Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XV — 31. 8. 1971 — Št. 8 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Ob prvem polletju 1971 Gospodarjenje podjetja v prvem polletju 1971 je potekalo pod že znanimi splošnimi zunanjimi negativnimi vplivi, kakor tudi v luči določenih lastnih problemov, ki so spremljali naše delo. Poslovni rezultati in uspehi so seveda bili v znatni meri odvisni od teh či-niteljev. Zato ne moremo biti zadovoljni ob ugotovitvi, da je bil ostvarjeni finančni rezultat v tem obdobju še vedno minimalen, saj je komaj še zadoščal nekim pozitivnim možnostim pri delitvi dohodka. Mnogo naporov, ki smo jih v tem času vložili v proizvodnjo, ni dalo željenega učinka. Kljub temu, da se je kvaliteta sortimenta nekoliko dvignila — pri preji za cca 3 %, pri tkaninah pa za 1 % —, je še vedno ostalo odprto poglavitno vprašanje — tehnična kvaliteta izdelkov. Ta nikakor ni zadovoljiva in je na-pram lanskemu istemu obdobju ponovno padla za 1%, čeprav so bile delovne enote stalno opozarjane in so bili s tem v zvezi storjeni številni operativni ukrepi. Ta ugotovitev je ozko povezana z dejstvom, da tudi izpolnjevanje proizvodnih rokov — posebno še pri izvozu — šepa, in je njihovo zamujanje ali celo neizpolnjevanje povzročalo v poslovanju veliko težav, ki so že resno ogrožale normalno oskrbovanje s surovinami in ostalimi materiali, torej tudi naše redno delo. Skrajni čas je že, da se vse delovne enote, kakor tudi vsak posamezni član delovne skupnosti zave, da se — posebno še danes — v poslovnem svetu nihče ne more uveljaviti, če se na tržišču ne predstavi z res solidnimi in kvalitetni izdelki. Izredno pomembni pa so pri tem tudi normalni komercialni odnosi, ter točna in pravočasna postrežba strank. Le tako si je moč ustvariti in utrditi ugled, ki ga mora imeti vsaka firma, če hoče napredovati in biti konkurenčna. Zato bo pri nadaljnjih naporih podjetja za odpravo dosedanjih pomanjkljivosti in napak, ter za dosego boljših poslovnih rezultatov potrebno, da izboljšamo disciplino tako glede proizvodnih kakor odpremnih rokov, kar bo seveda terjalo tudi precej večjo mero odgovornosti pri zaposlenih. Nujno pa je potrebno storiti odločne ukrepe na področju notranje organizacije, ki bo izboljšala pogoje dela in prav tako vplivala na poslovnost in učinkovitost služb. Če bi na kratko ocenili situacijo v kateri se nahajamo, bi po nekaterih gospodarskih kazalcih prvega polletja mogli izraziti določeni zmerni optimizem. To nam v neki meri izražajo poslovna rentabilnost, ki se je napram lanskemu I. polletju izboljšala za 43%, ekonomičnost je porasla za 10%, gospodarska storilnost za 65% in družbena rentabilnost za 42%. ' Zavedati pa se moramo kljub vsemu, da delamo in živimo v obdobju, ki je izredno težko in resno, da pripadamo branži, ki se v mnogih gospodarskih elementih ne more primerjati z nekaterimi drugimi proizvodnimi panogami zaradi številnih vzrokov, zaradi česar velikokrat nastopa miselnost o ekonomski opravičenosti in obstoju itd. Vse to pa razumljivo zahteva še večje napore, prizadevanje in čut za odgovornost posameznika na delovnem mestu. Le tako bo mogoče prebroditi kritične čase in doseči tudi za tekstilnega delavca primeren delež plačila za njegovo delo. če pa teh stvari ne bomo jemali popolnoma resno, bomo še naprej priče nenormalni fluktuaciji delovne sile, ki povzroča nadaljnje upadanje delovne storilnosti, ta pa ob vplivu še vseh ostalih nega- ITMA 71 tivnih poslovnih faktorjev ohranja nizek nivo osebnih dohodkov. To pa nikakor ni naš cilj. Podjetje ima v pripravi in obdelavi razvojni program, ki naj bi s svojo uresničitvijo omogočil moderno in intenzivno prolizvodnjo — katero bo potrebno delno preusmeriti -— visoko storilnost, sodobni asortiment izdelkov, ter večjo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Le tako si bo moglo podjetje zagotoviti boljše osebne dohodke in zadostna finančna sredstva za svoje normalno poslovanje, za katerega ne moremo trditi, da smo ga imeli v I. polletju 1971. Zato je naš polletni obračun uspeha pokazal pri delitvi dohodka dokaj šibke odstotne kazalce. Doseženi dohodek je bil razdeljen IZ VSEBINE: — Ob prvem polletju 1971 — ITMA 71, svetovna razstava tekstilnih strojev v Parizu — Srebrni Mode-fest 71 za Tekstil-indus — Novozgrajeni blok je vseljen — V upravi ostrejši ukrepi za odrejanje nadurnega dela — Naša obramba — Boljše perspektive Konfekcije Triglav — Nepozaben dopust v Bohinju — 2. nagradni kviz v razmerju 20,3 : 76,3 : 3,4. Pri tem je treba upoštevati malo večjo stopnjo amortizacije in za cca 20 % večje kritje kot lani izplačanih osebnih dohodkov na povprečno zaposlenega. Na višino dohodka pa so v negativnem smislu vplivale tudi znatno večje razlike zaradi razprodaje tkanin pod rednimi cenami, negativne razlike med cenami pri izvozu tkanin, odobrene prodajne kondicije kupcem in obračunane bančne obresti od najetih kreditov in zamudne obresti. Polletni rezultati naj nam bodo poleg zmernega optimizma tudi opozorilo, da do konca tega leta izboljšamo dosežke na tistih področjih, ki so najbolj pomembna za delo in napredek kolektiva. EVA svetovna razstava tekstilnih strojev v Parizu Japonski Open End prediini stroj V dneh od 22. junija do 1. julija letos je bila v Parizu dosedaj največja razstava tekstilnih strojev na svetu. Sejem se je vršil na velikem razstavišču v Pare de Expositions, ki ima kompletne instalacije tako da so razstavljalci lahko prikazali vse stroje v obratovanju. Zanimanje za najnovejše dosežke v tekstilni tehniki je bilo izredno, saj je v tem času obiskalo razstavo približno 150 tisoč tekstilnih strokovnjakov iz vseh kontinentov. Ker Pariz nima na razpolago toliko prenočitvenih kapacitet, so obiskovalci stanovali tudi v oddaljenosti preko 200 km od Pariza. Prireditelj razstave je bilo Evropsko združenje proizvajalcev tekstilnih strojev (Comlite Euro-peen des Constructeurs de Materiel Textile), organizira pa se na vsaka 4 leta. Prva takšna in za današnje razmere skromna razstava je bila v Lillu, sledile so pa v Bruslju, Milanu, Hannovru. Baslu in letošnja v Parizu. Slednja je presegla vse dosedanje po številu udeležencev, po številu eksponatov iin po razsežnosti, saj je čisti razstavni prostor obsegal površino 150.000 m2. Zanimivo je tudi število razstavljalcev iz posameznih držav: ZR Nemčija 310 razstavljalcev Italija 206 razstavljalcev Anglija 104 razstavljavcev Francija 120 razstavljalcev Švica 90 razstavljavcev ZDA 58 razstavljavcev Belgija 34 razstavljavcev Španija 25 razstavljalcev Japonska 21 razstavljalcev Nizozemska 17 razstavljalcev Razen navedenih dežel, ki predstavljajo najmočnejši potencial v tekstilni strojegradnji je bilo udeleženih tudi po nekaj predstavnikov iz ostalih držav. Med njimi je razstavljalo edino podjetje iz Jugoslavije t. j. UTENZILIJA iz Ljubljane. Skupno število raz-stavljelcev je znašalo 1021. že to število pove, da je bil sejem zelo velik in hkrati tudi to, da so bili na njem prikazani eksponati najnovejših dosežkov tekstilne tehnike. Ker je udeležba na tako reprezentančnem sejmu zvezana tudi s precejšnjimi stroški, so se ga udeležila tista podjetja, ki v tekstilni tehniki nekaj pomenijo in ki imajo res kaj novega pokazati. Namen tega članka ni, da bi opisovali posamezne stroje in novosti v posameznih tehnoloških postopkih. Zaradi obsežnosti bi v kratkem sestavku to bilo nemogoče prikazati, zato bi poizkušali ugotoviti tendence, ki jih zasleduje moderna tekstilna industrija. Predenje: Na področju predilstva se ugotavljajo tri tendence in sicer: 1. močno povečanje produktivnosti na klasičnih proizvodnih fazah, 2. delna ali popolna avtomatizacija predenja s kombinacijo viso-koproduktivnih strojev v linijskem sistemu, 3. novi proizvodni postopki predenja. Če analiziramo v kratkem vse tri poti k racionalnejši, cenejši in kvalitetnejši proizvodnji, so ugotovitve sledeče: — odpiranje in čiščenje vlaken je poleg popolne avtomatizacije doseglo tudi boljše mešanje vlaken med posameznimi balami. Produktivnost se zviša od sedanjih 150 kg/h na 900 kg/h; — mikanje omogočajo visoko-produktivni mikalniki s kapaciteto do 100 kg/h v primerjavi s klasičnim mikalnikom, ki omogoča proizvodnjo do 5 kg/h; — česanje preje omogoča zvišanje produkcije od nekdanjih 12 kg/h na 25 kg, najnovejše konstrukcije pa omogočajo že do 40 kg/h; — raztezalke z brzino do 350 m/min niso več neobičajni proizvodni stroji, vendar so izdelani že prototipa za brzine do 500 m/min; — predenje po klasičnem sistemu zasleduje čimvečjo izpopolnitev predilnih strojev. Tako ja na ITMI več proizvajalcev prikazalo prstančni prediini stroj, ki samodejno natika prazne cevke, snema polne Wc navitke in celo veže pretrge (Saoo Lovvel). Prstančni prediini stroj je verjetno s tem dosegel svoj vrhunec, ker bistvenih izboljšav na njem skoraj ni mogoče doseči, saj povečanje br-zin preko 17000 obratov/min omejuje vzdržljivost materiala pri prstanu in tekaču. Avtomatizacija v predilstvu je nadaljnji korak k racionalnejši in kvalitetnejši proizvodnji. Pri klasični razdelitvi tehnoloških postopkov je kljub zvišani produk- tivnosti na posameznih proizvodnih fazah še vedno prevelik vpliv človeka, kar je zelo neugodno z ozirom na kvaliteto preje. Pri normalnem nakladalniku v čistilnici bombaža je npr. od vestnosti delavca odvisno, če bo od posameznih bal pravilno in v majhnih plasteh vlagal predivo na latasti pas nakladalnika. Od njega je odvisno, ali bo preja bolj ali manj niansirana. Nadalje je variacija enakomernosti baterjevih svitkov še vedno odvisna od vestnosti delavca, če bo prelahka ali pretežka svitka izločil ali ne. Sodobni stroji vrše rahljanje in mešanje bombaža popolnoma enakomerno, očiščen bombaž se pa direktno dozira v visokoproduktiv-nem mikalniku, nato pa se po linijskem sistemu kontinuimo transportira na raztezalke. Torej do predpredenja je postopek popolnoma avtomatiziran. Z uporabo klasičnega načina predenja je nadaljnji postopek diiskontinu-iren, z uporabo takozvanega OE načina predenja je pa postopek lahko tudi avtomatiziran. Moderna predilnica zahteva tudi manj obratovalnih prostorov, manj ljudi, zahteva pa izredno visoka investicijska sredstva, saj stane najmodernejše opremljeno delovno mesto (brez zgradb) ca. 270 tisoč $. Velik interes vzbujajo novi postopki brezvretenskega predenja, takozvani OE (Open-End) postopek. Najbolj znana sta dva postopka, t. j.: — mehanični OE postopek predenja ' — predenje s pombčjo elektrostatičnega polja. Do pred kratkim je mehanični OE postopek omogočal brzine s ca. 30.000 do 40.000 obratov/min. Omejeval se je na nižje številke preje do 25 tex, s ca. 20% večjo enakomernostjo preje, vendar je zaradi nekoliko slabše trdnosti bila sposobna le za votek, ki. ni toliko izpostavljen mehanskim obremenitvam, kot pa osnova. Večje število znanih evropskih, amerikan-skih in japonskih proizvajalcev probleme OE predenja intenzivno proučuje ter so že dosegli v kratkem času zelo ugodne rezultate. Tako je npr. amerikansko podjetje ELEKTROSPIN Corporation prikazalo elektrostatični prediini stroj, ki omogoča brzino 70.000 (Nadalj. na str. 3) Srebrni MODE-FEST za Tekstilindus Pred časom se je končal II. jugoslovanski festival mode pod imenom »Mode-fest 71«. To je bila največja, po vrsti že druga, modna prireditev pri nas, ki si obeta postati tradicionalna. Mode-fest ima namen potom velikih modnih revij spektakularnega značaja, seznanjati kar največje število potrošnikov vzdolž cele Jugoslavije, kaj vse so prispevale in ponujajo domače tovarne oblačilne in obutvene industrije. Letos je na tem festivalu mode sodelovalo 26 tovarn in podjetij, ki so predstavile svoje tekstilne, usnjarske, trikotažne, konfekcijske in kozmetične izdelke za tekoče letno in naslednjo jesensko-zimsko sezono. Na »mode-festu« tovarne in podjetja razen prikaza svojih izdelkov, tekmujejo še za priznanje »Zlatni« in »Srebrni« Mode-fest. Na poti, dolgi sedemtisoč kilometrov, je Mode-fest obšel 21 večjih jugoslovanskih mest: od Maribora, preko Ljubljane, Karlovca, Osijeka, Subotice, Novega Sada pa do Beograda, naprej do Niša in Skopja ter Prištine in tja od Titograda do Dubrovnika in naprej ob jadranski obali preko Makar-ske, Splita in Zadra na Reko in v Opatijo ter v Pulo in Poreč. Tudi v Sarajevu in Mostarju so gostovali na tej edinstveni modni turneji. Obiskovalci modnih revij II. jugoslovanskega festivala mode so si lahko ogledali in ocenili potom anketnih listov nad 200 modelov, ki so jih predlagala podjetja iz svojega proizvodnega programa. Naše podjetje je sodelovalo na »Mode-festu 71« z desetimi modeli za različne dnevne prilike. Tiskani vzorci, ki jih je pripravil naš risarski atelje v kombinaciji z enobarvnimi tkaninami, oblikovanimi v mladostne modele za šport, plažo in poletni večer, so vzbudili dosti pozornosti in poželi odobravanje pri občinstvu, ki je imelo glavno besedo pri ocenjevanju vsake kolekcije po skupinah. Preko 50.000 obiskovalcev je oddalo svoje glasove, s katerimi so se odločili za najboljše prikazane modele. Kot potrdilo in dokaz, da so naši izdelki navdušili potrošnike, je osvojeni srebrni »mode-fest 71« v skupini lanskega tekstila, v kateri so tekmovala še štiri druga jugoslovanska podjetja. Naj vam posredujemo še nekaj izjav, katere so objavili večji časopisi in revije po državi o lanski prireditvi oz. festivalu mode: »Ova akcija nije od danas do su-tra, suviše je dugo sazrijevala tje-rajuči kupca da se snabdijeva preko granice na škartu. Zato jednom započeta ovako širokih razmjera, organizacijom i nakonom, pomoči če da se naš čovjek sa puno po-vjerenja snabdije kvalitetnim i li-jepim modelima, koje če gotovo ekskluzivno proizvoditi domači proizvođači.« »Svijet«, Sarajevo, 10. VII. 1970. »Glavni cilj jednog festivala mode jeste da bude vječna spona iz-medu kupca i proizvodača, odnosno mode i njezinih konzumenata. Ako se kuče na torn festivalu konfekcije i mode predstave kao pro-izvodači za široku potrošnju, onda se treba zalagati da festival bude što veci i da obuhvati što više gradova.« Zorica Nikezič, direktor Centra za suvremeno odijevanje iz Beograda »Mode fest, očitno s namjerom da postane tradicionalna priredba izbjegava statičke piste, da bi preko što večeg broja posjetilaca i njihovih ocjena sugerirao trgov-cima koje modne hitove da ot-kupe. To če ujedno biti dobra propaganda najbolje domače konfekcije.« »Dnevnik«, Novi Sad »Nema razloga da se ne održava-ju festivali mode, ali oni moraju imati i svoju ekonomsku opravda-nost. Iskreno se nadam da če Mode fest prezentirati ono što če kupci uvijek moči i kupiti.« Aleksandar Joksimovič, modni kreator, Beograd »Velika modna revija prošla je kroz mnoge gradove da bi se pre nekoliko dana završita na zagre-bačkoj Letnjoj pozornici. Ljubitelji mode imali su priliku da vide najnovija ostvarenja naših tekstilnih fabrika sa ciljem da ispi-tane najuspešnije modele uvrstimo u industrijsku proizvodnju.« »Politika-express«, 5. IX 1970 »Inače što se samog Mode festa tiče i modela koje smo vidjeli, može se sasvim slobodno reči, da bi ih žene u 80 % slučaj eva mogle ponijeti več sutra na ulicu. Naravno, bilo je i desetak veoma ekstravagantnih modela, namenjenih Ženama sa smeli jim ukusom i »ludim« večerima.« »Subotičke novine«, 21. VIII1970 »Sigurno, bila bi sreča kad Mode fest ove godine ne bi bio usamljena lasta. Mi smo se pridružili toj akciji i nije nam ni na kraj pameti da se s potcjenjiva-njem odnosimo prema sugestijama tisuča posjetilaca tih tako potrebnih priredbi. Potrošači mogu biti sigurni da čemo im ponuditi upravo one modele, kojima če svojim ocjenama dati prednost. Uvijek smo spremni preuzeti rizik za predaja ključev v novem bloku prodaju one odječe, koju su nam sugerirali sami potrošači.«« Ivo Bekič, komercialni direktor »Na-me« Zagreb Novozgrajeni blok je vseljen MODELI: grupa II Proizvođač tekstila »TEKSTILINDUS« Kranj Modni kreator ANA ŠTEMPIHAR Srečki, 21. julij: končno so člani kolektiva, ki so čakaii na stanovanje v novozgrajenem bloku le dočakali dan, ko smo jim lahko izročili ključe. Spomladi leta 1969 je naše podjetje sklenilo kupoprodajno pogodbo z gradbenim podjetjem »Projekt« za nakup stanovanjskega bloka z 38 stanovanji. Po tej pogodbi je bila določena cena bloka 2,782.600 dinarjev in rok dograditve 15. 8. 1970. V omenjeni pogodbi je bila cena navedena samo informativno in določena na osnovi takratnih cen gradbenega materiala. Podjetje Projekt se je namreč obvezalo, da bo dokončno ceno sporočilo najkasneje en mesec pred prevzemom stanovanj. V Kranju je edino gradbeno podjetje Projekt. Ob množici gradenj v kranjski občini pa je kapaciteta tega gradbenega podjetja premajhna; njihova delovna sila je razdrobljena na več začetih gradbiščih An gradnja tako počasi napreduje. To pa še ni vse, kar vpliva na gradnjo: tu moramo omeniti še pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje gradbenega materiala, dalje obrtniki, ki zavlačujejo obrtniška dela itd. Po drugi strani pa gradbena podjetja nasploh niso preveč zainteresirana za gradnjo stanovanj, ker je zanje bolj donosna gradnja industrijskih hal, cest, mostov in gostinskih objektov. Gradnja stanovanj je povezana z obrtniškimi deli in jim pomeni bolj postransko dejavnost, zato radi odlagajo gradnjo blokov za mrtvo sezono, ko so na drugih gradbiščih dela že zaključena. Vse navedene okolnosti so vplivale tudi na izgradnjo našega bloka. Namesto ključev smo lani aprila dobili od Projekta novo kupoprodajno pogodbo z novimi 30'%-ni'mi višjimi cenami in novim rokom izgraditve 30. 11. 1970. Interesenti so medtem že vplačali 15%-ni prispevek lastne udeležbe, zato so razumljivo — komaj čakali na selitev. Naše podjetje pa je bilo pred dejstvom: podpisati novo pogodbo ali pa odstopiti od nakupa Moka, kar za Projekt ne hi predstavljalo nobenih težav, saj bi po novi ceni blok z lahkoto prodali drugim interesentom. Zaradi povišane cene smo sklicali sestanek kupcev stanovanj in jih seznanili z nastalo situacijo. Interesenti so sicer neradi — morali sprejeti nove pogoje. Ko se je bližal rok dograditve 30. 11. 1970, je bil blok komaj v četrti fazi izgradnje in spet nam je bilo jasno, da se bo izgradnja spet zavlekla. Kupoi stanovanj so se začeli razburjati, vendar jim nismo mogli pomagati, kajti vsaka naša intervencija je bila zaman. Gradnja se je tako vlekla iz meseca v mesec, končno pa je bil 18. junija blok tehnično le prevzet. Prav istega dne pa smo dobili od Projekta obvestilo, da se končna cena bloka poviša ponovno za 10%. Selitev se je prav iz tega vzroka še bolj zavlekla. Pripraviti smo morali nove izračune in vso dokumentacijo za banko, ki je sestavila in pripravila kreditne pogodbe. Po podpisu kreditnih pogodb smo 21. 7. 1971 prevzeli stanovanja in razdelili posameznikom (Nadalj. na str. 5) V upravi ostrejši ukrepi za nadurno delo že več let nazaj ugotavljamo, da število nadur iz leta v leto narašča. Večkratni poskusi sveta delovne enote uprava, ko je z raznimi priporočili apeliral na posamezne sektorje, naj skrbijo za omejitev nadurnega dela, niso prinesli željenih rezultatov. Vedno se je našlo opravičilo za opravljene nadure. Tudi akcijski program je vseboval kot prvo nalogo omejitev nadurnega dela s tem, da se izboljša organizacija dela, učinkovitost dela in opravlja oster nadzor tako, da v upravi za leto 1971 ne bo preseženo skupno število 40.000 nadur. Za izvršitev te naloge so bili zadolženi direktorji sektorjev. O tem vprašanju je ponovno razpravljal tudi kolegij, nato pa svet delovne enote uprava na 23. seji 6. julija. Iz pregleda nadurnega dela za obdobje januar — maj 1971 je svet ugotovil, da je bilo 19.101 opravljenih nadur, kar predstavlja le za 3.690 ur manj napram istemu obdobju lanskega leta. Iz podrobnejšega pregleda pa je sledila tudi ugotovitev, da se opravljajo nadure v večini sektorjev le na določenih delovnih mestih. Med člani sveta se je na omenjeni — Komisija za osebne dohodke seji razvila ostra razprava, po ka- je dolžna dostaviti mesečno poro-teri so bili sprejeti naslednji skle- čilo o nadurnem delu svetu delov-pi: ne enote uprava. — direktorje vseh sektorjev se opozarja, da le v izjemnih primerih dovoljujejo nadurno delo in le na tistih delovnih mestih, kjer dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času in bi zaradi tega nastala tudi večja materialna škoda. — Komisijo za osebne dohodke se pooblašča, da kontrolira nadurno delo za posameznega delavca. če komisija ugotovi, da to nadurno delo ni bilo potrebno, lahko tako izplačilo tudi zavrne. — Direktorji vseh sektorjev naj na prvi obratovalni dan tekočega meseca dostavijo komisiji za osebne dohodke seznam delavcev, ki so v preteklem mesecu opravljali nadurno delo s številom opravljenih nadur in obrazložitev, zakaj je bilo nadurno delo potrebno. — Brez odobritve nadur od strani komisije za osebne dohodke izplačilni oddelek ne more obračunati nadurnega dela. Brez dvoma lahko trdim, da so ti ukrepi vredni pohvale, saj je svet delovne enote uprava prvič odločno zaostril to vprašanje. V avgustu je komisija za osebne dohodke pregledala nadurno delo za julij, pri čemer je odložila izplačilo 535 nadur, ker zanje ni bila dostavljena komisiji ustrezna obrazložitev, 43 nadur pa je komisija zavrnila delavcu iz komercialnega sektorja, kateremu po čl. 11 pravilnika o nagrajevanju za komercialni sektor plačilo nadur ne pripada. Svet delovne enote uprava je na zadnji seji skrbno pregledal poročilo komisije za osebne dohodke in ga v celoti potrdil. Pri pregledu nadurnega dela je med drugim ugotovil, da vodstvo komercialnega sektorja še vedno premalo skrbi za znižanje nadurnega dela, zato je ponovno poslal opozorilo, da le-ta z večjo skrbnostjo v bodoče odreja nadurno delo. Komisija za osebne dohodke oziroma svet delovne enote bo v bodoče še ostreje ukrepal, če priporočila ne bodo pomagala, saj se lahko zgodi, da bodo podvzeti takšni ukrepi, ki bodo odpravljali odrejanja nadurnega dela, kakor tudi plačilo nadurnega dela. Svetu delovne enote in komisiji za osebne dohodke je popolnoma jasno, da se nikakor ne moremo popolnoma izogniti nadurnemu delu, kljub temu pa vsi dobro vemo, da se nadurno delo lahko občutno omeji z boljšo organizacijo dela, kar nam lahko prinese lep prihranek oziroma vsem boljše osebne dohodke, ne pa le posameznikom. g Sodelujte v Tekstilcu ITM A 71 svetovna razstava tekstilnih 11 ITI n I I strojev v Parizu (Nadalj. s 1. str.) obratov/min ter izdeluje prejo od 10—150 tex z dolžino vlaken do 50 mm. Tudi na področju previjanja preje so doseženi izredni rezultati. Fabrika Barber Colman je npr. prikazala previ j alni avtomat, pri katerem se proces previjanja ne ustavi niti v času avtomatskega vezanja oz. pretrga in to pri brzini do 1000 m/mdn. Avtomati za križno previjanje pa so opremljeni z avtomatskim dona-šanjem Wc navitkov na previjal-na mesta in avtomatskim snemanjem in transpoirtiranjem križnih navitkov. Tkanje: Na področju tkanja ni bilo toliko revolucionarnih novosti, kot v predilstvu. V sami tehnologiji torej ni bistvenih sprememb, pač pa so stroji za vse tehnološke faze bolj avtomatizirani in produktivnejši. — SnovaJni stroji omogočajo brzine do 1000 m/mim, menjava valjev je avtomatska s pomočjo hidravlike, — škrobilne stroje nudijo različni proizvajalci zelo izpopolnjene. Vse pritiske valjev in napetosti osnove je možno točno nastaviti in parametre nastavitev tudi kasneje pri ponovitvah točno reproducirati. Tudi kuhalne naprave za škrobilno maso so že kontinuirne, to se pravi, da se sproti kuha samo toliko, kolikor se mase porabi, kar omogoča precejšnje prihranke pri škrobilnih sredstvih. — Vdevanje v liste, greben, vezanje niti in natik lamel je popolnoma avtomatizirano, kar nudi že več proizvajalcev. — Previjanje votka vedno bolj izgublja na pomenu, ker je na Tudi drugi tipi brezčolničnih statev, ki vnašajo votek v tkanino — s pomočjo prijemk, ki so lahko fiksne ali fleksibilne — hidravlično — pnevmatsko so že sposobni za industrijsko* proizvodnjo, edino pri nekaterih tipih strojev so še težave s krajci, vendar tudi to je že več ali manj rešeno. Proizvajalci statev se še nadalje intenzivno ukvarjajo z razvojem še bolj produktivnih strojev kot so dosedanji. S tem hočejo obdržati korak s pletilstvom, ki zaradi visoke produktivnosti vedno hitreje izpodriva tkanine, kar dokazuje dejstvo, da se vodilne evropske tkalnice opremljajo s pletilnimi stroji. Tako je firma Riitti prikazala prototip tkalskega stroja, ki deluje na principu valovitega zeva s pomočjo segmentov. To omogoča, da se vnaša pri širini tkanine 150 cm naenkrat 15 votkov. Plemenitenje: Splošne tendence na področju plemenitenja so sledeče: — povezovanje več posameznih faz v kontinuirne procese tako-zvanih cesta, — zviševanje brzin na posameznih strojih, kar zvišuje produktivnost, — avtomatizacija tehnoloških procesov, ki omogočajo neprekinjen nadzor pri velikih brzinah in zmanjšanje človeškega vpliva, — široka uporaba merilne in regulacijske tehnike, ki skrbi za pravilno doziranje flot in natajič-no vzdrževanje koncentracij kemikalij, — uvajanje novih tehnoloških postopkov z uporabo organskih topil, ki nadomeščajo vodo, ten j e tekstilij, predvsem iz sinte-tike s pomočjo organskih topil. Znano je namreč, da bo v bodočnosti predstavljalo pomanjkanje vode resno oviro za razvoj tekstilne industrije, pri kateri predvsem plemenitilnice rabijo mnogo vode ter jo tudi onečistijo. Zato so se povezale različne kemijske, strojne tovarne in znanstvene institucije z namenom, da najdejo ustrezno nadomestilo za vodo. Organska topila so vodo ne samo nadomestila, kalkulacije kažejo, da je njihova uporaba celo cenejša kot voda, ker se jih lahko regenerira, istočasno pa je za izparitev topila patrebno 10-krat manj toplotne energije, kar sušenje znatno poceni. Trenutno pa je popolnoma razvito pranje z organskimi topili, razviti pa so že tudi postopki za barvanje, ki so sicer šele v poskusni fazi, vendar bodo sigurno tudi uporabni za industrijski način proizvodnje. Torej v bodoče bomo lahko plemenitili tkanine tudi brez vode! — Na ITMI je bilo dokazano, da je za področje tiska začel prevladovati rotacijski tisk. Prikazani pa so bili tudi stroji za druge načine tiska. Naj zanimivejši je takozvani »termotisk«, kjer se iz potiskanega papirja s pritiskom in temperaturo nanaša vzorce na tekstilno površino iz sinte-tike. Stroj je nizko-produktiven, je pa zanimiv za manjša podjetja ali ekskluzivne serije, ker ne potrebujejo nobene naknadne obdelave. še mnogo bi se dalo povedati o ogromnem napredku v drugih področjih tekstilne tehnike kot npr. o pletilstvu, o netkanih tekstilijah, o mnogostranski uporabi novih vlaknin. Vendar je to v Princip tkanja z valovitim zevom področju tkanja dokončno prodrla brezčolnična statev, ki vnaša votek v zev ' tkanine direktno iz križnega navitka. Seveda pa tudi votkovni previ j alni avtomati še ne bodo takoj izpodrinjeni, zato pa Schwerter še vedno razstavlja svoje kvalitetne stroje. — Klasični tkalski avtomat je zgubil svoj prevladujoč položaj, čeprav so nekateri proizvajalci (Rutti, Picanol) prikazali vrhunsko izpopolnjene klasične stroje, ki omogočajo brzine tudi do 300 obr./mim. Istočasno tudi dokazujejo večjo rentabilnost teh strojev napram brezčolmčnim. Morda je trenutno to tudi res, ker so stroji nove generacije precej dražji, vendar je jasno, da iz tehničnega stališča predstavljajo brezčolnič-ne statve napredek. Nedvomno bodo le-te izpodrinile klasične avtomate. Najbolj izpopolnjen brezčolnični stroj predstavlja še vedno švicarska firma SULZER, ki je istočasno tudi najdražji. Ta vrši vnašanje votka v zev s pomočjo 40 g težkih in 9 cm dolgih projektilov. Brzina vnašanja votka znaša do 760 m/min. — uporaba kompjuterske tehnike za vodenje v naprej programiranih procesov. Na posameznih tehnoloških fazah pa so naslednje novosti: — Beljenje po postopku z uporabo visoke temperature, omogoča kontinuirni pretok tkanine brez velike rezerve za reaktivni čas. Proizvajalci trdijo, da je naprava brez ovir sposobna za industrijsko proizvodnjo. — Firma Küsters je celo prikazala model naprave za neprekinjeno beljenje in istočasno bar-vanje tkanin. — Barvanje doživlja nenehen napredek. Poleg zelo izpopolnjenih naprav za barvanje po klasičnih postopkih (žigri, fulardi, kontinuirne barvne naprave) preseneča, da se je precej proizvajalcev barvnih aparatov pojavilo na sejmu z JET-barvnimi aparati za barvanje pletenin. Velika domiselnost konstruktorjev je nudila več različnih rešitev tovrstnih aparatov, od katerih ima vsak svoje prednosti. — Posebna novost na sejmu so bile različne naprave za plemeni- kratkem sestavku nemogoče opisati. Eno pa je gotovo: tekstilna industrija ni več delovno intenzivna, pač pa je že postala kapitalno intenzivna. Mnenje, da je tekstilna industrija namenjena samo še za nerazvita področja, je dokončno odbito. Najnaprednejše industrijsko razvite države vlagajo ogromna sredstva v razvoj sodobne tekstilne industrije, ker s tem ne krijejo samo potreb svojega prebivalstva, pač pa so te naložbe tudi dober vir akumulacije. število prebivalstva se bo v prihodnjih 30 letih podvojilo, življenjski standard bo nenehno rastel in vsi novi prebivalci zemlje bodo hoteli biti boljše oblečeni kot pa so sedaj. Zato je zanemarjanje razvoja tekstilne industrije v vsaki državi velika napaka, ki Srna lahko težke posledice. Amerikanci so to že spoznali ter predvidevajo v prihodnjih petih letih preko 50 %-no zvišanje svojih kapacitet, istočasno pa se intenzivno trudijo z vzgojo novih kadrov, ki bodo v bodoče uspešno vodili tekstilno industrijo. Z. C. Barvni aparat za barvanje z organskimi topili Naša obramba V vojni je civilno prebivalstvo izpostavljeno raznim oblikam napadov tako iz zraka, kakor tudi številnim in raznovrstnim nevarnostim, ki izvirajo od sovražnikovih operativnih, policijskih in drugih enot, kadar se te nahajajo na okupiranem ozemlju. Praksa vojn govori o tem, da so v nekaterih okoliščinah te nevarnosti za prebivalstvo lahko še večje, kot pa nevarnosti, ki izvirajo od napadov iz zraka. V korejski vojni je bilo na primer 84 % žrtev civilnega prebivalstva posledica delovanja talnih vojnih sil, četudi je znano, da so bili zračni napadi zelo pogosti in hudi. Spričo tega je zelo pomembno, da vsakdo ve za te nevarnosti, da se zna zavarovati pred njimi. Še zlasti pa morajo biti z njimi seznanjeni pripadniki civilne zaščite, ki mora v takih okoliščinah znati v ustrezni obliki skrbeti za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. Naša socialistična lugoslavija se pripravlja na splošni ljudski odpor za primer, če bi bila napadena ali ogrožena njena svoboda, neodvisnost, suverenost in teritorialna nedotakljivost. Odločena je, da se z vsemi sredstvi postavi po robu vsakemu napadalcu. Po ustavi nima nihče pravice priznati ali sprejeti okupacijo naše države ali katerega koli njenega dela, kakor tudi ne kapitulacije njenih oboroženih sil. To pomeni, da bi se z morebitnim napadalcem bojevali povsod kjerkoli bi se pojavil, da bi si zagotovili ozemeljsko celovitost, neodvisnost in svobodo. V takih okoliščinah zelo dosti pomaga znanje in iznajdljivost vsega prebivalstva, najbolj pa seveda enot civilne zaščite. Njeni pripadniki morajo biti kos vsaki situaciji, s vestni svoje dolžnosti, iznajdljivi in požrtvovalni v pomoči ogroženim in nemočnim. Da bi te enote svoje naloge lahko opravljale ne da bi bile pri tem izpostavljene nepotrebnim žrtvam, morajo biti dobro opremljene in odlično izvežbane. Tudi drugi narodi skrbijo za svojo varnost in zaščito. Oglejmo si danes, kakšno civilno zaščito imajo Norvežani: Po norveški zakonodaji je civilna zaščita stvar vseh državljanov, moških in žensk. V državi, ki šteje 3,800.000 prebivalcev, se stalno vežba 150.000 ljudi, izmed katerih jih spada 58.000 v lokalne sile, 12.000 v mobilne kolone, 27.000 v alarmni sistem, 10.000 v službo za evakuiranje in 3.000 za zavarovanje železnic. Vsak Norvežan se mora med 18. in 65. letom starosti na vsaki 2 ali 3 leta udeležiti 14-dnevnih vaj, Pripadniki civilne zaščite dobijo od države vso opremo, vključno perilo, čevlje, plašč, šotorsko krilo, zaščitno mrežo, čelado, kožuh, rokavice itd. Pripadniki lokalnih enot imajo vso opremo pri sebi doma in jo lahko vsak hip uporabijo. Zdravstvene ustanove morajo v primeru potrebe odstopiti civilni zaščiti vso opremo in material. Z delom ne sme pričeti nobena zdravstvena ustanova, če ni prej dobila od civilne zaščite potrdilo »o posebni zmogljivosti«. Tako potrdilo pa dobe tiste ustanove, ki imajo v rezervi material, namenjen za uporabo v primeru vojne. Njihovo osebje mora znati ravnati z vso to opremo, med katero so na primer tudi čistilne naprave za vodo. Za vse prebivalstvo so namenjeni splošni, 12-urni tečaji za dajanje prve pomoči in protipožarno službo. Vsi ljudje, vštevši šolarje, morajo poznati osnove samozaščite. Poudariti je še treba, da na Norveškem ni človeka, ki bi skušal zanikati potrebo po tej državljanski obveznosti. Vsakogar, ki bi to skušal omalovaževati ali se izmikati, imajo za neprištevnega in bolnega. Res je, da dobra organizacija civilne zaščite zahteva precej stroškov in časa, po drugi strani pa daje — kot Norvežani zadovoljno ugotavljajo — veliko moralno in vzgojno korist, predvsem zato, ker povezuje ljudi in vnaša mednje solidarnost. Poleg tega pa je to tudi zelo dober način za strokovno usposabljanje vsakega posameznika. Ljudje se morajo naučiti, kako se normalno živi tudi v vojni, seznaniti se morajo z raznimi področji dejavnosti, elektroniko, arhitekturo, zvezami, zdravstveno vzgojo, ročnim, poklicnim in nazadnje tudi s kmečkim delom. Med priprave civilne zaščite v mirnem času spadajo tudi nove ceste in letališča za evakuacijo, poligoni za urjenje, domovi za onemogle itd. Od civilne zaščite ima korist industrija ki išče nove načine zaščite, civilna zaščita pa ta prizadevanja spremlja in sprejema zlasti tista, ki jih je mogoče koristno uporabiti v mirnem času. Ker je civilna zaščita tako važen činitelj v obrambi naroda, pa naj bo to v miru ali vojni, bomo skušali z nekaj članki zainteresirati člane našega kolektiva za to organizacijo. Kot osnova nam bo služil list »Naša obramba«, katerega pa — žal — pozna malo ljudi. Prihodnjič si bomo ogledali organizacijo in naloge civilne zaščite pri nas. KM. Predstavniki našega podjetja Novomontirani servirni trak Boljše perspektive konfekcije Triglav Predstavniki podjetja, med ka- večini so to bivše delavke našega terimi je bil tudi glavni direktor podjetja. Njihova proizvodnja se Dušan Horjak, so si v soboto, bo še povečala, ko bodo v 2. iz-14. avgusta na povabilo Konfekcije meni zaposlili nove delavce, saj Triglav ogledali nov proizvodni jim v popoldanski izmeni obratu-prostor konfekcije. Med ogledom je le en trak. V ta namen priuču-sta predstavnike našega podjetja jejo 14 mladih delavk s končano spremljala direktor in pa tehnič- osemletko, katere bodo po 6 meni vodja konfekcije. secih priučevanja lahko zasedle Učenke na priučevanju V letošnjem letu je dobila konfekcija končno nov proizvodni prostor. Razvoj in delo podjetja so vseskozi ovirali premajhni in pretesni prostori, posebno pripravo dela in pa samo proizvodnjo. Večinoma z lastnimi sredstvi je konfekcija Triglav nabavila tudi novo opremo v vrednosti 60 milijonov dinarjev; sicer so skušali dobiti nekaj posojila, vendar jim to ni uspelo. Od nabavljene opreme sta za konfekcijo najpomembnejša dva servirna trakova, ki vnašata v proizvodno življenje konfekcije prve znake modernega podjetja. Ta del opreme je konfekciji dobavilo podjetje Rog iz Ljubljane. Z obratovanjem v novem proizvodnem prostoru so pričeli 2. avgusta letos. Že po desetih dneh obratovanja so ugotovili, da se bo z novo opremo povečala dnevna proizvodnja za 10%. Obratujejo v dveh izmenah in zaposlujejo 230 delavcev, od tega 103 invalidov, v delovna mesta kot priučene šivilje. Njihovo priučevanje vodi konfekcijski tehnik. Konfekcija Triglav izdeluje otroško in žensko perilo, robce ter lahke ženske in dekliške obleke, v bližnji prihodnosti pa bodo dopolnili svoj asortiman še z izdelovanjem posteljnega perila in namiznih garnitur (prtov in serve-tov). Njihovi izdelki so v glavnem iz blaga, ki ga izdeluje naše podjetje, le majhen del pa tudi iz uvoza. Lani je tudi Konfekcija Triglav odprla novo trgovino v Kranju na Maistrovem trgu, kjer uspešno prodaja svoje izdelke. Konfekcija bo ta način prodaje svojih izdelkov še razširila, saj so že v prvih sedmih mesecih letos prodali v vrednosti 50 milijonov dinarjev izdelkov v Kranju; sicer pa imajo organizirano lastno komercialno službo preko trgovskih potnikov. Konfekcija tudi izvaža in sicer letno cca 15% svojih proizvodov. Hrbtenica in njene bolezni Hrbtenica je glavna opora telesu. Čeprav nosi težo vsega telesa ni trda in ravna, temveč elastična in ukrivljena. S tem dopušča telesu obračanje in pregibanje in ublaži vse udarce in tresenje telesa, ki bi lahko škodovali možganom. Kako lahko hrbtenica rešuje te mnoge naloge? Sestavljena je iz sedmih vratnih, dvanajstih prsnih in petih ledvednih, petih križnih in 4—5 trtičnih zrastlin v eno kost. Vretenca so med seboj povezana z elastičnimi hrustančnimi ploščicami, ki so sestavljene iz čvrstega vlaknastega obroča in jedra, sličnega želatini. Tako povezana vretenca a lahko prevzamejo vlogo odbojke. Mnoge hrustančne ploščice zdržijo na milijone udarcev in tresljajev, druge občutljivejše pa se stanšajo, jedro se včasih prebije skozi vlaknasti obroč. Vretenca so med seboj_ povezana s sklepi, ki omogočajo določene gibe, obenem pa pripomorejo k čvrstoči in gibčnosti hrbtenice. Vretence ima trup, lok in izrastke, na katere se nadaljujejo mišice, s pomočjo katerih se lahko giblje v ledjih in omogočajo človeku pokončno držo. Vretenca ščitijo tudi hrbtenični mozeg, iz katerega skozi mnoge odprtine hrbtenice izhajajo živci. Njihova naloga je, da prenašajo naloge in zapovedi mišicam, nazaj v mozeg pa občutke. V področju vratnih vretenc se ti živci delijo v živce rok, v ledvenem predelu pa v živce nog, v prsnem delu pa med posamezna rebra. Za svojo elastičnost je hrbtenica dolžna ne samo hrustančnim ploščicam, ki so med posameznimi vretenci, temveč tudi naravnemu zavoju vratnih in ledvenih vretenc naprej, prsnih pa nazaj. Ti zavoji omogočajo dodatno elastično fedriranje. »Išias« ali ishialgija je izraz, ki ga slišimo vsak dan in ki ga pozna že skoraj vsak laik. Največ pacientov z ttajdaljšo dobo bolo-vanja je prav zaradi te bolezni. Kako nastane? Neki pacient je že več let pri daljšem sklonjenem položaju čutil bolečine v križu. Zadnje dni je imel močnejše težave, ko pa je dvignil nek težak zaboj, je začutil nenadno neznosno bolečino tudi po vsej nogi. Ne more se več postaviti na noge, hrbtenica je zvita postrani, otekle in napete so mišice ob hrbtenici. Neka druga pacientka je pri oblačenju nogavic začutila slične težave. Noga je postala mravljinča-sta in mrtva. Kadar zakašlja, čuti zbadanje. Vse noči ne spi od bolečin. Kaj se je zgodilo? Stisnil se je hrustančasti obroč med vretenci. Zaradi tega je nastal pritisk na živce, ki prehajajo skozi odprtine iz hrbtenice. Če so živci močno stisnjeni, nastanejo neznosne bolečine. KRONIČNE BOLEČINE V KRIŽU IN LEDVENIH PREDELIH Mnoge žene često tožijo zaradi bolečin v ledjih. Javljajo se po daljšem sedenju, vožnji z avtom, če perejo posodo ali perilo, nosijo Šlvalka gumbov dalj časa mrežo iz trgovine, z eno besedo pri vseh delih doma ali na vrtu, kjer se je treba pripogibati. Tudi daljše ležanje lahko povzroča omenjene težave. Žene so stalno nerazpoložene, ne veseli jih nič več. Odkod izvirajo te težave? Tekom življenja se je hrustančni obroček med vretenci stanjšal, elastične blazinice so se izpraznile ali vsaj zmanjšale in vretenca so se približala drug drugemu. Mišice in vezivo so postali preveliki za to stanje vretenc in čvrsta vez med vretenci je postala ohlapna. Sklepi med vretenci so dobili preveč prostora za gibanje in so se začeli močneje izrabljati. Nastane tako zvana izraba hrustanca in sklepov med vretenci. To vse bolj obremenjuje mišice, nastanejo krči in bolečine. BOLEČINE V ZATILJU IN ROKAH Uslužbenka v pisarni toži, da se ji po nekaj urah dela v pisarni, posebno pri tipkanju, javljajo krči v zatilju. Včasih se bolečine širijo v rame in roke, v rokah čuti mr avl j incavo st, ponoči roke zaspijo. Iste težave navaja šofer po dolgi vožnji. Kaj se dogaja v takih primerih? Vretenca vratne hrbtenice običajno niso tako obremenjena kakor npr. ledveni del hrbtenice, ker ne nosijo tako velike teže. Toda vratni del hrbtenice je zelo gibljiv in zato kmalu pride do motenj v povezanosti vretenc in preje omenjenih težav. Tu je mnogo živčevja in že tu nastane pritisk na hrustanec, se javlja nedoločena bolečina v glavi, vratu, ramenih, rokah, hrbtu, prsnem košu. V času telesnega razvoja včasih nastanejo motnje v razvoju hrbtenice, njenega hrustanca in okostja. Temu je v mnogih primerih kriv rahitis iz otroške dobe. Lahko nastane grbavost ali pa samo nepravilne krivine, pojačane krivine hrbtenice ali pa jih sploh ni. V mladosti te spremembe ne povzročajo posebnih težav, v kasnejši dobi pa so lahko vzrok mnogim bolečinam. VZROKI SPREMEMB V HRBTENICI Vzroki opisanim motnjam so medsebojno povezani, a lahko jih povežemo na skupni začetek: spremembe v hrustancu. Starejši smo, močnejši je proces razgradnje. Tudi hrustanec se stara, tanjše, vsebina želatinske mase se zmanjšuje, s tem pa tudi elastičnost. To je normalni proces staranja, ker se take spremembe najdejo skoraj pri vseh starih ljudeh. Če pa nekdo nima pravilno grajene hrbtenice že iz otroške dobe, se te spremembe javljajo že preje in v težji obliki. V tem primeru te spremembe niso dokaz normalnega staranja, temveč bolezni. PREVENTIVNI UKREPI Že v zgodnji dobi, ko še nimamo težav, je treba misliti naprej. Ravno ležišče, trebušna lega, telovadba za jačanje hrbtnih in trebušnih mišic, predvsem pa plavanje. Pri dviganju je treba paziti, da dvigamo z mišicami nog in iz počepa, ne pa s hrbtnimi mišicami iz pripognjenega položaja. dr. M. C. Kdo bo odgovoren? Gasilsko zajemališče vode pri Kranj smo dobili opozorilo, da zabojarni v obratu I je pogosto mora biti ta dohod vedno dosto-takole založeno z odpadnimi za- pen, vendar izgleda, da so vsa boji, le-teh je včasih toliko, da av- opozorila — tu mislim tudi na tomobili, namenjeni v garaže, ne opozorila našega poklicnega ga-morejo peljati mimo. silca — zaman. Ali res ni možno To zajemališče vode je v pri- nikjer drugje odlagati odpadnih meru požara edino zajemališče za zabojev? Kdo bo odgovoren, če zabojamo, skladišče bombaža, vi- pride do požara! gonko in čistilnico. Že od Zavoda za požarno in tehnično službo R, S. Lep in preprost motiv Če se ne morete odločiti, kaj bi poklonili prijateljici, ki je dobila naraščaj, vam predlagamo, da naredite slinček in ga sami izvezete. Ta preprosti motiv pa lahko upo- rabite za najrazličnejše stvari: z njim lahko okrasite brisače, prte, otroške oblekice in podobno. Vezemo s križnim vbodom, ki ga vse poznamo. Razvrstitev barv pa imate na sliki. & A flL £ • X _3 d A n CL o J Vi si _J TL OA ir a z r d A 1 JU D_ Q X X G O X X X X z Q X X X Q X z X X X X X o X X X X X z X X X X z X X X X X X X o X X X X x X o X X X X X X X Zi č> X X X X X X X E — o Č> o o O X X X X X X X E 1 z a X H s E E E E _ X X X X X X X X X X z z a 0 z z z z o o z z z Z Z z o n o _ z z z z s z o o 0 X X X o o X X X X X — o X X X X Q o o 0 X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X z X X X z Z Z Z z z z z z z z z z z Z Z z z z z z z z z z Sodeluj v Tekstilcu! Nepozaben dopust v Bohinju Že nekaj let po vrsti preživim del svojega dopusta v našem počitniškem domu v Bohinju, ki se mi zdi pravi biser naše Gorenjske. Letos sem imel te težko pričakovane počitnice od 17. do 30. julija. Običajno se v tem času nahaja v našem domu že stara dru: ščina: družine z otroci ali starejši ljudje, ki so potrebni počitka, umiritve živcev in pa tega, da so vsaj nekoliko odmaknjeni od glasnega letoviškega vrveža. V Bohinju je tak dopust še možen. Mislim, da je to kraj, katerega ne moremo primerjati več z nobenim letoviškim krajem na Gorenjskem, žal pa iz leta v leto opažam, da ne bo tako več dolgo, saj je vedno več avtomobilov in turistov. Dopustniki si morajo hrano pripravljati sami v kuhinji, kar pa sploh ni neprijetno. Kot sem že omenil, sem letoval s starimi znanci, ki smo si skozi več let skupnega dopustovanja določili kar nekakšen urnik: tako ni bilo nikoli Kako poteka sprejem na delo v našem podjetju Potrebe po novih delavcih dajejo obratovodje delovnih enot oziroma' direktorji sektorjev. Le-ti sporočijo kadrovskemu sektorju, koliko in kakšne delavce potrebujejo, za katera delovna mesta, kakšne pogoje mora izpolnjevati kandidat, ali naj bo moški ali ženska ipd. Na podlagi zahtev oziroma zbranih podatkov kadrovski sektor išče razpoložljive delavce. Prvi razgovor s kandidatom za zaposlitev opravi vodja oddelka za delovna razmerja, ki ugotovi na podlagi podatkov, če kandidat ustreza zahtevanim pogojem (starost kandidata, psihofizične sposobnosti, šolsko in strokovno izobrazbo, dosedanje zaposlitve, stanovanjske razmere, oddaljenost od podjetja, socialno stanje itd.) Tako izbrane kandidate kadrovski sektor napoti na razgovor še k obratovodji delovne enote, kjer naj bi se zaposlili. Če tudi obra-tovodja soglaša za zaposlitev, zbere kadrovski sektor od kandidatov še ostale potrebne podatke, katere pošlje komisiji za delovna razmerja delovne enote, kjer se bo delavec zaposlil. Komisija dokončno odloči, če se delavec sprejme ali ne. Kadrovski sektor obenem izda tudi napotnico za zdravniški pregled, katerega opravijo kandidati v naši obratni ambulanti podjetja. Stroške tega pregleda plačajo kandidati sami. Če je tudi s te plati vse v redu, delavec lahko nastopi delo. Novi delavec se en dan pred nastopom dela ponovno zglasi v kadrovskem sektorju, kjer prinese še ostale dokumente: delovno knjižico, zdravstveno izkaznico, zdravniško spričevalo, 1 fotografijo, po potrebi pa še spričevala o šolski oziroma strokovni izobrazbi. Po končanem vpisu napoti kadrovski sektor novosprejetega delavca na enodnevni uvajalni seminar, katerega organizira center za izobraževanje. Na seminarju novega delavca na kratko seznanimo z zgodovino podjetja, organizacijo in tehnološkim postopkom, njegovimi najosnovnejšimi pravicami in dolžnostmi, o varstvu pri delu itd. Omeniti moram tudi to, da vsak delavec ob nastopu službe dobi po en izvod statuta podjetja, katere mora skrbno prebrati in hraniti, saj mora našteti pravilnike ob eventuel-ni prekinitvi delovnega razmerja vrniti v kadrovski sektor. Po končanem seminarju kandidatom omogočimo tudi ogled podjetja, kjer mu na kratko obrazložimo tehnološki postopek. problema kuhanja v tem smislu, da bi bilo naenkrat preveč kuharic v kuhinji; kuharjev v glavnem ni bilo, če pa so že hoteli prevzeti kakšne dolžnosti, pa so opravljali posle čistilcev posode ali pa ekonomov. No, včasih kateri tudi malo globlje sežejo v žep in si privoščijo kosilo ali večerjo v Zlatorogu. Za navdušene ribiče je dobro preskrbljeno, le s to napako, da so ribe zelo, zelo drage. Karta stane na dan 20.00 dinarjev in če že imaš srečo, lahko v enem tednu ujameš eno ribo; tako si lahko preračunaš, kakšen dragocen zaklad si ujel. Mislim, da je bolje, če si kupiš ribe v ribarnici, kljub temu, da niso tako dobre kot tiste, ki jih sam ujameš. Toda kaj se hoče, šport je šport. Jezero je precej mrzlo, vsaj v juliju še, zato ne priporočamo kopanja tistim, ki so podvrženi revmi in nahodu. Za utrjevanje mišic pa je kot nalašč veslanje v našem čolnu po jezeru — pa še zastonj je! Naveslaš se lahko prav do žuljev, če že od dela nimaš prej utrjenih rok. Po takšnem športnem treningu pa se zares prileže pivo ali sladoled. Sicer pa to ni edini šport, s katerim se lahko ukvarjaš na počitnicah v Bohinju. Poskrbljeno je tudi za namizni tenis in če imaš s seboj še badminton, plastične kroge za balinanje ipd., ti tako res ne more biti dolgčas. Bohinj pa je kot nalašč tudi za ljubitelje planin. Nekateri so delali izlete na Komno, Triglavska jezera čez Komarčo, očki in mamice z malčki pa z gondolo na Vogel. Otroci od 5—10 let so bili najbolj navdušeni nad vožnjo z gondolo in jim kar ni šlo v račun, da je taka vožnja dražja kot vrtiljak na Gorenjskem sejmu. Upokojeni člani kolektiva so uživali ob lepih sprehodih okoli jezera, pa tja do slapa Savice. Če pa je kdo utrujen od vse naštete rekreacije, pa si lahko v senci dreves poišče miren kotiček, kjer dremlje ali pa smrči, saj nikogar ne moti. Edino, na kar sem bil jezen vsa leta, so bili komarji in sitne muhe. Letos sem se že vnaprej pri pravil na to in sem se oborožil z reklamiranim sprayem proti tej nadlogi. Toda glej ga šmenta: omenjenega spraya nisem niti preizkusil, saj mi noben komar ni hotel priti niti blizu, kot bi vedel, da sem tokrat nevaren. Zares, kar prehitro je minilo teh štirinajst dni. To je bil tak dopust, za katerega bi lahko trdil »za vsakogar nekaj«, seveda če le nisi preveč razvajen oziroma navajen, da letajo natakarji in natakarice okoli tebe. Nikakor pa ne morem razumeti tega, da je tako majhno zanimanje za počitniški dom v Bohinju med člani kolektiva. Meni dopustniškega razpoloženja tudi dež ne pokvari, saj za Bohinj pravijo, da ima »dež tam mlade«. Letos jih vsekakor ni imel, saj tekom vsega dopusta ni padla niti kaplja dežja. Ostalo mi je še nekaj dni dopusta, katerega nameravam preživeti še ob morju v Novigradu. Kako se bom imel tam, pa se vam bom oglasil v prihodnji številki. I. J. - Dragi, nikar se preveč ne trudi! Pomisli, da sva na dopustu šele prvi dan! - Novozgrajeni blok je vseljen (Nadalj. z 2. str.) ključe. Ker je bil naslednji dan državni praznik in nato kmalu nedelja, so se vsaj nekateri, ki se jim je najbolj mudilo, lahko vselili. Kljub težavam, ki smo jih imeli zaradi večkrat podaljšanega roka, dvakrat povišanih cen im vse ostalo, pa moramo pripomniti, da je bil za kupce ta nakup še zelo ugoden, saj so vplačali 15 % lastne udeležbe na prvotno ceno. Celotno zvišanje cen je pokrilo naše podjetje, kupce pa obremenilo za kredit. Po izračunih smo ugotovili, da so plačali kupci praktično le 11% predplačila na končno ceno stanovanj. Poleg tega je za sedanje razmere cena še dokaj ugodna (2424 dinarjev za m2) v primerjavi npr. z Ljubljano, kjer stane sedaj m2 stanovanjske površine že 3500 dinarjev. Zavedati se moramo, da vzporedno z ostalimi cenami in cenami gradbenega materiala rastejo tudi cene stanovanj. Vprašujemo se, kakšna bo cena stanovanj na Planini čez 3 leta ob ugotovitvi, da je že v zadnjih 3 letih narasla približno za 65 %? Vse te okolnosti so torej vplivale na to, da je odbor za stanovanjske zadeve na seji 1. julija kupcem določil novo dobo vračanja kredita — 25 let. H. F. Tujke, ki se pogosto uporabljajo agencija — opravništvo, posredništvo, zastopstvo, posredovalnica, predstavništvo podjetja, poročevalski urad agens —- gibalo, vodilo, povzročitelj, učinkujoča snov ali sila agiranje — opravljanje kakega dela, izvajanje gibov, opletanje z rokami agresija — napad akontacija — plačilo na račun, naplačilo * akuratnost — točnost, natančnost alimentacija — preživljanje, vzdrževanje, plačevanje preživnine angažirati — sprejeti, vzeti v službo, najeti, zaposliti, namestiti animirati — spodbujati, navdušiti, razvneti, poživiti anomalija — nepravilnost, izjemnost, posebnost, nenavadna oblika, nezakonitost anonimen — brezimen, brez imena, neznan, nepodpisan 2. nagradni kviz Družina v boju proti diabetisu Ob moji upokojitvi se vsem sodelavcem iz predilnice I, izmeni A in C prisrčno zahvaljujem za darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. ZAHVALE Poznate delovna V današnji številki objavljamo na. Prvi poizkus torej ni uspel ker 2. nagradni kviz »Ali poznate de- je bil verjetno za člane kolektiva lovna mesta«. Prvi nagradni kviz pretežak. Upamo, da bo tokrat od-smo objavili že v prejšnji številki, ziv večji. Za pravilne rešitve, ki jih vendar nobena rešitev, ki je pri- bo izžrebala komisija, so določene spela v uredništvo, ni bila pravil- 3 nagrade v višini: a) predica b) flajerka c) delavka pri mikalniku a) previ j alka b) natikalka votka c) tkalka a) čistilec strojev b) ocenjevalec — merilec c) delavec na strižnem stroju a) šivilja b) kreatorka c) adjustirka James Magee »Vedeli smo, da bodo naši otroci z insulinom preživeli; toda, mli hočemo več kakor to, hočemo, da biži-veli normalno.« Pravilne odgovore obkrožite, iz- Nkega lepega sončnega dne v režite ter podpišite in oddajte do začetku pomladi je bil mali Scott 15. septembra. Parry, star dve leti, na vso moč zaposlen. Skakal je, padal po telh, se prek-ucal, kričal, zopet vstajal in brcal z nogo v neki kamen ter se zaman trudil, da bi preplezal neki zid. Padci je znova, se opraskal po kolenu in se hlipaje zatekel po pomoč k materi. Nato je šel v kuhinjo, se igral medvedka, se skrival pod mizo in renčal, dokler se ni končno odločil, da postane policaj. Potem je vzel v roke knjigo in se delal, kakor da bere. Medtem ko se je morala brigati za druga 'domača opravila, se gospa Hyllerie Parry, mati treh otrok, pač ni menila več, kaj počne njen sin. Ko se je zmračilo, je prižgala luč in v tem trenutku je v Scottovem glasu zaznala nekaj nenavadnega, kar jo je vznemirilo. Otroku so se besede začele zapletati in z glavo je nekam omahoval, nato pa se je naenkrat sesedel in lotila se ga je neke vrste omedlevica. Družinski zdravnik je po telefonu zaslutil preplah matere in prišel je k otroku prej ko v četrt ure. Po kratkem pregledu je vzel malega bolnika v naročje in ga z avtomobilom odpeljal v okrožno bolnišnico v Ženevi. Nekaj minut kasneje je Scott že bil pod kisikovim šotorom. Gospa Parry in njen mož, ki sta ga obiskala v bolnišnici, pa sta zvedela, da je otrok diabetik. Mati je rekla: »Mi se na to pač ne razumemo, toda v naši rodbini so bili vedno vsi zdravi in doslej nam tudi zdravje otrok ni delalo nobenih skrbi. Za nas je bilo samoumevno, da smo zdravi in kakor ljudje, ki mislijo, da jih ne ogrožajo prometne nezgode, smo tudi sami mislili, da nam ne preti nikakršna bolezen. Zdaj se je pa vse to spremenilo.« V bolnišnici so družini Parry razložili, da bo njihov sin zaradi pomankljivosti svoje presnove vse življenje trpel zaradi nesposobno--sti, da bi lahko normalno uporabil sladkor, ki ga ima v krvi. Vsak dan bo potreboval Injekcijo insulina, tj. hormona, ki spodbudi ike-mične reakcije, ki morajo potekati v organizmu za presnavljanje ogljikovih hidratov (sladkor, škrob) de živil. Iznenada in pretresena, ne da bi prej količkaj slutila, se je rodbina Parry znašla v svetu, poln tem njim neznanih nevarnosti in še drugih novih, ki so malemu Scottu ogrožale zdravje, v svetu, ki je imel svoje zakone in ki so jih nevede kršili. Ležeč pod kisikovim šotorom je Sooft preživljal vse hude posledice v svojem organizmu zaradi po- mesta ? 1. nagrada 30,00 dinarjev 2. nagrada 20,00 dinarjev 3. nagrada 10,00 dinarjev mankanja insulina. In vse to se je razvilo pri njem prej kot v enem dnevu. Takrat, ko se je ves srečen zabaval poleg svoje matere, ko je njegovo telo vse bolj in bolj nujno zahtevalo energetske snovi, ki so bile potrebne za njegovo gibanje. To energijo bi moral dobivati po krvi in po potrebi iz rezerv, ki so v tkivu. Namesto tega pa je dragocen sladkor — dajalec energije — prehajal skozi kri v urin in se izgubljal neizkoriščen, medtem ko se je njegov organizem v neprestanem iskanju goriva nadalje hranil iz rezerv, izkoriščal svoje maščobe in proteine in se tako znašel v dramatični situaciji. Po vsem tem so hitro začeli nastajati 'kemični strupi, katrani, ki so izzvali stanje, znano pod imenom aodioza. To je prizadelo njegove možgane in živčni system, zaradi česar je besede izgovarjal neartikulirano, kar je mater močno prestrašilo in končno se je pogreznil v nezavest. Po zaslugi sodoonih medicinskih sredstev se je Scott prebudil iz kome, toda moral je ostati v bolnišnici dva meseca, da si obnovi svoje moči. Nato pa se je morala čez nekaj mesecev roidbma Parry spoprijeti s problemi, 'ki jih je pomenila njihova preselitev iz Evrope v ZDA, kamor je bil g. Parry premeščen. Tedaj pa jih je ponovno zadel hud udarec. »14. novembra 1963, na dan, ko je bil ubit predsednik Kennedy, je naša hčerka Deborah, stara tedaj pet let, nenadno zapadla v komo,« pripoveduje g. Parry. »Toda to pot smo takoj pomislili na možnost diabetične krize, ki so jo takoj potrdili tudi v bolnišnici New Jersey, kamor smo prepeljali hčerko. Tam je ostala dva tedna, nakar smo jo smeli odpeljati dounov.« Za nas je pri tem največja uganka dejstvo, da je starejši sin Russel popolnoma zdrav dn da niti moja žena niti jaz nimava pre-dispozicije za diabetes. Oba sva prebila celo en dan v bolnišnici, kjer so pri obeh napravili celo' serijo testov, ki so bili vse negativni. In četudi se šteje ta bolezen za dedno, smo zaman brskali po vseh rodbinskih podatkih z obeh strani; o tej bolezni nismo našli pri naših prednikih nobenega sledu.« V tem primem se je znašla medicinska znanost brez moči, da bi obrazložila ta pojav. Vendar je bili to za raziskovalce še en primer več, ki so ga morali prišteti k vsem tistim številnim in nerešenim problemom, kar jih je povzročila ta bolezen z vsemi svojimi vzroki. Toda za nesrečne starše je obstajal neodložljiv problem, da morajo skrbeti za dva diabetična otroka. »Po vsem tem, kar so nam povedali in kar smo brali o diabetesu, smo vedeli, da bodo po zaslugi insulina naši otroci lahko preživeli,« je rekel ig. Parry. »Toda moja žena in jaz sva hotela več; hotela sva, da bi lahko živeli svoje polno in srečno življenje.« (Nadaljevanje prihodnjič) Rozalija Bitenc a) obrezovalka b) likalka c) šivilja Pri odhodu v pokoj so mi sodelavci in sodelavke poklonili lepo darilo, za katero se jim najlepše zahvaljujem, hkrati pa jim želim še mnogo uspehov. Tilka Hribar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sindikalni podružnici kolektiva Konfekcije Triglav za lepa darila in jim želim še veliko delovnih uspehov. Marija Rahne Ob smrti mojega moža ANTONA PLUT se najlepše zahvaljujem obratovodstvu, mojstrom in vsem sodelavcem iz plemenitilnice II za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje, še enkrat najlepša hvala. Antonija Plut