče: Naslovitev v nemški pesmi je 'Christ", v slovenski pa "naš Gospud". Dalje naša Pesem poudarja vstajenje od smrti, v nemški je poudarek na premaganju muk. V naši pesmi je martra bridka, torej gre za stilem, ki zavzema določeno čustveno obeležje do vsebine.
Če se opremo na skopo analizo besedila in jo premislimo, zablesti pred nami živa podoba prvotne vere Slovencev. Najprej je ta vera biblična, saj počiva na veri v Jezusovo vstajenje kot temeljnem dejanju odrešenja. To je vstajenje od smrti, je zmaga nad smrtjo. /n ta zmaga je nujnost verujočih. V st a jen j -ska vera je vera veselja in upanja. Vernik jo himnično opeva.
Po tem je ta vera osebna, saj čustvuje s trpečim Gospodom (bridka martra), je živo zaupna, saj se osebno in intimno obrača k svojemu Gospodu (naš Gospud), hkrati pa je ta vera tudi občestvena. Gospod je “n a š Gospud", Gospod občestva vernih, tQrej Cerk ve.
Ta skromna kitica pa odpira še druga sodobna vprašanja in nanje odgovarja. Kirielejson je bil del "ljudskega bogoslužja"; to govori o dejstvu, kako je bila živa občestvena zavest Cerkve kot božjega ljudstva in je še ni zameglila fevdalna miselnost, ki danes, žal, ni povsem presežena, zlasti pri nas. In prav zato, ker kirielejson ni bilo besedilo bogoslužnega obredja, kar je bila splošna spoved, ni bil podvržen normi univerzalizma, ki je zabrisal vsako osebno noto. Nasprotno, prav ljudsko bogoslužno petje je ohranjalo religiozno zavest, jo krepilo in verujočemu dajalo možnost, da se celostneje izrazi.
Ta navidez skopa pesem, a bogate vsebine, je bila stoletja izraz in vir vstajenjske vere naših prednikov; je živo nasprotje današnjim sladkobnim molitvam in pesmicam, ki naš religiozni čut izprevračajo v nekako lažno čustvovanje in našo vero v maniro. V našem času, ki je čas bogoslužne in verske prenove, se zdi, je naša dolžnost spet izgrebsti zasute izvire in se ob njih odžejati.
Križni hodnik starodavnega stiikega samostana belih menihov,ki so nam ohranili našo prvo zapisano pesem
DRAGI ROJAKU
Končno bomo tudi Slovenci dočakali svoj dan, 27. juniji Tega dne se bo začelo prvo, ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega k o n g r e-s a . Slovenci iz vsega sveta, zamejstva in Slovenije se bomo prvič v svoji zgodovini srečali kot narodno občestvo; v svoji nacionalni veličini in človeški skromnosti si bomo stisnili roke, sedli za isto mizo in si povedali, kdo smo in kako kot posamezniki in narod hočemo v prihodnost. In kaj hočemo? Predvsem obstati kot narod — v vsej svoji raznolikosti in individualizira-nosti.
Okrog stopetdeset delegatov Slovencev iz sveta, zamejstva in matične domovine bo tega dne ustanovilo vsenarodno organizacijo Slovencev, Svetovni slovenski k o n g r e s , ki si bo — ob razumevanju in spoštovanju medsebojnih razlik — prizadevala za ohranitev in razcvet slovenstva. To bo naddr-žavna in nadstrankarska, vseslovenska ustanova. Iskala bo zametene poti med nami in nam tudi utirala pot v javnost sveta: Slovenci moramo postati sodoben narod, odrešen travm preteklosti, majhnosti in zaplan-kanosti, najti moramo svoj sodobni obraz in izraz. Postati moramo narod med priznanimi narodi sveta. Slovenija mora končno priti na politični zemljevid sveta. Na tem tridnevnem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa zato ne bomo mogli samo praznovati, ampak tudi delati. Ob slavnostnem delu bo vrsta strokovnih posvetovanj in predavanj, kjer bomo izme-
njali svoje izkušnje in poiskali pota medsebojnega sodelovanja in vstopa v svet. Svetovni slovenski kongres bo trajna ustanova, zato bomo morali utemeljiti načine njenega delovanja v naslednjih letih.
Ker bo konec junija hkrati tudi čas, ko se bo slovenski oblasti izteklo polletno obdobje po plebiscitu, v katerem mora pripraviti vse potrebno za dejansko osamosvojitev, bomo lahko tudi preverili njeno uspešnost.
K temu velikemu dogodku seveda vabimo še večje število gostov, {tudi mednarodnih) opazovalcev in ljudi dobre volje, ki bi radi prisostvovali temu edinstvenemu srečanju, med njimi tudi Vas, ki berete te vrstice! Ne zamudite tega srečanja v domovini in z domovino! Ker bo to tudi čas začetka dopustov, boste lahko svoj dopust prilagodili zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa. Videli boste, letos bo v Sloveniji čisto drugače kakor v preteklih letih!
Ljubljana se že mrzlično pripravlja na veliki dan, ko bo vsa bela in praznična pozdravila svoje ljudi. Pripravlja vrsto kulturnih prireditev, koncertov, razstav in predstav, Športnih srečanj med Slovenci iz tujine, zamejstva in Slovenije, izletov na različne (spominske) kraje Slovenije in zamejstva, pripravljajo se velike in majhne trgovinice . . . Pri vsem tem delu smo vznemirjeni in srečni: sprejeli bomo svoje rojake, sprejeli jih bomo odprtega srca in čisto drugače kot doslej — kot svoje, kot del našega srca.
V	imenu Konference za Republiko Slovenijo in v svojem imenu Vas toplo vabim, pridružite se nam!
Predsednica Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa Spomenka Hribar
Oj, Triglav,
moj dom,
kako si krasan! . . .
VELIKONOČNI SPORED:
MERRYLANDS - Na cvetno nedeljo ( 24. aprila) bo ob pol desetih dopoldne na dvorišču blagoslov oljk 'n butaric ter drugega zelenja, nato bomo šli v procesi)' v cerkev. Ta sprevod nas spominja , ko so Judje s palmovimi vejami navdušeno pozdravljali Kristusa, ko je jezdil v Jeruzalem. Sledila bo sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona. Na veliki četrtek ob sedmih zvečer sveta maša v spomin zadnje ve-Cerje; ko je Jezus jemal slovo od svojih učencev pred Svojim trpljenjem in smrtjo. Ta večerje postavil zakrament mašniškega posvečenja in presvete evharistije. Po maši bomo pred Najsvetejšim molili za duhovnike in za Cerkev. kot je to običajno na ta dan. — Na veliki petek bo liturgično opravilo ob treh popoldne. Ta obred vsebuje branje pasijona, češčenje križa. Prošnje za vse stanove in sveto obhajilo. — Zvečer ob Sedmih bomo molili križev pot. — Na veliko soboto ho blagoslov jedil ob dveh in ob petih popoldne. Obakrat bo tudi kratko češčenje Najsvetejšega, ki bo izpostavljeno v božjem grobu. - Vigilna maša bo ob Sedmih zvečer. Obred vsebuje tudi blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, ki predstavlja vstalega Kristusa. Ta sveča potem gori med mašami na velikonočne nedelje, ob podeljevanju krsta in pri pogrebnih IT1ašali skozi vse leto. Med obredi je tudi hvalnica luči vstalemu Zveličarju, blagoslov krstne vode ter obnovitev krstnih obljub. Med mašo se spet oglasita Sla-*n Aleluja, ki sta molčali ves postni čas. - Na veli-»nočno nedeljo. 31. marca, bomo imeli slovesnost stajenja ob osmih zjutraj, pa tudi procesijo z zahval-110 pesmijo in blagoslovom z. Najsvetejšim, nakar sledi slovesna maša. Sodeluje mešani zbor. kakor tudi na veliko soboto zvečer. Druga maša velikonočne nede-Je bo ob desetih dopoldne. - Na velikonočni pone-deljek bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob šestih zvečer. Ob sedmih pa bo v dvorani že tradicionalno Pirhovanje, pri katerem bo igral ansambel Ll-
FIGTREE - WOLLONGONG ima za praznike naslednje bogoslužje: Na veliki petek bo slovesno opra-v‘l° dneva (vsebuje vse, kot omenjeno za Merrylands) sedmi uri zvečer, na veliko soboto bo blagoslov je-U|l in evharistična pobožnost ob dveh popoldne, na Velikonočno nedeljo pa slovesna maša ob 11.30 dopoldne.
canberra ima slovensko sveto mašo na velikonočno nedeljo (31 .marca) ob šesti uri zvečer. Kraj: j-erkev sv. Petra in Pavla, Wisdom St., Garran. Nato 0 spet redna sveta maša v nedeljo 21. aprila ter na-Prej sleherni mesec na tretjo nedeljo . Pevci in pevke naJ pridejo vsaj dvajset minut prej na pevsko vajo. NEWCASTLE pride na vrsto za slovensko mašo na
S K
 Or
RAFAEL
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.I/Z. 2160 (P. O. Box 280, Merryiands, N. S. l/V., 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478
belo nedeljo, 7. aprila. Kraj: cerkev Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Čas: ob šestih zvečer. Po maši je srečanje v dvorani kot navadno.
GOLD COAST, QLD., ima sveto mašo v soboto po veliki noči, 6. aprila, ob 7.30 zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac. Po maši je kot običajno srečanje.
BRISBANE ima slovensko mašo na belo nedeljo, 7. aprila, ob l l.30 dopoldne. Kraj: cerkev Matere božje, vogal Peel in Merivale Sts, South Brisbane. Po maši srečanje.
SUNSHINE COAST ima sveto mašo isti dan kot jo ima Brisbane, a ob 7.30 zvečer v cerkvi Matere božje Morske zvezde, Church St., Marroochydore. Po maši čajanka v dvorani ob cerkvi.
WAGGA-WAGGA pride za slovensko službo božjo na vrsto v nedeljo 21. aprila ob enajsti uri dopoldne v kapeli na Mt. Erin, Edmondson Street. Prosim, obvestite se med seboj!
ZAKRAMENT SPRAVE - SVETA SPOVED je zakrament, ki ga nismo nikoli opustili za velikonočne in božične praznike. Sploh si ne moremo misliti praznovanja velike noči brez tega zakramenta. Brez resnega in rednega prejemanja tega božjega daru je krščansko življenje komaj životarjenje. Pogosto prejemanje svetega obhajila brez občasne spovedi je najmanj rečeno vprašljiva zadeva. Sveto pismo pravi, da pravični greši sedemkrat na dan. Sveti Janez pa pravi:“Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Ako svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Ako rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas” (1 Jan 1, 8 10). Ko boste brali spored velikonočnih obredov ali svetih maš v naši cerkvi in na raznih krajih, vedno velja, daje povsod
vsaj pol ure prej prilika za prejem zakramenta sprave, četudi ni posebej omenjeno. Počakajte v bližini spovednice, ali pa patru v zakristiji povejte, pa bo rad u-stregel. — Še vedno velja pri nekaterih naših ljudeh kaj zgrešeno mnenje, da so redni spovedanci res grešniki. Resnica pa je, da se ti očiščujejo in posvečujejo, drugi, ki tega ne delajo, pa kopičijo greh na greh in sami sebe varajo, da nimajo greha. Saj tudi naša stanovanja ne čistimo le vsakih par let, ko bi bilo že tako zanemarjeno, da bi se težko pripravili k delu čistimo jih sproti in redno, da nas ni sram, če pridejo gostje v hišo. Kaj torej ne bomo skrbeli za čistost srca, kadar povabimo vanj najvišjega gosta — Jezusa samega!?
DAROV ZA POPLAVLJENCE v Sloveniji še nisem omenil. Zbirali smo jih in poslali v Ljubljano Slovenski karitas, da je z njimi pomagala žrtvam hudega ne-uija in poplav okrog prvega novembra. Iskrena zahvala vsem darovalcem, saj smo zbrali med sabo lepo vsoto 41,573 dolarjev. V to vsoto so vključeni darovi rojakov iz Sydneya, Wollongonga, Newcastla, pa tudi Queenslanda. Sydneysko slovensko društvo (SDS) in sydneyski klub Triglav sta posebej pridno zbirala darove.
MAJSKO ROMANJE v Earlvvood bo letos v nedeljo 5. maja. Ob treh popoldne bomo imeli pri lurški votlini sveto mašo in marijansko pobožnost. — Šmar-nično pobožnost pa bomo imeli v Merrylandsu skozi ves maj vsak petek, soboto in nedeljo. V Figtree bo vsako sredo ob sedmih zvečer.
17. MLADINSKI KONCERT bo letos v soboto 5. oktobra. Ker še niso urejene formalnosti glede dvorane, bomo kraj objavili v prihodnji številki. Danes le v toliko, da se mladina že lahko pripravlja za nastop, ker koncert bo.
POKOJNI:
V	nedeljo 10. februarja 1991 je v Woden Valey bolnišnici v Canberri v dopoldanskem času umrla PAL-MIRA ŽUŽEK r. Pribac. Bila je stara komaj 45 let. Rodila se je 6. decembra 1945 v vasi Sergaši na Koprskem kot hčerka Simona in Terezije r. Dodič. V Avstralijo je prišla leta 1965 ter se v Melbournu poročila z Jožetom Žužkom, doma na Dolenjskem. Razen njega ob smrti zapušča še pet otrok, od katerih je najmlajši Daniel star komaj enajst let. Pokojnica je bila sama iz velike družine trinajstih otrok. Tu v Avstraliji je njen brat, priznani pesnik Bert Pribac, ter sestra Marija por. Tembli, dve sestri pa sta v Italiji.
Mira je bila bolna okrog eno leto in pol. Prestala je težko operacijo, ki pa ji žal ni vrnila zdravja. Vdano je prenašala svojo bolezen in večkrat prejela svete zakramente, malo pred smrtjo pa ji je bolniški duhovnik podelil sveto maziljenje. Ob smrtni uri je želela imeti
pri sebi vse svoje in je tako spravljena z vsemi ter z Bogom odšla s tega sveta. Vse do svoje bolezni je bila skrbna žena in mati, ki seje nesebično razdajal za svojo družino.
Pogrebna maša je bila opravljena v Garranu, ACT, na Valentine’s Day, v četrtek 14. februarja. Udeležba je bila zelo lepa in vsi navzoči so sočustvovali z otroki, ki so izgubili mater v letih, ko bi jo še zelo potrebovali. Po zadušnici smo zemske ostanke pokojnice spremili na Gungahlin pokopališče, kjer seje po poslovilnih molitvah od nje poslovil tudi predsednik can-berrskega slovenskega društva g. Lojze Kavaš, tamkajšnji ženski zbor pa ji je zapel v slovo pesem "Kje so moje rožice”. Nato je predsednik vse navzoče povabil v slovenski klub na pogrebščino, ki jo je odbor poklonil v spomin pokojne Mire.
V	petek I. marca je smrt spet posegla v vrste syd-neyskih rojakov. Ob tretji uri popoldne - ura Kristusove smrti na križu - je v parramattski bolnišnici u-mrl RUDI BREŠKON. Rojen je bil 2. julija 1930 v Borjani pri Kobaridu v družini Jožeta in Barbare r. Špolar. Kot toliko njegovih sovrstnikov, ki so se razočarali nad komunizmom, je že v mladih letih zapustil svoj rojstni kraj. Odšel je v Italijo in bil skoraj dve leti v taborišču Farfa Sabina blizu Rima. V januarju leta 1955 se je v Vatikanu poročil s Katarino Špolar, po rodu prav tako iz Borjan. Na ladji “Flaminia” sta februarja naslednjega leta prispela v Avstralijo. Trinajst let sta živela v kraju Scone, NSW, nato štiri leta v Muswellbrooku, v Condell Parku, Bass Hillu, zadnjih nekaj let pa v Berali. Pred desetimi leti je družino zadela nesreča: umrla je hči Dorothy, stara komaj 25 let. Rudi, po poklicu mizar, pa seje moral leta 1981 zdravniško upokojiti zaradi poškodbe hrbta. Pred dvema letoma je obolel še za rakom na žlezah. Z operacijo in kemoterapijo so bolezen za dobro leto res ustavili. Rudije bil ves čas bolezni zelo potrpežljiv in hotel je biti neodvisen od drugih. Skoro do zadnjega je sam vozil avto, ko je šel v bolnišnico na razne preglede. Zadnje tedne pa je bolezen hitro napredovala. Prav na prvi petek je prejel zakramente, po nekaj urah dotrpel ter odšel v boljše življenje Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v torek 5. marca, pokopan pa je bil na pokopališču v Liverpoolu, kjer počiva tudi hči Dorothy. Poleg žene zapušča še brata Dominika ( v Maitlandu, NSW), brata Jožefa (na domu) in brata Avguština (v Furlaniji).
Dne 12. februarja je v Parramatti v bolnišnici izdihnila ROSE JAMŠEK r. Zwolensky. Rojena je bila v Bački v vasi Filipovo, ki se zdaj imenuje Krašek. V Avstralijo je prišla v oktobru 1951 ter se 13. januarja 1952 v taborišču Greta poročila z Vinkom, po rodu iz Trbovelj. Poleg njega zdaj zapušča hčerki Elizabeth
>n Agnes ter sinova Martina in Erika. Pokojnica je bila skrbna žena in mati, ki je lepo’vzgojila vse svoje otroke. Bolehala je nekaj mesecev s tumorjem v glavi, ki ji je končno povzročil smrt. Pokopana je bila na Pine Grove pokopališču, Eastern Creek, po pogrebni maši v cerkvi sv. Benedikta, Smithfield.
V Mater bolnišnici v Waratah (Nevvcastle) pa je v soboto 2. marca umrl JOŽEF PFEIFER, rojen 23. marca 1920 v Trbovljah. V decembru 1954 se je poročil z Milko, kije po rodu iz Kočevja. Družina je živela v Islingtonu (Nevvcastle). Poleg žene zapušča sina Jožefa ml. ter hčerki Dragico por. Burgar in Brigito P°r. Majdančič. Ves čas do upokojitve je bil pokojni rojak zaposlen pri BHP v Newcastlu. Pet let je bolehal za rakom ter prestal dve težki operaciji. Z zakramenti okrepljen je zapustil ta svet. Pogrebne molitve za pokoj njegove duše so bile opravljene v krematoriju v Beresfieldu v torek 5. marca.
Vsem sorodnikom omenjenih pokojnih izrekamo n®še iskreno sožalje. Molimo za pokojne, pa tudi za žalujoče, da jim bo Bog nadomestil izgubo dragih svojcev z drugimi darovi svoje dobrote!
KRSTI — Antoni Cetinič, Guildford, NSW, oče Antun, mati Tončiča r. Šeparovič. Botri sta bili Dubravka Lipovac in Tatiana Šeparovič. - Merrylands, 9- februarja 1991.
Alexander Zadel, Port Kembla, NSW. Oče Angelo.
mati Angela Vvonne r. Robinson. Botrovala sta Mirko in Freda Zadel. - Figtree, 10. februarja 1991.
Stefanie Pearl Deskovič, Cherrybrook, NSW. Oče Števen, mati Allison r. McQueen. Za botra so starši izbrali Stevena Johna in Sonio Barton. — Merrylands, 3. marca 1991.
Malčkom in njih družinam ter botrom naše iskrene čestitke!
ŠTIRI VISOKE GOSTE pričakujemo v tem letu. Proti koncu julija ali v začetku avgusta bo med nami p. provincial dr. Miha Vovk, ko se bo vračal iz ZDA, kjer bo v San Diegu, Kalifornija, na generalnem kapitlju frančiškanskega reda. Volili bodo novega generalnega predstojnika. — Sredi avgusta nas bo obiskal kot delegat slovenske škofovske konference za izseljence koprski škof dr. Metod Pirih. — Prve dni aprila pa prideta v Avstralijo m. Julija, generalna predstojnica kongregacije naših sester frančiškank Brezmadežne, in pa m. Avrelija, provincialna predstojnica slovenskih sester. Prva živi v Grazu v Avstriji, druga pa v Slovenski Bistrici. — Vsem kličemo: Dobrodošli med nami!
PIRHOVANJE bo tudi letos na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, ob sedmih zvečer. Tokrat nam bo igral ansambel “Lipa”. Priporočamo se za rezervacije, ki jih oddajte telefonsko ali osebno najkasneje do opoldne dneva prireditve. Številka cerkvenega telefona je 637-7147, sestrskega pa 682-5478.
P. VALERIJ AN
VELIKONOČNA
PROCESIJA
Bandero vihraj prek' naših polj£, kjer s petjem pozdravlja iz groba vstalega Kristusa -dolga procesija.
Bandero vihraj!
Poguma nam daj, da bomo veseli mi s križem hiteli na pot,
ki kaže jo vstali Gospod,
nam da blagoslov za polja in krov.
Milka Hartman
M. Gaspari: Vstajenje
 o—.
IZPOD TRIOLAVA
 1
P. dr. ROMAN TOMINEC, vsekakor eden najbolj znanih slovenskih frančiškanov, je dne 23. februarja umrl v visoki starosti. Saj je bil rojen v Ljubljani leta 1900 ter je bil po smrti urednika MISLI, našega patra Bernarda Ambrožiča, starosta slovenskih frančiškanov. V duhovnika je bil posvečen leta 1922, potem pa v MUnchnu študiral umetnostno zgodovino in svetovno literaturo ter leta 1926 prejel doktorat. Kot docent za krščansko in liturgično umetnost na ljubljanski Teološki fakulteti seje posebej posvetil likovni vzgoji duhovnikov in varstvu cerkvenih umetnostnih spomenikov. Bil je vse dolgo življenje znan kot goreč dušni pastir ter eden najbolj priljubljenih in iskanih ljubljanskih duhovnikov. Pogreb je bil 27. februarja na Žale, kjer je dobil pokojnik prostor med skupnimi frančiškanskimi grobovi. R. I. P.
SLOVENSKEMU športnemu svetu bo ostala nepozabna nedelja 10. februarja 1991: v Val di Fiemme v Italiji je na 39. svetovnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah Franci Petek postal svetovni prvak v smuških skokih. Pa tudi po vsej Sloveniji je završalo od veselja, v Lescah - njegovem rojstnem kraju - pa še posebej. Franci je iz globokoverne družine petih otrok, kije že pred sedemnajstimi leti nenadoma izgubila očeta ter je morala mati Marjana sama skrbeti za vso družino. Pa je šlo z božjo pomočjo in pod Marijinim varstvom, saj so vsi skupaj radi poromali na Brez-je, kjer je svoje otroke priporočala Materi božji. In taka je slik# družine še danes, mati Marjana pa je celo članica leškega župnijskega sveta. Zato je poleg pozdravnih brzojavk predsednika Kučana in slovenskega premierja Peterleta Franci ob izredni športni zmagi prejel tudi čestitke nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Ta mu je v svojem imenu in imenu slovenske Cerkve pisal takole: “Dragi Franci! K Tvojemu tako izrednemu uspehu, da si postal svetovni prvak, Ti iskreno čestitam. S Teboj in z vašo družino, s Tvojimi prijatelji in z vsemi Slovenci se veselim Tvoje zmage. Želim Ti še naprej veliko uspeha v športu in na vseh drugih področjih in posebne božje pomoči ter božjega blagoslova. Prisrčne pozdrave Tebi in vsem Tvojim.”
DELEGACIJA Zelenih Slovenije je bila lani v novembru na obisku v Ukrajini in po njej je Slovenija zvedela za grozljive razmere v pokrajinah okrog Černobila. Šele zdaj se kažejo daljnosežne posledice takratne je-
drske nesreče. Zato je Slovenija na pobudo Republiškega sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter na pobudo Zelenih sprejela sklep in povabila na enomesečne počitnice 160 otrok iz okolice Černobila. Prispeli bodo v deželo pod Triglavom 25. maja.
OBALNI DOM UPOKOJENCEV v Kopru je pred božičnimi prazniki dobil kapelo z Najsvetejšim in s tem proslavil desetletnico svojega obstoja. Tako se je končno le izpolnila želja večine oskrbovancev, ki jih je v domu 204. Pa tudi uslužbenci, ki jih je 75, niso imeli nič proti. Sedaj bo | v domu gotovo več zadovoljstva, saj bodo ostareli prinašali svoje težave pred tabernakelj. Za Boga ni človek nikoli prestar, neuporaben. Vsakega rad posluša in ga nikoli ne zapusti.
Tabernakelj je blagoslovil koprski škof dr. Metod Pirih na božični dan popoldne.
KAJ GROZEČE je poročilo, ki govori o nezaposlenosti v Sloveniji. Dežela pod Triglavom še nikoli ni doživljala tako naglega zmanjševanja zaposlenosti kot
v	tem letu. Računajo, da bo do konca tega leta kakih
60.000 delavcev brez posla. Poleg naraščanja brezposelnosti pa je vsak dan bolj pereče vprašanje, kako rešiti problem presežnih delavcev. Podjetja napovedujejo, da bodo morala odpustiti kakih 70.000 oseb. Med temi naj bi jih 20.000 preusmerili v nove programe,
12.000 naj bi nekaj časa čakalo na novo delo. Ostali naj bi bili predčasno upokojeni, ali pa bodo dobili odpravnice.
Slika vsekakor ni rožnata, ljudje pa postajajo nestrpni, ker so od nove vlade pričakovali kar v nekaj mesecih spremembe na bolje. Nekaj nemogočega! Komunisti položaj izrabljajo in mečejo blato na demokratsko vlado. “Še jokali boste za komunisti,” in podobne neumestne fraze čuješ lahko sredi Ljubljane. Ekonomisti pa trdijo, da bi do istega ali pa še slabšega položaja prišlo tudi pod komunistično oblastjo. Slovensko gospodarstvo je na tleh, za kar se imamo zahvaliti vodstvu preteklih desetletij.Le s potrpljenjem in smislom za žrtve pa s skupdržanjem bomo uspeli, če smo tega seveda še zmožni...
KOROŠKA POJE že desetletja imenujejo glasbeno prireditev, ki jo leto za letom prireja Krščanska kulturna zveza v Celovcu ter z njo spodbuja zamejske koroške Slovence k žlahtni slovenski besedi in pesmi. Letos je bila ta mogočna prireditev 3. marca in Dom glasbe v Celovcu je bil poln do zadnjega kotička. “Koroška je pela, poje in še bo pela,” je poudaril ob burnem ploskanju v svojem pozdravnem nagovoru slovenski premier Lojze Peterle. Posebej je omenil pokojnega zaslužnega salezijanca dr. Franceta Cigana, ki je dolgo let krojil koroško pesem in je brez njegovega imena ni mogoče pravilno vrednotiti.
Letošnja prireditev Koroška poje je hotela biti tudi spomin 400-letnice smrti evropskega Slovenca, sklada-' telja Jakoba Gallusa, zato so v prvem delu prireditve zbori peli v glavnem njegove skladbe. Najbolj pa je zaživela Koroška poje v drugem delu s kantato Ustoličenje karantanskega kneza, za katero je besedilo napisal Lovro Kašelj, uglasbil pa jo je pokojni Franc Cigan.
PRIMICOVA JULIJA, navdihovalka Prešernove lju-besenske poezije, je dobila doprsno reliefno plastiko. Vzidali so jo na pročelje bivše ljubljanske gostilne Pri belem volku” ob hiši, v kateri je živela ta Prešernova neizpolnjena ljubezen. Kiparsko delo iz žgane gline je naredil kipar Tone Dolinar.
HEROINSKA POT gre očitno tudi skozi Slovenijo, tako kažejo vsi znaki zadnjega časa. Na slovenskih mejnih prehodih in v njih bližini so nedavno prijeli več tihotapcev heroina. Teža zaplenjenega mamila je bila skupno 25 kilogramov, kar je tudi visoka vrednost. Heroin je bil določen za slovensko oz. jugoslovansko uporabo, pa tudi za evropski trg.
Tako vse kaže, da tudi naši deželi pod Triglavom ne b° prizanešeno s to moderno kugo, ki hoče zajeti ves SVet. Nekateri brezvestneži spravljajo v svoje žepe težke milijone — na račun mladih, ki jih premoti in tudi uniči svet mamil. ..
TOLE PA SMO BRALI v argentinski “Svobodni Sloveniji” pod naslovom Nekaj o Titovi sliki. Poročal Je sam glavni urednik Tine Debeljak ml.:
Po zadnjih volitvah za novi odbor se je Slovenska •zseljenska matica “prenovila”, kakor sami pravijo, oziroma le malce “prepleskala”, kot sodimo drugi.
Ko sem bil v Ljubljani, so me povabili na razgovor s Predsednikom SIM dr. Mirkom Jurakom. Popeljali s° me v sejno sobo, da ga počakam. Ko se malo razjedam, opazim, da sedim točno pod Titovo sliko, ki je “krasila” sobo.
Spreletelo meje, nisem dolgo pomišljal in sem vstal ter precej glasno dejal, daje že čas, da snamejo Titovo s*iko, posebno še, če želijo delati z izseljenci raznih Političnih prepričanj. In zaključil sem, da Slovenci v Argentini ne bomo sodelovali s Slovensko izseljensko matico, dokler bo visela Titova slika na steni oziroma stal Titov kip v predsobi. Nato sem odšel; če bi se da-vrata zaloputniti, bi to storil!
Ni še minilo pol ure in ko sem čakal v predsobi kabineta ministra dr. Dulaija, je za mano prišel telefonski klic z Matice, da Titova slika ne visi več ter da tudi klPa ni več. Zato sem se lahko dogovoril za pomenek z dr. Jurakom, ki sem ga nato imel na silvestrovo v novem Figovcu.
Tako je res, daje treba komu “pomagati”, da uvidi, so se časi spremenili.
VisrtiG
THE SLOVENE LETTER
je nova informativna revija, ki jo izdaja AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA.
Se želite seznaniti z njeno vsebino?
Sporočite nam svojo željo in vam pošljemo zadnjo številko brezplačno na ogled. Potem pa sami odločite, ali se boste nanjo naročili.
SLOVENSKO PISMO je edina revija te vrste v Avstraliji. Prinaša obilo informacij o tekočih dogodkih v Sloveniji ter med Slovenci v Avstraliji in tudi drugih zanimivosti. Izhaja šestkrat na leto.
Berite, ne bo vam žal!
Naročila pošljite na: UPRAVA/ADMINISTRATION Alfred Brežnik P. O. Bo« 188
COOGEE, NSW, 2034, AUSTRALIA Tel: (02)519 3933 Fax: (03)550 1378
ŠTEVILO TELEFONOV na področju Slovenije se zelo hitro dviga: samo lansko leto je dobila slovenska telefonska mreža 18.624 novih priključkov. Skupno je sedaj v Sloveniji 472.000 telefonskih priključkov. Tem pa se zdaj kar hitro pridružujejo tudi priključki za telefakse, kijih je že nekaj nad 3100.
ZANIMIVO JE POROČILO, da v Sloveniji raste tudi število malih zasebnih vodnih elektrarn. Konec lanskega leta so našteli že 147 zasebnih lastnikov, ki z lastno elektrarnico pokrivajo potrebe svojega gospodinjstva. Nekateri med njimi proizvajajo celo več električne energije kot jo sami porabijo, zato odvečno prodajajo elektrogospodarstvu.
ANKETE so postale moderne tudi v deželi pod Triglavom, dnevniku Delu pa so zadnji konjiček, kot pra-
vi	poročilo. Ena zadnjih anket je spraševala o predlogu Zelenih, da bi Slovenijo demilitariziran, da bi torej pozabili na svojo vojsko. Skoraj polovica anketirancev je bila mnenja, da bi demilitarizacija koristila slovenski suverenosti, 33.7% je dalo negativen odgovor, do-čim se 17.5% vprašancev ni vedelo odločiti. - Druga anketa o slovenski vojski pa je dala tele rezultate: popolnoma upravičeno smatra zahtevo po lastni slovenski vojski 44% ljudi, za 32% vprašancev je ta zahteva le delno upravičena, za 16% pa popolnoma neupravičena in bi takoj pometli z vojaštvom v Sloveniji. In če bi bila suverenost Slovenije ogrožena, bi 43% anketirancev bilo pripravljeno braniti jo z orožjem, 36% le v skrajni sili, 15% pa je izjavilo, da nikakor ne bi vzelo orožja v roke.
\Js ' bz
s vino
PISMO
Ir
K
ODLOMEK MESECA NA POHODU
P. NIKO
“JEZUS JE MESIJA! Vstal je od mrtvih! Temu smo mi priče!” To je izhodišče krščanske Cerkve, o-znanilo silne moči, ki jo je v dobrih tridesetih letih izpričala krščanska vera. Od prve majhne skupine, ki se je skrivala v Jeruzalemu in ni štela niti dvesto ljudi, se je Cerkev razrasla ter osvojila milijone ljudi po vsem svetu.
S tem izrednim širjenjem je povezana tudi Lukova želja, da bi to podrobno opisal. Svojega evangelija ni končal z vnebohodom. Spregovoril je tudi o glavnih dogodkih prvih tridesetih let rasti Cerkve do Pavlovega prihoda v Rim. Tako so nastala Apostolska dela.
Preden je Jezus svoje učence zapustil, jim je dal nekaj naročil:
- Zberite se v Jeruzalemu.
- Počakajte na Svetega Duha, ki sem vam ga obljubil.
- Pojdite po vsem svetu in bodite moje priče.
Morda se kdo sprašuje, zakaj nisem izbral ob velikonočnem praznovanju odlomka, ki govori o Jezusovem vstajenju. A morda bomo ob življenju prvih kristjanov bolj začutili moč in obvezo te VESELE NOVICE. Prva Cerkev je bila namreč uspešna, ker je uresničila Jezusovo naročilo. Z velikim navdušenjem in zavestjo, da imajo vse, kar potrebujejo, so se po treh letih življenja z Jezusom odpravili v svet. Čakali so, dokler niso dobili potrditve, da jim zanesljivo pomaga Sveti Duh. V prvih petih poglavjih Apostolskih del Luka podrobno opiše začetek krščanske Cerkve. Na prve binkošti je Bog izlil svojega Svetega Duha na prve kristjane, jeruzalemska skupnost je zaživela v povsem novem duhu.
Luka veliko govori prav o življenju v skupnosti. Prvi kristjani niso bili le skupina posameznikov, ki so se včlanili v novo društvo. Bili so nova skupnost, ki je hotela vedno in povsod živeti iz svoje enkratnosti.
To seje kazalo na štiri načine:
TEDAJ je Peter spregovoril:"Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji s krstom, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, ne vsem ljudem, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudem in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakdo, kdor veruje vanj, so mu v njegovem imenu odpuščeni grehi."
Apd 10, 34a. 37 - 43 1. berilo dnevne maše vel. nedelje
— DUHOVNO (evharistija in molitev)
— INTELEKTUALNO (apostolsko oznanjevanje)
— SOCIALNO (srečanja, skupni obedi ter skrb za bolne in trpeče)
— MATERIALNO (razdeljevanje lastnine in odpravljanje uboštva.
Ljudje so bili združeni v občestvu v vseh trenutkih vsakdanjega življenja. To je bil vsekakor popolnoma nov način življenja.
Današnji odlomek je vzet iz najobsežnejše pripovedi Apostolskih del, kjer doseže vrh v pripovedi o prvih krstih poganov.
Kraj dogajanja je hiša Kornelija, stotnika kohorte, ki se je imenovala italska. Po videnju angela stotnik povabi apostola Petra v svojo hišo in ta ga nagovori. Če je bilo oznanilo sprva namenjeno Izraelu, pa je zdaj namenjeno vsem ljudem brez izjeme, saj je Jezus Gospod vseh. Svoj govor apostol Peter naveže na temeljni vidik apostolskega oznanila: izpolnitev prerokb. Pisec misli na preroška besedila o veri in odpuščanju grehov. Spoznanje, s katerim se konča celotni odlomek o Korneliju, je tole: v Jezusu, ki je umrl in vstal, Gospodu vseh, je odrešenje poslej darovano vsakomur, ki veruje, Judu ali poganu.
ObliUa Petrovega govora se imenuje “kerigma”. To pomeni oznanjevalno pridigo ali pa to, kar je bilo povedano in oznanjeno, torej vsebino oznanjevanja. Ke-rigma vedno predpostavlja vero in pričevanje tako oznanjevalca kot poslušalcev (npr. 1 Kor 2, 4). Kljub temu lahko opišemo vsebino kerigme kot “oznanjeva-nJe Jezusa Kristusa” (Rim 16, 25).
Nekaj kratke razlage, za boljše razumevanje, prav gotovo nikomur ne bo škodilo. Ta odlomek iz velikonočnega bogoslužja božje besede sem izbral, da bi ob n]em začutili, kot sem omenil, vso moč Kristusovega vstajenja, ki je napolnjevalo prestrašene in zgubljene učence, ter je postalo osnovno oznanilo prve Cerkve.
ar cela tri stoletja so prvi kristjani gradili svojo moč-n° ln nepremagljivo vero na sporočilu Jezusovega vstajenja. Postali so žive priče resničnosti apostolske-8° oznanjevanja, kar so potrjevali s pokončno držo ob vsemogočih oblikah preganjanja in nemalo tudi s svojim življenjem.
Prav v začetkih krščanstva poskuša tudi danes Cerkev najti zgled za svoje delovanje in življenje.
Poznam samo dve ruski besedi: Hristos voskrese -Kristus je vstal!” je dejal nemški evangeličanski žup-n\k ruskemu teologu, ki je leta 1954 kot prvi zastop-nih pravoslavne Cerkve obiskal Nemčijo. Ne da bi kaj Premišljeval, je Rus odgovorih"Prav ti dve besedi pa sta tudi najvažnejši7”
Krščanstvo je odrešenjska religija. Oznanja odrešene po Jezusu Kristusu in ga tudi daje. Toda ali je človek sploh potreben odrešenja? In česa naj bi bil odrešen?
JŽivimo v času, ko se ne sprašuje kdovekaj o krščanstvu in odrešenju, ki ga le-to oznanja. Nekateri Pravijo, da v moderni industrijski družbi prvikrat ugo-tovljamo splošen pojav, da je izginilo upanje v odrešene in pričakovanje milosti. Po njihovem mnenju ljudje danes sploh ne mislijo več na odrešenje in ne čutijo nobenega hrepenenja po njem.
Morda to drži za večino današnjih ljudi, še posebej Za tiste, ki se popolnoma zgubljajo v županjem svetu ln so kakor slepi za duhovni svet. Vendar je danes tu-di dosti primerov, ki kažejo nasprotno. Ravno v na-Sefn času imamo pravi “semenj svetovnih nazorov”, ki ponujajo ljudem odrešenje v najbolj različnih in "vjbolj nenavadnih oblikah. Samozvani preroki, ustanovitelji sekt, guruji in nove “mladinske religije” sku-Sa]o ljudem potešiti hrepenenje po odrešenju.
Ne moremo reči, da v človeštvu odmira hrepenenje P° odrešenju, ampak je to hrepenenje postalo bolj sa-njasko in pustolovsko.
Ljudi tlačijo telesne in duhovne tegobe. Predvsem Pa ‘na nad človekom zadnjo besedo smrt. Strah pred n]o meče senco na vse njegovo življenje.
Človek seveda na vse mogoče načine poskuša, da bi se otresel tega strahu: zamišlja si, da človeštvo živi dalje; da je človeški um nesmrten; da človekova dejanja še naprej delujejo. Toda vse to ne more odpraviti tragike smrti. Človek zlasti ob tem dejstvu najmočneje doživlja, da se njegovo hrepenenje po sreči in domovini ne more izpolniti na tem svetu. Svet se mu včasih zazdi kakor tujina, ki se zanj prav nič ne meni. V zadnji globini hrepeni po nekem raju in vendar čuti, da ga na tem svetu ne more najti.
Ker se človek ne more rešiti sam, se skuša rešiti s pomočjo drugih, ki se zdijo močnejši. Tako je mogoče razumeti, zakaj je vsa človeška zgodovina polna takih rešiteljskih likov, junakov in mesij. Zgodovina pa tudi uči, da se ta pričakovanja ne izpolnjujejo.
Bistvo odrešenja je osvoboditev od greha in preroje-nje v novo življenje, “novo stvar” (prim. 2 Kor 5, 17). Zato je odrešenje mogel izvršiti samo eden in “edini srednik med Bogom in ljudmi”, človek Jezus Kristus. Pogled v zgodovino in sedanjost kaže,, da so si ljudje sicer vedno znova izmišljali nove odrešenike, v katere so upali, vendar pa je samo eden mogel izvršiti resnično odrešenje.
V	dejanju človeške ljubezni so zaradi naše ranjenosti po izvirnem grehu neke prvine sebičnosti, ki zmanjšujejo njihovo popolnost in čistost. Popolno dejanje ljubezni pa je le tam, kjer obstaja tudi volja, da bi se darovali za druge. Ker je Kristus popolnoma brez greha in je iz popolne ljubezni vzel nase smrt, ki je “kazen za greh”, je mogel smrti vzeti njeno moč.
Zmaga nad smrtjo pa ne pomeni, da je bilo zgolj odpravljeno neko-zlo ali vzpostavljeno neko nevtralno stanje, ampak da se je rodila milost, oziroma novo življenje v Jezusovem vstajenju: Odrešenikovo vstajenje pri tem ni samo “posledica” njegove smrti iz ljubezni ali neki dopolnjujoči dodatek, ampak je takorekoč drugi izraz Kristusove smrti iz ljubezni; v vstajenju je ta edinstvena smrt “dozorela” in v njem se je razodela njena moč. Zato sta smrt in vstajenje neločljiva v Kristusovem odrešenjskem delu. Sta torej eno in tako ju moramo tudi gledati v življenju odrešenega človeka.
Naj zaključim tokratno razmišljanje s pripovedovanjem F. Malleta - Jorisa, ki se je na velikonočno jiitro v cerkvi nasmehnil starejši dami Takole je zapisal: “Bila je velika noč, vstajenjska aleluja je odmevala v meni. Nasmehnil sem se ji, enostavno zato, ker je aleluja veljala tudi njej. Bila je jezna, kot da bi se tak nasmeh v cerkvi ne spodobil. Toda kdaj naj bi bil človek vesel, če ne na velikonočno jutro? Kje naj bi bil človek vesel, če ne v cerkvi? ”
Sedaj bomo morda lažje razumeli, da so prvi kristjani res črpali vir veselja in notranje trdnosti iz Kristusovega vstajenja, kot nam poročajo Apostolska dela.
_____________________________O-“i
« CIRIL ir, METOD
. 1
Fr. Basi! A. Valentine, O. F. M.,
Fr. Niko Žvokelj, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03)853 9874
ZOPET smo tik pred velikonočnimi prazniki, ki nas vabijo k udeležbi ter ponujajo svojo bogato duhovno vsebino. Tu je letošnji
VELIKONOČNI SPORED:
MELBOURNE: Cvetna nedelja (24. marca) - Osma maša kot običajno ob nedeljah, deseta pa bo ob lepem vremenu na prostem pri lurški votlini. Pred mašo bo blagoslov obljčnih vejic, butaric in zelenja. Svojim otrokom pripravite butarice, da s tem ohranjamo lepe slovenske navade. Članice Društva sv. Eme jih vsako leto pripravijo kar precej in prodajajo na cvetno nedeljo pred deseto mašo, izkupiček pa gre v sklad za Dom počitka. — Kot običajno bo vsak udeleženec dobil blagoslovljeno oljčno vejico, dajo ponese domov.
Na torek velikega tedna (26. marca) zvečer ob pol osmih bomo imeli spokorno pobožnost kot pripravo na dobro velikonočno spoved, za katero bo prilika takoj po bogoslužju. Naj bi bila ta večer res lepa udeležba!
Veliki četrtek (28. marca) je dan spomina zadnje večerje ter ustanovitve duhovništva in presvete Evharistije. Maša je v vsaki cerkvi samo ena. Mi jo bomo imeli zvečer ob pol osmih (7.30). Po maši je spovedovanje. - Vsako leto prosim, naj bi bila ta maša že zaradi pomembnega spomina bolj obiskana. Z njo tudi pričnemo tri velike dneve pred Gospodovim vstajenjem. Z udeležbo bogoslužja vseh treh dni (četrtek, petek in sobota velikega tedna) bo praznik vstajenja Gospodovega za nas res nekaj pomenil.
Veliki petek (29. marca) - dan spomina Odrešeni-kove smrti na križu in pokopa. Dopoldne ob enajstih bomo opravili pobožnost križevega pota (v lepem vremenu na dvorišču pred lurško votlino). Po pobožnosti prilika za spoved. - Pomembni obredi dneva (molitve in prošnje, branje pasijona, razkrivanje in češče-nje križa, obhajilo) bodo popoldne ob treh. Po obre-
dih skupni obisk božjega groba v lurški votlini, nato prilika za velikonočno spoved.
Velika sobota (30. marca) nudi ves dan priliko za sveto spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu, pa bo na razpolago. Obrede velikonočne vigilije bomo pričeli zvečer ob osmih, v lepem vremenu seveda na prostem pri votlini. (Žal mi je, a zopet moram ponoviti vsakoletno prošnjo možem in dorašča-joči mladini, naj si ne laste parkirnega prostora za cerkvijo za zbiranje ob glasnem govorjenju in smehu, ki tako moti resne vernike. Tudi njih prostor med obredi je pred votlino, kjer naj sledijo bogoslužju.) Blagoslov novega ognja in velikonočne sveče, slovesna hvalnica, branje beril in obnovili bomo svoje krstne obljube. Maši velikonočne vigilije bo sledil domači običaj VSTAJENJA s procesijo in blagoslovom, končali pa bomo z blagoslovom velikonočnih jedil. Kdor bi želel odnesti domov na novo blagoslovljeno vodo, naj prinese zanjo s seboj stekleničko.
Velika nedelja (31. marca) — Maše bodo v slovenski cerkvi ob osmih, desetih in petih popoldne. Deseta maša bo slovesna in v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini. Pred vsemi mašami je tudi prilika za velikonočno spoved, po končanem bogoslužju te nedelje pa vsakič tudi blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek (1.aprila) - Spored bogoslužja je nedeljski: maši ob osmih in ob desetih. Spovedovanje pred pričetkom.
Prilika za velikonočno spoved v domačem jeziku bo še na sledečih krajih v Melbournu oz. Viktoriji:
ST. ALBANS in okolica — slovensko spovedovanje bo v sredo velikega tedna (27. marca) od 6 do 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, kjer imamo slovensko mašo vsako drugo nedeljo v mesecu ob petih popoldne. (Prihodnja maša bo tam 14. aprila. Vabljeni! Z ozirom na število Slovencev v St. Albansu in okolici - East Keilor, Taylors Lakes . . .- bi nas bilo vselej lahko veliko več.
NORTH ALTONA in okolica ima priliko za slovensko spoved prav tako v sredo velikega tedna (27. marca). Cerkev sv. Leona Velikega, od 5.30 do 7 ure zvečer.
SPRINGVALE in okolica ima velikonočno spovedovanje v slovenščini v cerkvi sv. Jožefa, Springvale, v torek velikega tedna (26. marca) od 6 do 7 ure zvečer.
GEELONG in okolica: velikonočna spoved bo v župniji svete Družine, Bell Park, na veliki petek (29. marca) od 6 do 7.30 zvečer. Če bo cerkev zasedena, bo spovedovanje v župnišču kot že večkrat poprej.
MORVVELL in okolica. Ker je cerkev Srca Jezusovega prej zasedena, bo prilika za slovensko spoved
na cvetno nedeljo (24. marca) šele od 7 do 8 ure zvečer. Sledila bo izjemna sveta maša, ki jo imamo sicer redno vsaki drugi mesec na četrto nedeljo ob sedmih zvečer.
VVODONGA - ALBURY ter rojaki okolice imajo sv°jo redno slovensko mašo vsako četrto nedeljo drugega meseca, v marcu letos na cvetno nedeljo (24.mar-ca) ob sedmih zvečer. Prilika za velikonočno spoved b° pred mašo, od 6 do 7 ure. Cerkev Srca Jezusovega v Wodongi. Iskreno bi želel, da bi priliko izrabili tudi moški, saj je Kristus ustanovil zakramente za vse, ne
za ženski svet. Mnogi rojaki, raztreseni po Avstraliji, nimajo prilike za slovensko spoved oz. slovensko bogoslužje. Duhovnik napravi dolgo pot do vas - prijetna je zavest, da rojaki znajo ceniti in izrabiti njegov
obisk.
Naj rojake Melbourna in okolice ob tem velikonočnem sporedu tudi spomnim na dve slovenski velikonočni radijski oddaji, ki bosta prinesli praznične misli •n naše lepe velikonočne pesmi v vaše domove. Radio 3EA bo imel velikonočno oddajo na velikonočni ponedeljek (1. aprila) zjutraj od 7 do 8 ure, 3ZZZ pa v sredo po veliki noči (3. aprila) zvečer od 7 do 8 ure. Obe bosta v priredbi našega verskega središča. Prisluh-nite jim!	^
+ Dne 11. marca sta si pred našim oltarjem obljubila zakonsko zvestobo Audra Maria Durutt in Brandt Raymond McDonald. Ženin je Avstralec, doma iz Se-vernega Queenslanda, nevesta pa je iz Melbourna in že tu rojena (njena mama je Zora Frank por. Durut). Pri-sta med nas samo za poroko, saj si bosta svoj dom Ustvarila v Manoori, N. Qld. Želimo jima obilo božjega blagoslova na skupno pot!
+ Krsti pa so si sledili takole: Dne 3. marca so k našemu krstnemu kamnu prinesli Justina Aidena, ki je razveselil družino Nazzarena Gilberta Rossetto in Ju-*e r. Jenko, Altona Bay. - Dne 16. marca je krstna ^oda oblila Nino Marijo, novo članico družinice Pavla kkrbič in Hedvike r. Eržen, ki si je ustvarila svoj dom v Hoppers Crossingu. Bo gotovo odlična pevka, *Cer je med krstom pridno jokala, četudi se zna tudi tako prijazno smejati. - Naslednji dan, 17. marca, pa J® bila krščena Indya Margaret. Dobila sta jo Darrel . r*c McMahon in Maria r. Križanič ter prinsla h krstu ’z Port Melbourna.
Čestitke vsem trem družinam, malčke pa naj vse ž'vljenje spremlja krstna milost!
+ Žal moram veselim dogodkom spet dodati tudi ^rnrtno obvestilo: Dne 10. marca je umrl v Prince Henry Hospitalu v Melbournu BOJAN URŠIČ, doma lz Predmestja Doncaster. Dve neuspeli operaciji je
imel pred nekaj dnevi že v St. Georges Hospitalu v Kew, tretja je bila odločilna in žal prav tako ni uspela. Bojan je prihajal v našo cerkev od časa do časa in se rad ustavil tudi v knjižnici. Še nedavno je naročil mašo za svojo pokojno ženo — kdo bi si mislil, da bomo tako hitro maševali za pokoj njegove duše. Ob krsti smo v naši cerkvi zmolili rožni venec v sredo 13. marca zvečer, naslednji dan po maši zadušnici pa smo ga spremili na pokopališče v Kew, kjer že počiva njegova žena Darinka.
Bojan je bil rojen v Gorici 8. avgusta 1916, dora-ščal pa je v kraju Miren in se tam leta 1954 tudi poročil z Darinko Pelikan. V Avstralijo se je družina izselila leta 1966. Tu zapušča hčerko Louise Vlasto por. Swift in sina Johna, v Evropi pa brata, ki je salezijanec in poučuje na Sardiniji. Vsem iskreno sožalje ob nenadni izgubi. R. I. P.
+ Z veseljem smo sprejeli dr. Jožefa Pučnika, predsednika sveta DEMOS-a, ki se je mudil na kratkem obisku v Avstraliji. Iz Sydneya je priletel v Melbourne v četrtek 28. februarja, ko smo ga pričakali in pozdravili na letališču Tullamarine. V nedeljo zjutraj, 3. marca, je odletel naprej v Adelaide.
V	času med nami je bival v Baragovem domu, kjer je bil res dobrodošel gost. Kot se je večkrat izrazil, mu je bila naša domačnost všeč. Poleg uspešnega sestanka s člani Narodnega sveta za Viktorijo v četrtek zvečer, je bila v cerkveni dvorani v soboto zvečer lepo uspela prireditev z večerjo, kratkim kulturnim sporedom in govorom dr. Pučnika, kateremu so sledila vprašanja prisotnih in tudi zelo tehtni odgovori.
Upam, da je dr. Pučnik odšel iz Avstralije z dobrimi vtisi. V njegovem političnem delovanju za dobrobit našega naroda in ustanovitve samostojne države Slovenije mu želimo obilo uspehov.
Obisk visokega gosta, ki ima za demokratizacijo naše rodne domovine ogromno če ne morda celo največ zaslug, bo ostal vsem, ki so prišli z njim v stik, v najlepšem spominu. Čudim pa se tako nekaterim posameznikom kot organizacijam, ki na tako nenavaden način odklanjajo “politiko”, torej tudi v Sloveniji porajajočo se demokracijo, prav tako (ali pa še bolj) kot prej diktatorski režim. Kaj še ne verjamejo, daje premik res storjen in rodna domovina potrebuje tudi sodelovanje svojih ljudi po svetu? Teh, ki med nami stoje ob strani, enostavno ne razumem.
+ SLOMŠKOVA ŠOLA našega središča je letos sprva kazala, da bo po tolikih letih zamrla. Učencev ni bilo in toliko let požrtvovalni učiteljici gospe Pavlina Pahor in Viki Mrak sta hoteli prepustiti delo komu drugemu, ki pa ga ni lahko dobiti. K šoli je pristopil pater Niko in končno sta obe obljubili pomagati, otrok pa se je nabralo šestnajst, več kot lansko leto. Obema se
iskreno zahvaljujem za dolgoletno dosedanjo pomoč in že zdaj tudi za bodoče sodelovanje. Razumem in tudi cenim žrtve ob težavah stalnih obveznosti in daljav, ki sčasoma vsakemu sežejo preko glave.
+ Začeli smo s poukom za prvoobhajance kakor tudi za prejem svete birme, ki jo bomo imeli ob priliki obiska koprskega škofa dr. Metoda Piriha v septembru. Prijave sprejemamo samo še do velike noči. Redni verouk bo ob sobotah ob 4.30, izredni pouk in spremembe pa bom staršem sproti javljal.
+ V četrtek 7. marca je štirinajst mladincev s p. Nikom imelo pripravljalni sestanek za ustanovitev Slovenske mladinske skupine (Slovenian Youth Group) našega verskega središča. Prvo srečanje je bilo že v nedeljo 17. marca ob štirih v dvorani in je privabilo 25 mladih. Pred leti smo nekaj podobnega že imeli, a dejavnost med mladimi rada zaspi, čim zmanjka osebe, ki je bila gonilna sila. Novi skupini mladih želim obilo uspehov in tudi stanovitnosti na začeti poti, za kar pa je nujna tudi duhovna plat in pripravljenost na žrtve.
+ Ne vem, če sem že omenil;da so na Jadranu namesto Marijinega znamenja zgradili dokaj večjo kapelico sv. Jožefa. P. Niko jo je blagoslovil 16. decembra ob priliki prve maše v njej. Na nedeljo 17. marca, pred praznikom sv. Jožefa, je bila tam ponovno maša. Obe nabirki (ob blagoslovitvi 548.18 dolaijev, zdaj pa 273.92 dolaijev) so Jadrančani namenili v Sklad za Dom počitka m.Romane ter se vsem darovalcem iz srca zahvaljujem.
+ Dom počitka m. Romane je pa zdaj res že v gradnji, kar lahko vidi vsakdo, ki pride v slovensko cerkev. Po izravnanju terena so najprej kopali in položili potrebne cevi za odvodne kanale, kar je dalo veliko dela. Na srečo je bilo vreme vse tedne na naši strani ter nam dež ni popolnoma nič nagajal. Zdaj delavci pripravljajo celotno površino bodočega poslopja za cementno ploščo, ki jo bodo po vsej veijetnosti končali v prvem tednu po veliki noči. Za isti teden mi je obljubljen tudi prvi ček državne pomoči, da ne zastanejo finančne obveznosti in z njimi seveda delo. Za enkrat se vse odvija lepo po načrtih.Gradbenik Jože Go-lenko se je zares zagrizel v delo in je vse dneve pri nas.
Začeti bo treba tudi načrtovati, kako bo z vodstvom in administracijo Doma, dalje glede delovnega osobja in pa seveda rojakov, ki bodo prvi stanovalci našega Doma počitka. Država vsekakor ne bo pustila, da bi bil Dom dolgo prazen. Če je med Slovenci kaj resnih kandidatov, pa naj bodo kjer koli v Avstraliji, naj pišejo, da začnemo delati seznam. Osebe, ki so bile na prvem seznamu, ko smo pričeli načrtovati, so vse že med pokojnimi. Tako dolgo seje pač vlekla zadeva, seveda ne po naši krivdi.
+ Društvo sv. Eme bo priredilo na nedeljo 21. aprila PIKNIK v cerkveni dvorani in že zdaj vabi vse na BBQ-kosilo po zmerni ceni. Domača družba,domače melodije, srečolov in še kaj, da bo res prijetno.
Srečke za velikonočni srečolov bodo naprodaj do žrebanja po glavni maši velikonočne nedelje. Sezite po njih — gre v prid gradbi Doma počitka!
.	'	P.	BAZILIJ
PET mesecev mineva, kar nas je v Avstraliji dosegla novica o hudih poplavah v Sloveniji, ki so najbolj prizadele Savinjsko dolino in Celje. Za nas je uradna akcija zbiranja sredstev v pomoč prizadetim, ki smo jo takrat začeli, z zadovoljstvom zaključena, za oškodovane rojake v domovini pa je šele začetek. Ob izteku zime se bodo namreč šele prav začela obnovitvena dela, ki naj bi poskušala premostiti največje zadrege v krajih, ki jim poplava ni prizanesla.
V Melbournu smo ustanovili viktorijski začasni Odbor za pomoč Sloveniji^ že 14. novembra. Vanj so se vključili predstavniki vseh tukajšnjih društev in organizacij, poleg njih pa tudi odgovorne osebe za slovenske radijske oddaje. Preko dveh Radiothonov in osebnih posredovanj ter zbiranj smo do 14. februaija iz Viktorije na katoliško dobrodelno organizacijo “Slovenska Karitas” poslali lepo vsoto 34,105.10 dolaijev. Odzvalo se je v teh treh mesecih potekanja naše dobrodelne akcije blizu 590 posameznikov in organizacij .Vsem bi se ob zaključku radi zahvalili za tako mero občutka - pomagati ljudem v stiski. Če še velja pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja, potem lahko z veseljem in mirom gledamo v življenje, ker vemo, da je veliko dobrih rojakov, ki so pripravljeni nesebično pomagati.
V kolikor nam je doslej znano, so bile podobne akcije zbiranja za poplavljence tudi med rojaki po drugih državah Avstralije, pa tudi posamezniki so pošiljali darove na kraje stiske. Iz Adelaide so poslali na “Slovensko Karitas” okrog 3000 dolaijev (številka je približna, zato se opravičujemo, če je prenizka ali previsoka!), iz Canberre preko 4200 dolaijev in zbiranje še ni zaključeno, iz Sydneya, Wollongonga in Brisba-na je bilo odposlano 41,573 dolaijev. Kot smo zvedeli, se je odzval tudi oddaljeni Perth. Tako lahko z zadovoljstvom zaključimo, da je bila za poplavljence iz Avstralije poslana pomoč v skupni vsoti okrog 85,000 dolaijev.
Nekaj odgovorov “Slovenske Karitas” smo že prejeli in iz njih je razvidno, da se darovani denar pametno in premišljeno uporablja.
Naj Bog povrne vsakemu od vas, ki ste se z darom odzvali, naše rojake v Sloveniji pa naj varuje pred novimi nesrečami! - P. NIKO, ko-ordinator začasnega viktorijskega Odbora za pomoč Sloveniji.
LOJZE
KOZAR
sueem
31.
ZDRAVKA doma še niso pričakovali, saj je bil izpuščen teden dni Prej. kakor bi mu potekla kazen. Prišel je pozno zvečer iz bližnjega mesteca peš. Bil je ves preznojen in lepljiv pot se ga je držal kakor mrzel Platneni ovoj. Prihajalo mu je slabo in Bariča gaje med jokom spravila v posteljo.
“Le kaj so naredili s teboj? Saj si sama kost in koža. Izstradali so te, reveža! Pa te bom že zredila, nič se ne boi. Zdaj si doma in bo zopet vse dobro."
' Je moj tiček v redu? Jutri moram v M. Obiskati moral tam neko družino.”
“Nikamor ne boš šel.Najprej se moraš odpočiti in priti malo k sebi.”
“Ne, Bariča, iti moram jutri. Morda pozneje ne bom več mogel.”
“Vsak dan bolj boš mogel, zdaj pa še nikar ne sili nikamor.”
Toda Zdravko ni miroval. Naslednji dan je redno vstal, opravil mašo, P°tem pa takoj vzel avto in se odpeljal. Ljudje so ugibali, da je gotovo moral k škofu, ki bo odločil, ali bo Zdravko ostal pri njih ali pa se bo moral preseliti kam drugam. Upali so, da bo ostal, saj niso samo enkrat P,sali škofu in ga tudi osebno šli prosit, naj jim njihovega Zdravka nikar ne vzame. Škof jim je rekel, naj bodo brez skrbi, saj nima nobenega Vzroka, da bi ga kam prestavljal, če Zdravko tega ne bo sam želel.
Zdravko pa ni šel k škofu, ampak k otrokoma svojega sobnega stare-^ne- Bili sta to deklici enajstih in trinajstih let. Naseljuje doma, ko sta Se z babico pripravljali, d;< bi šli nekaj delat na travnik.
Rad bi se nekaj pogovoril z vama. Tudi z vami, mati. Lahko malo sedemo? ”
Stopimo v sobo, čeprav nas danes čaka veliko dela. Bomo pa potem VSe tri nekoliko bolj pohitele.”
Ko so sedli, je Zdravko rekel:
Prinašam vama pozdrave od vajinega očeta."
Nastal je dolg molk. Babica je hotela nekaj reči in seje že namrščila, Pa jo je Zdravko s kretnjo roke ustavil. Nazadnje je starejša rekla, premišljeno in hladno:
Midve nimava očeta.”
Vem, kaj hočeš s tem reči. Toda jaz prihajam od njega in dovolil mi Je' da vas v njegovem imenu pozdravim. Vedve imata očeta in lahko re-Ceir>, da imata dobrega očeta.”
Tako dobrega, daje ubil najino mamo, da!”
Vajin oče ni ubil vajine mame. Bila je nesreča.”
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$50,- L. & M. Martin; ^.-Valerija Pančur, Vili Mrdjen; $27,— Matija Cimerman; $24,— Janez Virant; $22,— Slavko Drezga, Anton Brne, Anica Marič, Alojz Golja, Kristina Varsavsky, Arh. Joseph Jež; $20,— Jože Zupančič; S17.— Martin ŠuSta-rič, Milena Baetz; $ 16,— Janez M. Erpič; $14.— Štefanija Lipohar,Margaret Hatežič; $12,— Karlina Ogrizek, Jože Golenko, Maura Vodopivec, Ema Simčič, France Plohl, Antonija in Franc šabec, Herman Muster, Antonija Stanson, Josipa Ku-nek, Mario Maršič, Anton Sabec,Rafael Žičkar, Ivana Ponikvar, Alojz Butinar, Helena Berkopec, N. N., Franc Plesničar, Pavla Bernetič, Ida Migliacci, Viktor Ferfolja, Jože Dekleva, Anton Šajn, Ema Kovvalski, Jožef Rcner, Milan Gorišek, Wilma Gayfer, Pavel Trček, Franc UrSič, Ivan Nadoh, Ivanka JenkoJože Ko-?orok, Jože Šoba; $10,— Marija Volčič, Alojzija Podbevšek, Marija Osolnik, Viljem Bauer; $9.— Zorka Kovačič, Ivan Majcen; $8,— Miriam Stariha, Vida Bastalec, Alojz Titan, Janez Kucler; $7.— Ivanka Hrvatin, Eva VVajon, Jože Ficko, Olga Mezinec, Paul Rob, Ludvik Lumb^r,Justina Glajnarič, Apolonija TanSek, Slavka Kruh, Stane TomSič, F'ranc Tomažič, Franc Maver; $6,— Jože KavaS, Maria Piotrovvski; $5,— Ignac Kalister, Franc Žužek; $4,— Jurij Bogdan, Marta Veljkovič, Mirko Bernik, John Mihič,Hedi Skrbič,Marija Oblak, Zdravko Repič, Hermina KoroSa, John Stajnko, Jože Pliber-Sek, Drago Grlj, Ivan Golob, Martin Recek, Marija Pahor; $3.50 Štefanija TomSič; $3,—Angela SvenSek,Lojzka Macorig; $2.— Vincent Prinčič, Nikolaj Prezelj, Jakob Tomšič, Vida Horvat, Maks Koržc, Franc Kod-rič, Viktor Gnezda, Ivanka Žabkar, Zorka Černjak, Erik Kogoj, Kristina Tomažič, Annie Melnyk, John Vidmar, Dore Kavčič, Aleksander Slavec, Jože Slavec, Franc Mramor, Jožef Gojak, Milka Iskra,Veronika Seljak, Albina Šinigoj,Adolf Kolednik,
i
Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru
Joseph Dcbcvec, Maria Bisiarh, Janez Rogi, Ivanka Anghcl, Silva Krčmar, Matilda KraSovec, Maria Ha-bcnschus, Maria Škofic-Kromar,Maria Bosni?, Marjana Skubic, Miroslav Bole, Branka Iskra, Elizabeta Car, Franc Plut, Alojz Hrast* Marjana Mencigar, Janez Janž, Andrej Pi-chler, Ivan Stani?, Veronika Robar, Alojz Filipi?, Angela Dajnko, Mirko Godec, Stanko Fatur, Janko Filipič, Alojzija Paravan, Štefka Fre-tze, Danica Gorup, Elio Simči?, Li-bero Babi?, Ivanka Zuodar, Slavko Uršič', Ana Špacapan, Edi Kumar, Marta Ostrof.nik, Anton Verderber, Ivan Zupan, Katarina Hartner, Ana Marija Colja, JoSc Kovafi?, Justina Costa, Marija Milich, Marjan Kocbek, Martha VVagncr, Maria Stock, Janez Primožič, JoScf Gulj, Darinka Cerkvinski, Alex Gubic, Ivanka Gosar, Sonja Fon, Jože Grandovec, Fi-Iomena Horvat, Štefanija Sorec, Anka Brgo?, Frances Klun,Kristina Hrvatin, Borislava Kolarič, Jože Brozi?, Ivanka Pcnca, Marta Kohek,Zofija Brkovec, Ema Juriševi?, Anton Mlinarič, Franc Polak, Herman Šar-kan, Jakob BoJi?, Kristina Car, Lojze Stra/.i5<*ar, Milan Kropej, Franc Mirnik, Ida Ponikvar, Stanislav Vad-
“Če bi bila nesreča, ne bi bil obsojen. Obsodili so ga za umor,” je rekla z ogorčenjem v glasu babica.
“Sodišče včasih vidi samo zunanje dogajanje in po tistem sodi. Popolnoma gotovo je, da vajin oče ni nameraval mame ubiti. Še pretepsti ne, kaj šele ubiti. Vedve sta takrat že bili toliko veliki, da vesta, ali je ata kdaj mamo pretepal? ”
“Kregala sta se. Medve sva se tedaj vedno skrili.”
“Da, kregala sta se, toda nikoli pretepala. Tega vajin oče ni bil zmožen. Je predober in preveč plemenit.”
“Kako pa vi to veste? ”
“Včeraj sem se vrni! iz ječe. Skupaj sva bila zaprta. On ima še dve leti. Najhuje mu je, ker ga hčerki vsa ta leta nista niti enkrat obiskali.” “Preveč sramote nama je naredil,” je rekla starejša.
“Tudi jaz sem osramotil sestro in navsezadnje vso župnijo, ko sem bil zaprt. Toda tudi sramoto je treba vzeti nase, kakor moramo sprejeti marsikatero trpljenje. Sodnik pa je samo Bog, nihče drug ne sme biti sodnik svojemu bližnjemu.”
Pogovor je bil dolg in se je ponavljal v raznih oblikah. Sonce je že dolgo kar samo sušilo seno na travniku, ko se je srce babice in obeh otrok počasi tajalo in izvijalo iz ledenega oklepa sovraštva in se je napolnilo s sočutjem in željo, da bi se vendarle vse lepo poravnalo. Preden je odšel, sta deklici Zdravku obljubili, da bosta gotovo šli očeta obiskat. Zaenkrat samo to. Vse drugo bo prišlo samo po sebi.
32.
V	NEDELJO je bil župnik Zdravko znova med svojimi. Prevzela gaje nedeljska svetloba v cerkvi in množica ljudi, ki so strmeli vanj, saj jim je bil skoraj čisto tuj. Kakor da to ni več tisti župnik srednjih let, ki so ga poznali še pred dobrega pol leta, kajti njegova hoja k oltarju je bila zdaj nekoliko omahujoča, kakor da ga malce zanaša, mašna obleka mu ni pristajala, kakor daje obešena na nekakšen drog, roke so mu podrhtevale, da se je videlo, kako se trudi, da bi jih umiril. Oči so bile globoke, vdrte, prodirnejše in svetlejše, kakor sojih imeli v spominu.
Pri pridigi se mu je glas nekoliko tresel, kakor da ga lomi neka notranja prevzetost. Iskal je besede, pa jih ni mogel vedno takoj najti in zdelo se je, kakor da hoče povedati nekaj posebnega, pa mu prav tisto ne pride pravočasno na misel, da so bile njegove besede brez prave zveze in stavki nepovezani.
Domov grede so se ljudje pogovarjali o svojih vtisih glede župnika in vsi so bili mnenja, da to ni več Zdravko, odločen, bister, iznajdljiv, kakor so ga poznali; da se mu ječa le preveč pozna in sam Bog ve, če bo še kdaj našel sam sebe. Morda bi pa le bilo bolje, če ne bi hodili okrog škofa in mu pisarili, naj ga ne prestavi, kajti zdaj je Zdravko kakor kakšen starec.
Bariča se je na vso moč trudila, da bi brat počival, da bi se mu moči povrnile, toda Zdravko je ni ubogal. Gnal seje in bil pri delu nepoča-kan, kakor da mora biti vse v enem dnevu opravljeno. Urejal je matične knjige, cerkveno blagajno, knjižnico, ki seje v njegovem času prav lepo obogatila, toda bila je v neredu, brez kataloga in brez seznamov. Urejal
je kartoteko, prebiral stara pisma in jih sežigal.
“Ne razumem te. Zdravko, zakaj se tako ženeš? Saj ne bo letos ne birme ne kakšne druge take stvari. Kar naprej delaš od jutra do večera, ir|oči ti pa pešajo. Zberi se vendar in najprej počivaj. Delal boš, ko si povsem odpomoreš.”
“Ne jezi se, Bariča. Veš, nič ne vem, če bom imel še kaj časa za delo. Red moram narediti. Rad bi. da moj naslednik ne bi imel težav, kje je 'reba kaj iskati in kje najti.”
“Kakšen naslednik? Kaj te je pa prijelo? Nekoč bo seveda nekdo ,vqj naslednik, toda kje je še to!”
“Morda pa blizu. Kdo naj to ve? ”
Zdravko je komaj še hodil. Že mašna daritev ga je tako izmučila, da Se je ves spotil. Ni imel kakih posebnih bolečin, le tako zelo slab je bil ln dihanje mu je povzročalo težave, kakor da se bo zdaj zdaj ustavilo in naslednjega vdihljaja ne bo več zmogel. Vedno znova je sklenil, da bo ^el k zdravniku, ko mu bo malo odleglo, ko pa se je počutil boljše, je z°pet odlašal in se tolažil s tem, da se še ni navadil svežega svobodnega Zraka in mu to dela težave.
Nekega jutra pa Zdravko ni mogel več vstati. Noge so mu drhtele in odpovedale službo vsakokrat, ko seje skušal postaviti nanje. Bariča je dala poklicati zdravnika, ta pa je samo kimal in naročil rešilni avto, ki je Zdravka odpeljal v bolnišnico, da bi ga tam pregledali in ugotovili, M mu pravzaprav je. Splošni zdravnik si sam ni upal postaviti diagno-?e- čeprav je bil prepričan, da ima Zdravko pljučnega raka, ki je že zelo napredoval. To so ugotovili tudi na preiskavi v bolnišnici.
Po pregledu so ga hoteli obdržati na zdravljenju, toda bolnik je prosil, naj ga pustijo domov.
“Moram še marsikaj urediti. Moram domov,” je rekel, ko so mu prigovarjali, naj ostane, ker je v bolnišnici zdravljenje lažje kot doma, kjer niu ne more nihče nič pomagati.
“Tudi tukaj mi ne morete pomagati. To vem.”
“Toda tu so vam na razpolago injekcije in druga zdravila. Patronažna Sestra pa ne bo mogla tako pogostoma k vam.”
“Moral se bom naučiti trpeti. To menda ni nikomur prihranjeno.” Zdravniki so se posvetovali med seboj in so odločitev odložili na naslednji dan. Ko se je dežurni zdravnik mudil pozno zvečer pri njegovi postelji, ga je Zdravko vprašal:“Mi boste odgovorili, gospod doktor, če Vas nekaj vprašam? ”
“Odvisno je od tega, kaj me boste vprašali.” /Dalje prihodnjič/
njal, Anton Skok, Štefanija Andlo-vec, Marija Janič, Zdenka Novak, Franc Valher; $1,— Blaz Pribaz,Andrej Jernejčič, Ljubica Pleterski, A-lojz Kastelic, Franc Franetič, Stanko Golcman, Stefan Zver.
V POMOČ MISIJONOM IN NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $350,— D. T.; $100.—Stanko Aster-Stater (namesto božičnih volsčil sorodnikom in znancem), Toni Šajn; $90,— Druž. Jože KruSec (za lačne), $50,— Alojz Kastelic (za lafne),Lojze Brodnik, Franc Danev, Apolonija in Franc TanSek (enako vsoto tudi za lačne); $30,— N. N. (za lačne); $20,— Marija Ritlop (za lačne namesto božičnih voščil), Vinko in Rajko Jager (božični dar), druž. A-lojz GaSperiČ (za lačne), druž. Anton Kristan (za lačne), druž. Slavko Ovčak, Nada Slavec, Antonija in Franc šabec, Zinka Drezga; $10,— N. N. (za lačne), Irena Grassmayr (za mis. vozilo v zahvalo za srečno vožnjo), Stanko Fatur (za lačne), J. & R. T., Marija Stariha, Lucija Miklavec (za lačne), T. R., Lojze Golja; $7,— Olga Jakopič; $5,— Slavko Koprivnik (za lačne).
MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE:
$50.— N. N., Valerija Pančur;$30,— Ana Dranginis; $20,- trije neimenovani; S 15N.N.; $12.— Ivanka JauSovcc; $10.— Druž. Jože Gosak in Sc enkrat enako vsoto za božično darilo, Pavla Čuk, Pavla Pregelj, Marija Kosi, Terezija Lenarčič, Mario Vihtelič; $9,- Druž. Jaklič; $5,-Mira Urbanč, Jožica Plaznik.
ZA BARAGOVO IN SLOMŠKOVO ZADEVO:
$50,— Angela Kostevc.
ZA OBNOVO ROMARSKEGA DOMA NA SVETI GORI:
$500,— StankoAstcr-Stater; $ 100,— druž. A. 8c A. Šajn; $50,— Jožef štemberger; $20,- N. N., S.Sc P. Fabian, N. N.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
 CJ-n
CVETA DRUŽINA
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young Ave, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 159, Hindmarsh, S. A., 5007)
Tel.: (08) 46 9674
VELIKA NOC 1991:
Cvetna nedelja (24. marca): ob desetih dopoldne blagoslov zelenja in cvetja na cerkvenem dvorišču, nato procesija z oljčnimi vejami v cerkev, kjer bo sveta maša z branjem pasijona. Cvetna nedelja nas spominja Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem ob navdušenem vzklikanju množice, ki pozdravlja Mesija.
Veliki četrtek (28. marca): ob sedmi uri zvečer sveta maša v spomin zadnje večerje. Po maši prenos Najsvetejšega na stranski oltar. Sledi kratko češčenje sv. Rešnjega Telesa. Na ta dan se spominjamo dogodka, ko je Jezus odšel na Oljsko goro, bil tam po apostolu Judu izdan, prijet in odpeljan v ječo. kjer je čakal na sodbo prihodnjega dne.
Veliki petek (29. marca): ob treh popoldne obredi velikega petka, branje pasijona, češčenje križa in sveto obhajilo. Takoj nato je izpostavitev Najsvetejšega v
božjem grobu. Skupaj bomo zmolili rožni venec.
Velika sobota (30. marca): Ob 8.45 dopoldne križev pot, nato izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu, zatem celodnevno češčenje, pri katerem se bodo po razporedu menjavale družine.
Blagoslov velikonočnih jedil bo popoldne ob štirih in zvečer po končani maši.
Ob sedmih zvečer bogoslužje velikonočne vigilije z blagoslovom ognja, velikonočne sveče, branjem iz svetega pisma, obnovitvijo krstnih obljub in mašo velikonočne vigilije.
VELIKA NOČ (31. marca): Letos bomo imeli malo drugačen spored kot pretekla leta. Ob desetih dopoldne bo slovesnost Vstajenja pri božjem grobu, nato velikonočna procesija okoli cerkve, po vrnitvi v cerkev najprej zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim, nato pa slovesna peta maša.
Sveto spoved lahko opravite vselej pol ure pred mašo, v velikem tednu pa vsak dan pred in po maši oz. končanih obredih. Na velikonočno nedeljo ne bo spovedovanja!
Za rojake v Perthu in okolici (VV. A.) naj ponovim moje sporočilo v prejšnji številki, da bodo imeli slovensko mašo v običajni cerkvi na nedeljo 14. in nedeljo 21. aprila ob 11.30. Seveda bo tudi prilika za velikonočno spoved v domačem jeziku.
Vsem rojakom želim milosti polne praznike Kristusovega vstajenja in veliko lepih slovenskih pirhov!
P. JANEZ
Slovenski velikonočni motiv na sliki je dovolj zgovoren, da mu ni treba nobene razlage
Sestra Pavla
V	marčevi številki MISLI leta 1966 so bile objavlje-ne gornje slike, nad njimi pa napis: POZDRAVLJENE MED NAMI! Spodobi se, da po petindvajsetih letih istrskega delovanja med nami ponovno pridejo v MISLI — ob našem toplem spominu in z našo zahvalo za Vse. kar so v četrt stoletja storile za slovensko skupit. In tega ni malo — težko bi bilo zgolj našteti na tei skromni strani. Je pa že to, da so sploh med nami, nePrecenljiva moralna opora našim ljudem, ki budi samozavest, ohranja zvestobo veri in narodu ter na sto J^ačinov neprisiljeno vpliva na mnoge, ki jim je izse-jenstvo breme ter ob njem iščejo opore.
Zato bo z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega 'zseljenstva na peto celino zapisana cvetna nedelja leta ^°$podovega 1966 (datum je bil 3. aprila), ko smo se-strsko skupinico pozdravili v melbournskem pristani-*cu. nato pa jo pripeljali v Kew, pred lurško votlino blagoslovu oljk in zelenja ter slovesni maši cvetne ^edelje. Bil je nepričakovano lep sončen dan, nebo rez oblačka — kot da se tudi vsa Avstralija veseli pri-°da novih sester, ki jih nikdar ni dovolj, zadnji čas vse premalo in vedno manj. Po maši smo vsi odšli v
Sestra Silvestra
Slomškov dom,ki sem ga blagoslovil in predal sestram.
Od prvih petih sester je že pokojna le m. Romana Toplak, ki jih je že skoraj osemdesetletna pripeljala v Avstralijo ter tudi sama kljub starosti zastavila vse svoje moči, s svojim materinskim smehljajem pa prinašala sonček v marsikatero utrujeno dušo. V dokaz naše hvaležnosti se bo v trajen spomin dom, ki je zdaj v gradnji za ostarele rojake, imenoval po njej DOM POČITKA m. ROMANE. Ostale sestre, razen bolne sestre Pavle, so po petindvajsetih letih še vse v delu, četudi so zgarane pod težo četrt stoletja svojih avstralskih let življenja.
In ta teža je dvojna v trpki zavesti, da razen par sester, ki so prišle za njimi, ni upanja na novo pomoč iz Slovenije, saj sester tudi tam primanjkuje. Od avstralskih sestrskih poklicev, ki sta bila upanje bodočega dela, pa ena žal ni vztrajala, druga pa je po lastni želji ostala v Sloveniji.
Našim dragim sestram ob srebrnem jubileju prihoda med nas želimo božjega blagoslova. In naj jih nam dobri Bog ohrani čim daljšo dobo let, pa morda le na kak izreden način nudi pomoč mlajših sil!
NAŠE SESTRE -VSREBRU
Mati
Romana
t*:	Sestra	Hilarija
Sestra
Ema
 d—.
Z V{£H ViTMV
 1
AVSTRALIJI se spet približuje ljudsko štetje. Ali bo za našo slovensko skupnost bolje izpadlo kot je zadnje? ‘Zavednosti nam manjka, zato se še sami ne zavedamo, da pljujemo v lastno skledo, da se izrazim z domačo primero.
Na formularjih zadnjega štetja je bilo posebno vprašanje glede rodne narodnosti in tudi, kakšen jezik govori oseba pod domačo streho. Statistika, izdelana kasneje po podatkih ljudskega štetja, je pokazala nam v sramoto, da se je tega v Viktoriji poslužilo samo 2, 347 Slovencev. Saj jih je vendar v mojih seznamih najmanj štirikrat več. A uradno so postali Jugoslovani, pa Italijani in Avstrijci, samo tisto ne, kar v resnici so. In pobahati seje bilo treba, da doma govorijo angleško .. .
Ti rojaki se še niso dvignili iz misli, da smo “narod hlapcev”. In prav nič ne pomislijo, da so tako krivično nizke statistične številke za našo narodno skupnost lahko kaj usodne ter nosijo lahko dalekosežne posledice. Meni je bila prva prošnja za Dom počitka odbita češ da nas je Slovencev “premalo”. Morda zaradi teh smešnonizkih podatkov izgubimo eno radijsko uro na teden pri 3EA. Še nadškofija se lahko po pregledu teh podatkov spomni, da za tako majhno število res ni potrebno imeti dveh duhovnikov. . . Še bi lahko našteval.
Ko bo prišlo do novega ljudskega štetja, se bomo morali bolje izkazati. Morda nas je plebiscit v deželi pod Triglavom kaj naučil in nam dvignil narodno zavest. Če jo bomo ob štetju seveda še mogli uveljaviti. Sem slišal, da tokrat v formularje ne bodo več a dali teh vprašanj glede narodnosti in jezika, ker “so te podatke že dobili pri zadnjem štetju”.. .
VOJNA V ZALIVU seje hitro končala, hvala Bogu. In svet pravi, da s primeroma malo žrtvami. V resnici
]	Melbournskim Slovencem se priporota	[
KAMNOSEŠKO PODJETJE	;
VIZZINI MEMORIALS
<	►
<	Proprietor: Giovanni Verga	>
'	9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC.	!
l	Telefon:	359	5509	J
;	doma:	478 5375 in 478 4726	\
Nagrobne spomenike izvrtujemo po dogovoru.	>
i	Garancija za vsako naše delol	»
<	ww	w	m	wmwww	+
pa kakih statističnih številk o iraških žrtvah še nisem našel v časopisih. Taka huda bombardiranja iz zraka nujno povzročijo žrtve, še zlasti med civilnim prebivalstvom. In ob objavljenih slikah stotin in stotin razbitih ter zgorelih tankov ter oklopnikov in vojaških tovornjakov se človek nehote vprašuje: Kaj pa ljudje, ki so bili v teh vozilih?
Vendar vojna, četudi končana za svetovna poročila, traja dalje na druge načine: voj na je v Iraku sprožila borbe uporniških čet z vladnimi in Saddam Husein ne bo zlepa nehal s svojimi strašnimi represalijami. .. Tudi vrelci olja po Kuvajtu še gorijo in njih črni dim še zastrašujoče zakriva sonce ter grozi vsemu svetu.
Amerika in druge trgovsko nadarjene države pa že delajo načrte, kako bodo s trgovskimi pogodbami pomagale uničenemu Kuvajtu, pa seveda s to svojo pomočjo stavljale pogoje in polnile svoje blagajne ...
ZA NOVE KARDINALE bo papež Janez Pavel 11. napovedal konsistorij na binkošti ter objavil tudi njihova imena, tako se sliši iz precej gotovih vatikanskih virov. Sam konsistorij pa naj bi bil na praznik apostolov Petra in Pavla. Zdaj svet ugiba, kdo vse čaka na kardinalsko čast. Slovenci računamo, da bo med novoizvoljenimi kardinali tudi naš rojak, torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič, nečak pokojnega urednika Misli p. Bernarda. Saj je torontska nadškofija največja kanadska cerkvena pokrajina ter je kardinalski klobuk takorekoč s škofovsko mitro že tradicionalno povezan.
Trenutno je na svetu 142 kardinalov, od katerih pa jih je 40 že preseglo starostno mejo 80 let, ko po pravilih ne morejo več voliti novega papeža, če bi prišlo do tega.
OČE SEDMIH OTROK bo postal katoliški duhovnik in sicer v bambergški nadškofiji v Nemčiji. Ime še ni znano javnosti, a gre za 43 let starega nekdanjega luteranskega pastoija, kije leta 1986 s svojo družino vred prestopil v katoliško Cerkev. Papež Janez Pavel II. mu bo dal posebno dovoljenje, ki ga bo ob prevzemu duhovništva razvezalo dolžnosti celibata.
Prvi tak primer se je zgodil leta 1951, ko je papež Pij XII. dovolil mašniško posvečenje v Cerkev sprejetemu pastorju in obenem ostati v zakonski skupnosti.
V AVSTRALIJI se bo število kriminalnih dejanj v teku desetih let podvojilo in tudi povečanje števila policajev ne bo rešilo problema, je nedavno izjavil vodilni kriminolog dr. Satyanshu Mukherjee. Vsi dosedanji poskusi ustaviti naraščanje avstralskega kriminala, so se izjalovili in treba bo iskati novih poti. National Crime Summit naj bi perečo zadevo temeljito preiskal in skušal rešiti, kar se rešiti da.
V finančnem letu 1988-89 je bilo avstralski polici-
J* prijavljenih nad en milijon večjih kriminalnih dejanj, kar je 421.214 več kot v letu 1980-81. “Če bo šlo po tej poti dalje, bo ob prehodu v novo stoletje levilo zločinov podvojeno. V teku našega finančne-8a leta bo avstralska policija potrošila 2.5 bilijona dolarjev, kar je 145 dolarjev na vsakega avstralskega državljana. Preiskava vsakega manjšega prijavljenega kriminala stane policijo od 300 do 500 dolarjev, pa kljub temu trije od štirih primerov niso nikoli rešeni,” je izjavil kriminolog.
Žalostno a resnično. Kam plovemo?
DR. FILIP ŽAKELJ, slovenski duhovnik v Argen-tlni, je umrl 24. novembra. Doma je bil iz Horjula. Do leta 1965 je bil spiritual v tamkajšnjem slovenskem semenišču, po prenehanju tega pa spiritual gojencev Rozmanovega zavoda do leta 1977. Zadnjih dvanajst *et se je posvečal dušnemu pastirstvu na argentinski župniji, bil pa je ves čas tudi kaj aktiven kot apostol tiskane besede. Poleg urejevanja in pisanja člankov je 'zdal precej knjig, v katerih je obravnaval v glavnem štiri teme: Mater božjo, svetniškega kandidata Friderika Baraga, škofa Gregorija Rožmana in pa žrtve naše komuhistične revolucije. “Vedno je zaupal v moč slo-venske državne volje in v tem zaupanju utrjeval tudi Sv°jo okolico,” je bilo poleg drugega rečeno v enem Pogrebnih govorov. Naj bo dobri in pravični Bog pokojnemu Filipu poleg drugega plačnik tudi za to!
VRHOVNO ZASEDANJE Ekumenskega sveta cerkva, sedmo po redu, seje letos razvijalo v Avstraliji, v naši Canberri,od 7. do 20. februarja. Udeležilo se ga je ^500 predstavnikov 311 protestantskih, anglikanskih, Pravoslavnih in predkalcedonskih cerkva. Katoliška ni članica tega sveta, zato jo je le kot opazovalec zastopal Msgr. Edward Cassidy, predsednik Papeškega sveta Za pospeševanje edinosti med kristjani.Ob koncu za-sedanja so objavili sklepno listino, ki je obsegala kar 4500 besed, sprejeli pa so jo po kaj burni razpravi. Svetopisemsko temo zasedanja, Pridi, Sveti Duh, in Prenovi vse ustvarjeno! je nekako porinila v ozadje vojna v Zalivu, ki je sprožila precej debat, pa nič kaj Praktično izvedljivih sklepov.
vIKTORIJSKIM SLOVENCEM
_______________________   North	Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
TAnm nnATLJcnc	Malvern 1382 High Street, 509 4720
I UbIN liKU I M t Kb	Nob|e Pafk 505 Pnnces H,ghway, 546 7860
funeral dircctors	Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
Mentone 93 2460 NA uslugo V ČASU ŽALOVANJA
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
:	Tiskarna	za
brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunsvvick 3056 Telephone: 387 8488
:	Melbournskim	rojakom je na uslugo
: ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN :	LUBI	PIRNAT
i	18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD,	Vic.
:	Telefon:	808 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila.
!	Full	denture	service	and	repairs.
MIHAIL GORBAČOV — ali je Knez miru ali Mefi-sto? se sprašujejo mnogi. Dne 2. marca je dopolnil 60 let. Še vedno deluje kot sovjetski predsednik, a njegova vojaško ena najmočnejših držav je pod njegovim predsedstvom zdrsnila na rob razpada in gospodarskega zloma. Velikega nasprotnika ima v Yeltsinu, a zadnje volitve so Gorbačovu pustile odgovorno mesto in mu izkazale zaupanje. Bo rešil Sovjetsko zvezo, kije že nekaj časa v nevarnosti, da razpade?
Gorbačov je politik, ki se veliko smeji, vendar ima tudi železne zobe, pravijo o njem Rusi. Je mož, kije združil veliko moči. Ravno v zadnjem času pa mora pogosto spoznavati njene meje.
NOVI LETOPIS katoliške Cerkve nam odkrije, da raste število bogoslovcev in stalnih diakonov, zmanjšuje pa se število redovnikov in redovnic. Število redovnikov je padlo za 0,6 odstotka, število svetnih duhovnikov pa povečalo za 0,2 odstotka. Leta 1989 je bilo na vsem svetu 401479 duhovnikov, bogoslovcev 93405, stalnih diakonov pa 16603.
a-
kcmctu NAŠIH MLADIH
POZDRAV
NAŠIM
SESTRAM
Dragi striček!
Mama mi pomaga prebrati stran v Mislih z naslovom Kotiček naših mladih. In končno sem se z njeno pomočjo tudi jaz ojunačil ter sedel za papir. Mama pravi, da je čudno, ko se največ oglašajo otroci, ki živijo na deželi. Prav bi bilo, da bi se večkrat oglasili otroci, ki obiskujejo slovenske šole po mestih, pa so malo leni in ne znajo ceniti slovenske šole. Jaz bi jo pa znal, če bi živeli v Melbournu ali Sydneyu. Mama me uči, da moram biti ponosen na to, da razumem za silo še drug jezik kot je angleški. Ko bomo šli v Slovenijo na počitnice, bom zadovoljen, ker bom razumel jezik in bom lažje našel prijatelje.
Eno ti pa ne dam prav: da groziš nehati s slikanicami v Kotičku. Kaj ti nisem jaz vedno poslal, pa četudi nisem bil nikoli izbran za nagrado? Zaradi lenih mestnih otrok pa res ne smeš nam podeželskim končati veselja.
Voščim ti vesele velikonočne praznike in naj ti prinesejo veliko pisanih pirhov. — Tony Škoda, 13 let, Noorinbee, Vic.
Vidiš ga, Tonyja, pa me je pretental glede SLIKANICE! No, pa naj bo za velikonočne praznike spet ena za mlade umetnike: punčka in fantek si za veliko noč izmenjavata pirh in potico. V barvah bi bila slika lepša. Kotičkarji, potrudite se! Do 12. aprila!
Pa vesele praznike vsem! — STRIČEK
POZDRAVLJENE, SLOVENSKE SESTRE, KI PREKO MORIJ STE PRIŠLE,
DA BOSTE TU POD JUŽNIM KRIŽEM SKRBELE ZA IZSELJENCE!
SMO DALEČ PROČ OD DOMOVINE, POZABLJAMO NA RODNI KROV, POZABLJAMO, DA BOG NAD NAMI BEDI IN TROSI BLAGOSLOV.
VE BOSTE OLJA PRIDEJALE,
DA LUČ UGASNILA NE BO,
UČILE V SLOMŠKOVEM NAS DUHU VSE KAR JE TOPLO IN LEPO.
TEŽKO TEŽKO SMO VAS ČAKALI . . . ZAHVALJENE, DA STE PRIŠLE!
NAJ ŠOPEK TA DOKAZ BO VEREN,
KAJ ČUTI V PRSIH NAM SRCE!
P. BAZI LIJ
Gornjo pesmico je deklamirala pridna mala deklica CVETKA URŠIČ, takrat za nastope zelo nadarjena učenka Slomškove šole v Melbournu, zdaj pa že mamica svojih otrok. Vsebina pove, komu je bila deklamacija namenjena: prvim slovenskim sestram — frančiškankam Brezmadežne, ko smo jih sprejeli v melbournskem pristanišču ter veselo pozdravili. Že 25 let je minilo od takrat - v teh letih so sestre mnogo otrok učile govoriti slovensko, pa peti in plesati ter nastopati na odru. Nekatere so celo sleherni dan imele v svoji oskrbi, predno so bili dovolj veliki za šolo.
Zato boste, dragi Kotičkarji, ob tem srebrnem jubileju prihoda sester zanje zmolili eno zdravamarijo. Da bi jih Marija še dolgo imela v svojem varstvu ter jih ohranila naši slovenski skupnosti v Avstraliji. Kajne, da ne boste pozabili? Pa še mamico povabite, da bo molila z vami!
Prav in lepo bi bilo, ko bi kdo med Vami kaj napisal o sestrah, kako se je srečal z njimi. Boš poskusil? — Striček
Melbourne, vic. - Iz Pertha sem prejel žalostno vest, da je v soboto 23. februarja zadela srčna kaP rojaka LEOPOLDA (Poldeta) VUGO. Umrl je na Svojem domu v Mt. Hawthornu, predmestju Pertha.
Pokojnik je bil rojen 29. oktobra 1904 v vasi Kozana v lepih Goriških Brdih. Skupno s svojo družino Je prišel v Avstralijo dne 11. junija 1950. Po poklicu Je bil zidar, zato je dobil zaposlitev takoj po prihodu v novo domovino. Hitro se je uveljavil, ne le kot ze-io sposoben gradbeni strokovnjak, ampak tudi kot m°ž v pravem pomenu besede. Vsa leta svojega življenja med nami je užival velik osebni ugled ne samo pri r°jakih, ampak tudi pri vseh, ki so ga poznali.
Pokojni Polde Vuga je bil res zaveden Slovenec in tudi globok vernik. Ni bilo nedelje, da bi se ne udele-Ž'J svete maše. Pogosto je bil pri spovedi in obhajilu, je tudi dolgoletni zvesti naročnik “Misli”.
Ob smrti zapušča vdovo Milko, hčerki Vero in Adrijano ter sina Mirota. Vsem naše iskreno sožalje! Pokojnemu Poldetu, s katerim me je vezalo dolgoletno zvesto prijateljstvo, pa naj dobri Bog da blagoslovljen, miren počitek kot nagrado za vzorno krščansko življenje! - Dr. Jure Koce
MT. MEE, QLD. — Zelo pomemben dogodek za nas v Kraljičini deželi je bil nedavni obisk g. dr. Jožeta Pučnika. Med nas je prišel v ponedeljek 25. febru-aija in sicer najprej na Gold Coast, kjer so ga sprejeli tamkajšnji rojaki. Tončka Heric mu je izročila ob prihodu šopek cvetja.
Se isti dan je dr. Pučnik obiskal slovenski hribček v '-ornubiji, kjer smo mu priredili domač sprejem. Srečanje je bilo res veselo in z dobro udeležbo, za nas Vse pa kaj informativno. Z zanimanjem smo poslušali njegov govor, ki nam je tako domače, razumljivo in resnično predstavil sedanji položaj v naši rodni domo-v*ni. Na vsa vprašanja zakaj in kdaj in kako je podal °gične in odkrite odgovore. Marsikateri nepočakanec med nami je po njegovih besedah spoznal, da ne more Pričakovati od DEMOS-ove vlade v sedanjih razmerah Večje in hitre spremembe. Posebnega priznanja pa je ''redno dejstvo, ki ga je dr. Pučnik ponovil pred nami, da DEMOS ne pričakuje dolgotrajnega vladanja. Glav-na njegova naloga je, da izpelje Slovenijo iz totalitarističnega povojnega sistema v demokratično in samostojno državo z novo ustavo. Čim se to uresniči, bo ,a sedanja vlada na volitve, četudi se njen rok še ne 0 iztekel. Ta nesebičnost gotovo zasluži vso našo Podporo. S tem je dr. Pučnik predstavil pošteno delo EMOS-ove vlade, katere glavni namen je služiti narodu in mu pomagati do uresničitve zadanih ciljev.
Čeravno se je naše veselo in zanimivo srečanje z očetom slovenske demokracije zavleklo pozno v noč, Srr>o še našli dovolj časa, da so pevci začeli nekaj šta-
KZIZ£M
AVSTlALiKl (LOVINUL (
SUNSHINE, VIC. - Ob nedavni smrti drage žene, matere in sestre bi se želeli iskreno zahvaliti vsem, ki so nam ob dnevih žalosti in tudi prej v dolgotrajni bo-
lezni KATARINE RECEK r. ZVER stali ob strani ter nam dajali pomoč in tolažbo. Iz srca smo hvaležni vsem, ki so obiskovali drago pokojnico v bolnišnici ali doma, se udeležili molitve rožnega venca ob krsti in maše zadušnice ter njene zadnje poti na keilorsko pokopališče.Topla zahvala vsem tudi za vence in rože, ki so pokrile njen zadnji domek na zemlji. Posebna hvala tudi vsem našim gospodinjam za peciva in druge dobrote, ki sojih pripravile za pogrebščino.
Dobri Bog Vam vsem poplačaj, drago Katarino pa sprejmi v večni mir k sebi v nebesa!
Žalujoči mož Martin Recek, hčerka Milena z možem Davidom, sinova Drago in Jožek in brat Štefan Zver z družino
jerskih in domačih pesmi.
Večera sta se udeležila tudi dva hrvaška frančiškana: brisbanski pater Nikica in pa p. Slavko, ki je tu na obisku iz Hrvatske. (Ta zadnji pozna našega p. Cirila še iz Ljubljane, kjer je z njim študiral bogoslovje.) Tudi oba gosta sta z zanimanjem sledila poročilom dr. Pučnika, saj je položaj sosednje Hrvatske precej sličen našemu.
Naj na koncu dodam posebno zahvalo Tončki in Stanku Hericu, ki sta prevzela obisk visokega gosta na svojo skrb. In enako našim pridnim gospodinjam, ki so pripravile tako okusno slavnostno večeijo.
Predno je naslednji dan dr. Pučnik odšel nazaj pro-
L. & E. K. Bayside Printing Service
Slovenska tiskarna
Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov.
Lastnik Lojze Kovačič
Very Reasonable Prices -t A.H.551 7451 *
t 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park)
TEL.: 465 0263 A H. : 459 7275
ti Sydneyu, je bilo še dovolj časa, da so mu rojaki Zlate obale s ponosom razkazali njene lepote.Da ljubi naravo, je naš visoki gost ob vsaki priliki pokazal. Iz srca smo mu privoščili nekaj prostega časa za ogled ene najbolj znanih obal na svetu.
Ko se dr. Pučniku zahvaljujemo za prijazni obisk, je naša iskrena želja, da bi DEMOS-u in njemu kot voditelju kmalu uspelo uresničiti vse zadane cilje. Bog daj!
Tople slovenske pozdrave! - Miiko Cuderman
SEATON, S. A. — Tuje kratko poročilo o srečanju adelaidskih Slovencev z dr. Jožetom Pučnikom, predsednikom DEMOS-a, ki je na svojem kratkem obisku Avstralije prišel tudi v Južno Avstralijo.
V nedeljo 3, marca ob osmih zjutraj smo ga slovesno pričakali in sprejeli na adelaidskem letališču, ko je priletel iz Melbourna. V imenu rojakinj in rojakov Južne Avstralije in tukajšnjega Slovenskega narodnega sveta mu je izrekel dobrodošlico dr. Stanislav Frank. Naglasil je, daje njegov obisk za nas zgodovinski dogodek, saj je dr. Jože Pučnik prvi slovenski demokratični politik, ki je prišel iz Slovenije na tla Južne Avstralije. Nato je visokemu gostu gdč. Elizabeta Sužnik, obdana od žena in deklet v narodnih nošah, izročila šopek rdečih nageljnov, povezanih s trakovi slovenske zastave.
Dr. Pučnik je v cerkvi našega verskega središča svete Družine v West Hindmarshu prisostoval maši. Tam ga je pozdravil p. Janez Tretjak — kot prvega politika iz Slovenije, ki sije usodil prestopiti prag adelaidske slo-
venske cerkve. Dosedanji politiki, ki so prišli v Ade-laido iz dežele pod Triglavom, so se cerkve bali kot bi bila okužena.. .
Navzoči rojaki so gosta pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Po končanem bogoslužju je bilo srečanje v cerkveni dvoranici, katerega se je udeležilo okrog 160 rojakov. Gosta je pozdravil dr. Stanislav Frank ter na kratko orisal njegovo življenje in delo. Naglasil je razliko današnjega sprejema dr. Pučnika z obiski komunističnih politikov, ki so se morali redno vriniti med razne kulturne skupine in ansamble, da so mogli priti v stik z izseljenci. Omenil je nadalje verz iz Gregorčičeve pesnitve Oporoka, kjer je pesnik položil v usta umirajočega borca za svobodo preroške besede narodne oporoke: Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!
Dr. Pučnika je ob tem pozdravil kot enega izvrševalcev te narodne oporoke.
Zborovalci so visokega gosta sprejeli z navdušenim ploskanjem. Dr. Pučnik je nato v enoinpolurnem govoru opisal sedanje politično in gospodarsko stanje v Sloveniji. Naglasil je dejstvo, da se Slovenija bliža končni državni osamosvojitvi.
Prisotni so budno sledili izvajanjem govornika ter mu na koncu govora stavljali razna vprašanja. Dr. Pučnik je na vsa podrobno in izčrpno odgovaijal. Tako so se prisotni razhajali na svoje domove v zavesti, da jim je govornik prikazal resnično stanje kot politik, ki je pri viru sedanjih političnih dogodkov v naši rodni domovini.
Na drugem zborovanju, ob štirih popoldne v prostorih tukajšnjega Slovenskega društva, je visokega gosta pozdravila društvena predsednica gospa Mary Bene, na kratko predstavil pa ga je dr.Stanislav Frank. Dr. Pučnik je v svojem dvournem govoru spet opisal politični in gospodarski položaj v Sloveniji ter izrazil trdno prepričanje, da se Slovenija bliža končni državni osamosvojitvi. Prisotni, ki jih je bilo okrog 180, so z zanimanjem sledili govorniku ter na koncu spet stavljali razna vprašanja o politiki, gospodarstvu in socialnih zadevah. Vsi so dobili jasne in točne odgovore.
Ob koncu zborovanja se je dr. Frank v imenu Narodnega sveta zahvalil za obisk ter oba shoda. V imenu Narodnega sveta mu je v spomin na obisk Adelaide izročil lepo knjigo o Južni Avstraliji ter kravatno zaponko z opalom — poseben spomin južnoavstralskih rojakov.
Naslednji dan, v ponedeljek 4. marca, je dr. Pučnik v spremstvu članov Narodnega sveta za Južno Avstralijo obiskal adelaidsko okolico ter se povzpel na Mt. Lofty, od koder je krasen razgled zlasti na Adelaido.
Zvečer ob šestih smo gosta iz rodne domovine ob
nJegovem odhodu v Sydney spremili na letališče.
Ob zares lepem doživetju pozdravljam vse demokratične Slovence širne Avstralije! — Dr. Stanislav Frank
zahvaljujemo se iz srca vsem, ki so nam bili v
°P«ro in tolažbo ob priliki bolezni in smrti našega dragega APOLINA VOVKA. Naj dobri Bog povrne Vsem za molitve in udeležbo pri rožnem vencu, posebni maši in na njegovi zadnji poti na keilorsko pokopališče. Posebna zahvala p. Baziliju in slovenskim sestram, saj je v veliko tolažbo slišati tako daleč od rodnega doma molitve in petje v domačem jeziku pri Poslavljanju od drage osebe. Bog povrni tudi vsem za CVetje na grob, ali pa dar v Sklad za Dom m. Romane v Kew v spomin na dragega pokojnika.
Žalujoča žena Ladislava, hčerka Anamarija por. Klančič z družino ter sinova Vojko in Roman.
SLOVENCEM MELBOURNA in okolice sporoča Svet slovenskih organizacij v Viktoriji, da bo na nede-j° 14. aprila priredil piknik pri Hanging Rock-u blizu w°odenda, katerega izkupiček je namenjen za vzdrževanje slovenskih oddaj na Radiu 3ZZZ. Na sporedu k° tudi bogat srečolov, po zmernih cenah pa na razpolago BBQ-malica in brezalkoholne pijače. Ljubitelj* slovenskih radijskih oddaj na 3ZZZ pridite!
Gostitelj se je ponudil, da bi gostom zaigral na kla-Vlr neko skladbo. Seveda so mu vsi zaploskali in začel Se je “koncert”.
Eden od gostov drugemu:“Ta bi moral igrati na radiu.”
'Ker igra tako dobro? ”
“Ne, ampak ker radio lahko po svoji volji ugasneš.” + + +
"Očka, kako pa je bilo ime Adamovi tašči? ”
'Adam ni imel tašče. On je živel v raju.”
+ + +
ter
Kako naj bom jaz kriv pretepa? Saj je vendar Pe-Prvi udaril nazaj!”
Melbournskim Slovencem se priporočaj^ KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel.:
359 1179 A.H.: 470 4095
Vsa dela so pod garancijo!
REŠITEV KRIŽANKE prejšnje številke: Vodoravno: 1. polt; 5. onim; 9. ukati; 11. Osaka; 12. srd; 13. novo; 16. Rož; 17. taji; 19. ne; 20. Žane; 21. jem; 22. osnova; 24. ded; 26. Togo; 27. enak; 29. vas; 30. mlinar; 32. slo; 34. mink; 35. ve; 36. toge; 38. ali; 39. tako; 41. vrt; 42. packa; 44. Bojan; 46. a-nal; 47. Heda. — Navpično: 1. Pust; 2. okraj; 3. ladjedelnica; 4. T T; 5. os; 6. naravoslovje; 7. ikona; 8. maže; 10. in; 11. oo; 14. ono; 15. vest; 18. imenik; 20. žogast; 23. nov(ember); 25. dan; 28. kava; 30. Milan; 31. rek; 33. ograd; 34. mapa; 37. Etna; 39. ta; 40. ob; 43. ki; 45. oh!
Rešitev so poslali: Jože Grilj, sestre v Slomškovem domu, Jelka Hojak, Lidija Čušin, Jože Štritof,Lotka Rafolt, Slavko Koprivnik, Vinko Jager, Marija Vrav-nik, Ivan Lapuh. — Žreb je izbral Lotko Rafolt.
KDO BI VEDEL POVEDATI . . .
Marija Evans r. Štih, ki živi v Sydneyu, išče svojo teto, ki je bivala in verjetno še biva v VVollongongu. Žal je izgubila sleherni stik z njo. Nazadnje sta se srečali na pogrebu Marijinega očeta in tetinega brata Draga Štiha. Tudi tetino ime ji je neznano, ve le za njen dekliški priimek Štih. Marija lepo prosi teto, da se ji javi na telefonsko ševilko (02) 607-3825. Obenem naproša vsakogar, ki bi morda teto poznal, naj jo opozori, dajo išče nečakinja Marija.
SLOVENI AN FUNERAL SERVICE
724 5408
A F D A
72 3093
Sydneyskim Slovencem v fasu žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih
UVOŽENO IZ DEŽELE POD TRIGLAVOM
Križanka (Ivanka Žabkar)
+ V jugoslovanskih nacionalnih razprtijah ne,manjka podobnosti iz severnoameriške vojne: Sever je zmagal šele takrat, ko so zaprli rdeče v rezervate.
+ Ladje so jim potonile. Ostale so jim jahte.
+ Vse, česar nimamo, smo dosegli z velikimi odrekanji.
+ Kdaj bomo prišli tako daleč, da bomo lahko šli naprej?
+ Naši sovražniki so levo in desno. Ampak na srečo smo mi že zelo zadaj.
+ V socializmu so glavni miselni usmerjevalci - pendreki.
+ V času samoupravljanja nas beg možganov v tujino ni vznemirjal: družba je najlaže pogrešala tisto, kar je najmanj potrebovala.
+ Šele takrat, ko bomo sneli portrete, bomo videli pravo sliko naše krize.
+ Kdor ne misli, lahko posluša vsakogar.
+ V socializmu ni nobenega tveganja: vsak državljan zanesljivo ve, da bo čez deset let živel vsaj tako slabo, kot živi danes.
+ Ko se oziraš po prehojeni poti, mimogrede zdrsneš v kakšno brezno.
+ Majhnim lopovom se snemajo glave, pred velikimi se snemajo klobuki.
+ Za Tita je manj sramotno sedaj, ko ga snemajo, kot je bilo prej, ko so ga obešali.
+ Za grehe politikov delajo pokoro ljudske množice.
+ Vrhovi so lahko zelo nizki.
i:	DO YOUNEED A GOOD PLUMBER? :
POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ,
:! 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631
Vodoravno: 1. alkoholna pijača; 5. neradodaren; 9. slaba človekova lastnost; 11. tudi v vodi živi; 13.pi-jača Starih Slovanov; 14. posušena trava; 16. vrsta vojaških voz, pratež; 17. kuhinja ni brez njega; 19.drugo ime za gospo; 21. otroško ime za očeta; 22. angleška površinska mera; 24. dobe našega življenja; 26. veznik; 27. znano a ne dosti rabljeno moško ime; 29. pisarniški poklic; 31.Kristusu je pomagal nositi križ; 33. steguje roko po nečem; 34. mednarodna okrajšava, ki napove številko; 35. najmanjši, kemično nedeljivi delček; 37. sporoči; 39. dve skupaj; 41. moško ime; 43.vodna žival; 44. važna tekočina; 46. ne dva ali več; 48. petnajsta in osemnajsta črka v abecedi; 49. odrešeno; 51.umetnikova delavnica; 53. zaključna beseda pri molitvi; 54. medicinski izraz za mozolja-vost.
Navpično: 1. dan v velikem tednu; 2. veznik; 3. del* obraza; 4. kosilo; 5. kratica za sveto osebo; 6. morski velikan; 7. evropska reka; 8. povečavanja, presiljeva-nja; 9. travnik ob vodi; 10. letopis; 12. od Ane last je; 15. preroško znamenje, predznak; 18. ne stoji; 20. grška gora z meniško naselbino; 23. del telesa; 2b. očka; 28. vznemirja; 30. žoličasta snov iz gotovih morskih alg; 32.važen del telesa; 34.izvirno, mlado; 36. kroj, najnovejša oblika; 38.ribja jajčeca; 40. medicinski izraz za oteklino ali izbuhlino v tkivu; 42. veliko rešeto; 45. oče; 47. izraz za nekoga, ki ni poznan; 50. osebni zaimek; 52. trinajsta in petnajsta črka v abecedi.
Rešitev pošljite do 12. aprila na uredništvo!
“Spet si prišel natreskan domov. Le kakšen izgovor imaš danes, da si prišel tako pozno? ” - “Nobenega.” — “In misliš, da ti bom verjela? ”
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,- dol.
SLGVLMsAN AUS1RAUAN
KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole. Melbourne. Cena 7. dol.
ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3. dol.
^ VET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha. Melbourne. Cena 4.	dol.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-1111 in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6. dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z. notami) v obliki molitvenika, / dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-naje5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika,	ki	obsega
nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev.
OHIO S LINCOLN, FRANK J. LAUSCHE. V angleščini pisan življe-njepis zdaj že pokojnega rojaka - senatorja ZDA. - Cena 22,- dol.
DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe iz sanj" v odličnem a,1gleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 12.— dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy °untains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol.
THE GLIMMFR OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini
Je napisala slovensko zgodovino Dragica (lelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
ZAPOJMO, FANTJE! je naslov žepni izdaji narodnih pesmi. Cena je samo pet dolarjev.
MARIJANSKI KOLEDARJI za leto 1991. Dobite jih v naših verskih središčih po tri dolarje.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: nas DOM. poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street. PHILLIP (CANBERRA). A C T . je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I I 30 a.m. do I 1.45 p.m.
Nas bar je odprl od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SI MUDITE V CANBERRI DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago /a razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
FOR ALL YOUR TRAVEL REOUIREMENTS:
AIRLINES
TOURS
CRUISES
COACHES
ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE
PLEASE CONTACT:
ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH
DONVAL RAVEL
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. N«: 3 0 2 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA. TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. ./
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta .
JDONVALE rRAVEL
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOMI
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONC ASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666