O samoprispevku se bomo odločali na referendumu 23. novembra
Po skoraj polletnih razpravah, Id so tekle v različnih fazah in oblikah v okviru Socialistične zveze delovnega Ijudstva in v zadnji fazi v delegacijah in dclegatskih skupščinah občin in mesta Ljub-ljane, je Skupščina mesta na pobudo skupščin občin sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo četrtega samoprispevka v Ljub-Ijani. Določila je 23. november 1986 kot dan, ko se bomo na naj-bolj demokratičen samoupravni način — z referendumom — odlo-čali o sprcjemu programa in načinu finandranja objektov, ki naj zagotove, da bomo imeli v Ljubljani v naslcdnjem srednjeročnem obdobju bolj čisto okolje, bolj zdrav zrak in vodo.
Razprave o programiranih objektih. ki naj bi jih sofinanci-rali s samoprispevkom pa niso pričele šele letos. O vseh pred-videnih objektih je tekla raz-prava že tedaj, ko smo usklaje-vali naše programe razvoja do konca tega tisočletja in za te-kuče petletno obdobje. Tako lakrat kot tudi v mzpravah, kaj naj se vključi v program samo-prispevka, smo ugotavljali, da vse te objekte potrebujemo, bodisi da je potrebno z nekate-rimi odpraviti posledice prete-klega razvoja, bodisi da gre za preventivo. Največkrat pa je sanadja pravzaprav tudi del preventive.
Že ob razpravah o srednje-ročnem in dolgoročnem planu pa je bilo jasno povedano. daza vse objekte, ki jih želimo, a tudi potrebujemo. ne bi mogli zago-toviti dovolj sredstev iz rednih virov — torej iz dohodka go-spodarstva ali preko cen. Zago-tavljanje sredstev samo preko teh virov, bi odložilo izgradnjo prepotrebnih objektov v čas po letu 1990. Zato smo po teht-nem premisleku v Mestni kon-ferenci SZDL predložili v javno razpraVo predlog, da čas izgradnje objektov skrajšamo, vendar pa to lahko napravimo le, če del programa sofinanci-ramo s samoprispevkom. Raz-prava, ki je tekla v vseh okoljih, tudi sredstva javnega obvešča-
nja so se zlasti v zadnjem času močno vključila. je oprcdelila. kateri objekti naj ostanejo v programu. In tak program je v svojem sklepu o razpisu refe-renduma opredelila tudi Skupščina mesta Ljubljane na podlagi stališč delegatov vseh treh zborov.
Ob sklepanju o razpisu refe-renduma in programu objek-tov. ki naj zagotove. da bo v prihodnje naše življenje bolj zdravo, so skupščine občin in mesta v celoti sprejele usmeri-tve. ki so bilc poudarjene v javni razpravi: da niorumo za-gofoviti najboljše strokovne re-šitve objektov, da je z družbe-nim in strokovnim nadzorom nujno zagotoviti najbolj racio-nalno rabo vseh sredstev,po-trebnih za izgradnjo teh objek-tov in da je potrebno z dosled-nim spoštovanjem predpisov zagotoviti, da v bodoce ne bo prišlo do novih virov onesnaže-vanja okolja, zraka in vode. Pri tem smo prepričani. da bo tudi zahtevani družbeni in strokovni nadzor v bodoče bistveno vpli-val na način dela vseh odgovor-nih.
Odločitev, da bomo združe-vali 1.5% svojega osebnega dohodka in s tem prispevali za bolj zdravo življenjsko okolje v našem mestu. zagotovo ni lahka v času, ko inflacija še vedno    zmanjšuje    vrednost
osebnega dohodkka. Zato sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka tudi opredeljuje mejo osebnega dohodka. do kate re se samopri-spevek ne bo plačeval, da ne bi bil ogrožen živ Ijenjski standard tistih prebivalcev. ki imajo nižjeprejemke. Tako smo de-lali tudi v preteklih petnajstih letih, ko smo združevali sred-stva samoprispevka za izgrad-
njo objektov družbenega stan-darda. Zgradili smo 127 objek-tov, ki so že predani v uporabo.-nekaj pa jih je še v gradnji — med njimi največji — Ljubljan-ska porodnišnica.
Nekateri so v  javni razpravi in tudi preko srtedstev javnega
obveščanja trdili, da ne vedo, kaku so bila porabljena sred-stva dosedanjih samoprispev-kov. Mislim, da tako lahko trde samotisti. ki nočejo videti zgra-jenih objektov, ali pa niso ho-teli prečitati številnih poročil, ki so jih skupščine dosedanjih samoprispevkov objavljale v javnih glasilih ali posebnih pu-blikacijah.
V javni razpravi v posamez-
nih  krajevnih  skupnostih,  še. bolj pa preko nekaterih revij in časopisov. sose oglasiii tudi na-sprotniki predloga, da objekte gradimo   s   samoprispevkom, -češ da je to preživelo, da gre za dodatno obdavčenje, za »de-magoške  paroie oblastnikov«
in celo »za poskus legitimiza-eije povcčanja eksploatacije delavskega razreda«. Ko je bil program predložen v javno razpravo. smo pričakovati kri-tično presojo predloga, ki bo dala konstruktivne dopolnitve. Pričakovali smo tudi ostro kri,-tiko, ne pa žalitev.
Večji del Ljubljančanov je prcdlagani program ocenil po-zitivno    in    predlagal    delne
sprcmembe. Večina Ljubljan-čanov se dobro zaveda, da brez samoprispevkov v pretekMh petnajslih letih ne bi imeli rcše-nega organiziranega varstva predšokkih otrok, osnovnih šol, varslva starejših občanov in zdravstvenih domov. Tudi ve-
liko število realiziranih pro-gramov s sredstvi samopri-spevkov ali s prostovoljnim delom v Sloveniji in v Jugosla-viji dokazuje, da ne gre za »de-magoške parole« in »povečanje eksploatacije delovnega člove-ka«, temveč da smo si s samo-prispevki zgradili tis«o,kar smo in bomo potrebovali za vred-nejše avljenje. Pri gradnji teh objektov pa je sodelovalo tudi veliko število delavcev, ki so si na (a način pošteno zaslužili svoj kruh — z delom in ne s praznimi besedami.          '
Številni strokovnjaki. ki so-delujejo in bodo še naprej so-delovali pri pripravi projektov in izvedbi objektov, ki so pred-videni v programu četrtega sa-moprispevka^bodo dobre reši-tve in izkušnje, pridobljene v -njihovi izgradnji, lahko ko-ristno uporabili tudi drugje in tako prispevali k uresničevanju tistih opredelitev našega pro-grama razvoja, ki poudarjajo uveljavljanje znanja, znan-stvenih in inovacijskih dosež-kov terdoseganjenove kvalite-te.
Ljubljančani smo mnogo-kra(, ne samo takrat,kadar smo se na referendumih opredelj-vali za samoprispevek, dokaza-li, da želimo živeti in delati v urejenih razmerah, dokazali, da smo pripravljeni s solidar-nostjo reševati tudi probleme drugih, skratka — da vemo,kaj hočemo in zmoremo.
Zato sem prepričana, da bomo na referendumu 23. no-vembra lelos odgovorno preie-htali svojo odločitev in se opre-delili za hitrejši razvoj, čistejše okolje in bolj zdravo življenje.
Nuša Kerševan
Predsednica skupščine
mesta Ljubljane