velja od 29.3. do 12.4.2001
za 61 izdelkov
Mercator-Dolenjska, d.d.. Livada 8, Novo mesto
Akcija velja v vseh prodajalnah z živili v Mercatorju!
Št. 13 (2692), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 29. marca 2001 • Cena: 240 tolarjev
S sosedi ali brez njih?
Minister Kopač: “Novo mesto bo moralo graditi deponijo - s Posavjem in Belo krajino ali brez njiju!”
NOVO MESTO - O čem so se pogovarjali na petkovem sestanku predstavnikov mestne občine z ekipo okoljskega ministra mag. Janeza Kopača, ni natančno znano, saj so novinarji smeli sodelovati le na konferenci po sestanku. Tu je minister Kopač izpostavil, da mora novomeška občina uskladiti spremembe prostorskega plana z novimi obveznimi izhodišči za posege v prostor, predvidoma v juniju pa naj bi predlog obravnavala vlada. Zaradi načrtovanega širjenja območij za naselja lahko pričakujejo več težav v kmetijskem ministrstvu. Priporočil je občini, naj se že jeseni loti izdelave novega prostorskega plana do leta 2020.
Kot je dejal, se bodo morale dolenjske občine same dogovoriti, če bodo šle v skupno izgradnjo centra za ravnanje z odpadki ali ne. “Ministrstvo pri tem le svetuje in ne ukazuje, vendar pa bo mest-
na občina morala graditi komunalno deponijo - s Posavjem in Belo krajino ali brez njiju!" Kot je navedel, ministrstvo za to naložbo v proračunu predvideva 60 milijonov tolarjev, kajti sofinancirati jo mora že zaradi pridobitve sredstev iz evropskega sklada ISPA.
Podžupan Adolf Zupan je opozoril, naj bo država enako zahtevna do vseh območij, da ne bodo samo Dolenjci obremenili svojih občanov s tako naložbo. Obremenitev namreč ne bo majhna. Kot pravijo v občinski upravi, naj bi za prvo fazo gradnje 2 milijardi tolarjev ali 34,5 odst. denarja dobili iz sklada ISPA in 591 milijonov tolarjev oz. 10 odst. od ministrstva, medtem ko naj bi občine zbrale 3,2 milijarde tolarjev.
Minister Kopač s sodelavci je v petek nadaljeval pot še v občino Žužemberk, o čemer poročamo na 4. strani.	B. D. G.
O OKOLJU IN POSEGIH V PROSTOR - Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač se je pretekli petek z županom mestne občine Novo mesto, s predstavniki občinske uprave in javnega podjetja Komunala pogovarjal o izgradnji odseka avtoceste med Hrastjem in Kronovim, o prostorskem načrtovanju, centru za ravnanje z odpadki ter o oskrbi z vodo in o kanalizaciji. Ministra je spremljal tudi direktor Uprave za prostorsko planiranje Jože Novak. (Foto: B. D. G.)
Košarka	Suproliga, 1/8 finala
KRKA TELEKOM : PANATHINAIKOS (Grčija)
/
k
k
^fct-EKo*,
y	Novo mesto,
( k* KRKfk ŠD Leona Štuklja,
četrtek,
Teletom Vj	29.3.2001, Ob 20.30.
Pokrovitelj: Club Cassuci (Hedera center) ©CASUCCI Žrebanje vstopnic: Mobireglja	Osrčji
*
I
Kostna moka dviga prah?
V skladiščih državnih blagovnih rezerv na Blanci se je od decembra lani nabralo, že 3000 ton kostne moke, ki je zaradi bolezni "norih krav" ne smejo več krmiti živalim. Na Blanci se sploh niso vznemirjali, ko so začeli voziti k njim kostno moko, saj jim nihče ni govoril, da bi lahko takšna količina kostne moke vplivala na njihovo kakovost življenja, kaj šele ogrožala zdravje. Ko pa so pred kratkim krajani opazili, da pozno ponoči pri skladišču nekaj nalagajo, so nekateri že dvignili halo, češ, kaj pa mešetarijo, ali hočejo kostno moko naskrivaj dati okoliškim kmetom ?! Duhove je pomiril predsednik krajevne skupnosti 7. marca z letaki vsem gospodinjstvom na Blanci in v Kl-adju, da od prvega dne in prve pošiljke skladiščenje nadzira državna veterinarska uprava, da inšpekcija tudi dva- do trikrat pregleduje skladiščeno blago, da opravljajo redno kontrolo vab za glodalce. "Mini županu" so gospodje v Ljubljani zagotovili, da bodo skladišče s kostno moko praznili od 15. do 20. maja letos.
Do tod vse lepo, čeprav predsednik sokrajanom ni posebej pojasnjeval, da so v tisti noči nalagali neki sadjarski stroj, ne pa kostne moke. Z velikimi težavami pa bi se soočil krajan, ki bi želel dobiti dodatne podatke o pereči zadevi na Direkciji za blagovne rezerve, saj vodja oddelka za skladišča niti njegov šef, državni podsekretar na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, nista pooblaščena za dajanje tovrstnih informacij. Morda bi mu celo uspelo kaj zvedeti pri državnem sekretarju na ministrstvu za okolje... Takšno birokratsko ovinkarjenje pa bolj dviguje prah kot kostna moka. Blančanom se še sanjalo ni o kakšni državljanski nepokorščini zaradi skladišča kostne moke!
PAVEL PERC
DEDIŠČINA DEDKOV IN BABIC - Če za koga, potem je bila razstava številnih pletenih, tekstilnih, lončenih, kovinskih uporabnih predmetov in tudi krušnih izdelkov (na posnetku), ki sta jo pripravila trebanjsko društvo kmečkih žena in kmetijska svetovalna služba, za številne učence zanimiva izkušnja. Tudi njim so se sline cedile ob raznih dobrotah, od potic do velikonočnega žegna. Brez prenašanje izročila na mlade bi pač dediščina dedkov in babic ostala le bolj nostalgičen spomin odraslih na njihova rosna leta, na mentrgo (mizo za gnetenje testa), poročne bale in alelujo, to je jed iz posušenih repinih olupkov, ki so jo (seveda kuhano) na Dolenjskem morali okoli velike noči za kazen jesti tisti, ki so “pozabili” iti k spovedi... (Foto: P. Perc)
Begrad ne gre po Pionirjevi poti
Zdaj je koncern s sedežem v Novem mestu in z opornimi točkami v Črnomlju, Krškem, Ljubljani in na Hrvaškem - Želi biti čim manj odvisen od državnih naložb
NOVO MESTO - Gradbeno podjetje Begrad raste in je lani še utrdilo vodilno vlogo na področju visokih gradenj v dolenjsko-belokranjski regiji, vendar pa niti približno ne namerava postati novi Pionir, kot je prejšnji teden na novinarski konferenci poudaril direktor Franc Panjan. Begrad ohranja 300 zaposlenih in je z enakim številonfljudi v petih letih povečal prihodke za petkrat.
Lani je imelo podjetje že preko 5 milijard tolarjev prihodkov oz. za 16 odst. več kot leto prej in je doseglo 140 milijonov tolarjev dobička. Kar 11,4-odstotni donos na kapital govori o dobrem gospodarjenju in o doseganju nadpovprečnih rezultatov v gradbeništvu.
Begrad se bo tudi vnaprej držal visokih gradenj, medtem ko se bo v nizke po potrebi vključeval le preko združenja, v katerega se je lani povezal s Cestnim podjetjem Novo mesto. Begrad sicer posluje kot koncern s tremi hčerinskimi družbami: Begradom Črnomelj, AB Gradnjami Karlovac in Kosta-kom Krško. Svojo dejavnost želi utrditi tudi v sosednjih regijah s povezavami z lokalnimi gradbeniki. V Posavje vstopa preko večinskega lastništva v Kostaku, čeprav njegovega gradbenega podjetja Togrel zaradi zapletov, o katerih smo že pisali, ne upravlja. Na Kočevskem poslovno dobro sodeluje
Coursat odhaja, prihaja Bouton
NOVO MESTO, LJUBLJANA - Dosedanji predsednik uprave novomeškega Revoza Bernard Coursat seje po dobrih osmih letih odpovedal novemu mandatu in odhaja v pokoj. Nadzorni svet družbe je v začetku preteklega tedna to odločitev potrdil. Tako bo novi predsednik Revozove uprave direktor industrijske divizije oz. tovarqe v Novem mestu Michel Bouton, če ga bo 25. aprila potrdila še skupščina družbe. Kot neuradno napovedujejo, naj bi bil Bouton še naprej tudi direktor novomeške tovarne.

V petek bo še oblačno z dežjem, v soboto pa se bo vreme izboljšalo in v nedeljo, napovedujejo, da bo sončno.
z lokalnim gradbenim podjetjem Gramiz, v Ljubljani pa bo v juliju odprl predstavništvo, saj načrtuje povečanje prodaje tudi na tem trgu. Na Hrvaškem se drži v glavnem poslov za slovenske naročnike, kar se je pokazalo za učinkovito. Družba AB Gradnje je tako lani povečala prihodke za dvakrat in je kot eno redkih uspešnih in solvent-nih podjetij pravkar nominirana za posebno nagrado.
Begrad trenutno obvladuje 30 odst. naložbenega trga na Dolenj-
Franc Panjan
skem in v Beli krajini, do leta 2004 pa želi ta delež povečati še za 5 odst. Direktor Panjan ocenjuje, da se po lanskem poslabšanju razmer v gradbeništvu letos obetajo še slabši časi, ker bodo infrastrukturne naložbe močno okleščene. “Naš cilj je, da bi bili čim manj odvisni od državnih naložb in več od naložb v gospodarstvu, zato temeljito raziskujemo trg in naložbene potenciale v prostoru. Ukvarjamo se tudi s trgovino in oskrbujemo precej drugih gradbenih podjetij. Po velikosti smo na pri-
• Begrad je lani opravil celo vrsto pomembnih poslov. Tako je gradil center TUŠ v Kočevju in začel na Reki, prenavljal kočevsko gimnazijo, kinodvorano Union v Ljubljani, Krkini tovarni v Novem mestu in Jastrebarskem, TPV Novo mesto, trgovski center Merkur - Novoteh-na v Krškem, kjer zdaj gradi novi zdravstveni dom. Gradil in obnavljal je šolske objekte v Beli krajini, začel pri Sparovem centru v Metliki, zgradil trgovini Beti in Kometa ter drugi del trgovskega centra v Črnomlju itd.
mer danes 5. največji Merkurjev kupec na področju tehničnih materialov,” je dejal.
B. DUŠIČ GORNIK
?// fe©[b
•S 07/ 30 81 118	6 041
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-pošta: in;
H b 11
9.900 SIT 19.900 SIT 24.900 SIT 29.900 SIT 39.900 SIT Ob sklenitvi novega naročniškega razmerja MobitelGSM za 18 mesecev

MM

ponudba od 30. marca do 14. aprila 20'CT1
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
Rozmanova 10, Novo mesto; PE Trgovina in storitve
Berite danes
stran 5:
•	Bodo Semič ogrevali z biomaso?
stran 11:
•	Nadškof med zaporniki na Dobu
stran 18:
•	Država je tudi po odpravi polstoletne zaprtosti gospodar Kočevske Reke
stran 19:
•	Kdo bo koga v kozji rog v kozjerejski pravdi?
■stran 21:
•	Starost je v naših, ne v rokah države
Prijave za sejem do 15. aprila
BREŽICE - Območna obrtna zbornica bo tudi letos organizirala Sejem obrti in podjetništva, ki bo od 11. do 13. maja v Brežicah. Prijave za sejem sprejemajo do 15. .aprila. Zbornica je objavila razpis, na katerega so že prispele prve prijave. Po izkušnjah iz preteklih let organizatorji pričakujejo več kot 100 razstavljavcev iz Slovenije in Hrvaške.
Podpis pogodbe
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri dopoldne bodo v Dolenjskih Toplicah podpisali pogodbo med občino in Cestnim podjetjem Novo mesto za rekonstrukcijo Ulice Maksa Henigmana, ki je povezana tudi z izgradnjo primarne komunalne infrastrukture in s priključitvijo objektov iz novega apartmajskega naselja.
Ustanovitev kmečkega sindikata
SEMIČ-V nedeljo. 1. aprila, bo ob 10. uri v penzionu Smuk v Semiču ustanovni občni zbor Sindikata kmetov Slovenije-podružnica Bela krajina. Uro pozneje pa bo še redni letni občni zbor Sindikata kmetov Slovenije.
ISSN 0416-2242
9 770416
224000
r*
Vi in vaš poslanec
O tem, kako blizu sta si ljudstvo in vladanje, so se že od nekdaj spraševali vladarji in ljudstvo. Prvi bi radi imeli ljudstvo največkrat čimdlje od sebe, toda ljudstvo je želelo biti zraven, ko se odloča o njem. Da bi bil v tem pogledu volk sit in koza cela, so izumili parlament, želje ljudstva pa so zaupali poslancem, včasih tudi delegatom. Kako na vas deluje poslanec? In kako vi nanj? Verjamete trditvam, da poslancem, tudi v Sloveniji, seveda, solijo njihovo predstavniško in politično pamet predvsem njihove stranke? Stranke naj bi tudi "izdajale dovoljenja” svojim poslancem za različna vprašanje in pobude v parlamentu. Nekateri so prepričani, da se poslanci za štiri leta iz svojih volilnih okrožij umaknejo v parlament, ki praviloma stoji v državni prestolnici. Vendar se državni poslanci dokazano vračajo med ljudstvo še v času mandata v parlamentu. Poslanske pisarne, ki naj bile še dodatna vez med volivci in njihovimi izvoljenci poslanci, odpirajo vrata po deželi, tudi južno od Ljubljane. Ljudem je bolj všeč, če v teh drobnih uradih vidijo poslanske obraze, ki jih tudi sicer srečujejo na svojih vsakdanjih poteh, kakor če se v tako pisarno zateče poslanec, ki ga redko vidijo v svoji družbi. Kakor koli, ali veste, kako lahko pridete do poslanca in mu zaupate svoj državljanski problem? O tem govori tudi anketa.
BOŠTJAN PAPIČ, študent iz Metlike: “Belokranjskega poslanca v državnem zboru Andreja Fabjana obiščem predvsem kot črnomaljskega župana, ker me kot predsednika Kluba belokranjskih študentov zanima delo na lokalni ravni. Nikoli nimam težav, ko želim priti do njega, in vedno se z njim lepo pogovorim. Priznam, da veliko pomaga študentom. Ne vem pa, ali ima poslansko pisarno in ure.” ANA PEJČIČ, delavka v kemični čistilnici v Črnomlju: “Z belokranjskim poslancem Andrejem Fabjanom sem se že pogovarjala in je zelo dostopen. Vem, da tudi v prihodnje ne bi odklonil pogovora z menoj ne kot župan ne kot poslanec. Resje, daje zelo zaposlen in si ne more vzeti časa vedno, ko bi se kdo spomnil. Kdaj ima uradne ure, ne vem, bi se pa že pozanimala, ko bi ga potrebovala."
ANITA PAVLOVIČ, prva kraljica slovenskega sadja, iz Brestanice: "Preden sem postala kraljica, sem se več zanimala za politiko. Zdaj mi tega ne dopuščajo obveznosti pri študiju in poslanstvu kraljice. O poslancih bi rekla, da bi morali iti na teren med občane. Tam bi izvedeli njihove resnične prob-leVne. Poslanci bi se morali čimbolj zavzemati za sadjarje."
JANEZ KOSTANJŠEK, carinik, z Bizeljskega: "Poslanca vidim na kaki prireditvi, drugače ne, vsaj na Bizeljsko ga po mojem ni. Prav je, da ga ljudje seznanjajo s problemi. Za poslansko pisarno sem izvedel iz časopisa. Iskal ga še nisem, če bi ga, bi mu rekel, naj Slovenija čimprej sprejme maloobmejni sporazum. Poslanec sam ne more veliko, prevlada stranka."
DANICA KORDIŠ, komercialistka iz Kočevja: “Ljudje se premalo zavedamo, da imamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da poslance opozorimo na probleme in nepravilnosti. Šele ko se bomo tega zavedali, bodo poslanske pisarne imele svoj smisel. Sama resno razmišljam, da bi jo obiskala. Pot do nje poznam.”
MARINA JORDAN, matičarka na krajevnem uradu v Šentjerneju: “Kako naj naslovim na poslanca svoje vpraša--nje ali mnenje, vem. Iz medijev sem izvedela, daje svojo poslansko pisarno v Novem mestu na Rotovžu nedavno odprl Lojze Peterle. Menim, da so poslanske pisarne v večjih mestih potrebne, da imajo ljudje stik z izvoljenim predstavnikom ljudstva.”
MAJA BERUS, študentka iz Novega mesta: “Nič ne vem o poslancih in • niti tega ne, kje bi se dalo katerega dobiti. Pred volitvami sem o njih dosti več slišala. Za politiko se ne zanimam in tudi za poslansko pisarno ne vem. Menim pa, da bi bilo dobro, če bi imeli stik s poslanci, ki smo jih izvolili. Prav bi bilo, da bi tudi oni upoštevali voljo svojih volivcev.”
JOŽE POLJANEC, prodajalec v industrijski prodajalni Dane na Mirni: “Poznam nekaj naših poslancev, pa ne zato, ker bi kaj iskal pri njih. V moji vasi Polje seje ob otvoritvi ceste prikazal na primer Tone Anderlič, ki naj bi nam pomagal pri pridobivanju denarja za asfalt. Sicer pa moram reči, da poslanci po volitvah prehitro pozabijo na svoje volivce!”
ANDREJA 1MPERL, cvetličarka v cvetličarni Silva v Sevnici: “Politika me skoraj nič ne zanima, še manj tile naši vrli poslanci, o katerih ljudje verjetno kar upravičeno govorijo, da mislijo predvsem nase, čeprav seveda ti politiki govoričijo, da delajo za blagor ljudstva. Zato se niti ne trudim, da bi zvedela, kakšna je pot do poslancev...”
MINISTER GRIZOLD O SLOVENIJI IN NATU - Minister za obrambo RS dr. Anton Grizold (na sliki desno) je v nedeljo ob zaključku letne program-sko-volilne konference območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, katero pod svojim okrilje združuje člane šestih občin novomeškega območja, nagovoril zbrane častnike in goste ter jim govoril o vključevanju Slovenije v Nato in odgovarjal na njihova vprašanja. V območnem združenju so lani dokončno formirali občinska združenja v vseh šestih občinah, med osnovne letošnje cilje pa so uvrstili intenzivnejše nadgrajevanje doseženega vojaškostrokovnega znanja in utrjevanje njihove organizacije v okolju. Za novega predsednika so izvolili Rafka Križmana (na sliki levo), sekretar pa je ostal Branko Dukič. Prizadevnim so podelili priznanja, posebno zahvalo pa je preje! generalpolkovnik Albin Gutman. (Foto: M. Žnidaršič)
Podpisali pogodbo o civilnem letališču
Minister Grizold v Brežicah
ČATEŽ OB SAVI - V torek je obiskal brežiško občino minister za obrambo dr. Anton Grizold s sodelavci. Delegacijo obrambnega ministrstva je sprejel brežiški žu-
Ni vsak, ki prime zidarsko žlico, že strokovnjak
Več znanja za gradbince
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Dolenjski gradbinci so se v zadnjih letih razpršili po manjših podjetjih, kjer se trudijo in črpajo pretekle izkušnje, žal pa jim pogosto zmanjkuje časa za dodatno izobraževanje. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto, ki pokriva Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, poskuša premostiti nastalo vrzel, vzpodbuditi izobraževanje in povezati stroko. Tako je pretekli četrtek v Šmarjeških Toplicah pripravilo posvet o gradnji in prenovi streh ter o učinkoviti izrabi podstrešij.
Čez sto udeležencev je organizatorje presenetilo z odzivom, kaže pa, da so bile tudi izbrane teme in predavatelji pravi. Uvodne teme so izzvale veliko polemik in vprašanj, zato v društvu že razmišljajo o novih posvetih za ožja področja, na primer o obnovi mestnega jedra v Novem mestu, v katere bi vključili projektante, izvajalce, nadzornike in investitorje.
Kot je povedal predsednik društva Jože Barič, je strokovno izobraževanje nujno, potrebno pa bi bilo marsikaj povedati tudi potrošnikom. “Ni vsak, ki vzame v roke zidarsko žlico, že strokovnjak. Pogosto se dogaja, da ljudje kupijo dobre materiale in jih neustrezno vgradijo, nato pa reklamirajo. Če na primer narobe vgradiš novo-term, celo prevaja toploto, namesto da bi prostor izoliral, zato ni čudno, da se proti nestrokovni izvedbi borijo predvsem proizvajalci,” je dejal.
B. D. G.
pan Vladislav Deržič s sodelavci. Posebno pozornost so namenili civilnemu letališču Cerklje ob Krki. Obrambni minister Grizold in Jože Vidrih, v. d. direktorja javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki, sta pri tem podpisala pogodbo o uporabi letališča Cerklje ob Krki za neprofitno izvajanje civilne dejavnosti letalskega športa in šolanja.
Pogodba je rezultat dosedanjih pogovorov med delovno skupino občine Brežice, ki jo je vodil mag. Andrej Vizjak, in ministrstvom za obrambo. Kot določa pogodba, bo obrambno ministrstvo izločilo del vojaškega letališča za civilno letalsko dejavnost, pri čemer bo civilno letališče uporabljalo obstoječe službe in opremo letališča.
Po Vizjakovih besedah bodo po prvem koraku, ki ga predstavlja podpisana pogodba, stremeli k temu, da bi kar najhitreje naredili še nove. Tako bodo nadaljevali s postopki, s katerimi bi omogočili na letališču v Cerkljah tudi mednarodne polete.
Brežiški gostitelji so z ministrom govorili še o nekaterih temah, ki so tesno povezane s sedanjo in preteklo navzočnostjo vojaških sil na brežiškem ozemlju.
M. L.
Nova poslovalnica Irisa
NOVO MESTO. METLIKA - Novomeško podjetje za zaposlovanje invalidov Iris je sredi marca odprlo svojo drugo poslovalnico v Metliki - prodajalno iger na srečo Loterije Slovenije na Mestnem trgu 27, kjer bosta zaposlitev našla dva invalida. Tako ima danes Iris, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, devet poslovalnic, in sicer po tri v Novem mestu in Črnomlju, dve v Metliki in eno v Brežicah. V njih je zaposlenih 18 ljudi, med njimi je 15 invalidov, na usposabljanju pa sta trenutno še dva. Z razširitvijo svojega poslovanja Iris sledi načelu aktivnega vključevanja invalida v okolje, v katerem živi.
POSVET O STREHAH IN PODSTREŠJIH - V dopoldanskem splošnem delu posveta so govorili o urbanističnih vidikih izrabe podstrešij (arhitektka Zdenka Hribernik), o razumevanju prehoda od starega k novemu (arhitekt Jovo Grobovšek) in o akustičnih problemih pri ureditvi podstredij (prof. dr. Ivan Jecelj). V posvet so se aktivno s predavanji vključila tudi nekatera podjetja (Velux, Pfleider Novoterm, Rigips, Tondach). Med odmorom so predstavila svoje materiale (na sliki), za kar je bilo veliko zanimanja. (Foto- B. D. G.)
Bodo oklestili javna dela?
V bodoče naj bi povečali učinkovitost javnih del in vanje vključevali res težje zaposljive brezposelne
NOVO MESTO - V okviru novomeške območne službe Zavoda za zaposlovanje poteka trenutno okrog sto programov javnih del, v katere je vključenih 199 brezposelnih oseb. Kot so povedali na torkovi seji republiškega odbora za izbor javni del, ki se je tokrat za spremembo sestal v Novem mestu, kjer seje pozneje na terenu seznanil z nekaterimi programi, naj bi bilo letos vsak mesec v javna dela vključenih povprečno 5.400 oseb.
Seje se je med drugimi udeležil tudi direktor Zavoda za zaposlovanje Jože Glazer, ki je člane odbora seznanil z zadnjimi informacijami glede usode javnih del. Do sprejema proračuna bodo tako izvajali le najnujnejša dela, ki že tečejo iz lanskega leta, in ne bodo začenjali novih programov. Pripravili bodo analizo učinkovitosti programov, poskušali doseči, da bi se programi pogosteje izšli v nove zaposlitve, dajali prednost cenejšim programom in natančneje preverjali, ali programi res vključujejo težje zaposljive, ohranjajo delovne aktivnosti ali usposabljajo brezposelne. Kot je dejal, naj bi starejšim brezposelnim omogočili, da v javnih delih ostanejo daljši čas, za zaposlovanje mladih pa našli drugačne rešitve. Zavod še
ocenjuje program pomoči ostarelim na domu kot zelo zanimiv, saj se bo v naslednjih letih na tem področju odprlo kakih 400 delovnih mest.
Člani odbora in gostje so se po seji seznanili s štirimi programi javnih del na novomeškem območju: v Knjižnici Mirana Jarca in njeni enoti v romskem naselju Žabjek so se seznanili s programom vzpodbujanja branja, pismenosti in uporabe knjižnice med Romi, v Šentjerneju s preventivnim vzgojnim programom za mlade in v kartuziji Pleterje z javnim delom, kije bilo zasnovano kot pomoč pri vzpostavitvi turistične informativne pisarne. Turistično društvo Zagrad pri Škocjanu jim je predstavilo program sanacije vaške gmajne Zagrad.
B. D. G.
Na vrsti Jerebova
NOVO MESTO - Kot je nedavno povedal Marjan Somrak, predsednik uprave stanovanjskega podjetja Zarja iz Novega mesta, bo to podjetje letos začelo s prenovo starega stanovanjskega bloka v Jerebovi ulici. To leto naj bi prenovili prvih šest od 18 stanovanj, načrtujejo pa tudi prenovo stanovanj v Šentjerneju.
BRITANSKI VELEPOSLANIK V KRK! - Novomeško tovarno zdravil Krka je v ponedeljek obiskal novi veleposlanik Velike Britanije in Severne Irske
Hugh Mortimer. Osrednja tema pogovorov je bila usklajevanje zakonodaje in priključevanje Slovenije Evropski uniji, vodstvo Krke pa je med drugim gostu predstavilo tudi nekatere zaplete pri razlagi regulative na svetovnem področju trgovanja. Krka je prodajo v države združene Evrope lani povečala za več kot 40 odst.. Prodajala je na desetih trgih, največ v Nemčiji, veliko pa tudi v Veliki Britaniji, Nizozemski in Švedski. Na fotografiji od leve proti desni dr. Peter Jerman, direktor sektorja za nove projekte in investicijski razvoj, veleposlanik Hugh Mortimer in dr. Aleš Rotar, član uprave Krke in direktor sektorja za raziskave in razvoj. (Foto: M. Klinc - Foto Life)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Nekaj novih priložnosti
Prejšnji teden se tečaji delnic pidov v povprečju niso spremenili, delnice z borznega trga so se pocenile za 0,6 odst. in delnice s prostega trga podražile za 1,6 odst. Na borznem trgu so se precej pocenile delnice obeh farmacevtskih podjetij: Lekovih za ! odst., Krkinih pa za 2,5 odst. Investitorji očitno menijo, da za tako velik padec tečaja Krkinih delnic ni razloga. V ponedeljek, ko smo pisali ta komentar, je njihov tečaj zrasel skoraj za toliko, kot je ves prejšnji teden padel. Tudi promet na borzi se je povečat, kar obeta večje povpraševanje in višje tečaje v naslednjih dneh.
Delničarji Lisce so na decembrski skupščini sprejeli sklep o umiku delnic z organiziranega trga in ker se na sklep v treh mesecih ni priložil noben delničar, je borza prejšnji teden delnice Lisce umaknila s prostega trga. Za male delničarje je to slaba informacija, saj cena delnice ne bo več javno znana in bo po vsej verjetnosti padla. Po podatkih KDD je delničarjev Lisce samo še 157, največji štirje pa imajo skupaj 97,8 odstotka vseh delnic.
Prejšnji teden smo pisali o nakupu delnic SKB banke kot o lepi kratkoročni naložbeni priložnosti. Naša napoved, da je tveganje majhno, se je izkazala za pravilno, saj je banka Societe Generale objavila, da se je do petka, 23. marca, za prodajo delnic odločila več kot polovica delničarjev SKB banke. To pomeni, da je ponudba za nakup uspela. Pri ceni 3.940 tolarjev za delnico vam nakup delnic še vedno priporočamo.
Za tiste, ki lahko denar pogrešate več kot mesec in pot, recimo leto, dve ali celo več, so odlična naložba obveznice Slovenske odškodninske družbe (SOS2). V zadnjih tednih so zaradi več uspešno zaključenih odškodninskih zahtevkov denacionalizacijski upravičenci prejeli kar nekaj teh obveznic in nekateri jih želijo čim prej prodati. Ponudba je trenutno večja od povpraševanja, zato je cena padla. Prejšnji teden se je znižala za poldrugi odstotek, teden pred tem pa za 2,3 odst. Obveznice so izdane v nemških markah in prinašajo 6-odstotne obresti na leto.
Rekli boste: "Nič posebnega. ’ Najboljše šele pride! Trenutna cena obveznic je slabih 68 %, kar pomeni, da za delnico, ki se glasi na 100 DEM, plačate 68 DEM. Zaradi tega obveznice prinašajo obresti DEM + 9 % letno. To pa je zelo lep donos. Dvakrat letno -julija in decembra -boste prejeli obresti, za katere ne bo potrebno plačati nikakršnega davka na kapitalski dobiček. To pa še ni vse. Obstaja velika verjetnost, da bo čez čas, ko se bo ponudba obveznic zmanjšala, cena narasla in zaslužili boste še iz tega naslova. In tveganje? Obveznice SOS2 res nimajo državne garancije, vendar jih je izdal paradržavni sklad, ki si ne more privoščiti, da svojih obveznosti do imetnikov delnic ne bi izpolnil.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel.. (07) 371 82 21. 371 82 27
Novomeška kronika
v._________________________y
PRAVILA - Na začetku Trdinove ulice v Novem mestu, tiste, ki se vzpenja proti grmskemu gradu, že nekaj časa ni več stanovanjskih hiš, saj so se vse prelevile v poslovne prostore. Edina, ki tu velja še za stanovanjsko, je že 10 let prazna. Ni čudno, ko pa budni varuhi naravne in kulturne dediščine vztrajajo, da je hiša namenjena za bivanje, zato ne dajo soglasja za drugo dejavnost. Ob prometni cesti in sredi poslovnih hiš pa očitno nihče ne želi bivati.
O POVEZAVI - Zvone Novi-na, direktor Novolesa iz Straže, ki ga je pred časom slovenska javnost spoznala kot mladega menedžerja leta, ne skriva ambicij svojega podjetja, da bi rado povezalo več lesne industrije in oblikovalo močnejše slovensko podjetje. Njegovo kratko in jedrnato filozofijo o povezavi med dvema podjetjema, smo javno že slišali. Zveni kruto, a reaino:”Če se povežeta muha in slon, kdo se komu prilagodi?” Straškemu slonu je do zdaj nekaj muh že ušlo, a verjetno še čaka na pravo priložnost.
SKRIVNOSTI - Novomeška občina ima človeka, ki je zadolžen za stike z mediji, zato temu primerno tudi komunicira navzven. Novinarji tu več ne sedijo na dolgočasnih sestankih, pomenkovanjih in razgovorih, kjer večinoma govorijo o stvareh, ki so jih novinarji že itak nič kolikokrat slišali, temveč lepo pridejo na tiskovno konferenco in si zabeležijo, kar izbranci izbrano povedo. Potem večinoma nimajo o čem pisati.
POŠTENO POVEDANO -Na eni od zgoraj omenjenih konferenc je novomeški župan dr. Anton Starc pozval gostujočega ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, naj v nadaljevanju kar on sam pove, kaj vse so se domenili na pravkar končanem sestanku. In pozvani je nadaljeval v stilu "Domenili smo se...”, pa kar na hitro zaključil: “No, zaenkrat se nismo še nič domenili!” Za uvod je bilo to dovolj jasno sporočilo.
PLOČEVINA - Voznikom nepregledne množice avtomobilov, ki jo je moč dan za dnem opazovati pri novomeškem Šolskem centru, je potrebno priznati veliko mero iznajdljivosti. Zaradi pomanjkanja urejenih in označenih parkirnih prostorov so si poleg že povsem običajnega parkiranja na bližnjih pločnikih in zelenicah sedaj utrli pot tudi na zunanja šolska košarkarska igrišča. Žal, tisti, ki so pred leti snovali ta velik srednješolski center v Sloveniji, niso mogli predvideti, da se bodo nekoč tudi dijaki vozili v šolo z avtomobilom, prav tako tudi ne, da bo tam popoldansko izobraževanje odraslih obiskovalo toliko dijakov in študentov, da o številnih obiskovalcih košarkarskih tekem v novi dvorani Leona Štuklja sploh ne govorimo.
Ena gospa je rekla, da se mora Novo mesto takoj lotiti nove urbanistične zasnove za svoj prostorski razvoj do leta 2020, če jo hoče dobiti še pred iztekom tega obdobja.
Občni zbor novomeških upokojencev
NOVO MESTO - Društvo upokojencev Novo mesto vabi na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 31. marca, ob 9. uri v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine. Poseben poudarek bodo namenili 45-letnici delovanja mešanega pevskega zbora DU Novo mesto in 55-letnici obstoja društva. Ob tej priložnosti bo v avli centra tudi razstava izdelkov upokojencev, ki sojih naredili v okviru akcije "Ohranjanje domače obrti.”
j 2 n j-\ e: j h o b c i ii
Osnovna šola Drska počasi raste
Otvoritev nove osnovne šole Drska predvidoma 30. junija prihodnje leto - Naložba vredna milijardo 230 milijonov - Potrebnih še dodatnih 120 milijonov za notranjo opremo
NOVO MESTO - V mestni krajevni skupnosti Drska počasi raste poslopje nove osnovne šole, ki bo rešila velika prostorske težave na šmi-helski osemletki, ki je po številu učencev in oddelkih največja šola v občini. V njen šolski okoliš namreč spada tudi omenjena krajevna skupnost, ki z okoli 5100 prebivalci predstavlja največjo stanovanjsko sosesko v Novem mestu.
Po besedah direktorice novomeške občinske uprave Mojce Novak sedaj dela na šoli na Drski potekajo po predvidenih načrtih, otvoritev naj bi bila 30. junija prihodnje leto, učenci pa naj bi v klopi sedli v šolskem letu 2002/03, kar je usklajeno s prehodom na devetletno šolanje v Mestni občini Novo mesto.
Potreba po izgradnji OŠ Drska seje pokazala že sredi 80-ih let, ko se je v krajevni skupnosti po pozidavi blokovskih naselij v predelih Irča vas - Brod in Mrzla dolina prebivalstvo močno povečalo. Ta-kojebilaževletu 1985 v dolgoročnem planu razvoja občine Novo mesto za obdobje do leta 2000 uvr-
Edini, ki izdeluje krtače in metle
Slavko Struna, Hruševec
HRUŠEVEC PRI STRAŽI - Si lahko zamislite življenje brez metle? Kljub sodobni tehniki ta gospodinjski pripomoček uporabljamo vsepovsod. V preteklosti je bilo po Sloveniji kar precej izdelovalcev metel, krtač in ščetk, s to staro slovensko obrtjo pa se je pred dobrimi 10 leti srečal tudi Slavko Struna iz Hruševca pri Straži. Leta 1991 seje odločil za popoldansko in dve leti pozneje za celodnevno obrt. Je edini izdelovalec krtač in metel na Dolenjskem in v Beli krajini.
V skrivnosti izdelovanja ščetk, krtač in metel ga je vpeljal pokojni mojster Vinko Smrdel iz Kopra, v svet tovrstne obrti pa mu je pomagal tudi Edo Vavtar iz Črnuč. “Naš program je izredno raznolik in pester. V delavnici, kjer mi pomagata še dva delavca, izdelujemo ščetke za gospodinjstvo, za tekstilno in lesno industrijo ter vinogradništvo, pa tudi več vrst metel: za pometanje cest, čiščenje fasad, za gospodinjsko uporabo," je povedal Struna in dodal, da ustrežejo tudi individualnim naročilom za čistilne servise, napravijo razne zaščite za rezkarje ali celo priprave za odstranjevanje gomoljev pri krompirju!
Izdelki, ki so večinoma plod ročnega dela, uporabljajo v podjetjih po vsej Sloveniji. Obrtna delavnica dela tudi v kooperaciji s podjetjem INDE Koper, in Centrom slepih Škofja Loka. Tako obrtna delavnica izdela mesečno do 1.500 različnih krtač in metel, kar 80 odst. vseh izdelkov pa je iz naravnih materialov. Slavko Stru-
ščena tudi gradnja nove osnovne šole na Drski. Leta 1989 so Novo-meščani na referendumu podprli odločitev o zbiranju namenskega samoprispevka zanjo, sledila je izdelava vseh potrebnih dokumentov in projektov, temeljni kamen pa so položili konec leta 1994. Po letu dni se je gradnja ustavila zaradi stečaja izvajalca del - GIP Pionir Novo mesto, prav tako ni bilo zagotovljenih zadostnih sredstev v občinskem in državnem proračunu, tretji pomislek pa je bil zaradi upadanja natalitete. V prihodnjih letih je bilo gradbišče prazno, leta 1998 pa se je gradnja na podlagi preprojektiranega prvotnega projekta le nadaljevala.
Nova šola bo na 4573 kv. metrih imela 27 oddelkov (po prvotnem načrtu naj bi jih bilo 32), kar bo za-
Uspešno leto otoškega društva
OTOČEC - Minulo leto je bilo za Turistično društvo Otočec zelo dejavno. Pripravili so pohod po Cvičkovi gazi, predavanje o cvetju, čistilno akcijo v krajevni skupnosti, prireditev Praznik cvetja, teniški turnir, polharsko noč, ličkanje, uredili so pešpot od Dolenje vasi do gradu Otočec in igrišče. Tudi za letos so si člani društva zadali veliko nalog,jiajvečji prireditvi bosta Družabni večer - srečanje treh Šentpetrov v aprilu in Praznik cvetja, ki pa jo bodo organizirali le, če bodo dobili dovolj denarja. Poleg ostalih že utečenih akcij bodo pripravili še izlet in novoletno žaba-' vo za krajane, uspešno pa so že opravili pohod po Cvičkovi gazi, predavanje o balkonskem cvetju in sodelovali na ljubljanskem sejmu Alpe Adria. Za predsednika so izvolili Romana Novaka, kot podpredsednik pa mu bo pomagal dosedanji predsednik Peter Bevc.
doščalo za okoli 550 do 600 učencev, in bo obsegala 27 matičnih učilnic, 5 specialnih, dve manjši in računalniško učilnico. Telovadnica bo velika 1178 kv. metrov, zaklonišče pa 811, tako da bo celotna novogradnja merila 6562 kv. metrov, kar je več, kot jih po normativih določa Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Slednje gradnjo tudi sofinancira v razmerju 50:50, vendar glede na svoje normative. Tako bo od skupne predračunske vrednosti naložbe, ki znaša nekaj več kot milijardo 230 milijonov, prispevalo le 405 milijonov tolarjev, ostalo pa mora pokriti mestna občina, ki bo morala okoli 120 milijonov nameniti še za notranjo opremo šole Drska. "Občina je do sedaj za gradnjo šole porabila 270 milijonov, v letošnjem proračunu smo zanjo namenili 268 milijonov, ostalo pa naj bi zagotovili prihodnje leto oz. v primeru nezadolžitve občine bomo obveznosti dokončno poravnali v letu 2003,” je povedala Mojca Novak.
M. ŽNIDARŠIČ
Predlog za Narodni dom
NOVO MESTO - Pred tremi tedni smo na tej strani objavili vabilo vsem, ki bi želeli s svojimi mnenji in predlogi pomagati Mestni občini Novo mesto in Društvu Novo mesto pri odločitvi, katerim dejavnostim naj bo namenjen obnovljeni Narodni dom. Vaše predloge pričakujejo na Mestni občini samo še jutri in v soboto!
Gospa Margareta
NOVO MESTO - V soboto, 24. marca, zvečer je v klubu LokalPatri-ot nastopila igralka Nataša Burger z monokomedijo Gospa Margareta, svojevrstno parodijo na učiteljski poklic, ki ob vsej humornosti opozarja na resne probleme pedagoškega dela.


ODPRTJE MRLIŠKE VEŽICE - mrliško vežico v Hrušici sta odprla novomeški župan dr. Tone Starc (levi) in predsednik sveta KS Stopiče Ludvik Hočevar. (Foto: A. B.)
Mrliška vežica v Hrušici
Graditi so jo začeli že pred več kot 20 leti - Dolgotrajno in drago čakanje na papirje - Letos naj bi dobili še vodovod
Slavko Struna
na obvlada tudi dokaj zahteven in dolgotrajen postopek izdelovanja žime, vendar večji del surovin uvaža. Pri delu ne gre brez številnih težav, ki pa jih premaguje s podporo svoje družine pa tudi sosedov Tomšiča in Krašovca.
S. MIRTIČ
HRUŠICA - V soboto, 24. marca, so na pokopališču pri podružnični cerkvi sv. Jakoba v Hrušici odprli mrliško vežico. To je četrta in hkrati zadnja mrliška vežica v krajevni skupnosti Stopiče: po Stopičah, Šentjoštu in Malem Orehku sojo končno dobili še v Hrušici in bo tudi služila samo tej podgorski vasi z 52 hišnimi številkami. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki novomeške občine z županom dr. Tonetom Starcem na čelu.
V Hrušici so vaščani zemljišče za gradnjo mrliške vežice odkupili že pred več kot 20 leti in kmalu tudi začeli graditi, a se je gradnja kmalu ustavila. Pred štirimi leti pa se je za dokončanje gradnje še posebej zavzel Vinko Turk, dejavni predstavnik Hrušice v svetu KS Stopiče. “Kar dve leti smo čakali, da smo dobili vsa potrebna soglas-
ŠOLA DOBIVA PODOBO - Občina gradnjo osnovne šole Drska, ki jo izvaja Begrad in (bče po načrtih, tedensko kontrolira. Sedaj so opravljena vsa dela do tretje gradbene faze, ureja se komunalna infrastruktura za zunanje površine, jeseni se bodo začela notranja obrtniška in instalacijska dela, spomladi prihodnje leto pa bo fmalizacija objekta in opremljanje. (Foto: M. Ž.)
PRENOVLJENA PRODAJALNA RAGOVSKA - Mercator Dolenjska je minuli petek odprl prenovljeno prodajalno v Ragovski ulici v Novem mestu. Skupna vrednost prenovitvenih del na objektu, ki je bil zgrajen leta 1975, je znašala 50 milijonov tolarjev, v mesecu dni pa so zamenjati vse instalacije, tlake, opremo in hladilno tehniko, uredili okolico in lastno kurilnico na plin ter trgovino klimatizirali in računalniško opremili. Na 150 kv. metrih prodajnih površin kupcem ponujajo 3000 atriklov, kruh in pecivo pa pečejo tudi sami. V kletnem delu bo kmalu odprt tudi gostinski lokal. (Foto: M. Žnidaršič)
Izobraževanje brezposelnih
Podelili prva spričevala ob zaključku šolanja vključenim v projekt 5000 brezposelnih za program bolničar-negovalec
NOVO MESTO - S programom bolničar-negovalec se je v šolskem letu 1998/99 v program 5000 brezposelnih, ki so ga v sodelovanju oblikovali Zavod RS za zaposlovanje ter ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter šolstvo, znanost in šport, vključil tudi Šolski center Novo mesto. Minulo sredo so podelili prva spričevala 23 udeleženkam omenjenega izobraževanja, med njimi je bilo tudi 16 iz programa za brezposelne, sicer pa je bilo v program bolničar-negovalec skupno vključenih 24 brezposelnih oseb iz območja novomeške in sevniške službe zavoda RS za zaposlovanje. Ostali, ki obveznosti in zaključnega izpita niso opravili v prvem spomladanskem roku, bodo to možnost imeli predvidoma junija.
“V tem času so se udeleženke usposobile za komplekse delovne naloge negovalke starejših zdravih ljudi v domovih starejših občanov in oskrbi na domu. Skupno smo izvedli 970 ur predavanj in s pomočjo domov za ostarele 380 praktičnega dela,” je ob slovesni priložnosti povedal Štefan Gorše, vodja izobraževanja odraslih na šolskem centru. Ravnateljica srednje zdravstvene in kemijske šole Zvonka Krištof pa je najuspešnejše povabila k nadaljevanju izobraževanja za
tehnika zdravstvene nege po tako imenovanem modelu 3+2.
Program 5000 brezposelnih omogoča brezposelnim osebam vključitev v izobraževanje pojavno veljavnih programih za pridobitev osnovne, splošne, poklicne ali strokovne izobrazbe zaradi povečanja možnosti za zaposlitev. Z njim poskušajo brezposelnim osebe brez poklicne izobrazbe omogočiti, da pridejo do prve zaposlitve, zlasti mladim do 26. leta, namenjen pa je tudi prekvalifikaciji tistih, ki že imajo izobrazbo in ne morejo dobiti zaposlitve. Kot je povedala Saša Rebek Modic, organizatorica izobraževanja na območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Novo mesto, se vsako leto znova odločajo, v katere izobraževalne programe bodo napotili brezposelne osebe, za leto 2001/02 so predlog že pripravili, potrditi pa ga mora še Vlada RS.
M. Ž.
Ljubljanski madrigalisti
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti letos praznuje desetletnico delovanja. Jubilej bodo počastili z nizom koncertov, enega od njih so imeli v torek, 27. marca, zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
ja in dovoljenja,” je povedal predsednik sveta KS Stopiče Ludvik Hočevar. “To je gradnjo ne samo podaljšalo, ampak tudi podražilo.”-Za mrliško vežico so prispevali vaščani, krajevna skupnost in občina. Vsa stvar je veljala 9,3 milijona tolarjev. Gradbena delaje opravil zidar Anton Turk z Zajčjega Vrha, Slavko Kastrevc je zastonj opravil tesarska in krovska dela, Pavle Turk pa vodovodnoinštalat-erska. Vežico je ob otvoritvi blagoslovil stopiški župnik Edvard Eberl.
Hrušica in bližnji Hrib pri Orehku sta še edini vasi v stopiški krajevni skupnosti, ki še nimata vodovoda. Že letos naj bi ti dve vasi dobili vodo, in to zelo dobro - iz globinske vrtine pod Hrušico.
A. B.
SLOVESNI TRENUTEK - Spričevala so novopečenim bolničarkam-negov-alkam podelili direktor šolskega centra Štefan David, ravnateljica zdravstvene in kemijske šole Zvonka Krištof ter andragog in njihov razrednik Zlatko Zepan, slovesnega dogodka pa so se udeležile tudi predstavnice novomeške in' sevniške slitžbe zavoda za zaposlovanje ter Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. (Foto: M. Ž.)
M	j -	m >\ ^ j	j-j	O Ei	J		m	f v Šentjernejske črepinje
NAJBOLJŠI SALAMARJI - Na državnem tekmovanju salamarjev v Sevnici bodo s svojimi salamami sodelovali (od leve proti desni) Marjan Pirkovič, Martina Tršinar, Slavka Zupančič, zmagovalka šentjernejske salamiade, in Janez Tršinar. (Foto: M. Žnidaršič)
Zmagala salama Slavke Zupančič
Občni zbor Turističnega društva Šentjernej in salamiada 2001 - Novi predsednik društva Pavle Turk
DOLENJI MAHAROVEC -Turistično društvo Šentjernej je sobotni občni zbor združil z zelo prijetno nalogo - razglasitvijo rezultatov tradicionalne salamiade 2001 in degustacijo teh suhomest-natih dobrot. Poleg pregleda dela v minulem letu, katerega osrednji del je predstavljala priprava devetdnevnega praznovanja občinskega praznika jernejevega, pri katerem zelo dobro sodelujejo z občinsko upravo, so izvolili tudi novo vodstvo društva in podelili društvena priznanja. Novi predsednik društva je postal Pavel Turk, podpredsednik pa Janez Selak, ki je društvo do sobote vodil skoraj dva mandata in pol, in tajnik Brane Penca, blagajničarka pa je ostala Jožica Jordan. Letošnje jerneje-
vo bo potekalo od 18. do 26. avgusta, začenši s praznikom gasilstva, zaključili pa ga bodo s farnim žeg-nanjem.
Na salamiadi 2001 - tretji sala-miadi v gostišču Pri Slavcu ali po domače pri Turku v Dolenjem Ma-harovcu, so v oceno prejeli 37 vzorcev salam iz šentjernejske in novomeške občine. Ocenjevalna komisija, tokrat so bili v njej zbrani sami domačini, je presodila, da je bila najboljša salama Slavke Zupančič iz Dolenjega Maharovca, drugo in tretje mesto sta osvojila zakonca Janez in Martina Tršinar iz Grobelj, četrto pa Marjan Pirkovič s Sel pri Šentjerneju. Te štiri salame so se uvrstile tudi na državno tekmovanje, ki bo 19. maja v Sevnici.	M. Ž.
Minister ni obljubljal
Župan Franc Škufca je v petek s perečim problemom vodooskrbe seznanil ministra Janeza Kopača
ŽUŽEMBERK - Razgovoru z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem so prisostvovali tudi Gregor Golobič, generalni sekretar vlade, Jože Novak, direktor Zavoda RS za prostorsko planiranje, Borut Novak, direktor J P Komunala Novo mesto, Dušan Granda, direktor Toposa, direktor občinske uprave Vlado Kostevc in drugi.
Župan Škufca je dejal, da bi žu-žemberška občina, v kateri je 21 odst. občanov še vedno brez pitne in tekoče vode, za izgradnjo kompletnega primarnega dela cevovoda na kriški, rebrški in ajdovski planoti potrebovala kar 520 milijonov tolarjev. “Tega občina brez pomoči države ne bo mogla zagotoviti niti naslednjih 25 let. Letos bi radi zaključili naložbo na kriški planoti, ki ima vso potrebno dokumentacijo in že položene cevovode v štirih vaseh, ter pridobili manjkajočih 29 milijonov tolarjev,” je dejal župan in v nadaljevanju seznanil goste s problematiko kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo, urejanja prostora in novih cen oskrbe s pitno vodo.
Minister Kopač je predstavil okrnjen proračun ministrstva, v katerem je zelo malo denarja za potrebe Suhokranjcev. “Ker so predračunske vrednosti pri vas skoraj tako velike, kot znaša proračun za
vse projekte s tega področja v državi, bo naša pomoč omejena. Do nje bo prišlo, a morda z zakasnitvijo več let. zato ne želim dajati nobenih obljub,” je poudaril in spomnil na podobne probleme v drugih slovenskih krajih.
Kot je dejal, bo država ob sredstvih programa ISPA zagotovo financirala vodovod Križi-Vrhovo v višini 4,5 milijona tolarjev, občinske može pa opozoril na doslednejšo pripravo projektov. Ob tem se je razvila polemika o merilih razpisa, saj je Borut Novak, direktor Komunale, ki je pripravljala projekte, menil, da so bili oškodovani.
SLAVKO MIRTIČ
Zaključek
gledališkega projekta
OREHOVICA - Tukajšnja podružnica šentjernejske osnovne šole je tudi letos izvedla kulturni projekt, tokrat na temo gledališče v majhni šoli. Učenci od prvega do četrtega razreda sojo dodobra obdelali. Obiskali so Mladinsko gledališče v Ljubljani, na šolo so povabili nekaj igralcev in se tudi sami preizkusili na zanimivih področjih ustvarjanja. V torek, 3. aprila, ob petih popoldan bodo projekt zaključili s predstavitvijo njihovega dela v kulturnem domu, ko bosta na ogled uprizoritev igre Dežela lepo in prav ter razstava, izšel pa bo tudi bilten o projektu.
Romi bodo začeli z javnimi deli
V šentjernejski občini bodo v aprilu začeli z javnimi deli “Romi za Rome ” -Poudarek na urejanju naselij in okolja - Najbolj je pereče naselje na Trdinovi cesti
ŠENTJENEJ - Z aprilom bodo v občini Šentjernej začeli izvajati javna dela “Romi za Rome”, v katera bodo za devet mesecev vključili največ 10 Romov. Na omenjeni razpis Zavoda RS za zaposlovanje so se sicer prijavili že lani, vendar malce prepozno, priprave na letošnji odobren program pa se bližajo h koncu.
“Da smo karseda dobro seznanili s projektom javnih del za Rome, smo obiskali tudi občino Metlika, kjer program poteka že drugo leto. Sicer pa javna dela tečejo v sodelovanju z novomeško službo Zavoda za zaposlovanje in podjetjem Portovald, ki nam nudi strokovno pomoč,” je povedal Janez Hrovat, ki na občini Šentjernej vodi področje javnih del. V občini imajo eno večje naselje na Trdinovi cesti v Šentjerneju, dve manjši v Mihovici in Draškovcu, eno družino na Rojah in dve na Kozarjah. Po Hrovatovih besedah je redno prijavljenih 95 Romov, 20 začasno, glede na priseljevanja pa predvidevajo, da jih je vsaj še enkrat toliko.
S preseljevanjem in večanjem števila Romov se je povečevalo tudi število črnih gradenj, onesnaževanje okolice, nedovoljena uporaba privatnih zemljišč za pašo koz in kokoši ter s tem povezano upravičeno nezadovoljstvo okoliških prebivalcev. Slednji so celo zagrozili, da bodo prenehali obdelovati površine, ki mejijo na Rome, saj so med košnjo travnikov zdrobili tudi tam puščene pločevinke in plastiko, zdrobljeni delci v senu pa so botrovali tudi poginu nekaterih domačih živali. Najbolj pereče je
največje naselje na Trdinovi cesti z izredno zanemarjenim okoljem. In prav urejanju naselij so javna
Janez Hrovat
dela prvotno tudi namenjena. “Najprej bodo Romi začeli pospravljati smeti v šentjernejskem naselju in njegovi okolici, nato pa načrtujemo tudi večje posege, kot so ureditev odvodnjavanja in kanalizacije ter postavitev ograj, kjer se meji na kmetijske površine in cesto. Temu bodo sledila urejanja še drugih naselij,” je naštel Janez Hrovat.
S prijavo na razpis javnih del “Romi za Rome” skušajo v Šentjerneju v celoti rešiti problem neurejenih romskih naselij, vendar bodo po besedah Hrovata, ki je v minulih tednih projekt predstavil po vseh naseljih, kljub začetnemu navdušenju nekaterih Romov, da bodo sami sebi delali in bodo zato še plačani, niso preveč zagreti za delo, saj so zadovoljni s tem, kar imajo. Denar za plače bo prispeval Zavod RS za zaposlovanje, za materialne stroške pa šentjernejska občina, ki je za to v letošnjem proračunu namenila milijon tolarjev.
M. ŽNIDARŠIČ
Ocenjevalce presenetilo dolenjsko belo
Ocenili 99 vzorcev vin
MIRNA PEČ - Društvo vinogradnikov Mirna Peč je letos prvič pripravilo ocenjevanje vin pod pokroviteljstvom Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije, kar pomeni, da je vzorce vin oce-
OCENILI VINA IZ M1RNOPEŠK1H GORIC- Prejšnji petek zvečer sta Dušan Pust, predsednik društva mirnopeških vinogradnikov, in Jože Rozman, vinogradnik in član strokovne komisije, podelila priznanja in diplome za pridelano in ocenjeno vino (na fotografiji). Komisija je ocenila rdeča vina kot večinoma zadovoljive kakovosti, prijetno pa je bila presenečena nad dolenjskimi belimi vini (od 31 vzorcev je 3 izločila), ki so bila primerno pridelana in so dosegla povprečno oceno 15,87 točke, kar je že na meji kakovostnih vin. Ostala bela vina so v povprečju kakovostna razen vzorcev chardonnayja in renskega rizlinga, ki zaradi neugodnih klimatskih razmer niso razvili značilnih arom. (Foto: B. D. G.)
njevala 7-članska komisija, v kateri so bili tudi trije ocenjevalci Kmetijskega inštituta, predsedoval pa ji je dr. Dušan Terčelj. Komisija je 15. marca ocenila 99 vzorcev vin, od tega 40 rdečih in 59 belih. Izločila je 15 vzorcev, ki so bili zaradi neustreznega mešanja tropa oksidirani, z nečistim priokusom po tropinah, ali pa se je v njih zaradi nepravočasnega pretoka razvil bekser. Nekaj vzorcev so izločili.tudi zaradi slabe čistoče sodov.
Najvišje ocene so prejeli: za cviček Anton Makše (Šentjurje) in Jože Rajšel (Golobinjek) - oba 15,88, za dolenjsko rdeče Marjan Papež (Golobinjek) -16,22, za žametno črnino Jože Krevs (Knežija) -15,72, za modri pinot Janez Dular (Golobinjek) -16.40, za modro frankinjo Anton Špendal (Hmeljčič) - 16,44, za modro frankinjo, letnik 1999, Jože Rozman (Hmeljčič) - 17,94, za dolenjsko belo Aleš Žagar (Poljane) -16,42, za laški rizling Jože Rozman (Hmeljčič) - 17,00, za beli pinot Dušan Avguštinčič (GPč Vrh) -16,50, za chardonnay Zvone Lah (Kalce) -16,58, za kerner Zvone Lah (Kalce) - 16,96, za renski rizling Franc Somrak (Ljubanec) -16,62, za sauvignon Zvone Lah (Kalce) -17,48, za sauvignon, letnik 1998, Zvone Lah (Kalce) 17,30 in za rumeni muškat Jože Barbo (Hmeljčič) - 17, 12.	B. D. G.
“Občanom ne bomo znali odgovoriti!”
So dejali mirnopeški občinski svetniki, ko so se razburjali zaradi predloga Komunale Novo mesto o 300-odstotnem povišanju cene vodooskrbe - Od 142 na 305 tolarjev - Vrtina Poljane
MIRNA PEČ - Na zadnji seji občinskega sveta Občine Mirna Peč pretekli teden je bilo najbolj vroče pri razpravi v zvezi z novomeško komunalo, kar se zadnje čase dogaja tudi v drugih manjših bivših novomeških občinah. Razlog je znan - predlog o velikem povišanju cen vodooskrbe, in sicer od sedanjih 142 tolarjev za kubični meter vode na 305 tolarjev.
“Upreti se moramo temu nera- osnovi razvojnih prioritet naše
NALOŽB ZA CEL PRORAČUN MINISTRSTVA - Za naložbe v vodovod na območju, kjer je Suha krajina še brez vode, bi žužemberška občina potrebovala 520 milijonov tolarjev, minister za okolje in prostor Janez Kopač pa je za to leto lahko obljubil le 4,5 milijona tolarjev za vodovod Križi-Vrhovo. (Foto: S. M.)
zumnemu zvišanju cene. Voda v Mirni Peči mora stati toliko kot v Novem mestu,” je menila večina in zaradi nedefiniranega povečanja stroškov pri vodooskrbi, odvajanju in čiščenju odpadnih voda zavrnila poslovni plan Komunale Novo mesto, d.o.o. Svetniki pa so soglašali s predlagano višino cen odvoza komunalnih odpadkov. "Že lani so nam vodo podražili za 100 odstotkov, na kar smo težko pristali. Za 300-odstotno povišanje cen ne vidimo razlogov. Točnega izračuna stroškov še ni. Občani nas bodo spraševali, zakaj tako, in mi jim ne bomo znali odgovoriti,” so bili glasni, eden pa je povedal, da bi moral večji kmet v mirnopeški dolini, če bi do podražitve cene vode res prišlo, na mesec odšteti zanjo blizu 80 tisoč tolarjev.
Svetniki so sprejeli več sklepov, ki jih bodo posredovali Komunali, “ta pa naj pripravi nov plan na
občine pri komunalni infrastrukturi”. Župan Zvone Lah je menil, daje treba natančneje definirati in razmejiti stroške vodooskrbe do meje občine in nato stroške na območju občine. Šele na osnovi tega se bo svet odločal o povišanju cene vode. Poudaril je, daje prioriteta mirnopeške občine na področju vodooskrbe izgradnja vodovodnega omrežja iz vodnega vira Poljane za naselja Poljane, Čemše in Šentjurij. S tem bi nadomestili dva lokalna voda z oporečno vodo in oskrbeli vas Čemše, ki še nima javnega vodovoda. Za izvedbo nove vrtine v dolini Radulje zdaj čakajo na sklep trebanjskega občinskega sveta. Pri področju odvajanja komunalnih voda naj Komunala Novo mesto podrobno prikaže stroške na kanalizacijskem sistemu Mirna Peč in stroške čiščenja na mirnopeški čistilni napravi. Prioriteta občine na področju odvajanja
in čiščenja odpadnih vodje izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v globodolski dolini. Začetek gradnje po županovih besedah predvidevajo že letos, za to pa bi porabili tudi sredstva, zbrana v naslovu komunalnih taks. Svetniki so tudi predlagali, naj se takoj začne izdelava projekta celostnega urejanja z odpadki (zbiranje, sortiranje odpadkov na izvo-
• Mirnopeški svetniki nameravajo sklicati posebno sejo s predstavniki Komunale Novo mesto,* da bi se pogovorili o nesporazumih. Tema je vroča, zato gre prisluhniti enemu od svetnikov, ki je predlagal, naj se takrat sestanek napove že za ob štirih popoldne.
ru). Župan je povedal, da bi soin-vestiranje za deponijo na Leskovcu občino stalo okrog 50 milijonov tolarjev, "kar ni malo, zato se o drugačni možnosti dogovarjajo tudi s trebanjsko komunalo, saj bi bila njena deponija Mirni Peči veliko bližja”.
L. MURN
SALAMIADA - Šentjernejska tradicionalna salamiada j€ konča na in najboljši salamarji so za svoje suhomesnate dobrote dobil pokale in priznanja. Med 37 vzor ci, kolikor jih je komisija strokov no ocenila, sta bili tudi salami zakoncev Martine in Janeza Tršinar-ja iz Grobelj. Kot kaže. pri njih skrivnosti izdelave salam dobro poznajo (Janez je mesar. Martina pa gostilničarka), saj je Martinina salama osvojila 3., Janezova pa 2. mesto. Za vse tiste, ki jim te podolgovate suhomesnate dobrote nikakor ne uspejo, je Janez na podelitvi priznanj zaupal tudi družinski recept: da narediš dobro salamo, je potrebno dobro mešati in dobro “filati”!
UREJENOST - Odkar je središče Šentjerneja dobilo novo podobo, se vneto trudijo, da bi bilo ob vsakem vremenu karseda vzorno urejeno in čisto. Ko so prve snežinke pobelile njihove osrednje ulice, so za predhodnost pločnikov in s tem tudi varnost krajanov poskrbeli možje, odeti v modro-zelene uniforme. Prav ti - to so sicer delavci, ki jih je občina preko javnih del zaposlila na komunalnem področju - tudi vestno pometajo navoženi pesek in čistijo ostale površine. Škoda je le, da to dokaj urejeno podobo na osrednjem šentjernejskem trgu kazi zapuščena in zanemarjena hiša poleg Majzljeve gostilne.
V Zameškem praznovali
ZAMEŠKO - V soboto je v nekdanji šoli v Zameškem kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus v sodelovanju z organizacijskim odborom vaščanov za pripravo praznovanja priredilo za vaščane vasi Hrvaški Brod, Zameško, Mršeča vas in Čisti Breg praznovanje praznikov, ki so se zvrstili v mesecu marcu. Praznovanja, ki se je končalo v zgodnjih jutranjih urah, se je udeležilo več kot 40 vaščanov. Vaščani, ki so bili veseli pobude društva, da uporabijo šolski prostor za delovanje društva, hkrati pa omogočijo souporabo prostora tudi njim, so se društvu zahvalili z željo, da skupaj pripravijo še kakšno prireditev.
Mirnopeško zijalo
ABSOLUTNO PRVI - Cviček, modri pinot, modro frankinjo, chardonnay, kerner, rumeni mi-škat in še dve letini sauvignona -vzorce vseh naštetih sort vina je v ocenjevanje prinesel mirnopeški župan Zvone Lah. Poleg lepih ocen je prejel še priznanja in diplome ter se mimogrede rekreiral, ko je tolikokrat stopal do podeljevalcev in nazaj. Tako mu zdaj ne manjka ne kondicije niti potrdil o kakovosti vin. Kot vinogradniku, podjetniku in županu obenem pa mu gotovo manjka kaj drugega. Vsaj nekaj dodatnih ur časa na dan.
NE SLIŠI - Ko je Zijalo pred tednom dni izjavilo, da se v Mirni Peči bolj malo dogaja, so mu navili ušesa. Menda je dogodkov precej, a ker Zijalo kar dobro sliši, zdaj sklepa, da ga o njih nihče ne obvesti.
Suhokranjski drobiž
PROŠNJA - Na občnem zboru v Žužemberku je nevsakdanjo prošnjo številnim zbranim upokojencem prebrala predsednica Francka Ožbolt, ko je ob koncu bogatega poročila o delu društva pozvala vse, naj razmislijo o novem, mlajšem predsedniku, ki naj bi jo zamenjal prihodnje leto, ko ji poteče kar 19-letni predsedniški mandat. “Če hočete, da dočakam 100 let, me rešite te muke in mi zrihtajte enga moža, da bom en čas v miru živela!" je dejala in dodala, da malo šale tudi mora biti. Seveda so zadonele salve smeha, pa tudi močan aplavz za njeno dosedanje prizadevno delo.
DVOMI - Janez Pavel Gliha, turistični vodič v gradu Žužemberk, pozna marsikatero zanimivost o gradu nad zeleno Krko, trdno pa je prepričan tudi p obstoju skrivnega ozkega hodnika, ki je peljal iz gradu pod cesto in naprej. Po njegovem pričevanju se je v ta skrivnostni rov pred leti podal tudi šofer Jerič iz Štraže in nad sabo slišal topot kopit in zvoke, vozov šinarjev.
Sprehod po Metliki
v_________________________
TITO - Člani Belokranjskega muzejskega društva, ki ne združuje le Belokranjce iz vse Bele krajine, ampak tudi mnoge po vsej Sloveniji, so bili tako zadovoljni s predsednikovanjem Antona Černiča, da so ga imenovali za predsednika še za naslednji dve leti. Černič seje sprva nekoliko branil, potem pa seje sprijaznil s funkcijo, saj je ugotovil, da niti ni tako težko predsednikovati, če ima človek okrog sebe pravo ekipo ljudi. In Anton zatrjuje, da jo ima. “Jaz samo rečem ti to, ti to, in vse je narejeno,” seje nasmehnil. Potem pa z nekoliko resnejšim glasom dodal, da se boji le, da ne bo postal Tito.
MALARJI - So pa člani prej omenjenega Belokranjskega muzejskega društva ugotovili, da njihovo društvo stoji na slikopleskar-jih. Na nedavnem občnem zboru so bili kar štirje. Med drugimi sta malarja predsednik društva in eden od ustanoviteljev, za povrh je tudi podpresednica društva malarjeva hči, med člani pa bi se našel tudi kakšen malarjev sin, vnuk, zet, pa snaha, žena in morda še kdo. Zato belokranjski sliko-pleskarji opozarjajo ljudi, naj bodo pozorni, kakšna bo prihodnost Belokranjskega muzejskega društva. Ne nazadnje je tudi drugo svetovno vojno zakuhal malar...
DEŽURNI PREDSEDNIK -Izkušen in preverjeno dober predsednik delovnih predsedstev na občnih zborih številnih društev, ki so se ali se še bodo zvrstila v teh dneh, pa je Milan Travnikar. Letos je vodil že vsaj pet občnih zborov, ni pa prepričan, da ne bo še kakšnega. Milan ima prednost, ker nima treme, saj je navajen sedeti na stolu predsedujočega v občinski sejni sobi, kjer poteka večina zborov. Na istem stolu sedi namreč tudi na sejah občinskega sveta. Razlika je le v tem, da je na svetniških sejah stol menda precej bolj vroč.
Črnomaljski drobir
ORGLICE - Jakofčičev Anton iz Gribelj je moral pred dvema tednoma tako na hitro za nastriž-nega kuma Mlakarjevemu Sebastjanu v bližnje Jankoviče, da ni uspel kupiti orglic, kijih navadno kume ob nastriženju podari “pi-ljunu", torej dečku, ki ga nastriže. A je obljubil, da bo do takrat, ko bo zapis o nastrižnem kumstvu objavljen v Dolenjskem listu, že kupil orglice. Tako smo brez slabe vesti zapisali, da je Jakofčič podaril orglice. A pretekli četrtek, ko je v našem časupisu izšel zapis o nastrižnem kumstvu v Jankovičih, Jakofčiča in njegove žene Mimice, kije bila pri obredu asistentka, ni bilo mogoče dobiti doma. Ko sta prebrala, da je Anton podaril orglice, sta jih iskala po vsem Črnomlju. In na koncu kupila dvoje, velike in majhne. Za vsak primer.
TAMBURAŠICE - Na slovesnosti ob krajevnem prazniku v Adlešičih so kot gostje nastopile tudi tamburašice iz Gribelj. Ko so končale z nastopom, je bilo iz dvorane slišati moški vzklik: “Še malo!" Ne ve pa se natančno, ali je bilo možakarju bolj všeč igranje ali brhka dekleta.
Semiškc tropine
(NE)UREJENOST - V semiški občini vsako leto pripravijo tekmovanje pod skupnim naslovom "Semiška občina - lepa, urejena in čista". Akcija je zares vredna pohvale, ima pa eno lepotno napako: v njej ocenjujejo le tisto, kar je lepo in urejeno, čeprav je bilo že pred časom rečeno, da bodo poleg pohval podelili tudi kakšno grajo za nemarščino, nesnago in nered. Pa dlje od obljub niso prišli. A najbrž ne bi bilo težav pri izrekanju kritik na račun neurejenega okolja, kot sojih imeli letos v sosednji črnomaljski občini pri podelitvi ekološke graje. Eno -od žarišč svinjarije je prav gotovo del romskega naselja Sovinek, ki ga mnogi bolje poznajo kot Štiri roke. Medtem ko so si pri eni hiši uredili celo manjši park, pa nedaleč stran na drugi strani ceste ljudje živijo med odlagališčem starih avtomobilov in drugih odpadkov. Vprašanje pa je, če bi bila v tem primeru graja zares dovolj.
HLEV - Na nedavni svetniški seji je bilo slišati, da je bila semiška župnijska stala že pred časom zapisana kot kulturni objekt, zato je ministrstvo za kulturo tudi prispevalo denar za njeno obnovo. Danes, ko je obnovljena, je zares lahko kulturni hram, vprašanje pa je, če je bila to tudi kot hlev. No ja, v času, ko še ni bilo norih krav, je bilo morda mogoče tudi to.
MŠŠ J 2 JXJ A šj rJ OBČI U KMiMt
Previdnost pri tujih posojilih
Metliški obrtniki o delu v lanskem in letošnjem letu - Jubilej bodo proslavili ob Vinski vigredi z obrtno razstavo - Eno parkirišče za avtoprevoznike? - Posojila iz tujine res ugodna?
METLIKA - V območnih obrtnih zbornicah sicer ni pravilo, da bi pripravljali letne zbore obrtnikov, v metliški pa ohranjajo to tradicijo. Tako so se pretekli petek zbrali številni od 312 članov, od katerih jih je 283 obveznih, ostali pa prostovoljni, saj glede na svojo dejavnost spadajo v druge zbornice. Sicer pa se je v zadnjem letu število zmanjšalo za 12 članov.
Kot je v obširnem poročilu po- razstavo in izdali katalog obrti.
MATERINSKI DAN V METLIŠKI CERKVI - Soseska Drašiči je v metliški župnijski cerkvi vv. Štefana pripravila slovesnost na predvečer materinskega dne. Poslušalci, ki so dodobra napolnili cerkev, so prisluhnili cerkvenemu moškemu pevskemu zboru iz Metlike in citrarkam Petri, Lei in Marti (na fotografiji), drašiškim voščačem, organistkama Urški in Mateji Nemanič, vaškim pevkam iz Drašičev, oktetu Vitis ter recitatorkam Alenki Mužar, Barbari Božič, Tini Stariha in Barbari Kočevar. Program je povezovala Darinka Orlič-Bezenšek, ki je dejala, da je materinski dan dan starševstva, zato je povabila obiskovalce, da ga preživijo kot ena družina. (Foto: M. B.-J.)
udaril predsednik Območne obrtne zbornice Metlika Marjan Cer-janec, so v zadnjem letu posvečali veliko pozornost izobraževanju. Pripravili so kar 18 seminarjev in delavnic, ki so bile, razen računalniških tečajev, za člane brezplačne. Seveda ni manjkalo tudi družabnih srečanj. V letošnjem letu bodo posebno pozornost posvetili 25-letnici obrtne organizacije v metliški občini. Jubilej bodo praznovali maja ob Vinski vigredi, pripravili pa bodo tudi 4. obrtno
Veterani vabijo v svoje vrste
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Bela krajina šteje 180 članov, čeprav bi jih bilo glede na sodelovanje Belokranjcev v vojni za Slovenijo lahko vsaj nekaj tisoč ■ Dobrodošel vsak član
ČRNOMELJ - Pred tremi leti so v Beli krajini ustanovili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Bela krajina. Danes je v njem 180 članov, med desetimi pobudniki in ustanovitelji pa je bil tudi Branko Kobetič, prvi predsednik, ki poudarja, da je združenje nepolitično, združuje pa vse vpoklicane ali kako drugače sodelujoče v vojni za Slovenijo iz Bele krajine.
“Žal mnogi ne ločijo, kaj pomeni članstvo v združenju in kaj urejanje statusa veterana vojne. Zakon ureja, kdo lahko postane vojni veteran. V Beli krajini si po naši evidenci lahko uredi status veterana vojne za Slovenijo 1.288 ljudi, ki so bili pripadniki manevrske strukture Narodne zaščite (MSNZ), ki seje aktivirala leta 1990, in pripadniki Teritorialne obrambe od 26. junija do 28. julija 1991. Poleg teh pa še ljudje, ki so jih imenovali izvršni sveti in so varovali objekte posebnega pomena. Za te ljudi imamo podatke," je pojasnil Kobetič.
Kobetič hkrati svetuje tistim, ki si statusa veterana vojne še niso
uredili, naj si na pristojnih izpostavah ministrstva za obrambo priskrbijo potrdilo, s katerim uveljavljajo pravico na upravni enoti. Poudarja, da je urejen status pravica vsakega posameznika, vendar pa je Belokranjcev, ki so si ga uredili, malo, čeprav bi sicer imeli veliko ugodnosti, ki jih določa Zakon o vojnih veteranih.
V Območno združenje se lahko vključijo vsi, ki imajo status veterana vojne, prav tako tudi vsi angažirani pripadniki Teritorialne obrambe, Narodne zaščite in družine, ki so med vojno za Slovenijo varovale orožje in vojaško opremo za potrebe slovenske vojske in policije. “V Beli krajini je bilo med sloven-
SPOMINSKI DAN V ADLEŠIČIH - Adlešičani so svoj krajevni praznik, ki ga v spomin na vojna grozodejstva praznujejo 22. marca, preimenovali v spominski dan. Za sobotno slovesnost so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili adlešiški osnovnošolci, folkloristi, tamburaši in pevke, imenovane Kresnice (na fotografiji), ter mladi harmonikar Matjaž Požek, kot gostje pa pevski zbor Bell Črnomelj in tamburašice iz Gribelj. Predsednik sveta KS Adlešiči je podelil tudi priznanja KS, in sicer Društvu kmečkih žena Adlešiči, Antonu Kapeletu in Majdi Veselič. (Foto: M. B.-J.)
Junija bodo ob dnevu državnosti na regijskem srečanju gostili obrtnike in njihove delavce iz belokranjskih in dolenjskih občin.
Župan Slavko Dragovanje obrtnike seznanil z deli v obrtni coni, v katero je občina vložila okrog 63 milijonov tolarjev, komunalno pa so opremili 22 tisoč kv. metrov zemljišč. Danica Puljak z občinske uprave pa je obrtnike seznanila z garancijskim skladom oz. shemo, kot se imenuje po novem, h kateremu je občina pristopila leta 1999. Lani je občina namenila v sklad 5 milijonov tolarjev depozita in 2 milijona za odpiranje novih delovnih mest, prav toliko pa bo prispevala tudi letos. Lani so osmim prosilcem razdelili za 26,6 milijona tolarjev posojil ter odprli 10 novih delovnih mest.
Eden od avtoprevoznikov se je spotaknil ob posojila iz garancijske sheme po obrestni meri TOM+3,3 odst., ki so po njegovem v primerjavi z avstrijskimi posojili s 6 ali 7 odst. obrestmi vse prej kot ugodna. Opozoril je tudi na predpise republiške vlade o parkiriščih za avtoprevoznike, ki bi vsakega od njih veljala toliko kot en tovornjak. Ker je urejeno parkirišče pogoj za licenco, je predlagal, da bi ga prevozniki, ki jih je v občini 75, uredili skupaj z občino in ne vsak zase, saj bi
bilo v glavnem nezasedeno, ker so vozila na vožnji. Ivan Kostelec iz upravne enote pa je opozoril na potrebo pri najemanju tujih posojil, saj poleg obrestne mere ne gre prezreti še inflacije. Njihova oglasna deska je namreč polna sporočil kreditodajalcev iz tujine, ki vnov-čujejo hipoteke slovenskih upnikov.
M. BEZEK-JAKŠE
POTRDILA IN PRIZNANJA - Predsednik Območne obrtne zbornice Metlika Marjan Cerjanec je na zboru obrtnikov podelil obrtnikom potrdila o ustreznosti obratovalnic za uk vajencev po dualnem sistemu. Alojz Car, Janez Molek in Franc Nemanič so prejeli potrdila o verifikaciji za člane komisij za mojstrske izpite. Podelil pa je tudi 16 priznanj za 10-letno delo v obrtništvu, 5 za 20-letno delo v obrti, gostilničarju Petru Badovincu z Jugorja (na levi) pa za 30-let dela v obrtništvu. (Foto: M. B.-J.)
Branko Kobetič
sko vojno in do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije angažiranih okrog štiri tisoč ljudi, ki bi se lahko včlanili v združenje. Če pa k tem prištejemo še simpatizerje, je število znatno večje," pravi Kobetič in pristavlja, daje v njihovem združenju dobrodošel vsak nov član, včlani pa se lahko v vojašnici na Lokvah 90 pri Črnomlju bodisi pri njem ali pri sekretarju združenja Albinu Balkovcu. Poglavitni namen njihovega združenja je druženje, organiziranje izletov, srečanj, piknikov, pohodov, udeležujejo pa se tudi različnih tekmovanj.
M. B.-J.
Občni zbor planincev
ČRNOMELJ - Planinsko društvo Črnomelj vabi člane in druge ljubitelje planin in narave na volilni občni zbor, ki bo v torek, 3. aprila, ob 19. uri v gasilskem domu v Črnomlju.
KOZERIJA
Semiški ponos vabi
SEMIČ - Na levi strani semiške vpadnice z metliške strani je tako zanimiv prostor, da so ga nedavno Begradovi delavci zavarovali pred vsiljivimi pogledi z živo oranžno plastično ograjo, s kakršno ograjujejo svoja gradbišča. A tokrat ne gre za gradbišče, ampak po mnenju tistih sodeč, ki so si vzeli nekoliko več časa za firbcanje", za pravi filmski center. Zaradi tega so begradovci najbrž tudi pohiteli z ograjevanjem, kajti niso želeli, da bi jim kdo ukradel idejo, saj najbrž še ni patentirana.
Nekaj deset arov veliki filmski center je primeren za snemanje filmov vseh vrst. V njem so bunker, pogorišče, goščava, v bližini pa živinska tehtnica za tehtanje norih krav, banka za uprizarjanje bančnih ropov, džamija in rimskokatoliška cerkvica za snemanje filmov z religiozno vsebino. Če
bi se kaj le preveč (razjvneloje v bližini gasilski dom. Seveda so Semičani v okolici filmskega centra poskrbeli tudi za vse, kar potrebuje filmska ekipa: za prenočišča, gostilne, zabavo, bencinsko črpalko in še kaj.
A tudi statistov in preverjenih filmskih igralcev liolivudarjem ne bo potrebno uvažati iz ostale Slovenije. V Beti krajini jih imajo na voljo več kot dovolj. Kaskaderji bodo prišli iz romskega naselja pri štirih rokah, strelci iz Metlike in Črnomlja, padec z jadralnim padalom pa bo uprizoril kar semiški župnik. Semiška filmska meka čaka le še na režiserje, scenariste in snemalce, saj bi bilo zares škoda, da ne bi skupaj s Semičani koristno porabili prostora, na katerega so Semičani tako ponosni.
M. BEZEK-JAKŠE
Bodo Semič ogrevali z biomaso?
MLAD! IGRALCI NA SEMIŠKEM ODRU - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pretekli teden pripravila v Semiču dvodnevno revijo otroških gledaliških skupin iz Bele krajine. Nastopilo je sedem skupin, od tega kar štiri iz semiške osnovne šole: Metuljčki, dramska skupina turističnega krožka ter igralski skupini 4. c in 8. a razreda. Predstavili so se še učenci dragatuške osnovne šole in dramska krožka črnomaljskih osnovnih šol Miranu Jarca in Loka. Na fotografiji: mladi igralci iz OŠ Loka v igrici Kaj se skriva za velikim trebuhom. (Foto: M. B.-J.)
Semičani so, potem ko so se z ogrevanjem z biomaso seznanili na delavnicah v Avstriji, predlagali, da bi se na ta način greli tudi i’ občinski prestolnici - Odpadnega lesa več kot dovolj
SEMIČ - Pred kratkim sta bili v avstrijskem Beljaku delavnici o energetski izrabi biomase, ki so se je udeležili tudi Margita Stariha, Anton Malenšek in Jože Tontaževič iz semiške občine. Poglavitni namen delavnic je bil motivirati udeležence za energetsko rabo biomase za daljinsko ogrevanje in mikro toplovodna omrežja.
Semičani so, potem ko so dobili veliko koristnih informacij o pridobivanju toplotne energije iz lesa, ki propada v naravi, in o varčevanju pri ogrevanju, prišli do zaključka, da bi lahko tudi del Semiča ogrevali s pomočjo biomase. S kurivom gotovo ne bi imeli težav, saj je pretežni del občine poraščen z gozdom, a tudi veliko kmetijskih površin, ki so še ostale, hitro zarašča. Ob tem ne gre prezreti, da veliko energetsko sicer koristnih odpadkov propade v naravi. Bodisi da gre za odpadke z lesnopredelovalnih obratov, ki končajo na smetiščih, ali za manj kvaliteten les, ki ostane pri podiranju dreves v gozdovih ali pri čiščenju zaraščenih kmetijskih zemljišč.
Zato so semiški udeleženci delavnic predlagali, da bi tudi v njihovi občini začeli razmišljati o uporabi biomase za ogrevanje šole, vrtca, zdravstvene postaje in podobnih objektov, za katere gre sicer plačilo stroškov za ogrevanje iz občinskega proračuna. Z daljinskim ogrevanjem iz skupne kotlovnice pa ne bi le zmanjšali stroškov, temveč bi omogočili dodatni zaslužek kmetom, lastnikom gozdov, ki manj vrednega lesa sedaj nikakor ne morejo vnovčiti.
Anton Malenšek, sicer tudi semiški podžupan, je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da bi bilo prav, če bi v občinskem proračunu za prihodnje leto predvideli nekaj denarja za ogrevanje z biomaso.
Medtem ko bi bil za pripravo biomase za vso občino dovolj en stroj, ki stane okrog 40.000 DEM, pa so precej večji stroški s kotlovnico. Takšna, ki bi ogrevala skoraj polovico Semiča, bi veljala 1,2 milijona DEM, vendar so izkoristki peči zelo veliki, skurili bi lahko tudi del komunalnih odpadkov, emisije v ozračje pa so majhne. Poleg tega je mogoče za naložbo dobiti denar iz evropskih programov in od države, saj so na ministrstvu za okolje in prostor pripravili program energetske izrabe biomase v Sloveniji od leta 2001 do leta 2010, za katerega naj bi namenili 37,8 milijarde tolarjev.
Malenšek je zato položil svetnikom na srce, naj razmislijo o ogrevanju z biomaso. Z njim se je strinjal tudi podžupan Janez Movern, ki pa je menil, da bi morali kljub vsemu najprej izračunati, ali je naložba finančno zares sprejemljiva.
M. B.-J.
MU
IZ l J A S 1 H OBCJN
MU
PRVI IZ ZADNJE SKUPINE - Prvemu zagovoru zaključne naloge, kije bilo 16. marca, je pristopilo in ga uspešno opravilo 14 od skupno 23 udeležencev enoletnega usposabljanja za komercialista. Med prvimi iz zadnje skupine udeležencev usposabljanja, ki ga bodo v jeseni nadomestili z dvoletnim, je bilo 12 od skupno 17 udeležencev, ki jim je usposabljanje plačal Zavod za zaposlovanje. (Foto: M. L.-S.)
OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZ LJUBLJANE - Društvo Peter Kosler iz Ljubljane je imelo letos svoj redni letni zbor v Kočevju. Društvo je štelo tudi že 50 članov, trenutno pa jih imajo, kotje povedal predsednik Erik Krisch, 45. (Foto: M. L.-S.)
Skrb za ohranjanje dediščine
Društvo Peter Kosler iz Ljubljane je imelo svoj redni letni zbor v Kočevju - Precej o zamislih
KOČEVJE - Člani društva Peter Kosler iz Ljubljane so se v soboto zbrali v Kočevju na rednem letnem občnem zboru. Po sprejemu poročila o delu v preteklem letu ter načrtih za letošnje so spregovorili tudi o načrtih in zamislih, ki izvirajo iz želje in prizadevanj društva, da redkih ostankov, ki pričajo o 600-letnem bivanju kočevskih Nemcev na Kočevskem, ne bi uničil zob časa, marveč da bi jih v vse bolj popularnem “iskanju korenin” Kočevska izkoristila tudi v turistične namene.
Glavna skrb društva je bila in bo tudi v prihodnje, kot je povedal predsednik Erik Krisch, ohranjanje kulturne dediščine kočevskih Nemcev. Ker je to glavna naloga tudi društva Kočevarjev staroselcev iz Kočevskih Poljan, so že leta 1996 naredili skupen program, ki ga, kot je pojasnil, “izvajajo vsak na svojem področju”. Ob tem je poudaril, da brez sodelovanja domačinov zastavljenih nalog ne bi mogli uresničiti, in dodal, da dobro sodelujejo tako z občino, posameznimi krajevnimi skupnostmi in vaščani kot tudi s predstavniki cerkve.
Ob nalogah, med katerimi bosta tudi v letošnjem letu najpomembnejši urejanje cerkve v Spodnjem Logu in pokopališča v Rajndolu, so na zboru spregovorili tudi o
Bo izobraževanje prepuščeno šušmarjem?
LU Kočevje je edina LU v državi, ki še nima sprejetega z novo zakonodajo usklajenega akta o ustanovitvi - Dokaz obstoja	_____
KOČEVJE - Vodja izobraževanja na Ljudski univerzi Kočevje (LU) Jožica Pečnik je prejšnjo sredo slovesno podelila zaključna potrdila za program enoletnega usposabljanja po V. stopnji za komercialista. Potrdila so prejeli prvi iz sicer zadnje skupine dosedanjega enoletnega programa, saj bo program, ki gaje sprejelo ministrstvo za šolstvo pred tremi leti, veljal samo še do 31. avgusta.
načrtih, ki zadevajo predvsem ureditev še več drugih cerkva in pokopališč na Kočevskem. Dotaknili pa so se tudi nekaterih zamisli, ki bi lahko, kot je dejal Krisch, prerasle v občinske projekte. Omenil je predvsem izdelavo vodiča po Kočevski z informacijami za Kočevarje ter organizacijo 2. srečanja Kočevarjev v stari domovini, ki bo prihodnje leto.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Tudi osnovni šoli Loški Potok in Sodražica v mednarodnem projektu Zid
VELIKE LAŠČE - Rimski zaporni zid, ki je bil postavljen v četrtem stoletju skupaj z obrambnimi trdnjavami, da bi branil občutljiva mejna 'območja pred ropajočimi ljudstvi, danes predstavlja največjo gradbeno dediščino vseh obdobij na območju Slovenije. Pred dvema letoma so se urejanja pešpoti ob zidu lotile občine oziroma šole, ob katerih pelje zid. Trenutno sta vanj vključeni občini Velike Lašče in Brezovica, kmalu pa se bodo srečali s šolami iz Borovnice, Sodražice in Loškega Potoka ter se dogovorili o izdaji zgibank, v katerih bodo opisane najbolj vabljive znamenitosti ob zidu. Prihodnje leto bodo izdali karto tega območja. V projekt so vključene tudi hrvaške šole iz Klane in reškega Trsata, kjer se zid tudi konča.	M. G.
Program bo z začetkom novega šolskega leta nadomestil dvoletni višji strokovni program za komercialista. Tu pa za LU Kočevje nastopajo težave. “Smo edina LU v Sloveniji, ki še nima prenovljenega ustanovitvenega akta v skladu z zakonodajo iz 1996,” je povedala direktorica Lili Štefanič. Dodala je, da so v skladu z novo šolsko zakonodajo in na podlagi sklepov decembrske seje občinskega sveta pripravili in občinski upravi pred-
Laški sel
UGODILI VSEM - Zaradi bolezni med nastopajočimi je odpadla proslava slovenskega kulturnega praznika. Zamujeno so nadoknadili 16. marca, ko je KUD Marij Kogoj v sodelovanju s podružnično šolo Turjak pripravil skupno proslavo dneva žena, mater in deklet ter še kulturnega praznika. Nastopali so predvsem mladi, ki se tako uče nastopanja doma in po svetu.
PREMALO ZAVEDANJA -Predsednik KUD Marij Kogoj Franc Pečnik pravi, da se v občini (in še kje) premalo zavedajo pomena ljubiteljske kulture (in tudi ljubiteljskega kmetijstva), saj kulturna društva dobivajo za svoje delo vsako leto manj denarja. Tolaži pa se s tem, da še ni bil sprejet občinski proračun, in tako dobijo denar po lanskih dvanajstinah, kar znese več, kot bi ga dobili sicer.
TRUBAR SE JE PRIKAZAL -Glavnemu kulturnemu delavcu na Turjaku se je v sanjah prikazal možakar z brado in mu dejal, naj organizira izlet na njegov grob. Tako bodo Turjačani še letos obiskali grob Primoža Trubarja v Tuebingenu.
DVA ANSAMBLA V HORJUL -Na poletnem srečanju ljudskih godcev in pevcev v Horjulu bosta nastopila tudi dva ansambla iz Trubarjeve dežele. Nastopajoči iz Trubarjeve dežele bodo stari do 12 let.
NOVE TABLE - Dom krajanov v Turjaku bo dobil pri vhodu in v notranjosti nove napisne table, da se bo vedelo, katera društva in organi imajo v njem sedež. Vse bo v zeleni barvi.
ZA MOČNEJŠE - V Domu krajanov ima sedež tudi šiviljstvo in trgovina Zajček, ki šiva po meri tudi za močnejše postave.
Spet sejem pri sv. Antonu
DOBREPOLJE - Po dolgoletnem presledku bo v nedeljo, L aprila, spet sejem pri Svetem Antonu, se pravi na Zdenski Rebri nad Zdensko vasjo v Dobrepolju. Začel se bo ob 11. uri, organizirata pa ga Društvo podeželjskih žena Dobrepolje in šola. S sejmom bodo skušali obuditi nekdanji običaj. V velikonočnem času pa je predvidenih še nekaj prireditev, med drugim 6. aprila Velikononočna delavnica, ki jo organizira Turistično društvo Dobrepolje, in 8. aprila Velikonočni sejem, ki ga organizira podružnična šola Ponikve.
Maratona letos skoraj ne bi bilo
Na 3. otroškem gledališkem maratonu so nastopile samo tri skupine s štiri predstavami - Novo je letos bilo, da niso uporabljali ozvočenja
KOČEVJE - V soboto je v Kočevju potekalo območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin. Pod imenom “Otroški gledališki maraton” je prireditev letos že tretjič zapovrstjo organizirala kočevska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
V primerjavi s predhodnima je kljub vsemu bila, pa gre zahvala:
bila posebnost letošnje prireditve, da je potekala samo v dopoldanskem času. Na odru Šeškovega doma s O se tokrat zvrstile le štiri predstave: tri gledališke in ena lutkovna. Do maratona, ki je bil tudi letos ob istem času kot lani, ko je na njem nastopilo kar 8 skupin, so predstave uspele pripraviti le tri skupine. Kot je povedala vodja kočevske izpostave Sklada Andreja Repar, je zato le malo manjkalo, da prireditve letos ne bi bilo. Da je
KUD Jazbec & partnerji ter tretje-šolcem OŠ Zbora odposlancev iz razreda Staše Kobler in Renate Miketič, ki so pripravili igrico Črno in belo; članom lutkovnega krožka OŠ Zbora odposlancev in mentorici Jožici Sevšek, ki so uprizorili lutkovno predstavo Prišla je pomlad, ter otrokom podružnične šole OŠ Ob Rinži iz Livolda, ki so ob pomoči mentorice Jane Pugelj pripravili kar dve predstavi: Čarovnica in Kdor izbira, izbirka še ne dobi.
ložili nov osnutek akta o ustanovitvi Javnega zavoda LU Kočevje. V njem so še natančneje kot v prvem, ki so ga posredovali občini že pred štirimi leti, opredelili obveznosti in pravice tako občine kot LU, dodali pa so tudi višjo šolo kot novo organizacijsko enoto.
“Ustanovitveni akt nam predstavlja temelj pogajanj z ministrstvom za ustanovitev višješolskega študija,” je povedala in dodala, da ne gre le za pridobitev višjega stro-
kovnega programa za komercialista, ampak tudi za poslovnega sekretarja, organizatorja poslovanja v turizmu in organizatorja poslovanja v gostinstvu. Za kočevsko občino sta glede na njene razvojne načrte še posebno zanimiva zadnja dva. Poleg tega pa je ustanovitveni akt, kot je poudarila, pomemben tudi kot dokaz, da sploh obstajajo. V zadnjem času se zaradi tega vse težje prijavljajo na različne razpise in se bojijo, da na mnogih prav zaradi tega, ker nimajo akta, ne bodo uspeli. To pa bi pomenilo, kot je poudarila, da bo izobraževanje odraslih v regiji prepuščeno šušmarjem.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kostelci za vzor Sloveniji
Tako je poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je skupščini TŠD Kostel podelil priznanji
KOSTEL - “Lepo je priti prav na vaš občni zbor, čeprav danes zboruje več turističnih društev, med drugim tudi Turistično društvo Bled. Pri vas se marsičesa naučim in gradivo za vaš zbor bomo razmnožili in poslali nekaterim turističnim društvom po Sloveniji, da jih vzpodbudimo k še boljšemu delu,” je na letni skupščini Turistično-športnega društva Kostel, ki je bila minuli petek, med drugim poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Predsednik Rožič je med drugim pohvalil dosedanje delo TŠD Kostel in program dela za letos, za katerega je menil, da je najpomembnejši predlog občini, naj naredi tehnično, dokumentacijo za obnovo ali gradnjo sob za potrebe kmečkega in zdravstvenega turizma, načrt odpiranja gostinskih in trgovskih objektov, šotorišč, kampov itd. Prisotne je spomnil še, da je letos mednarodno leto prostovoljnega dela, zato naj bi ob svetovnemu dnevu turizma TŠD in občina podelila najzaslužnejšim prostovoljcem priznanja, hkrati pa tudi ovrednotila opravljeno prostovoljno delo in tako pokazala ta prispevek k razvoju občine in države. Predlagal je tudi, naj bi posebno po-
zornost še naprej posvečali ohranjanju in uveljavljanju naravne in kulturne dediščine.
O delu TŠD smo poročali sproti. Načrt dela za letos je obsežen, gotovo pa zasluži omembo urejanje Učne poti Zavoda za gozdove, ki jo bodo odprli za svetovni dan turizma, in uresničevanje projekta “kostelska ra-kija”. Število članov TŠD se je od lanskih 120 povečalo na 140. Na konferenci, ki se je začela s krajšim nastopom pevskega okteta “Nagelj” iz Kočevja, so z eno minutnim molkom počastili tudi spomin na preminulega ustanovnega člana TŠD Jožeta Ofaka. Sprejeli so tudi program dela za naslednje leto, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič pa je podelil srebrni znak TZS Zavodu za gozdove-krajevna enota Kolpska dolina, bronasti znak pa članu tega Zavoda Bojanu Kocjanu, medtem ko je predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič podelil večletnemu pokrovitelju TŠD Kostel Antonu Piškurju veliko stensko uro, delo likovnega umetnika Marjana Leša, hkrati pa sporočil, da bo Anton Piškur v kratkem prejel še druga priznanja TŠD, saj bo proglašen tudi za častnega člana TŠD. J. PRIMC
ŽALNA SLOVESNOST V MAKOŠAH - V soboto je bila pred spomenikom v Makošah pri Ribnici spominska slovesnost, na kateri seje okrog dvesto borcev in drugih gostov poklonilo sedemnajstim žrtvam 3. in 4. bataljona 9. bri-gade-Kočevske. Zaradi izdajstva 25. marca leta 1944 so Nemci in domobranci iz smeri Kočevja in Ribnice nenadoma obkolili speči bataljon in mu v strahovitem pokolu prizadeli velike izgube. Govorniki, predstavniki brigad, so spomnili, da so žrtve pri Makošah padle za osvoboditev domovine, za čast in obstoj svojega naroda ter za še mnoge druge domovinske in narodnostne vrednote. V krajšem kulturnem programu so nastopile članice pevskega zbora Odmev, pesnica Živka Komac in citrar iz Ljubljane. (Foto: M. G.)
Srečanje je spremljala kot svetovalka in selektorica igralka Simona Zorc Ramovš. Po njeni oceni so predstave glede na lani napredovale, in sicer predvsem v tehničnem smislu, t.j. glede luči, scene in kostumov oziroma tistega, kot je dejala, kar igralcem omogoča, da lažje igrajo. Nasvet, ki gaje dala organizatorjem lani, naj ne uporabljajo ozvočenja, ker je za gledališče moteče, so upoštevali in to je bila, kot je povedala Reparjeva, tudi novost letošnjega srečanja, s katerega se bosta po izboru Ramovševe lutkovna skupina ter ena izmed gledaliških skupin udeležili tudi medobmočnega srečanja, m. L.-S.
3. OTROŠKI GLEDALIŠKI MARATON - Levji delež zaslug za izvedbo 3. otroškega gledališkega maratona gre učencem iz Livolda in učiteljici Jani Pugelj, ki je s svojimi učenci uspela sama pripraviti kar dve predstavi. Na posnetku: igralci s predstave Čarovnica z mentorico Jano Pugelj. (Foto: M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
MED NAJBOLJ ZGLEDNIMI V DRŽAVI - Na redni letni skupščini AMZS 20. marca je AMD Kočevje prejelo Pisno priznanje za prometno preventivno dejavnost in odlično izvedeno selekcijo udeležencev 15. evropskega prometnoizobraževalnega tekmovanja mladih kolesarjev, ki je potekalo septembra lani v nemškem Hannovru. Barve Slovenije je zastopala šestčlanska ekipa mladih kolesarjev iz Kočevja, kije osvojila peto mesto. Na AMZS so se odločili za kolesarje iz Kočevja, ker je prometna varnost otrok v Kočevju med najboljšimi v državi, kar pomeni, da je tudi delo z otroki med najbolj zglednimi.
V SLOGI JE MOČ - Zasluge za to, da se kočevska občina uvršča v sam vrh v državi po najmanjšem številu prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci, gredo v prvi vrsti kočevskemu občinskemu Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu, katerega dolgoletni predsednik Vinko Zajec je na nedavni skupščini krovne organizacije AMD v Ljubljani prejel Posebno srebrno priznanje AMZS. Vendar pa tudi tu velja, da “je resnična moč le v slogi”, zato gredo zasluge za veliko varnost kočevskih otrok v prometu tudi vodstvom kočevskih šol, AMD Kočevje, Združenju šoferjev in avtomehanikov, delavcem kočevske Policijske postaje in vsem ostalim, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi raznih preventivnih in promet-noizobraževalnih akcij za otroke.
O mladinskem centru
KOČEVJE - LDS Kočevje organizira jutri ob 18. uri v konferenčni sobi hotela Valentin svoje že uveljavljeno “Naše srečanje z vami”. Tema tokratnega srečanja je "Mladinski center Kočevje”.
Ribniški zobotrebci
BOLJ VAROVAN KOT GENERALŠTAB - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta je bivši državni poslanec Benjamin Henigman sedanjega poslanca in ribniškega župana Jožeta Tanka vprašal, ali je kaj možnosti, da bi sedanja vlada upoštevalo odločitev prejšnje, Bajukove vlade?! Njegovo vprašanje se je nanašalo na odprtje ceste skozi vojašnico v Ribnici in s tem na dogovor, ki sta ga tik pred volitvami v državni zbor podpisala tedanji minister za obrambo Janez Janša in njegov strankarski kolega, ribniški župan Jože Tanko. Po tem dogovoru naj bi občina vojski zagotovila ograjo in drsna vrata, do težav pa je prišlo, ker zahteve sedanjega ministra glede tehnične opreme za zavarovanje objekta po Tankovih besedah presegajo zmožnosti občine. Objekt je sedaj dokaj slabo zavarovan, od občine pa. kot pravi Tanko, zahtevajo vrhunsko opremo. Postopek odprtja ceste skozi bivšo vojašnico JLA za javni promet bo zato zaključen, kakor hitro bodo na ministrstvu sprevideli in pristali na to, da njihov objekt v Ribnici “ne more biti bolj varovan kot generalštab”!
Kostelski rižni
JAVNA DELA - Ureditev travniških sadovnjakov sodi v program občine in Turistično-športnega društva Kostel. Ta dela bodo opravljali v okviru javnih del, pri katerih bodo zaposlili predvidoma pet delavcev. V Kostelu nameravajo ustanoviti tudi sadjarsko društvo “Tepka” (to ime še ni dokončno potrjeno).
MINISTER V KOSTELU -Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, bo imel v torek, 3. aprila, v Kostelu predavanje in razgovor z domačini na temo “Kaj prinaša Šengen”, se pravi o bodoči šengenski meji na Kolpi.
NOVA IZLETNIŠKA POT -Novo izletniško pot v Kostelu pripravlja Zavod za gozdove v sodelovanju s Tliristično-športnim društvom Kostel. Potekala bo od gradu Kostel do Kolpe in nato nazaj v hrib v gozdni rezervat Kra-jc-Bukovje. Primerna bo za poldnevni ali celodnevni izlet, odprli pa jo bodo konec septembra ob svetovnemu dnevu turizma.
Trebanjske iveri
J jL j J >\
OBLJUBE NE GRADIJO CEST - Z Malega Cirnika so se na oglasili krajani, razočarani, kakopak, spet nad praznimi obljubami politikov. Na Cirniku se jim je zameril sam trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik, ker naj bi jim na zboru pred leti, ko so se Cirničani odločali, da se odcepijo od sevni-ške občine, ki jih je po mačehovsko zapostavljala, in priključijo trebanjski občini, obljubljal asfaltne ceste in svetlo prihodnost. Svetla prihodnost je ostala zgolj pobožna želja, ki pa bi bila že nekoliko bliže, če bi trebanjska občina vsaj pomagala asfaltirati 1300 m dolgi odsek ceste Mali Cirnik-Vrhe. Cirničani se že sprašujejo, če ne pomeni njihova priključitev k trebanjski občini, da so prišli z dežja pod kap...
ŠE POMNITE TOVARIŠI? -“V mesecu aprilu 1998 bodo zaključena investicijska dela v iz-posojevaiišču v Mokronogu. Prostorski pogoji in knjižnična zaloga bodo omogočali, da bo knjižnica odprta dvakrat tedensko. Interes bralcev je velik, zato bodo novi prostori ob drugačni organizaciji knjižnične izposoje velika pridobitev za krajane.” Tako so pisali in govorili o spremembi odprtosti Knjižnice Pavla Golie pred tremi leti na CIK Trebnje. Vsega lepega je, žal, prehitro konec. Od začetka letošnjega marca tudi te pravljice...
PREJA - Le redki so, ki znajo še kaj uporabnega narediti na kolovratu, tako kot Slavka Mlakar s Čateža (na posnetku), da to ni zgolj etnološki okras v nekem
kotu hiše. Se pri običajnem izgovarjanju, da za takšno učenje in opravilo preprosto ni dovolj časa, ne zrcali odnos do dediščine? (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
ZAPRTA SEJA - Pretekli ponedeljek je sevniški župan Kristijan Janc na sevniški grad povabil sevniške direktorje. Pa menda ni župan postal tudi turistični vodič, so se spraševali nekateri, drugi so spet ugibali, ali morda pripravljajo kakšen “štabni dokument”, da povabila za to snidenje ni dobil prav noben predstavnik sedme sile. Zaprte. seje so pač prej redkost kot pravilo! Župan je v torek obljubil, da bo poslej na sestanke z direktorji vabil tudi novinarje, da pa je direktorje na uvodnem sestanku seznanil predvsem z občinskim proračunom. Druženje in izmenjava informacij je koristna ne le za novinarje in ne predvsem okoli volitev...
ODPIRALNI ČAS - Obiskovalci Mercatorjeve železnine so nam sporočili, da so že opozorili prodajalce, naj napišejo na vrata odpiralni čas, a ostaja vse po starem, kot da se to trgovcev ne tiče. Morda pa so zaradi te malenkosti ali pa nemarnosti, kakor kdo ocenjuje, kakšnega kupca celo izgubili ...
Razpis za fotografije
SEVNICA - V jubilejnem letu 2002 bodo sevniški planinci izdali planinski vodnik. V vodstvu PD Lisca so prepričani, da bi veliko članov odstopilo fotografije in diapozitive naravnih in krajinskih zanimivosti iz okolice Sevnice za objavo v tem vodniku. Zato so se odločili da do 1. maja z razpisom pridobijo čim več barvnih fotografij poljubnega formata in diapozitivov, ki jih bi avtorji odstopili brez denarnega nadomestila, vrnjene pa bodo dobili v pol leta. Podrobnejše informacije dobite pri Vinku Šešku (telefon 82 40 521).
MU
Štirje delajo za osem zaposlenih
Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem občina v letošnjem letu ni zagotovila denarja še za enega knjižničarja, zato so izposojevališča odprta le še enkrat tedensko
J J-J O Ei C J J\l

TREBNJE - “Čas odprtosti knjižnice je za bralce najkrajši v zadnjih dvajsetih letih pri največjem številu delavcev, najboljši tehnični opremi in rekordnem številu izposojenih knjig. Moja moralna dolžnost je, da predlagam svetu Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje, da še enkrat razmisli o svojem sklepu in v čim krajšem času omogoči uporabnikom normalen dostop do gradiva,” je 8. marca letos Janez Pungartnik, knjižničar Knjižnice Pavla Golie na svet CIK-a, pod njegovo streho namreč spada tudi knjižnica, naslovil svoje presenečenje in nestrinjanje s sklepom taistega sveta z dne 27. februarja letos o zmanjšanju ur, ko naj bi bila matična knjižnica v Trebnjem in izposojevališča v Mokronogu, Šentrupertu in na Mirni odprta za bralce.
Pungartnik je svoje mnenje utemeljil z dejstvom, da so splošnoizobraževalne knjižnice dolžne zagotavljati enake pravice vsem prebivalcem območja, na katerem delujejo, hkrati je knjižnica javna ustanova in se mora ravnati po potrebah bralcev, ki kot davkoplačevalci knjižnico tudi financirajo. Ker število obiskovalcev in izposojenih knjig stalno narašča, kar je gotovo uspeh, je prav, da bi tudi bralcem ponudili več, ne pa manj. Knjižnica je lani dobila novo tehnično opremo, s katero bo olajšana računalniška obdelava, preko javnih del pa so zaposlili novega delavca za vnos
Tretje lezisce
Gledališka skupina KUD Šentrupert s komedijo Vasja Ocvirka
ŠENTRUPERT - Gledališka skupina KUD Šentrupert je preteklo soboto na domačem odru premierno uprizorila komedijo v petih slikah Vasja Ocvirka Tretje ležišče. Avtorica priredbe in predstave je Zvonka Krištof. Igrajo: literat Domen Krištof, učitelj Daniel Pejovič, komercialist Aljaž Sitar, turist Peter Frelih, dragi Tomaž Brcar, draga Marija Sabljak, kmet Jože Zupančič, zastopnik Stane Gorenc, receptor Tadej Kovaljev in pes Tim. Šepetalka je Breda Vojnovič. Komedija prikazuje literata, ki živi skupaj z učiteljem, zaposlenim za določen čas, v cenenem obmorskem hotelu. Pisati mora tako, kot zahteva urednik, zato ne najde pravega ustvarjalnega navdiha. Pri delu ga vsako noč zmoti nov gost iz različnih socialnih plasti, ki zasede dodatno, tretje ležišče. Gledališka skupina KUD upa, da bo dvorana kulturnega doma v Šentrupertu prav tako polna kot ob lepo uspeli premieri tudi ob ponovitvi predstave v nedeljo, 1. aprila, ob 15. uri.
P. P.
knjig in ostalo pomoč. S. temi dejstvi so očitno dobro seznanjeni tudi bralci, ki živijo na še malo večjem podeželju, kakršno je mesto Trebnje, in so žolčno reagirali, češ da nočejo biti drugorazredni državljani, če živijo, denimo, v Mokronogu, kjer jih je v slabo voljo spravilo obvestilo matične knjižnice, da bo izposojevališče (spet) odprto le enkrat tedensko, ker je bila knjižnici zavrnjena zahteva po dodatnem delovnem mestu in je bila prisiljena skrčiti skupno število ur odprtosti tudi v izposojevališčih.
Drugo plat medalje pa pojasnjujeta direktorica CIK-a Darinka Tomplak in vodja knjižnice Cecilija Žibert. Tomplakova pravi, da razume težave pri sestavi občinskega proračuna zaradi velike naložbe v novo osnovno šolo v Velikem Gabru, da pa je dobila kar nekaj obljub, da bodo skušali pomagati tudi knjižnici, kije že spomladi lani zaprosila občino za sred-
“Vaja zbora” na Mirni
MIRNA - Kulturno društvo Milan Majcen in krajevna skupnost Mirna vabita v soboto, 31. marca, ob 19. uri v dvorano TVD Partizana na Mirni na ogled komedije Vinka Moedern-dorferja Vaja zbora. Gre za pravo uspešnico šentjanške gledališke skupine, ki polni dvorane s hudomušno igro, ki izvablja sproščen smeh.
stva za vsaj enega knjižničarja. Žal je ostalo zgolj pri obljubah. Če bi knjižnica dobila še vsaj okrog 3,5 milijona tolarjev za bruto plačo in materialne stroške knjižničarja, sedanjih ukrepov ne bi bilo. Žiber-tova pa opozarja, da bi po veljavnih standardih za knjižnično dejavnost moralo biti v trebanjski knjižnici glede na število knjig in količino izposoje zaposlenih najmanj
• Lani je Knjižnica Pavla Golie s pomočjo približno sedmih milijonov tolarjev z ministrstva za kulturo in treh milijonov iz občinskega proračuna kupila 3136 enot knjižničnega gradiva. Živa knjižnična zaloga v občinski knjižnici in v izposojevališčih znaša zdaj 55.000 enot (od tega 45.000 v Trebnjem); glede na število prebivalcev pa bi morala ta zaloga znašati najmanj 60.000 enot. V knjižnico s tremi izposojeva-lišči je včlanjenih 3351 članov, od tega 2538 mladih. Izposoja je za 60 odstotkov večja kot leto poprej. Izposojenih je bilo 147.672 enot, po veljavnih merilih in standardih pa mora biti na vsakih izposojenih 12.000 enot zaposlen po en strokovni knjižnični delavec.
osem strokovnih knjižničnih delavcev. Od tisoč delovnih dni pri štirih redno zaposlenih je bil lani izpad 140 dni bolniške in 130 dni dopusta, kar je skupaj več kot je celotni fond delovnih ur enega delavca letno. To pa pomeni, da so dejansko opravljali dela v knjižnici trije redno zaposleni, z opravljenimi nadurami za 30 delovnih dni, ob pomoči honorarnega delavca. Vsa dela so bila opravljena zadovoljivo, vendar je takšna obremenjenost nedopustna. Zato tudi svet CIK-a ni spremenil odločitve, pravi Žibertova.
P. P.
OBNOVA MOSTU NA MIRNI - Mirnčani so se sprijaznili, da se bodo namesto po starodavnem mostu v središča kraja, ki ga bodo po zagotovilih Direkcije RS za ceste v štirih mesecih popravili in temeljito ojačili, da ne bo več nosilnost omejena na pičlih 15 ton, tja do poletja vozili preko tega montažnega mostu čez Minit) in Zabršco pri Dani. Zakaj gospodje iz Ljubljane niso že ob začetku obnove zgradili obljubljene lesene brvi za pešce, vedo le oni... (Foto: R P.)
RAZSTAVA CIRILA HORJAKA - Na zidovih dvorane Kulturnega doma Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem Mostu, kjer odpadajoči omet kar kliče po obnovi, bo do 7. aprila na ogled razstava risb Cirila Horjaka, slikarja, ki sodeluje na prireditvah loškega kreArta od začetka. Številni so prepričani, da ga je izjemno pestro in bogato likovno in glasbeno dogajanje v KUD Primož Trubar tako prevzelo, da na mladega Korošca lahko vselej računajo domači organizatorji loških kulturnih prireditev in ga ob Zoranu Cvarju in Simonu Sernecu že uvrščajo med bodoče protagoniste kreArta. (Foto: P. P.)
Srečka ne prinaša sreče
Gledališka skupina Kulturnega društva Studenec s komedijo Marjana Marinca Srečka bo v soboto gostovala še na Bučki - Jeseni nov cikl
Spominski dnevi Pavla Golie
TREBNJE - Občina Trebnje bo od 5. do 7. aprila praznovala spominske dneve Pavla Golie. Ob tej priložnosti bo na slovesni akademiji v petek, 6. aprila, ob 19.30 v trebanjskem kulturnem domu podelila tudi Golievi plaketi za življenjsko delo na področju kulture Jožetu Zupanu iz Šentruperta in Mitji Prijatelju iz Trebnjega. Golieva priznanja za uspešno delo na kulturnem področju pa bodo prejeli Darja Korelec, Zdenka Bukovec, Fani Anžlovar, Tone Strmole in KUD Ragle.
STUDENEC - Gledališka skupina Kulturnega društva Studenec je po uspešni premieri in ponovitvi komedije Marjana Marinca Srečka na domačem odru preteklo nedeljo na materinski dan gostovalo v Loki. Zadnji marčevski dan ob 19. uri bodo Studenčani gostovali še na Bučki, v tamkajšnjem zadružnem domu, nadaljnja gostovanja (po besedah režiserke Andreje Jancjihbovsaj še 10!) v posavskih in dolenjskih krajih pa načrtujejo spet jeseni. Zgodba komedije se prične zapletati, ko nesojeni izumitelj, tehnik Ivan Suhec (igra ga Karli Tomažin), na loteriji zadene milijonski dobitek. Toda srečka mu ne prinese pričakovane sreče, temveč številne namišljene prijatelje, sorodnike in zagate. Tako se Suhec prepriča, da je bilo prejšnje gmotno skromno življenje vendarle precej bolj bogato zanj in za njegovo ženo Metko (Slavica Ivačič). V komediji sodelujejo še upokojenec Jožef (Silvo Starc), bivši arestant Lojze (Dejan Mlakar), lahko dekle Margarita (Metka Pšeničnik),
sorodnik, obrtnik, stric Tone (Ivan Kozmus), sorodnica, teta Rezi (Jožica Geršak) in mlada vdova Nada (Anica Tomažin). Šepetalca sta Jožica Geršak in Silvo Starc. Za izdelavo scene sta poskrbela Silvo Starc starejši in mlajši, za razsvetljavo pa Ivan Kozmus.
P. P.
Prihod pomladi in materinski dan
BLANCA - Učenci blanške osnovne šole so ob prihodu pomladi in materinskem dnevu izvedli nastop za starše, ki so v petek, 23. marca zvečer, napolnili kulturni dom na Blanci v takem številu, da ni bilo niti praznega stojišča, kaj šele sedeža. S tem so starši pokazali, da jim nastopi njihovih otrok veliko pomenijo, kakor tudi, da cenijo trud učiteljev, ki pripravijo tako obširno prireditev, in da je šola v kraju res središče dogajanja. Vesele pesmi, zabavne igrice in nastopi mladih glasbenikov so starše navdušili. Starši in otroci so ostali še po prireditvi na prijetnem druženju ob veseli pesmi in nastopih nastajajočega ansambla. Ob nazdravljanju in spremljavi harmonike pa je po dvorani zadonela domača pesem. Zbrane je pozdravil predsednik KS Blanca Drago Mirt, za sladke dobrote in domač kruh pa so poskrbele članice aktiva kmečkih žena z Blance.
Mojca Pokrajculja in Oglasi se, Ferdinand
TREBNJE - V soboto, 31. marca, ob 17. uri bo v Kulturnem domu Trebnje predstava za otroke Mojca Pokrajculja v izvedbi dramske skupine KUD Dolenjske Toplice. Oglasi se, Ferdinand, pa je šaljiva grozljivka, ki jo bo uprizorilo Kulturno društvo Mirna Peč v soboto, 31. marca, ob 19.30, prav tako v trebanjskem kulturnem domu.
Revija pevskih zborov
TREBNJE - V četrtek, 5. aprila, ob 16. uri se bo v Kulturnem domu Trebnje pričela območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov trebanjske občine. Sodelovali bodo otroški pevski iz VVZ Trebnje, OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Mokronog, Mirna, Trebnje, Veliki Gaber, podružnične šole Dolenja Nemška vas in Glasbene šole Trebnje ter mladinska pevska zbora osnovnih šol Mirna in Trebnje.
Pomen alkohola in rezanja sort
Kakovost pri sortnih vinih dobra naložba za razpoznavnost -Navdušil laški rizling - izbor letnik 1999 družine Jakše -129 vzorcev, izločenih 18 - Oksidacija, cik in prežveplanje
BLANCA - Dobre ocene dajejo kletarjem in vinogradnikom Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj lepe možnosti tudi širše po Sloveniji. Po mnenju degustacijske komisije, predvsem pa ocenjevalcev, ki na tem društvenem ocenjevanju vin to počno že več let, je viden porast v kakovosti, zlasti cvička, modre frankinje in belih sort.
STUDENŠKA SREČKA - Studenška gledališka skupina je mlada, sestavljena iz različnih poklicev, od decembra lani, ko so pričeli s študijem Markičeve komedije Srečka, pa do loške uprizoritve (posnetek je s te predstave) so imeli marljivi Studenčani že 26 vaj. (Foto: P. Perc)
Kletarji, ki gradijo svojo kakovost na sortnih vinih, prav gotovo dobro investirajo, saj se tudi po analizah trga povečuje povpraševanje po belih in rdečih sortnih vinih. Ocenjevalci so z veseljem poskusili modre frankinje, ki bodo s staranjem veliko pridobile na kvaliteti, predvsem pa jih je navdušil predikat laški rizling - izbor, letnik 1999, družine Jakše; ta si je zaslužil tudi absolutno najvišjo oceno - 18,54.
Tudi uspele vzorce cvička so nagradili z lepimi ocenami. Pri neka-terihdifebše uvrščenih vzorcih pa manjka svežina, pitnost, nežni vonj in okus, ki daje cvičku poseben čar. “V bodoče bo potrebno posvetiti več pozornosti alkoholni stopnji cvička in rezanju posameznih sort. Po novem pravilniku o cvičku PTP bo poleg alkoholne stopnje, sladkorja, titracijske kisline in še nekaterih omejitev, za naziv ‘cviček PTP’ potrebna še senzorična ocena najmanj 15 točk,”
sta posebej opozorila na pomen kletarjenja predsednika degustacijskih komisij dr. Dušan Terčelj in inž. Jože Simončič. Nekaj mešanih
• Ocene najboljših cvičkov smo že objavili prejšnji teden. Pri mešanih rdečih so najboljše ocene dobili Jože Romih (15,86), Slavko Klavžar (15,84) in Silvo Meke (15,66); pri modrih frankinjah Franci Pavlovič (16,66), Niko Redenšek (16,64) in Alojz Zalašček (16,56); pri mešanem belem - suhem vinu pa Franc Povše (16,14), Franc Pavlovič (16,12) in družina Pešec (16,00).
rdečih vin odlikujejo harmonija, pitnost, lepo izražen okus in vonj. Žal pa je v tej kategoriji tudi velik delež izločenih vzorcev, ki zaradi napak ali bolezni niso dosegli potrebne kakovosti. Najbolj pogosti vzroki izločitve 18 vzorcev (od skupno 129 vzorcev) so bili oksidacija, cik in prežveplanost. Zatorej bi morali vinogradniki oz. vi-
KAJ NI CVIČEK - Vsako mešano rdeče vino, tudi če je pridelano v vinorodnem okolišu Dolenjske, še ni cviček. Cviček si tudi po mnenju dr. Terčelja, nestorja slovenske enologije, ki se je med prvimi strokovno posvečal dolenjskemu posebnežu, zasluži ugledno mesto med posebnimi vini in potrebno zaščito, ki bo zagotavljala kakovost. (Foto: P. P.)
narji pri tako posebnih letnikih, kot je bil zaradi specifičnega vremena in okoliščin letnik 2000, še bolj upoštevati navodila stroke.
P. P.
_____j 2_______JNJ A š J f J_____________O 3 C J i j MM
PRVA KOSTANJEVIŠKA RIBIČA - Tudi v RD Kostanjevica ne gre brez prizadevnih vodij. Na sliki (desno) predsednik Jože Zagorc in tajnik RobertMočevar.
Ribe bodo lovile najboljše
Drugo leto svetovno prvenstvo ribičih ■ Sestavljajo dokumentacijo o virih onesnaženja voda
KOSTANJEVICA NA KRKI -Tudi kostanjeviška Ribiška družina (RD) je te dni naredila črto pod lanskim letom in si zadala nove cilje. Med pomembnejšimi bo priprava na žensko svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem, ki bo naslednje leto poleti spremljalo 750-letnico Kostanjevice.
“Letos nas bo tako obiskala mednarodna komisija in nam povedala, kaj moramo še narediti na trasi v Jerovcah, da bo vse nared za naslednje leto," je povedal predsednik RD Kostanjevica Jože Zo-gorc. Tekmovanje bo k nam privabilo okoli 100 ribičik, od tega bo nekaj tudi Slovenk. Predsednik je prepričan, da gospe ne bodo prišle šele tisti teden, ko bodo tekmovalni dnevi in uradni treningi, pač pa si bodo že letos ali vsaj drugo leto pred tekmovanjem prišle ogledati obalo in naše ribe, kar bo gotovo prispevalo k razcvetu turizma in promociji Slovenije. Ta finančno velik zalogaj bo RD zmogla le s sponzorji, med katerimi bo seveda tudi krška občina.
Poleg letnega organiziranja približno treh državnih tekmovanj A-
Lions klub nagradil likovnike miru
Razstava na Čatežu ob Savi
Vročica mladinskega centra Krško
Okrogla miza o mladih - Kaj je skupno Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško in Mladinski center Krško? - “Zato mislimo, daje protikandidatura politična”
ČATEŽ OB SAVI - Osnovnošolci iz Posavja, ki so sodelovali na 13. mednarodnem likovnem natečaju lions klubov Združeni v miru, so dela razstavili v petek v Termah Čatež. Natečaj, ki ga je v Posavju organiziral Lions klub Krško, so uspešno zaključile osnovne šole Blanca, Cerklje ob Krki, Leskovec, Podbočje in Velika Dolina. Dr. Darja Mirt, vodja 13. lions natečaja za mirovni plakat v Sloveniji, je na otvoritvi sporočila, da je Anamarija Mirtič iz OŠ Žužemberk zmagovalka tega natečaja. Zma-govalkin pokrovitelj je bil novomeški Lions klub. Anamariji Mirtič bodo podelili posebno priznanje 19. maja na Bledu.
Lions klub Krško je od ustanovitve pred približno 5 leti v svojih humanitarnih akcijah med drugim podaril za okrog 7,5 milijona tolarjev, kot je povedala Alenka Korit-nik-Dular, predsednica kluba v letošnjem letu.
M. L.
LIONS KLUB IN OSNOVNE ŠOLE - Na otvoritvi likovnih del posavskih osnovnošolcev (od koder je fotografija) so ustvarjalcem izročili priznanja in praktične nagrade. Predstavnik slovenskega lions distrikta prof dr. Stojan Plesničar je v nagovoru dejal šolarjem, naj ljudem pomagajo in naj vedo, da jih imajo odrasli radi. (Foto: M. L.)
KRŠKO - Krško za razliko ob Brežic še nima mladinskega centra kljub odloku o njem. Tako kot so ne tako dolgo tega v Brežicah mukoma izbrali ime prvega človeka javnega zavoda mladinski center, so tudi v Krškem zdaj postregli z vročimi pogovori o kadrovski zasedbi tukajšnjega mladinskega centra.
Potem ko občinski svet nedavno ni imenoval vršilca ali vršilke dolžnosti direktorja Mladinskega centra Krško, je Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško (DZMP) sklicalo 21. marca v Kulturnem domu Krško okroglo mizo o mladini in mladinskem centru v družbi.
Razpravljavci so tako dolgo česali svoje misli in nizali učene besede o mladini v družbi, dokler se končno ni nekomu zareklo in so se potem lahko udarili na temo, kije bila večini v mislih kot glavna tema mize: kaj imata skupnega Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško in Mladinski center Krško?
seboj, je pogoj za ustanovitev mladinskega centra.”
Podobno, čeprav manj izzivalno, so pohvale za DZMP izrekli skoraj vsi povabljeni predstavniki nekaterih ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajci z mladinskimi temami. Dženi Rostohar, predstavnica DZMP, sklicatelja mize, je ob taki
• Omenjeni županov ostri odgovor predstavnici iz Komna ni bil osamljen klic. Društvo izvir in študentje npr. se ne vidijo, kot je pokazala razprava, v zdaj zasnovanem mladinskem centru, kar jim ni všeč.
KRŠKO - V Zdravstvenem domu Krško so predstavniki razvojnih ambulant iz Slovenije na sestanku 23. marca razpravljali o možnostih, da bi tovrstne ambulante dobile v državi mesto, ki ga za te ustanove želijo in pričakujejo strokovnjaki.
Razvojna ambulanta tudi v Krškem še zaostaja za željami. “Delo je zastavljeno, prostorsko smo se nekako uredili. Problem je financiranje,” je ob omenjenem sestanku povedala dr. Janja Rošker, pediatrinja, ki vodi regijsko razvojno ambulanto v Krškem. Po njenih besedah v tej pokrajinsko zasnovani
dr. Janja Rošker
ambulanti dela 8 terapevtov, od teh jih je 5 iz Zdravstvenega doma Krško, medtem ko so 3 iz otroškega vrtca in osnovne šole s prilagojenim programom. Želijo pridobiti še pedopsihiatra. Za otroke in mladostnike z razvojnimi motnjami je verjetno zelo pomembno tudi to, da imajo razvojno ambulanto kar najbližje domu, meni dr. Janja Rošker.
Za čimvečjo dostopnost razvojnih ambulant se zavzema tudi prof. dr. Fedor Pečak, ki je prvi vodil stalno strokovno skupino za obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju. To strokovno telo pri razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo je leta 1993 ustanovilo zdravstveno ministrstvo. Pečak je ob petkovem krškem sestanku povedal, da so v Sloveniji razvojne ambulante doslej zasnovali organizacijsko. “Glavni problem je, da nismo v stanju oblikovati celovite skupine strokovnjakov za obravnavanje otrok. Še vedno manjka denarja. Poleg tega si želimo več izobraževalnih možnosti.
• V Krškem financirajo dejavnost razvojne ambulante izdatneje, kot določa pogodba z ZZZS za posavsko regijo. Tako pravi dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krško.
Študijski program sicer obstaja, ampak je izveden le delno. Želimo, da se delo razvojnih ambulant kar najbolj približa otrokom in da bi bilo delo z otroki možno v vsem otroštvu in življenju," je pojasnil Fedor Pečak.
M. L.
Seniorji o cesti in meji
KOSTANJEVIVA NA KRKI -V tukajšnji gostilni Žolnir se bodo jutri ob 10. uri sestali člani območnih združenj seniorjev Novo mesto in Krško. Razpravljali bodo o problemih gradnje avtomobilske ceste na Dolenjskem in o vplivu bodoče schengenske meje na razvoj Posavja in Dolenjske.
“zunanji” podpori toliko lažje pogumno branila DZMP in njegovega (še ne izvoljenega) kandidata za v. d. direktorja mladinskega centra
• Predstavniki občine so na okrogli mizi dokazovali, da že sprejeti odlok in podobni dosežki pomenijo občinsko naklonjenost ustanavljanju mladinskega centra Krško. Pomanjkanje prostorov je po njihovem žal posledica tega, da se srednja šola še ni preselila v novo hišo.
KRŠKO - Ekipa Krško 2 je zmagala na posavskem regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki sta ga Društvo podeželske mladine Krško in krška kmetijska svetovalna služba pripravila 24. marca v Krškem. V regijski zmagovalni ekipi, ki bo nastopila na državnem kvizu 7. aprila v Ribnici, so tekmovali Cvetka Mavsar, Peter Kerin in Mojca Kerin.
Ekipa Sevnica 1 je osvojila 2. mesto, Krško 1 je dosegla 3., Brežicam 1 je pripadlo 4., Sevnica 2 je zasedla 5., medtem ko je eki-
pa Brežice 2 pristala na 6. mestu. Na kvizu, ki so ga pripravili s podporo 18 sponzorjev, so se tekmovalci pomerili v znanju o štirih določenih temah.
M. L.
Vizjak med
sopredlagatelji
zakona
Za pomoč študentom
Združeni v miru ali združeni v vojni?
Ob osnovnošolski mirovniški likovni razstavi
ČATEŽ OB SAVI - Na Čatežu ob Savi so v petek, dva dni pred materinskim dnevom, izrekali z vzvišenimi besedami hvalnico človekovi sreči in miru na svetu. Tam je bila otvoritev razstave likovnih del osnovnošolcev, ki so ustvarjali v Lionsovem mednarodnem likovnem natečaju z naslovom Združeni v miru. Ko so mladim likovnikom delili priznanja, so se matere nasmehnile, mogoče nekatere razjokale od sreče.
Nekje južno od Čateža ob Savi je najbrž prav takrat silovito zagrmelo orožje in se je za zmeraj končala pravljica o miru in o sreči. Pri makedonskih obmejnih stražnicah seje začel boj mož na moža._ Ve se, kaj v vojaškem žargonu pomeni to, boj mož na moža. Ko se je vnel ta boj, sta si bila Mitre in Fadilj vsaksebi samo še za dolžino noža, potem vse manj in potem niti toliko ne več. Ko se je vnel boj mož na moža - takrat so generali kričali od zmagoslavja. Ko se vname boj mož na moža, takrat matere zajokajo.
Kaj časti svet - mir ali vojno, materinstvo ali generalstvo, življenje ali smrt?
M. LUZAR
BREŽICE - Skupina poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije s prvopodpisanim brežiškim poslancem mag. Andrejem Vizjakom je 22. marca obvestila predsednika državnega zbora, da so sopredlagatelji Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, ki ga je februarja letos v Državnem zboru vložil Marko Diaci, poslanec Stranke mladih Slovenije. Po Vizjakovih besedah je subvencioniranje študentske prehrane “pomemben instrument dviga standarda študija in nepogrešljiva pomoč zlasti tistim študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin in okolij". Država subvencionira študentsko prehrano že od leta 1992, za ta namen je lani porabila preko 1,5 milijarde tolarjev, kar je zadostovalo za subvencioniranje več kot 3.670.000 dnevnih študentskih obrokov. Subvencioniranje študentske prehrane je do zdaj urejala vladna uredba, zato je vlada lažje odločala o tem denarju. Z zakonom želijo predlagatelji doseči, da bi sprejeti način subvencioniranja študentske prehrane uredili trajho sistemsko.
Vrtec v kulturnem domu
KOSTANJEVICA NA KRKI -V tukajšnjem kulturnem domu bo danes ob 18. uri prireditev ob materinskem dnevu, na kateri bodo nastopili otroci vrtca pri kostanje-viški osnovni šoli. Vrtec pripravi med letom še več takih prireditev.
Ce so blizu, je bolje
Razvojne ambulante - Na sestanku v Krškem o boljših delovnih možnostih ambulant - Krški zdravstevni dom presega pogodbene obveznosti
Posavski zmagovalci so iz Krške občine
Na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo med 6 ekipami najboljša Krško 2
in B-lige ter družinskega tekmovanja za svojih skoraj 200 članov, pa kostanjeviške ribiče združuje tudi skrb za čisto vodo. “Sedaj izdelujemo kataster onesnaženih slovenskih voda. Na terenu iščemo in fotografiramo črna odlagališča, gromoznice tik ob obali, onesnažene potoke itd.“ je povedal tajnik Robert Hočevar. In teh umazanih slik seje že sedaj nabralo kar precej. Nekaj navlake bodo ribiči pospravili na svoji tradicionalni čistilni akciji, ki bo 4. aprila, v onesnažene vode pa nameravajo vnesti tudi nekaj novih življenj. Po novem je to vlaganje avtohtonih rib v ci-prinidne in salmonidne vode določeno v 5-letnem ribiškem gojitvenem načrtu, ki ga je kostanjeviška RD že predložila v pregled in odobritev Zavodu za ribištvo.
MOJCA RAPUŠ
Toma Gomizlja. Rekla je, da Tomove protikandidatke ne poznajo iz dela z mladimi in da zato o njej mislijo, da so jo njeni zavezniki politično pripeljali v igro za vršilko dolžnosti.
M. L.
SKUPINSKA SLIKA PRVAKOV - Na fotografiji so (z leve): svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri kmetijsko svetovalni službi krško ter mentorica Društva podeželske mladine Krško Branka Radej-Koren, tekmovalka zmagovalne ekipe Krško 2 Cvetka Mavsar, predsednik DPM Krško Lojze Kerin, prva kraljica slovenskega sadja Anita Pavlovič, tekmovalec Krškega 2 Peter Kerin, I. spremljevalka kraljice slovenskega sadja Helena Radej in tekmovalka Krškega 2 Mojca Kerin. (Foto: M. L.)
Pri tem je bila najbolj neposredna predstavnica mladinskega centra iz Komna, ki je predlagala, naj DZMP preoblikujejo v mladinski center. Krški župan Franci Bogovič je takoj nekoliko nervozno pripomnil, da ne ve, če je narejen enačaj med sicer zelo dejavnim DZMP in mladinskim centrom. “Kajti v Krškem je cela vrsta društev, ki se ukvarjajo z mladimi. Občina Krško financira DZMP, vendar se v občini Krško nismo odločili narediti enačaj med DZMP in mladinskim centrom. Pričakujem, da se vsa ta društva med seboj dogovorijo. Na potezi so mladi. Dilema je bila, kako narediti, da DZMP ne bi bilo isto kot Mladinski center Krško. To, da se mladi dogovorite med
Krške novice
VRŠILEC IN VRŠILKA -Krški mladinski center je še brez prostorov in brez šefa. O prostorih se ve, kje bodo. O šefu se ne ve, ulica pa ugiba, ali ni v igri za vršilca ali vršilko dolžnosti direktorja centra tudi dama, ki je v sorodu z nekom z občine Krško.
ELEKTRARNE - Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki mu predseduje krški župan Franci Bogovič, bo v ponedeljek zasedal v Krškem. Skoraj ves dnevni red namenja elektrarnam na spodnji Savi. Obetavno za elektrarne. Da se le ne bi po znanem reku: človek obrača, Bog obrne! vse končalo tako: Posavje govori o elektrarnah, zadnjo besedo pa bo imela Ljubljana. Zelo verjetno bo tako.
RAVNATELJA - Osnovna šola Adama Bohoriča iz Brestanice in Osnovna šola Jurija Dalmatina iz Krškega iščeta ravnatelja. Z malce domišljije bi lahko rekli, da se nekaj dogaja s protestantsko kulturno dediščino v krški občini. Kaj se bo zgodilo, se bo videlo po koncu razpisa.
KRŠKO SAMO - Pločnik od Krškega proti Dolenji vasi je še zmeraj, kjer je bil, in sicer med državno cesto in državno železnico. Plačala ga je krška občina, kar je državi zelo všeč. Tudi zato bo ob krškem občinskem prazniku, če ne prej, mogoče iz Ljubljane prišlo visoko pismo s sporočilom: “Krčani, Drnovšek ‘ma vas rad.”
Spoznajo se na sadje
KRŠKO - Sadje je ponos Posavja, vsaj velikega dela tega območja. Ponosni so lahko tudi tisti, ki se spoznajo na sadje. Kaj domačini vedo o jabolkih, so ugotavljali tudi na sobotnem posavskem regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo. Prva kraljica slovenskega sadja Anita Pavlovič in njena I. spremljevalka Helena Radej sta nekaj jabolk pokazali tekmovalcem in ti so morali uganiti, za katero sorto gre. Izkazali so se za dobre poznavalce. Iz take so snovi in dežele kot prva kraljica slovenskega sadja, pač!
Nika mika
BREŽICE - "Ali Nika sploh še koga mikaV' Tako mnogi iz Posavja. Po takem vprašanju so se brežiške Nike zaskrbljeno pogledale v ogledalo. Priznale so, kakšna je resnica o Niki, vse brežiške Nike razen ene. Škoda, na tisto že dolgo čakajo najbolj nestrpno.
Novo v Brežicah
“HOČEMO DRUGAČEN ZAKON ALI DRUGAČNO ZIMO” - Brežičani kot bogaboječi in lojalni prebivalci so si dali montirati na avtomobile zimske gume ob pravem času, kot predpisuje zakon. S temi pnevmatikami so vozili v času, ki gaje določila država. Ob tem so Brežičani izračunali, daje na njihovih cestah v vsej zimi sneg ležal komaj nekaj ur. Zato predlagajo zamenjavo. Ali zamenjati zakon ali zamenjati naravo, oni se ne bodo vozili z zimskimi gumami po nezasneženem, suhem in občasno vročem asfaltu. Škoda jih je.
KOREJSKO VPRAŠANJE -Obrambni minister dr. Anton Grizold ob prevzemu funkcije verjetno ni vedel, da bo moral poleg perečih slovenskih vprašanj v svojem mandatu reševati tudi korejsko vprašanje. To je spoznal gotovo v torek med obiskom v Brežicah. Za tujce povejmo, da v brežiški občini obstaja zaraščeno območje z napol porušenimi zgradbami, ki se imenuje Koreja. Obrambni minister je korejsko vprašanje primoran reševati zato, ker je brežiška Koreja ostala za nekdanjo Zvezno armado. Obrambno ministrstvo bi lahko predlagalo podelitev medalje tistemu, ki bi ugotovil, čigava last je omenjena Koreja. Medaljo bi si zaslužil tudi tisti, ki bi dognal, koliko elektrike je brezplačno porabila Koreja in na kateri števec je bil priključen korejski lokalni “daljnovod".
Z garanjem se le da preživeti
Janko Videtič, ki je kmet vse svoje življenje, se je z velikim modernim hlevom prilagodil evropskim zahtevam v mlekarstvu - Zaradi suše primanjkuje sena - Voda po industrijski ceni?
STARA LIPA - Videtičevi iz Stare Lipe že nekaj desetletij veljajo za največje kmete v vasi, zadnje leto pa je njihova kmetija sploh največja v viniški krajevni skupnosti. Gospodar Janko, ki kmetuje že 35 let, vse od osnovne šole, je redil po 30 do 40 krav mlekaric, ko pa je želel po zgledu ostalih vaščanov postaviti novo hišo, se je premislil in začel graditi večji, moderen hlev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: če_sen po 400 do 700 tolarjev kilogram, čebulo po 150 do 200, rdečo čebulo po 250, fižol v zrnju po 500 do 800, koren in kolerabo po 200 do 250, črno redkev po 200, krompir za seme po 200, krompir po 80 do 100, regrat po 1000, motovilec po 1500, solato po 240, merico radiča po 300 in korenino hrena po 300 do 350 tolarjev. Liter čebulčka je stal 400 do 500, šopek peteršilja 50, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700, suhih fige 800, suhih marelic in hrušk 1000, suhih tepk 1600, suhih jabolk 800 do 1000, rozin 500 in jabolk 100, zavitek domačega čaja 150 do 200 ter rezancev in mlincev 300, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, liter borovničevca in štorovk v kisu 1000, jurčkov v kisu 1500, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, suhi šopek 250 do 650, šopek teloha 100 tolarjev, dobijo pa se tudi različna semena in sadike rož trajnic.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 39 do 3 mesece starih prašičev, 19, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 5 starejših, 100-kilogramskih. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 310 do 350, kar pomeni 13.000 do 24.000, in tretje po 300 do 350 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 35.000 tolarjev za žival. Na sejmu je bilo malo kupcev, kupčija je bila povprečna.
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
“Ko sem hodil po predavanjih, sem spoznal, da se bomo morali na kmetiji prilagoditi strogim evropskim zahtevam. Uvidel sem, da bomo morali še nekaj časa potrpeti v stari hiši in da je bolj pomemben hlev," razloži svojo odločitev Janko. Tako so lani dogradili okrog 900 kv. metrov velik hlev, v katerem imajo dobrih 70 glav živine, od tega nekaj več kot 50 molznic, ostalo pa so plemenske telice. Hlev je najsodobneje opremljen, hkrati molzejo po pet krav, mleko pa gre naravnost v hladilnico. Vse je avtomatizirano, tako da ni nevarnosti za okužbo, če delajo po navodilih. Njihovo mleko, ki ga na dan oddajo po okrog 800 litrov, je higienično in kvalitetno.
Seveda Videtičevi ne bi mogli v naložbo brez kreditov. “Zadnji obrok posojila bom vrnil leta 2013. Vem, da bo težko, a poti nazaj ne vidim. Vse svoje življenje sem delal le na kmetiji, žena, ki je bila v službi na Beltu, pa je potem, ko je propadel, prav tako ostala doma," pravi Videtič, vesel, da se je po melioraciji pred štirimi leti kakovost zemlje v njihovi okolici precej izboljšala. Lastne obdelovalne zemlje imajo 12 hektarov, v najemu pa več kot 20 hektarov. Veliko kmetij je namreč propadlo in mnogi so veseli, da nekdo njihovo zem-
ljo vsaj pokosi, da ne zarašča. Videtičevi, ki so doslej vso hrano za živino pridelali doma, dokupili so le nekaj krmil, pa šele letos spoznavajo, koliko hrane bo potrebovala njihova čreda, ki so jo povečali za nekaj deset glav. Zemlje, ki bi jo lahko vzeli v najem, je v okolici še veliko, imajo pa težave z obdelovanjem, ker je precej razdrobljena.
Janko poudari, da je bilo prav lansko leto zelo težko za kmetovanje, posledice pa čuti še danes. Zaradi izredne suše je moral dokupiti 15 nakladalk sena, najbrž pa ga bo moral vsaj še toliko, tako da odškodnine, ki jo je dobil za sušo, samo za seno še zdaleč ne bo dovolj. Pogosto je moral tudi privaža-ti vodo iz dobre tri kilometre oddaljenega izvira v Malem Nerajcu, saj je bil 35 prost, metrov veliki vodnjak prazen v desetih dneh, če ni deževalo. Letošnjega februarja so v vasi sicer slovesno odprli nov vodovod, vendar se Janko boji, da tudi ta voda ne bo poceni.
“Imamo dva števca: enega za gospodinjstvo, drugega za hlev. Vodo iz hleva pa bi moral, tako so mi dejali, plačati po ceni, ki velja za industrijo. Če se v črnomaljski občini ne bodo dogovorili drugače, se bojim, da bo kmalu voda dražja od mleka," pravi zaskrbljeni gospo-
jjL kmetijsko svetovanje
Ukrepi proti čebulni muhi
Zadnja leta je čebulna muha naredila veliko škode na nasadih čebule in česna - S pravočasnim ukrepanjem jo lahko zatremo
V preteklih letih se je v Sloveniji množično pojavljal nov škodljivec, imenovan čebulna muha, zato je prav, da vas že sedaj opozorimo nanj. Spomladi dela veliko gospodarsko škodo v nasadih čebule in česna, kasneje pa tudi v nasadih pora in šparglja.
Čebulna muha je podobna hišni muhi, le daje nekoliko manjša in svetlejše rumenkaste barve. Bube prezimijo v zemlji 10 cm globoko, so rumenorjave barve, sodčaste oblike, dolge 4 do 7 mm. Začnejo letati v aprilu oz. v začetku maja, običajno takrat, ko cvetijo višnje. Po oploditvi odložijo jajčeca med čebulne liste, pri zemlji ali v zemljo okrog čebule. Ena samica odloži 100 do 200 jajčec. Za razvoj jajčec je potrebna 80-odst. vlažnost. Ličinke se izležejo po treh do osmih dneh, se zavrtajo v čebulo in se z njo hranijo. Ličinke so rumenkasto bele barve in se ujemajo z barvo čebule. Odrasle ličinke zlezejo po 15-ih do 20-ih dneh iz čebule in se zarijejo 10 cm globoko v zemljo, kjer se ponovno zabubijo. Stadij bube traja 15 dni, potem ponovno izletijo muhe nove generacije in delajo škodo na poletnih pridelkih, lahko se pojavi še tretji rod, ki dela škodo na poru, vendar te niso več tako nevarne.
Prisotnost muhe ugotovimo tako, da v nasad čebule v višino čebulnih listov že v začetku aprila postavimo rumene lepljive plošče, na katere se muha prilepi, in potem ukrepamo. Takoj ko opazimo prve muhe, lahko ukrepamo. Škropimo s pripravkom Perfekthion. ki zatira vse sesajoče in grizoče žuželke, hkrati zatre mokasto kapusovo uš in uši.
Če na muhe nismo bili pozorni, pa prisotnost ličinke opazimo na čebuli. Rastline venejo, rumenijo in se sušijo. Srčne liste mlade čebule z lahkoto izpulimo, čebula gnije in zelo smrdi. Če napadene dele čebule izrežemo, se lahko uporablja v gospodinjstvu in po podatkih iz literature za zdravje človeka ni škodljiva.
Da preprečimo nalet muhe, je dobro upoštevati varstvene ukrepe: čebulo sadimo na vetrovne lege in jo prekrijemo z vlaknasto tkanino, da preprečimo dostop muhi, da izleže jajčeca; napadene mlade rastline čim prej populimo in zažgemo; v večjih nasadih čebule lahko v zemljo pred saditvijo čebule zadelamo Diazinnn ali Volaton, vendar se taka čebula ne sme uporabljati za presno uživanje, ker imata pripravka dolgo karenco.
O prisotnosti čebulne muhe je potrebno razmišljat že ob saditvi čebule, če pa opazimo prisotnost žerke že na čebuli, je potrebno take rastline populiti in zažgati, da prekinemo ciklus razvoja muhe.
DARINKA SLANC, inž. kmet.
KZ Novo mesto - KSS Metlika
dar, ki še kako dobro ve, koliko garanja je potrebnega, da na kmetiji, kjer dajejo dohodek le mleko in telički, preživi osem družinskih članov: poleg njega, žene in štirih otrok še njegove starše. Vendar pravi, da jim je s skromnostjo in pridnostjo doslej uspelo prebiti se skozi življenje, čeprav se zaveda, da naložb na kmetiji, zlasti sedaj, ko so povečali čredo, še zdaleč ni konec. Predvsem pa bi morali dograditi sušilno napravo in narediti silos za silažo.
M. BEZEK-JAKŠE
Vinogradniki na izlet po Beli krajini
BRUSNICE - Društvo vinogradnikov Janeza Trdine Brusnice-Gabrje organizira v soboto izlet po Beli krajini. Avtobus bo ob 8.30 uri odpeljal iz Gabrja. Udeleženci bodo ta dan obiskali Malenškovo kmetijo v Semiču, Prusovo klet na Krmačini in turistično kmetijo Bajukovih na Radoviči. Prijave sprejemata Jože Ban v Brusnicah in Franc Hudoklin v Gabrju.
Rekordnih 268 vzorcev vin na Čatežu
ČATEŽ POD ZAPLAZOM - V soboto, 24. marca, so tri degustacijske komisije pod vodstvom inž. Darka Marjetica, inž. Katarine Merlin in inž. Jožeta Simončiča v gostilni Ravnikar ocenile kar 268 vzorcev vina (70 več kot lani!) članov Vinogradniško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom. Med 107 cvički sta najvišjo oceno 15,94 dosegla Ivan Bregar (vinska gorica Krvica) in Lado Stopar (Zaplaz); sledijo Drago Zagorjan ml. (Zemljica), Robert Vencelj (Ažental), Stane Pekolj (Medvedjek), vsi z oceno 15,92, Stanko Bregar (Krvica) in Miha Pangerc (Cerušček) 15,90... Več prihodnjič!
V SODOBNEM HLEVU - Videtičevi imajo v hlevu simentalke, matafonke in črno-belo pasmo krav mlekaric. Nekatere od njih so dali tudi že na razstavo. Na fotografiji: gospodar Janko z Zalo in Murko, ki so ju vzredili v domačem hlevu. (Foto: M. B.-J.)
Kmetje in država
LJUBLJANA - Sredi preteklega tedna so se predstavniki kmetov sestali s kmetijskim in okoljskim ministrstvom. Minister Kopač je zagotovil, da bodo kmetom v aprilu izplačali 1,6 milijarde tolarjev za sanacijo škode zaradi suše kar je še obveznost iz lanskega leta. Država bo za ukrepe za preprečevanje bolezni BSE zagotovila 6,9 milijarde tolarjev: klavna premija za govejo žival, staro nad 6 mesecev, bo znašala 11.280 SIT, subvencija za hektar travinja se bo povečala od 9.000 na 13.500 SIT, uničevanje živalskih odpadkov bo od 1. julija naprej plačeval državni proračun. Ta naj bi po novem plačeval tudi prionske teste in morebitno cepljenje proti slinavki in parkljevki.
Medvode so regijski prvaki
RIBNICA - V organizaciji Kmetijske svetovalne službe iz Ribnice je bilo v petek v Ribnici deseto regijsko tekmovanje “Mladi in kmetijstvo”. Udeležilo se ga je petnajst ekip iz ljubljanske regije z Zasavjem. Več kot sto mladih je pokazalo zelo primerno znanje iz štirih aktualnih tem, in sicer: iz ekološkega kmetovanja, varnosti in varovanja zdravja na malih kmetijah ter kmetijsko-gozdar-skih obratih, uspešnosti na turističnih kmetijah ter slovenskega kmetijstva v okviru Evropske skupnosti. V finalu so se pomerile štiri ekipe. Prvo mesto so zasedli predstavniki podeželske mladine iz Medvod, 2. Ježica in 3. Moravčami (na sliki). Ribnica in Kočevje sta tekmovanje končali v tretjem krogu. Ribnica bo kot lanski državni prvak 7. aprila imela v gosteh gostila udeležence državnega prvenstva, na katerem bo tekmovalo deset ekip.
M. G.
VESELI PRAZNOVALCI - S sobotnim večernim plesom in pred tem z dopoldansko povorko po mestu so slovesno sklenili Praznik vina 2001, za katerega sta se skupaj potrudila Društvo vinogradnikov Sremič in Kmetijska svetovalna služba Krško. “V primerjavi s prejšnjimi leti se je kvaliteta vin neverjetno povečala, " je v praznični bilten k dobrim željam zapisal Matjaž Jen-šterle, predsednik društva. Kakšna vina je dal letnik 2000, so ugotavljali tudi v povorki, kjer se je veselo oglašala ob pevcih tudi harmonika. (Foto: M. L.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Vinogradi in vina za tretje tisočletje?
Tema 2. slovenskega Vinogradniško vinarskega kongresa
S takšnim dalekovidnim in optimističnim naslovom je poimenovan drugi slovenski Vinogradniško vinarski (W)kongres, ki bo potekal od 31. januarja do 2. februarja 2002 na Otočcu pri Novem mestu. Spomnimo se, da je prvi slovenski W kongres potekal od 4. do 6. decembra 1996 v Portorožu.
Organizatorji naslednjega so: SDW (strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev) Slovenije, VINIS (Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije), PSVVS (Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije). Namerno naštevam vse organizatorje, saj boste bralci Dolenjskega lista potrebovali te podatke, da boste lažje razumeli, kdo se vse v Sloveniji trudi, oziroma je njih naloga bdeti nad usmerjanjem in varovanjem interesov trte in vina s slovenskim poreklom.
Vsebina kongresa je zastavljena po naslednjih področjih: vinogradništvo, vinarstvo ter ekonomika in trženje. Tri dni govoriti o naših načrtih in težavah, je kar veliko časa, toda kot ponavadi se bo na koncu ugotavljalo, da je zmanjkalo časa. Mogoče bo uspelo nastopajočim in snovalcem vsebine dela izluščiti točke, ki so življenjskega pomena za uspešno poslovanje W panoge. Prav je pa, da v naši
Ureja: dr, Julij Nemanič
vinorodni deželi, kjer bomo gostitelji kolegov iz vse Slovenije in tudi vabljenih gostov iz drugih držav, razmislimo, kako se bomo predstavili kot vinorodna dežela Posavje ali vinorodni okoliš Dolenjska. Priložnost je, da pridobimo na ugledu. V Sloveniji smo po količinah svojih vin najmanj opazni na trgu. Tudi na splošno smo najmanj poznani po vinih, če se primerjamo s Primorsko ali Štajersko. Ni pa vse v količini vin, kar šteje pri uveljavitvi v družbi večjih. Kakovost in pestrost ponudbe ostane ljudem v spominu. Dolžnost gostiti tako množico ljudi, ki se razumejo na vino in ki bodo radovedno iskali po gostilnah dobro kapljico, nas zavezuje. Tudi najbolj skrita gostilna na Dolenjskem mora misliti na svojo vinsko zalogo, posebno v tem času. Pred nami je novi letnik, ki nam vliva nova upanja in nam omogoča, da ga ponudimo kot mlado vino kongresnikom. Tudi zrelih vin je toliko in tako raznovrstnih, da lahko prijetno presenetimo ostalo Slovenijo.
Program tem, ki se bodo obravnavale te tri dni: vinogradništvo: obnova vinogradov, selekcija vinske trte in trsničarstvo, vinogradniška tehnologija; vinarstvo: tradicionalni in novejši pogledi na tehnološke postopke pri pridelavi vina; vpliv tehnoloških postopkov na kakovost vin s poudarkom na zdravju porabnikov; uporaba enoloških sredstev v praksi, pospeševanje ali omejevanje ter preverjanje njihove kakovosti v smislu mednarodnega enološkega kodeksa; kontrola kakovosti vin v Sloveniji.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Tečaj pridelave in priprave hrane
SEVNO PRI NOVEM MESTU -Na novomeški kmetijski šoli Grm bodo v četrtek, 5. aprila, ob 17.30 začeli s tečajem pridelave in priprave hrane s poudarkom na zdravi prehrani. Tečaj bo predvidoma potekal tri dni v popoldanskem času po 4 ure. Dodatne informacije lahko dobite na šoli.
Obrezovanje sadnega drevja
LOŠKI POTOK - Že nekaj let zapored tamkajšnja kmetijsko svetovalna služba organizira prikaz obrezovanja sadnega drevja, cepljenja in uničevanja škodljivcev. Tokrat je bil prikaz obrezovanja v četrtek, 22. marca, v šolskem sadovnjaku, ki ga je velikemu številu udeležencev prikazala inž. Ana Ogorelec.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Uravnavanje telesne teže
Ponavadi se odločimo za spremembo v prehranjevalnih navadah takrat, ko bi radi izgubili čezmerno telesno težo. Če je to cilj, se moramo zavedati, da je izguba teže posledica zdravega prehranjevanja. Za zdravje in dobro telesno vzdržljivost moramo imeti dovolj znanja o vplivu hrane na telo in drugih dejavnikih, ki vplivajo na telesno težo. Množica različnih diet nastaja pod pritiskom modne in kozmetične industrije. V ta namen je porabljenega veliko denarja, tako za oglaševanje kot tudi za nakupe “čudežnih" napitkov, kapsul, tablet, čajev in podobnega. Vendar izkušnje kažejo, da je hujšanje s takšnimi pripravki neobetavno, saj v kratkem času res izgubimo nekaj kilogramov na račun telesne tekočine, ne pa odvečne telesne mase. Temu pa neizbežno sledi razočaranje.
Vse te diete temeljijo na zmanjšanju kalorij, ne upoštevajo pa dovolj hranilne vrednosti prehrane. Na primer: visokobeljakovinska dieta skozi daljše obdobje lahko povzroči motnje pri delovanju ledvic. Dieta z nizko vsebnostjo ma-| ščob pa ima vpliv na hormonsko | ravnovesje in delovanje živčevja, : kar se kaže v spremembi razplože-i nja in odnosa do samega sebe. Le | če razumemo, kaj pomeni resnično j izgubiti odvečno telesno maso in ! kaj je le navidezna izguba, bomo j lahko tudi varno in učinkovito urav-J navali svojo telesno težo. Ko hujša-
mo, zaužijemo manj hrane (manj kalorij), to pa ima za posledico, da se zaloge glikogena porabijo za nastajanje energije. Glikogen, ki se nahaja v jetrih im mišičnem tkivu, je vezan na vodni osnovi. Izguba teže, ki jo opazimo na začetku hujšanja, je preprosto samo izguba tekočine. Če s takšno dieto nadaljujemo daljše obdobje, telo manjši vnos hrane zaznava kot stradanje, zato skuša vsako jed ali pijačo shraniti kot zalogo za glikogen in energijo. To je t.i. shujševalni "plato”, znan vsem tistim, ki vztrajno hujšajo. Čeprav ne jedo veliko, shujšajo zelo malo. Za marsikoga je presenetljivo, da potrebujemo maščobo, če želimo ohraniti primerno telesno težo. Esencialne maščobne kisline pripomorejo, da se lažje znebimo maščobnih zalog iz maščobnih tkiv. Povsem običajen dnevni jedilnik je lahko uravnotežen, raznolik in okusen. Za zajtrk zaužijmo kozarec svežega sadnega ali zelenjavnega soka, žitno kašo ali kosmiče, za malico pa vzamemo sadje s skuto. Kosilo naj vsebuje veliko listnate solate in vsaj štiri vrste zelenjave iz seznama: brokole, zelje, buče, rdeče korenje, gobe, mlado čebulo, radič, cvetačo, grah in sladko koruzo, skupaj s skuto, pustim piščančjim mesom brez kože in sezonskim sadjem. Za večerjo zaužijemo visokovredne beljakovine, kot so ribe ter tri vrste zelenjave in rjavi riž.
Ustvarjalni likovni utrip Primorske
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli pregledno razstavo Devetdeseta leta v primorski likovni umetnosti - Deta 22 slikarjev in kiparjev
Ekspresivna govorica barv
Akademska slikarka Martina Koritnik Fajt razstavlja svoja najnovejša dela v Šentjerneju
CVETJE S PARNASA - Prvi pomladni dan je že nekaj let tudi svetovni dan poezije, torej dan, ko naj bi se ljudem razprlo cvetje s poljan Parnasa in bi si vsakdanjik obogatili z “nekoristno" lepoto pesniške besede. Praznik sicer ni deležen takega vsesplošnega vsiljevanja kot skomercializirani k nam uvoženi prazniki, denimo Valentinovo in noč čarovnic, povsem pozabljen pa le ni. Na pobudo pesnic Stanke Hrastelj in Ane Rostohar je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Krško'v sredo, 21. marca, zvečer na gradu Rajhenburg pripravila pesniški recital. Hrasteljeva in Rostoharjeva (prva in druga z leve) sta brali svoje ljubezenske verze, intimno vzdušje pa je obogatila še Aleksandra Barič, ki je zapela nekaj ljubezenskih pesmi brez vsake instrumentalne spremljave, da sta prišla bolj do izraza lepota človeškega glasu in besedilo pesmi. Nič narobe ne bi bilo, če bi se po Posavcih prihodnje leto zgledovali še kje drugje. (Foto: M. Markelj)
SLAVNOSTNI KONCERT - Šmihelski pevci so na slavnostni koncert povabili zanimive goste: ženski pevski zbor Mavrica iz Novega mesta, ki ga vodi Marjanca Dobovšek, ter Prifarske muzikante. Program sta povezovala Klavdija Kotar in Sebastjan Podobnik. Na sliki: podelitev priznanja. (Foto: L. M.)
Ljubijo to našo pesem
Slavnostni koncert ob 25-letnici Moškega pevskega zbora PGD Šmihel, ki ga vodi Anton Fink - Vabilo mlajšim pevcem
NOVO MESTO - Petje je sestavni del našega življenja. Če nekaj časa ne pojemo, nam kar nekaj manjka. Tako pravijo člani Moškega pevskega zbora PGD Šmihel, ki so v petek, 23. marca, svoj jubilej - 25. rojstni dan - obeležili s slavnostnim koncertom v Kulturnem centru Janeza Trdine. Novomeški župan Anton Starc jim je podelil občinsko plaketo, predsednik ZKD Franc Plut jih je razveselil s posebnim priznanjem, pevci so prejeli Gallusove značke, številne
so bile čestitke drugih dolenjskih zborov, ena najlepših pa je bila gotovo polna dvorana ljubiteljev slovenske pesmi, kije šmihelske pevce nagradila z močnim aplavzom.
Šmihelski zbor so v začetku sestavljali fantje in možjei z Šmihela, Regrče vasi in okolice. Bilo jih je 32, strokovno vodstvo pa je prevzel Ludvik Ahačič, ki je zbor vodil do leta 1981, ko gaje prevzel sedanji zborovodja Anton Fink. “Nameraval sem le toliko pomagati, dokler ne dobi novega vodje, saj sem takrat vodil že dva zbora. Toda ko sem videl zagnanost in navdušenje, me je to tako prevzelo, da sem ostal do danes,” pravi Fink, ki letos praznuje 30-letnico ukvarjanja z zborovodstvom. Šmihelski pevci so izboljšali pevsko tehniko in interpretacijo, obljubljajo pa, da bodo vztrajno delali še naprej in skušali pridobiti mlade glasove. Danes je v zboru sedem pevcev, ki so mu zvesti od ustanovitve.
V 25 letih so imeli skoraj osemsto nastopov, tako na različnih revijah kot na koncertih doma in v tujini. Redno sodelujejo na pevskem taboru v Šentvidu, njihov repertuar pa obsega preko 150 pesmi iz slovenske ljudske zakladnice.
L. MURN
Nova predsednica Društva knjižničarjev Dolenjske
NOVO MESTO - Na občnem zboru Društva knjižničarjev Dolenjske, ki je potekal v soboto, 24. marca, v hotelu Krka so izbrali novo vodstvo. Poslej ga bo vodila Irena Muc, bibliotekarka iz črnomaljske knjižnice, za podpredsednico pa je bila izvoljena Anica Kopinič, direktorica metliške knjižnice.
Orač razstavlja v Izoli
IZOLA - V tukajšnji galeriji Insu-la bodo jutri, 30. marca, zvečer odprli razstavo slik diplomiranega slikarja Janka Orača iz Novega mesta.
ŠENTJERNEJ - V prostorih tukajšnje ekspoziture Dolenjske banke, ki je že večkrat ljubeznivo odstopila prostor za slikarske razstave, so v petek, 23. marca, popoldan odprli verjetno zadnjo razstavo, saj se prostor, namenjen likovnim predstavitvam, zaradi potreb banke zmanjšuje. Organizatorica razstav Darja Kovačič upa, da ji bo uspelo najti kakšen drug primeren prostor, tako da bi v Šentjerneju ob osnovni šoli še naprej imeli dvoje občasnih likovnih razstavišč.
V Dolenjski banki so javnosti prvič na ogled najnovejša dela akademske slikarke Martine Koritnik Fajt, nastala lansko leto. Po motivih, kijih slikarka najdeva v naravi, a jih slikarsko nad--grajuje v abstraktne ekspresivne kompozicije s poudarkom na barvi, je nastalo dvajset slik večjega formata. Cikel je naslovila Pred pomladjo. Iz njega je za razstavo izbrala le pet olj, kolikor jih pač še dopušča omejen razstavni prostor, a tudi ta omejen izbor daje dober vpogled v najnovejša likovna iskanja zanimive in samosvoje domače likovne ustvarjalke, ki že vse od končanega študija in opravljene
KOSTANJEVICA NA KRKI - V razstavnih prostorih Lamutovega likovnega salona je od petka, 23. marca, na ogled zanimiva razstava, s katero se predstavlja 22 likovnih ustvarjalcev, ki žive in ustvarjajo na Primorskem, naj so po rodu s tega območja ali pa jim je Primorska postala novo domovanje. Dve slikarki, šestnajst slikarjev in štirje kiparji s svojimi deli, nastalimi v minulem desetletju, pričajo o ustvarjalni moči in duhovni enkrat-nosti dežele na stičišču mediteranskih in alpskih kulturnih poti.
Predstavitve ustvarjalnega utri- primorska razstava, saj je od prve
pa posameznih slovenskih območij so razmeroma redki gostje naših razstavišč, saj je priprava takih razstav zahtevna, najbrž pa tudi ni lahko zbrati dovolj velikega števila uveljavljenih avtorjev za skupno predstavitev. Da so razstave te vrste lahko zelo zanimive tako za ljubitelje likovne umetnosti kot za druge ustvarjalce, dokazuje prav
postavitve gostovala že v petih krajih, med drugim na Hrvaškem in v Italiji. Postavitev v Kostanjevici je že šesta in najbrž ne zadnja. Vsekakor gre za uspešno in odmevno razstavno dejanje Obalnih galerij Piran.
Razstava kljub precejšnjemu številu avtorjev, ki se predstavljajo z več deli, ni zasnovana kot pov-
diplome na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost živi in dela odmaknjena od velikih likovnih središč.
Na otvoritvi so učenci šentjer-nejske osnovne šole pripravili recital poezije, ob kitarski spremljavi Šebastjana Podobnika je zapela Simona Hudoklin, v začetku pa je prijetno razpoloženje ustvaril citrar Darko Duh. Slikarko in njena dela je predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič.
MiM
Akademska slikarka Martina Koritnik na svoji razstavi v Šentjerneju.
Selektor razstave in direktor Obalnih galerij Toni Biloslav, avtorica razstave Nives Marvin in direktor galerije Božidarja Jakca Bojan Božič pred otvoritvijo razstave.
Slike z emotivnim nabojem
Druga letošnja razstava slikarja Jožeta Kotarja -Odprli so jo v novomeški galeriji Kralj
Otvoritve razstave se je udeležila tudi likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe (na sliki ob Jožetu Kotarju), avtorica besedila za Kolarjevo monografijo, ki je tik pred izidom.
s čimer dosega zanimivo preobrazbo naslikanega v grotesknost, nestvarnost s priokusom tragičnega.
MiM
Večer s
Tonetom Pavčkom
NOVO MESTO - Univerza za tretje življenjsko obdobje Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto pričenja danes s četrtkovimi predavanji za upokojence. Čast otvoritve pomladanskih upokojenskih druženj bo pripadla pesniku Tonetu Pavčku, ki bo ob sedmih zvečer v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine govoril o veselju do življenja in recitiral svoje pesmi.
Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja
NOVO MESTO - Danes, 29. marca, bodo ob sedmih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca predstavili knjigo Mitje Simiča in Alenke Kolšek Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja, v kateri avtorja kot prva podajata oris grajskih in samostanskih vrtov v tem delu Slovenije in nakazujeta probleme, ki se odpira pri varovanju in prezentiranju tovrstne kulturne dediščine.
Razstava ilustracij
RIBNICA - V galeriji Miklova hiša bodo v petek, 30. marca, ob sedmih zvečer odprli razstavo knjižnih ilustracij akademske slikarke Marije Lucije Stupice. Razstavo in avtorico bo predstavila kustosinja dr. Nadja Zgonik.
OTROCI NA ODRSKIH DESKAH - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti žeti spodbuditi gledališko dejavnost že med najmlajšimi, zato so letos organizirali s svojimi območnimi izpostavami srečanja otroških gledaliških skupin po vseh slovenskih regijah. Srečanje za dolenjske občine, ki jih pokriva novomeška območna izpostava, je bilo na prvi pomladni dan v osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu. Prijavljene so bile tri skupine, nastopili pa sta samo dve: skupina iz novomeške osnovne šole Center z ekološko predstavo Do tiste stezice in skupina iz osnovne šole Dolenjske Toplice s predstavo Sneguljčica in sedem palčkov. Medobmočno srečanje bo v začetku aprila v Semiču. Na sliki. Po nastopih se je strokovna ocenjevalka Simona Zorc Ramovš pogovorila z mentorji. (Foto: MiM)
Dotik svetlobe
Denis Senegačnik v galeriji Simulaker
NOVO MESTO - Galerija Simulaker, ki skrbi za občasne razstave v klubu Lokal Patriot, in v sicer prazni izložbi na Glavnem trgu, je pripravila novo razstavo. Od srede, 28. marca, so na obeh razstaviščih na ogled dela absolventa ljubljanske likovne akademije Denisa Senegačnika, predstavnika mlajše slikarske generacije, ki si še utira pot na slovensko likovno prizorišče.
Senegačnikove stvaritve odražajo tipične paradokse tistih umetnostnih tokov, ki zunaj naraščajoče plime elek-tronsko-vizuaine globalizacij-ske miselnosti in radikalne preloma z zgodovino usmerjajo ustvarjalna iskanja v in-timizem ali sintezo različnih eksperimentov s klasičnimi likovnimi izrazili. Kot meni vodja galerije Simulaker Igor Papež, lahko temu primerno pri mladem ustvarjalcu zasledimo tipične slikarske prijeme, s pomočjo katerih skuša ponazoriti simbole, ki- so strnitev refleksij vsakdanjika. Avtor želi “nahraniti oko z barvo, z lepoto”, pri tem pa uporablja lastno interpretacijo barvne simbolike.
sem celovit pregled sodobne primorske likovne ustvarjalnosti, saj je zajela, kot je na otvoritvi poudarila njena avtorica Nives Martin, le segment prereza snovanja v desetletnem časovnem obdobju. Vanjo niso vključili grafike, risb, ilustracij, fotografije in oblikovanja, prav tako ne snovanja najmlajših avtorjev, ki se preskušajo in eksperimentirajo v novih medijih. Slednje bo predstavila posebna razstava, ki jo v Obalnih galerijah še pripravljajo. Kljub tej “pomanjkljivosti” je pregled pester in zanimiv, kakovost razstavljenih del pa priča o velikem potencialu likovnih ustvarjalcev na Primorskem, ki je, če izvzamemo Ljubljano, med najmočnejšimi v Sloveniji. Obiskovalec bo med razstavljavci našel prenekatero znano, tudi v tujini uveljavljeno ime, pa tudi več slikarskih znancev, ki so pri nas že razstavljali samostojno ali na skupinskih razstavah (Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Janez Le-nassi, Andraž Šalamun, Klavdij Tutta idr.)
M. MARKELJ
Večer poezije in proze
NOVO MESTO - Literarni klub Dragotina Ketteja je včeraj, 28. marca, zvečer pripravil v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine večer poezije in proze, na katerem so predstavili knjižni novosti dolenjskih avtoric, pesniško zbirko Zasuti ocean Jadranke M. Zupančič in zbirko kratke proze Bariče Smole.
Koncert
novomeške godbe
NOVO MESTO - V petek, 30. marca, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert Mestne godbe Novo mesto pod vodstvom dirigenta Tomaža Zlobka. Glasbeniki bodo v pestrem programu zaigrali tudi dve Zlobkovi skladbi, Tvoje tangice in Jubilejno.
Žurka za punce
KRŠKO - Jutri, 30. marca, bo ob osmih zvečer v Kulturnem domu na sporedu gledališka uspešnica komedija Dava Simpsona Žurka za punce v izvedbi kulturnega društva B-51 in soprodukciji gledališča Glej iz Ljubljane v režiji Violete Tomič.
Koncert klarinetista Boštjana Dimnika
TREBNJE - Glasbena šola je v torek, 27. marca, zvečer v predavalnici osnovne šole pripravila koncert klarinetista Boštjana Dimnika (mentor prof. Alojz Zupan), ki je nastopil ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal Rus.
Semiška Vdova Rošlinka
MIRNA PEČ - Kulturno društvo Jože Mihelčič iz Semiča bo v soboto, 31. marca, ob pol osmih zvečer uprizorilo komedijo Vdova Rošlinka. Predstava bo v Kulturnem domu.
Gosta pesnik in igralka
ŠENTRUPERT - Ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka Jože Zupan je na dan šole, ki bo v ponedeljek, 2. aprila, povabil v goste svoja prijatelja, pesnika Toneta Pavčka in igralko Mileno Zupančič. Srečanje z ambasadorjema Unicefa se bo začelo ob 11. uri.
NOVO MESTO - Svobodni novomeški likovni ustvarjalec Jože Kotar je v niz več kot 30 samostojnih razstav, ki so postale pogostejše lani, razstavni tempo pa ohranja tudi letos, prištel še eno: minuli petek, 23. marca, zvečer so v galeriji Kralj odprli razstavo z večjim izborom njegovih slik. Otvoritev, ki je bila zelo dobro obiskana, je dobila poseben pečat, saj je avtor prav ta dan praznoval rojstni dan.
O slikarjevem osebnostnem in umetniškem razvoju iz samoukega krajinarja v zrelega ustvarjalca, ki ga odlikujejo tri prvine: nesporen talent, vztrajnost in občutljiva duša, je govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, ki je kot posebno kvaliteto Kotarjevega slikarstva poudaril čiste barve in sproščeno kompozicijo v formalnem smislu ter duhovno in psihološko poglobljenost v vsebinskem, celoto pa prežema močan emotiven naboj. Kotarje “izjemno čustven slikar", ki pa, kljub temu da “dosledno izhaja iz sebe", ne jemlje slike le kot izraz spontanosti, ampak se v nji posveča tudi nekaterim likovnim problemom. V novejših delih se s posebno pozornostjo loteva prostorskih problemov in osvetlitve predmetov, figur in skupin figur iz imaginarnih virov svetlobe,
n
mm



■

Nadškof med zaporniki na Dobu
Slovenski metropolit dr. Frunc Rode maševal obsojencem na Dobu - Posebnega prostora za bogoslužje ni, predviden pa je s prenovo zavoda ■ Redno prihajajo predstavniki štirih veroizpovedi
DOB PRI MIRNI - “Pozdravljam vodstvo zavoda ter vas, bratje. Prvič sem tu med vami, česar sem vesel. Na misel mi prihajajo Jezusove besede:
‘V ječi sem bil in ste me obiskali’. Čutim kot svojo dolžnost, da vam ponudim besedo spodbude, poguma in upanja,” je pretekli teden uvodoma pri maši za obsojence Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob dejal nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
dežurni I poročajo |
IZGINIL SPOJLER - Med 16. in
18.	marcem je s pokrova prtljažnika osebnega avta Renault Tvvingo na Cankarjevi ulici v Trebnjem izginil spojler.
TRI SMREKE IN HRAST - Med
19.	in 21. marcem je nekdo v gozdu v Gradcu posekal in ukradel tri smreke in hrast ter lastnico M. V. oškodoval za 70 tisoč tolarjev.
ORAL BO - S travnika v kraju Ostrožnik je med 14 in 21. marcem neznanec odpeljal traktorski plug, vreden 40 tisoč tolarjev. Ja, bližajo se pomladanska dela na polju...
KRADEL V TRGOVINI - 20. marca je neznanec v trgovini Tehnika v Hipermarketu na Cikavi v Novem mestu s police ukradel skoraj 9 tisoč tolarjev vredno elektronsko kuhinjsko tehtnico.
AVTORADIO - Iz osebnega avla na parkirnem prostoru v Črnomlju je neznanec med 21. in 22. marcem ukradel avtoradio znamke Goldstar in lastnika T. D. oškodoval za 15 tisoč tolarjev.
IZTOČIL GORIVO - Na parkirnem prostoru pred podjetjem Trimo v Trebnjem je nekdo 23. marca iz osebnega avta znamke Kia, last M. P. iz okolice Trebnjega, iztočil za 10 tisoč tolarjev goriva.
OB MOTORNO KOSILNICO -Neznanec je med 18. in 23. marcem z odklenjene garaže v stanovanjski hiši na Mirni ukradel 40 tisoč tolarjev vredno motorno kosilnico.
SLADKOSNEDKA - 5l-letna J. P. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja tatvine, ker je 24. marca v trgovini Hipermarket Mercator na Cikavi v Novem mestu ukradla dve veliki in dve mali čokoladi. Zalotili so jo varnostniki.
UKRADEN MOBI - V gostinskem lokalu Okrepčevalnica Ines je dijakinji R. K. iz okolice Novega mesta nekdo 23. marca iz šolske torbe ukradel prenosni telefon, vreden okrog 15 tisoč tolarjev.
Gre za njegov prvi obisk slovenskih zaporov nasploh, pobuda pa je prišla s strani Cerkve. Nadškofa in ostale goste je upravnik zavoda Jože Podržaj najprej seznanil z življenjem in delom zaporov na Dobu, kjer zaporno kazen trenutno prestaja 354 obsojencev, v Sloveniji pa je za rešetkami 1230 ljudi. V pogovoru so spregovorili predvsem o možnostih uresničitve verskih pravic obsojencev med prestajanjem kazni. "Tukaj so določene legalne podlage za versko ali duhovno oskrbo zapornikov, tu so mednarodne konvencije, ki jih je
V začetku marca je pri nas začel veljati zakon o prijavi prebivališča, ki celovito ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom. Prijava ali odjava stalnega ali začasnega prebivališča oz. prijava spremembe naslova stanovanja je zakonska obveznost tako za naše državljane kot za tujce. Zakon prinaša kazenske odločbe s kar visokimi denarnimi kaznimi za prekrške fizičnih ali pravnih oseb.
Zakon med drugim določa, da mora posameznik prijaviti stalno
podpisala Slovenija, in lahko rečemo, da je v teh okvirih v naših zaporih že veliko storjenega. Upam, da bo sporazum s Svetim sedežem, ki se pripravlja, te stvari še bolj natančneje določil in uredil ter da bo sodelovanje lažje, učinkovitejše in v večje zadovoljstvo zapornikov samih,” je povedal Rode.
V nekaterih državah, kot so Francija, Italija in Španija, imajo v zaporih bogoslužne prostore ali vsaj prostore, ki so za to pripravljeni. Slovenski zapori zdaj teh prostorov nimajo, načrtujejo jih v novih zaporih v Kopru, “Pa tudi mi
prebivališče ali spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Slovenije, prijaviti začasni odhod iz naše države, ki traja več kot tri mesece, ter prijaviti ali odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec pa mora prijaviti in odjaviti gosta, kar velja tudi za začasno prebivališče posameznika. Na območju Slovenije mora prijavno - odjavno obveznost izpolniti tako slovenski državljan kot tujec, za to pa je pristojna upravna enota, na območju katere ima posameznik stalno ali začasno prebivališče. Za prijavo ali odjavo posameznega gosta pa je pristojna tamkajšnja policijska postaja. Stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh po naselitvi, odjaviti pa pred odselitvijo.
Posameznik, ki namerava odpotovati z območja Slovenije za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje. Tisti, ki se vrne v našo državo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo tukaj stalno prebival, pa mora pristojnemu organu prijaviti svojo vrnitev v osmih dneh po odhodu. Po določbah zakona lahko prijava začasnega prebivališča traja največ za eno leto.
L. M.
Padel s strehe in se ubil
PIŠECE - 24. marca se je zgodila huda delovna nesreča. Okrog 8. ure sta 46-letni I. V. in njegov 18-let-ni sin I. V. iz okolice Pisec opravljala dela na vikend hiši v Pavlovi vasi. Na strehi sta pritrjevala deske. Okrog 9. ure je očetu med pritrjevanjem deske spodrsnilo in padel z višine okrog 8 metrov na betonsko ploščo. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl.
6 ročnih bomb
DOBOVA - Pri mejni kontroli za mednarodni železniški promet Dobova je iz hrvaške smeri 25. marca pripotoval 38-letni nemški državljan H. W. B. Policist je pri mejni kontroli v njegovem nahrbtniku našel šest ročnih bomb M 75. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem.
bomo ob prenovi zavoda v projekt vnesli to možnost,” je povedal Podržaj in dodal, da v zavod zdaj prihajajo predstavniki štirih veroizpovedi: rimokatoliške cerkve, evangeličani, Jehovove priče in predstavniki islamske skupnosti, nekateri bolj, drugi manj redno, povprečno pa enkrat do dvakrat na mesec. Seveda je odziv odvisen od ponudbe pa tudi povpraševanja. Zanimanja za pravoslavno veroizpoved ni veliko.
“Ocenjujemo, da se okrog 10 odstotkov zapornikov udeležuje raznih verskih aktivnosti, sicer pa je podatek o veroizpovedi oseben in ga posebej ne ugotavljamo,” je povedal upravnik našega največjega zavoda za prestajanje kazni, v katerem so trenutno med obsojenci trije z dvajsetletnimi zapornimi kaznimi, Metod Trobec pa se zdaj nahaja v koprskem zaporu.
L. MURN
V torbi kar 4,5 kg kanabisa
OBREŽJE - 21. marca je kot potnik na avtobusu bosanske registracije na mednarodnem mejnem prehodu v Slovenijo vstopal tudi 22-Ietni slovenski državljan Z. M. iz Postojne. Policist je odredil in opravil temeljito mejno kontrolo. V prtljažnem delu avtobusa je našel dve torbi, last Z. M., v njih pa tri zavoje oz. okrog 4,5 kg posušenih rastlinskih delov olivno zelene barve - kanabisa. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem.
Prijeli vlomilca
TREBNJE - 22-letni I. K. iz Ljubljane je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja velike tatvine, ker je decembra lani na parkirnem prostoru na Obrtniški ulici v Trebnjem vlomil v osebni avto, ter ukradel tri mobije in tri moške jakne. Lastnikom je povzročil okrog 150 tisoč tolarjev škode.
Lanska prometna varnost na dolenjskem področju ni bila ravno zavidljiva, saj so ceste terjale kar 27 življenj (leto prej 14), več pa je bilo tudi poškodovanih. Umrlo je 15 voznikov motornih vozil, 5 motoristov, 5 pešcev, 1 kolesar in 1 sopotnik v avtu. “Gledano globalno: pri nas so največji problem vozniki dvokoles in pešci, ki še vedno ostajajo najbolj ogrožena skupina udeležencev v prometu,” je povedal Kočevar. Odstotek lani umrlih pešcev na PU Novo mesto znaša 14 (v državi 16 - 20), motoristov pa 11 (v državi je odstotek manjši, 6 - 7). Žal seje izkazalo, da je pri pešcih pogosto vzrok alkohol, zato so se novomeški policisti letos lotili dodatne aktivnosti -poskusa obveščanja ljudi o vinjenih pešcih na cesti, ki jih policijske patrulje odstranijo z vozišča in zoper nje ustrezno ukrepajo. Odziv je dober.
Po besedah prometnega inšpektorja bo novomeška policija v okviru vsesplošnih usmeritev policije budno pazila na kolesarje, motoriste in pešce. Po uporabi varnostne čelade smo kar v slovenskem vrhu, zanimivo pa je, da večja uporaba varnostnih pripomočkov velja za vožnje izven naselja. “Treba je vedeti, daje vsaka prometna nesreča z motorjem brez čelade lahko usodna. Če jo voznik ali sovoznik že ima, pa naj si jo tudi ustrezno pripne. Lani smo imeli kar tri smrtne primere, ko se je čelada pri trčenju snela,” je dejal Kočevar in
Ponarejene marke
NOVO MESTO - 22. marca je občanka Novega mesta v Dolenjski banki v Trdinovi ulici vnovčila sto nemških mark. Delavka banke je pri pregledu ugotovila, da gre za ponaredek. Policisti so bankovec zasegli ter ga poslali v ekspertizo Banki Slovenije v Ljubljano.
Ukradel
neregistriran avto
METLIKA - Mladoletni Ž. H. iz okolice Metlike je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja tatvine, ker je 19. marca odpeljal neregistriran avto znamke Zastava 126 P, ki gaje lastnik S. B. iz Radoviče parkiral na dvorišču pred stanovanjsko hišo, v avtu pa pustil kontaktni ključ. Sledi kazenska ovadba.
Gasilcem ukradel črpalko
BELI GRIČ - Neznanec je 21. marca pred gasilskim domov ukradel ročno vodno črpalko ter gasilce PGD Sveti križ oškodoval za 200 tisoč tolarjev. Policisti PP Trebnje so neznanca kmalu po prejemu obvestila o tatvini izsledili v kraju Gomila pri Mirni, predmete zasegli in jih vrnili oškodovanemu PGD. Osumljenca bodo ovadili.
Pogorel kozolec
VRHOVSKA VAS PRI BREŽICAH - 26. marca okrog 21.45 je pogorel kozolec, last 60-letnega L. D. iz okolice Cerkelj ob Krki. Vzroka požara policistom še ni uspelo ugotoviti, obstaja pa možnost oz. sum, da je bil podtaknjen. Kozolec z manjšo količino sena je kljub posredovanju poklicnih gasilcev iz Krškega in prostovoljcev iz PGD Cerklje ob Krki in Pirošica pogorel v celoti. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okrog dva milijona tolarjev.
Brunarica zgorela do tal
DVOR - Po vsej verjetnosti zaradi udara strele je 26. marca okrog 4. ure pred naseljem Dvor zgorela brunarica, last D. P. iz Žužemberka. Ogled kraja požara, ki so ga pogasili gasilci GRC Novo mesto, so opravili novomeški kriminalisti ter požarni inšpektor. Škoda znaša okrog tri milijone tolarjev.
opozoril še na pomembnost pripenjanja otrok z varnostnim pasom v avtu. “To je pereč problem, saj je največ otrok v prometnih nesrečah udeleženih kot potniki. Jasno je, da
Jožef Kočevar, inšpektor za varnost cestnega prometa na PU Novo mesto
starši pogosto ne naredijo vsega, kar je potrebno, toda otrok je kot žoga in ob trčenju enostavno poleti.” Na PU Novo mesto še niso imeli hujših nesreč z udeležbo ro-larjev, ki spadajo med pešce, toda kljub temu velja opozorilo, saj so rolarji hitrejši, kot si mislimo.
V prvih dveh letošnjih mesecih je bilo prometnih nesreč za 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, “kar je glede na vremenske razmere razumljivo,” pravi Kočevar, toda z manj mrtvimi. Do zdaj so na cestah umrli štirje ljud-
Ni se strinjal z rezultatom
Kolega napadel policista
KRŠKO - Zadnje čase so vse pogostejši primeri napadov na policiste oz. preprečitve uradnih dejanj uradnim osebam. To se je pretekli petek, 23. marca, zgodilo tudi v Krškem.
Deset minut čez polnoči sta krška policista v semaforiziranem križišču ustavila 36-letnega voznika osebnega avtomobila M. J. iz Krškega. Med postopkom sta ugotovila, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 2,64 promila. Toda kaj ko se je J. M. z rezultatom ni strinjal! Policista sta zato odredila strokovni pregled, kar pomeni odvzem krvi in urina v krškem zdravstvenem domu. Takrat pa je iz avta izstopil 32-letni sopotnik R. D. iz Krškega in napadel policista, da bi preprečil postopek. Policist je udarec blokiral, potem pa sta oba policista z uporabo fizične sile in sredstev za vklepanje osumljenca obvladala. Zoper osumljenca je bilo odrejeno pridržanje do iztrez-nitve na policijski postaji, podana je kazenska ovadba ter predlog sodniku za prekrške. Ves čas postopka je R. D. grozil policistom z ubojem.
L. M.
Ogenj zajel drvarnico
SOTESKA - 24. marca okrog 10. ure sta M. K. in J. G., oba iz okolice Dolenjskih Toplic, pri vikendu v Soteski kurila odpadlo drevje. Ko sta nekaj po 14. uri z delom končala, je na kurišču ostalo še nekaj žerjavice, ki jo je veter odnesel do sosednjega vikenda, last D. G. iz Novega mesta. Najprej se je vžgalo suho listje in podrast, nato pa je ogenj zajel drvarnico ob vikendu. Požar so pogasili gasilci PGD Soteska in GRC Novo mesto ter občani. Škoda po nestrokovni oceni znaša okrog 200 tisoč tolarjev. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
je. Problematični sta predvsem starostni skupini: mlajši od 18 let in starejši od 64 let. “Prvič po treh letih med vzroki nesreč spet izstopa hitrost, ki je v porastu. 18,8 odstotkov vseh nesreč se je zgodilo zaradi nepravilne hitrosti, sicer pa se med vzroki pogosto pojavljajo nepravilna stran in smer vož-
• Policija pridno izvaja različne preventivne akcije, kot so Promil, Natakar, taksi, prosim, Hitrost ubija, Stopimo iz teme. Z njimi bo nadaljevala skozi vse leto, zlasti marca in aprila. Opozarjamo le na akcijo: Veselo na kolo - bistro glavo varuje čelada, ki bo potekala med 5. in 10. aprilom. Na novomeški PU pa pripravljajo še novo zanimivo akcijo v povezavi z osnovnimi šolami, in sicer: Otroci svetujejo staršem. Otroci naj bi izdelovali plakate, nato pa s policisti odšli na cesto. Za zdaj še čakajo na njihov odziv.
nje ter varnostna razdalja. Trend umirjanja razmer na področju alkohola uspeva, saj je bil odstotek alkoholiziranih v prometnih nesrečah lani 10,5 letos pa 5,6, “toda tuje stanje lahko hitro spremenljivo,” je dejal Kočevar.
V začetku leta je bil najbolj problematičen odsek hitre ceste št. 1 Trebnje-Bič. Prometni inšpektor opozarja vse, ki se jim prometna nesreča zgodi na avtocesti, naj najprej storijo vse za zavarovanje sebe in drugega, da nejbi prišlo do tragičnega primera kot letos pri Višnji Gori. Avto je treba spraviti k strani ceste, ga zapustiti, če se da, označiti oviro in seveda v najkrajšem času obvestiti pristojne.
L. MURN
Do smrti povozil pešca
Ta je ležal na cesti - Motorist in kolesar prehitro -Kje čelade? - V ovinku jo je zaneslo na levo
DVOR, BRESTANICA, DOLENJKI LESKOVEC - V soboto, 24. marca, seje v Suhi krajini zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Ob 20.30 seje 21-letni L. L. iz Dolnjega Ajdovca peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Boršta pri Dvoru proti Velikemu Lipovcu. Ko je v Borštu z neprilagojeno hitrostjo pripeljal do stanovanjske hiše št. 18, je na vozišču opazil ležečega 58-letnega F. K. iz Boršta. Voznik je zaviral in se umikal, vendar je vseeno trčil v F. K., da je umrl na kraju nesreče. Med postopkom so policisti voznika preizkusili z alkotestom, ki je pokazal, da ima v organizmu 0,76 promila alkohola. Ogleda kraja nesreče sta se udeležila tudi državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva Novo mesto in preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu.
Isti dan popoldne ob 15.06 je 27-letni M. Š. iz Križevske vasi na cesti Metlika-Novo mesto pri Bušinji vasi zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom in padel. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici, ravno tako pa tudi 30-letni D. Š. iz Jame pri Dvoru, ki seje pones-
rečil 25. marca ob 19. uri. Kot voznik kolesa z motorjem znamke Tomos APN 6S se je z Dvora peljal proti Soteski. Pri naselju Dvor je zapeljal na levo stran vozišča ravno takrat, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 27-letni voznik osebnega avta F. T. iz Loške vasi. Slednji je umikal in zaviral, vendar je med voziloma vseeno prišlo do trčenja. Motorist je padel na pokrov motorja in udaril v vetrobransko steklo, ni pa uporabljal varnostne čelade.
54-letni kolesar J. M. iz okolice Krškega se je 26. marca ob 16.05 peljal od cerkve v Brestanici proti regionalni cesti po klancu navzdol in izgubil oblast nad kolesom. Padel je in se hudo poškodoval, tako da se zdravi v brežiški bolnišnici. Isti dan ob 15.37 je 32-letno voznico osebnega avta J. M. iz Sevnice v ovinku pred Dolenjim Leskovcem zaneslo na nasprotni vozni pas. Hitrosti vožnje ni prilagodila stanju ceste in vremenskim razmeram. Iz smeri Brestanica je takrat pravilno pripeljal 48-letni voznik tovornega vozila J. V. iz okolice Sevnice. Voznica se je v trčenju tako hudo ranila, da sojo morali odpeljali v brežiško bolnišnico.
L. M.
MAŠA ZA OBSOJENCE - Dr. Rode je prvič obiskal obsojence na Dobu in jim pripravil posebno mašo, ki se je je udeležilo okrog 70 zapornikov. Sicer na Dobu posebnega prostora za bogoslužje nimajo - to poteka v jedilnici ali v šolskih prostorih. (Foto: L. M.)
Obvezna prijava bivališča
Marca je začel veljati zakon o prijavi prebivališča - Zakonska obveznost za državljane in tujce - Za prekrške kazni
Pozor, na cestah nas je spet več!
Lepo vreme na ceste že privabilo kolesarje, motoriste, pešce - Ne brez čelad - Na območju PU Novo mesto lani kar 21 žrtev, letos S - Različne akcije policije, tudi Otroci svetujejo staršem
NOVO MESTO - Pomladno vreme, ki se je letos začelo veliko prej kot običajno, je na ceste privabilo nove udeležence v prometu: kolesarje, motoriste, pešce, rolarje. Zato je potrebna še večja previdnost vseh, na kar je opozoril inšpektor za varnost cestnega prometa na Policijski upravi (PU)
Novo mesto Jožef Kočevar.
Iz Amerike s polno malho točk
Vladimir Miholjevič je na drugi dirki v Ameriki osvojil 3. mesto in moštvo Krke Telekoma pripeljal na 21. mesto v drugi jakostni skupini svetovne lestvice
Raftarji bodo začeli na Kolpi
STARI TRG OB KOLPI - Športno društvo Kolpa iz Starega trga ob Kolpi bo od 30. marca do 1. aprila na Kolpi v Poljanski dolini (Laze pri Predgradu) pripravilo prvo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v raftingu. V petek bo na vrsti trening v vseh treh disciplinah, v soboto ob 1L uri start prvega teka slaloma, uro kasneje pa drugi tek slaloma, ob 13. uri bo tekma v šprintu na čas, ob 14. uri pa začetek tekme v šprintu na izpadanje. V nedeljo bo ob 11. uri štart tekme v spustu.
Celulozar deseti
KRŠKO - Na ekipnem državnem prvenstvu v plavanju za mlajše dečke in deklice je med 19 ekipami krški klub Celulozar osvojil 10. mesto. Od posameznikov se je s štirimi drugimi mesti in enim tretjim najbolj izkazal Matej Furst.
NOVO MESTO - Pot čez lužo za novomeške kolesarje ni bila izlet, saj so izpolnili vsa pričakovanja vodstva kluba in osvojili 68 točk za ekipni vrstni red in se prebili na 21. mesto v drugi svetovni jakostni skupini, Vladimir Miholjevič pa je s 3. mestom na dirki Sea Classic osvojil enega svojih največjih uspehov. V ekipnem vrstnem redu so Novomeščani osvojili tretje mesto in za sabo pustili moštvi iz svetovne prve jakostne skupine Mapei in U.S. Postal.
Vlado Miholjevič je že na prvi med najbolj pripravljenimi. Za Levy-
dirki v Ameriki, kjer je v skupnem vrstnem redu osvojil 10. mesto, dokazal, da je v izvrstni formi. Izkušnje z ameriškim načinom dirkanja, ki so jih Novomeščani dobili na prvi preizkušnji, so jim kmalu koristile.
Že v uvodni etapi dirke Sea Classic, 27 km dolgi dirki na čas, je Miholjevič s 3. mestom pokazal, da je
Grubačevič drugi v zimskem pokalu
NOVO MESTO - Novomeščan Jure Grubačevič, član konjeniškega kluba Krka iz Novega mesta, je s kobilo La Bamba Optika Poljšak v skupnem vrstnem redu zimskega pokala v preskakovanju ovir v kategoriji L (125) osvojil drugo mesto. V končni vrstni red je štelo šest tekem. V nedeljo, 25. marca, je na finalni tekmi na gradu Prestranek nastopil v kategoriji Ma 1,30 m z baražem 1,40 m in oba parkurja odjahal brez napake ter osvojil 5. mesto na tekmi oziroma 3. mesto za pokal.
jem Leipheimerjem, članom ameriškega poklicnega moštva U.S. Postal, je zaostal manj kot minuto. V nadaljevanju dirke so tako vsi člani novomeškega moštva delali zanj, odločila pa je tretja, 203 km dolga etapa, v kateri se je glavnina povsem razbila, Miholjevič pa je ostal v ospredju in se v skupnem vrstnem redu prebil na drugo mesto, ki gaje v dvoboju z Eddyjem Gragusom za vsega eno sekundo izgubil na kriterij-ski dirki v zadnji etapi.
Novomeščani so lansko sezono s 130 točkami končali na 42. mestu v drugi jakostni skupini, zdaj pa so že na začetku sezone osvojili polovico lani osvojenih točk, tako da so na dobri poti, da se uvrstijo med najboljših 30 moštev druge jakostne skupine. S tem bodo obstali v družbi poklicnih moštev TTII tudi potem, ko bo število le-teh omejeno na 30 moštev.
Po vrnitvi iz Amerike bodo novomeški kolesarji imeli deset dni počitka, ki ga bodo seveda izkoristili za
PREDRZNOST PRED SODNIKOVIMI OČMI - Takole so nogometaši Nafte celo z vlečenjem za dres poskušali zaustaviti Novomeščane, a jim ni veliko pomagalo. Tale predrznost pred sodnikovimi očmi ni ostala nekaznovana. Novomeščani, ki jih v sredo na domačem štadionu čaka druga tekma polfinala pokala Slovenije. bi-Nafto lahko premagali še z višjim izidom, a priložnosti niso izkoristili, da je njihova mreža ostala prazna, pa je poskrbel tokrat izjemno razpoloženi Novomeščan Nikola Drkušič. (Foto: Marko Klinc - Foto Life)
Žužemberčani vabijo na slavje
Žužemberški odbojkarji so si že krog pred koncem prvenstva zagotovili vrnitev v prvo ligo in bodo v soboto slavili - Kočevke presenetile vodilni Solkan
ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarji so si že en krog pred koncem državnega prvenstva zagotovili drugo mesto v drugi ligi in se po enoletnem premoru vrnili v družbo najboljših, kar je pričakoval le malokdo, saj so pred sezono suhokranjski klub zapustili kar trije člani prve postave.
Bojazen, da bi zadnjeuvrščeni Beltinci Žužemberčanom v predzadnjem krogu prvenstva prekrižali načrte, je bila odveč. Suhokranjci so tekmo v Beltincih začeli silovito in že po 25 minutah igre vodili z 2:0 (25:19, 25:16), s čimer so si zagotovili vsaj eno točko ter 3 tem tudi dokončno drugo mesto v drugi ligi. Zadnji niz so, zadovoljni z uspehom, odigrali nekoliko lagodnejše, tako da so domačini povedli z 18:12, potem pa so se Žužemberčani le zbrali in dobili tudi tretji niz (26:24).
Dolenjska bo imela prihodnjo sezono po letu dni premora spet svojega predstavnika v ženski in moški prvi ligi. Kljub vsemu bodo Žužemberčani s slavjem počakali še en teden oziroma do sobote zvečer, ko se bodo v zadnjem krogu doma pomerili s šestouvrščenim moštvo Žni-der’s Hoče. Pričakujejo, da se jim bodo ob slavju pridružili vsi suho-
Na Menino planino
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 7. aprila, pripravilo izlet na 1453 m visoko Menino planino. Do četrtka, 5. aprila. se lahko prijavite pri Martinu Luzarju po telefonu 041 800 876, ki bo skupaj s Petrom Luzarjem vodil izlet.
Lazič prvi v pospešenem šahu
SEVNICA - Na marčevskem turnirju za prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu je zmagal Predrag Lazič, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu, drugi je bil Bojan Blažič in tretji Franc Derstvenšek. (J. B.)
kranjski pa tudi novomeški ljubitelji odbojke.
V ženski drugi ligi so Kočevke v gosteh presenetile vodilni Solkan in ga ugnale s 3:2 ter se z novima dvema točkama približale 9. mestu, medtem ko so si obstanek v ligi zagotovile že prej. V tretji ligi Novomeščani in Kočevci letos niso tako uspešni kot Žužemberčani. Kočevski Kovinarje v 21. krogu v gosteh z 0:3 izgubil z Logatcem, novomeška Krka pa je z enakim izidom prav tako v gosteh izgubila z drugouvrščenim Portorožem, ki so se mu Novo-
Začele so se delavske športne igre
NOVO MESTO - S tekmovanji v odbojki, pikadu in streljanju so se včeraj začele letošnje delavske športne igre novomeške občine, najobsežnejše in najbolj množično tovrstno tekmovanje pri nas. Nadaljnji spored delavskih športnih iger: šah - 3. april, 7. april - kegljanje, 8. april - ulični teki, 12. april - košarka, 17. april - badminton, 25. april - namizni tenis. Vsa dodatna pojasnila dobite v agenciji za šport Novo mesto (tel.: 393 29 36).
Kocijančič že zmaguje
KOČEVJE - Čeprav se je sezona množičnih tekov v naravi začela pred tremi tedni, je kočevski tekač na dolge proge 60-letni Franc Kocijančič zaradi poškodbe stopala prvič nastopil minulo soboto. V Lokvicah pri Novi Gorici je na tretjem teku za Primorski pokal na desetkilometrski progi brez težav opravil s konkurenco. (M. G.)
dober trening, potem pa se bodo udeležili dveh enodnevnih dirk 5. kategorije v Italiji; sledili bosta dve zelo močni enodnevni dirki L in druge kategorije na Nizozemskem in v Belgiji, zadnja preizkušnja pred dirko Po Sloveniji pa bo etapna dirka v Niedersachsnu v Nemčiji, kjer spet pričakujejo izdatnejšo bero točk za ekipno uvrstitev.
Izidi: L etapa (dirka na čas Laguna Seča, 27.5km) 1. Levy Leipheimer (ZDA) U.S. Postal Service 38.49 (42.51 km/h), 3. Vladimir Miholjevič 0:56, 17. Valter Bonča 1:51, 18. Branko Filip 1:55, 23. Boris Premužič 2:22, 47. Martin Derganc 3:38, 104. Boštjan Mervar 6:04, 109. Milan Eržen 6:16; 2. etapa (Cannery Row, kriterij, 80km): 1. Vasilij Davidenko (Rusija) Navigators Cycling Team 1:49:16 (42,61 km/h), 29. Branko Filip, 30. Vladimir Miholjevič, 34. Martin Derganc, 49. Boštjan Mervar (vsi v času zmagovalca), 61. Valter Bonča 0:21 71. Boris Premužič 0:34;
3.	etapa (cestna dirka, Fort Ord, 169 km); L Harm Jansen (Nizozemska) Saturn 4:29:47 (37,8 km/h), 4. Vladimir Miholjevič 1:57, 21. Boris Premužič 6:44; 4. etapa (krožna dirka, Laguna Seča, 72.4km): 1. Baden Cooke (Aus) Mercury-Viatel, 16. Vladimir Miholjevič, 23. Branko Filip, 28. Valter Bonča, 38. Boris Premužič, 50. Boštjan Mervar (vsi v času zmagovalca), 54. Milan Eržen 0:27.
Končni vrstni red: 1. Trent Klasna (ZDA) Saturn 8:44:19, 2. Eddy Gragus (ŽDA) Jelly Belly 1:44, 3. Vladimir Miholjevič 1:45,* 19. Boris Premužič 8:32, 28. Branko Filip 13:41, 31. Valter Bonča 13:58, 52. Boštjan Mervar 17:50, 61. Milan Eržen 19:35. Moštveni vrstni red: 1. Saturn Cycling Team, 2. Mercury-Viatel, 3. KRKA-Telekom Slovenije
4.	Jelly Belly, 5. Mapei-Quick Step, 6. Navigators Cycling Team, 7. Lot-to-Adecco, 8. U.S. Postal Service itd.
1. V.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 3. krog 2. dela, skupina za prvaka - KRKA TELEKOM : ROGLA 112:82 (24:17, 50:35, 80:55); Novo mesto, dvorana Leona Štuklja, 800 gledalcev, sodnika: Povše, Gojkovič (oba Ljubljana).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 11 (6:6), Jevtovič 5, Dončič 19 (3:4), Petrov 17 (6:6), Davison 16 (2:2), Grum 8 (3:4), Drobnjak 9 (0:2), Courtney 19 (3:3), Arapo-vič 7 (3:4).
ROGLA: Šporar 7 (1:2), Zarič 2, Sivka 6 (2:2), Benič 4 (0:1), Dundovič 22 (4:6), Zinrajh 2, Pe-tranovič 12 (1:2), Starovasnik 22 (6:6), Temnik 5 (3:4).
Prosti meti: Krka Telekom 26:31, Rogla 22:28. Met za tri točke: Krka Telekom 12:26 (Petrov 3, Courtney 2, Dončič 2, Anzulovič, Jevtovič, Davison, Grum, Drobnjak), Rogla 2:19 (Petrano-vič, Starovasnik). Osebne napake: Krka Telekom 26, Rogla 25.
Ostala izida v skupini - Geoplin Slovan: Kraški zidar 80:66 (21:17, 39:35, 62:47), Pivovarna Laško -Union Olimpija 83:108 (21:27, 36:53, 60:76).
1.	Union Olimpija 25 24 1 2417:1663 49
2.	Krka Telekom 25 24 1 2248:1853 49
3.	Pivovarna Laško 25 17 8 2208:2109 42
4.	Geoplin Slovan 25 14 11 2050:1991 39
5.	Rogla	25 11 14 2079:2219 36
6.	Kraški zidar 25 11 14 1860:2045 36
ROKOMET
1. SRL, 16. krog - TRIMO TREBNJE : TERMO 28:25 (15:12); Trebnje, gledalcev 400, sodnika: Juratovec (Ljubljana) in Puntarič (Vrhnika).
TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 1, Hribar, Mežnaršič 1, Kozomara 1, Radelj, Kovač 7(1), Čopič, Šaurič 4, Veselinovič 11 (1), Zupančič, Likavec 3, Pekolj, Škof. TERMO: Dolinar 3, Jakac
8, Špiler 3, Vidic 2, Jeras 4, Cankar 1, Levšin, Galof 2, M. Keše 1, Ražnatovič 1(1). Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 4 (2), Termo 5(1). Izključitve: Trimo Trebnje 8 minut. Termo 10.
DOBOVA : AVTOMIKOLIČ RUDAR 29:29 (14:13); Dobova, gledalcev 200, sodnika: Kalin in Korič (oba Ljubljana). DOBOVA: Medved, Džapo 2 (2), Plazar 5, Voglar 5, Barišič, I. Deržič 3, Urbanč 7 (3), Aljič, Kranjc, Kranjčič 5, S. Deržič 2, Radanovič, Supan-čič. AVTOMIKOLIČ RUDAR: Dobravc 2, Arlič 1, Senčar 6, Čop 8 (3), Stojakovič 6, Privšek 2, Podbregar 1, Teržan 3. Sedemmetrovke: Dobova 5 (5), Av-tomikolič Rudar 3 (3). Izključitve: Dobova 8, Avtomikolič Rudar 8 minut.
INLES RIKO : PREVENT 22:27 (10:13)
Ostali izidi: Velika Nedelja : Mobitel Prule 67 22:26, Slovan : Gorenje 22:22, Pivka Perutninarstvo : Celje Pivovarna Laško 20:34 (10:17)
Celje Pivovarna Laško 16
Mobitel Prule 67 Gorenje Prevent
Avtomikolič Rudar Trimo Trebnje Velika Nedelja Termo Slovan
10.	Dobova
11.	Inles Riko
12.	Pivka Perutninarstvo
0558:367 31 1 467:372 28 3469:404 26 3461:399 25 5460:450 19 7435:431 8393:410 9413:448 3 3 10406:492 1 4 11405:448 3 0 14392:488 0 1 15376:530
15 I 13 2 12 2 12 1 8 3
7	2
8	0 4 3
NOGOMET
2. SNL, 18. krog - ELAN GRANIT COMMERCE : NAFTA 1:0 (1:0); strelec: Sprečakovič v 45. minuti.
Lestvica: L Živila Triglav 41, 2. Esotech Šmartno 35, 3. Elan Granit Commerce 35,4. Jadran Šepič 33, 5. Aluminij 33, 6. Zagorje 30, 7. Livar Ivančna Gorica 27 itd.
Po teniško znanje v vrtec Levček
Z vzgojo teniškega naraščaja se ukvarjajo tudi pri Sv. Roku in na Košenicah - Poleg tenisa se malčki naučijo tudi drugi športnih veščin - Pomoč socialno ogroženim
NOVO MESTO - Razvoj tenisa v svetu in pri nas je šel tako daleč, da stremljenje po vrhunskih dosežkih podobno kot v mnogih drugi športnih panogah zahteva zelo zgoden začetek treninga, največkrat je to že v predšolski dobi. Tega se zavedajo tudi novomeški tenisarji. Teniški center Otočec, ki je v preteklih letih skoraj edini skrbel za vzgojo dolenjskega teniškega naraščaja, dobiva dostojno konkurenco.
meščani dobro upirali. Kovinarje en krog pred koncem prvenstva na lestvici šesti, Krka pa deveta. V ženski tretji ligi so v 21. krogu Črnoma-Ijke doma s 3:0 premagale Bohinj, Semičanke so z 0:3 doma izgubile z mlado vrsto koprskega Kemiplasa, brestaniški Kostak Elmont pa je prav tako doma z 1:3 izgubil z drugo ekipo novogoriškega HIT-a. Vrstni red: L Kemiplas Koper mlade 58, 5. Črnomelj 40, 8. Kostak Elmont Brestanica 25, 12. Semič.
Meštrovič prvi v Novem mestu
NOVO MESTO - V torek, 13. marca, je Šahovsko društvo Novo mesto pripravilo tretji letošnji turnir v pospešenem šahu, na katerem je sodelovalo 24 igralcev iz Novega mesta, Krškega in Semiča. Šahisti so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Končni vrstni red: L Zvonimir Meštrovič 6,5, 2. Marjan Kastelic 6, 3. Anton Materni 5,5, 4. Jože Pucelj 4,5, 5. Emil Luzar 4,5. V skupnem vrstnem redu po treh turnirjih vodi Marjan Kastelic s 140 točkami, drugi Robert Rudman ima 116 točk, tretji Jože Pucelj pa 100 točk.
Novomeščani vodijo
NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v 10. krogu 2. državne lige v Ljubljani s 30:25 (14:12) premagali Krim. zadetke za Novo mesto so dosegli: Božič 8, Keše 7, Glaser 6, Žitnik 4, Mikač 2, Surina 2 in Urbanč L Novomeščani so s 16 točkami, kolikor jih je zbral tudi drugouvrščeni Mokre, na prvem mestu, tretji pa je Sviš. V soboto, 31. marca, se bodo ob 20 doma v športni dvorani Marof pomerili s Fužinar-jem iz Prevalj.
Pred dvema letoma sta se na teniškem igrišču pri Sv. Roku predšolske otroke začela učiti igrati tenis Igor Petrovič in Goran Radakovič, ki so se jima kasneje v športnem društvu Petnet pridružili še štirje učitelji tenisa. Medtem ko je teniški vrtec Levček, kot so poimenovali svojo šolo tenisa za najmlajše, lansko zimo preživel v mali telovadnici osnovne šole Šmihel, so se to zimo preselili pod balone teniškega centra na Košenicah.
Ta čas teniški vrtec Levček obiskuje 27 otrok, poleg tenisa pa se malčki v njem spoznaju tudi z drugimi športi, od iger z žogo do osnov atletike in gimnastike. S tem njihovi prvi trenerji izkoriščajo starost do 6. leta, ko je še možno vplivati na neka-
tere prirojene motorične sposobnosti otrok, predvsem na hitrost in koordinacijo. Po osmem letu starosti se njihovi varovanci lahko priključijo enemu izmed teniških klubov, ki se ukvarjajo s tekmovalnim tenisom, ali pa se preusmerijo v kateri drug šport, za kar dobijo v teniškem vrteti dobro osnovo.
Teniški vrtec Levček se poleg mesečne članarine vzdržuje tudi s pomočjo pokroviteljev, tako da obremenitev staršev ne bi bila prevelika, dvema socialno ogroženima otrokoma pa so omogočili, da se bosta vrtcu priključila brezplačno. Na roke jim gre tudi trebanjsko podjetje Vita, ki jih je kot zastopnik Fischerja opremilo z otroškimi loparji. Poleg redne športne vadbe pripravijo tudi
piknike, na katerih se otrokom in učiteljem pridružijo tudi starši, kot gostje pa so otroke teniškega vrtca Levček obiskali košarkar Simon Petrov, kolesar Gorazd Štangelj in komedijantka Mama Manka.
I. V.
Mirnski osnovnošolci spet prvaki
MIRNA - Badmintonska ekipa osnovne šole Mirna je na državnem osnovnošolskem ekipnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani osvojila prvo mesto, medtem ko so bili mladi bad-mintonisti iz Dobove na finalnem turnirju sedmi. Nastopilo je osem šol iz vse Slovenije, ki so se na finalni turnir uvrstili preko področni kvalifikacij. Mirnčani so v finalu s 3:2 premagali Lendavčane. Mirnsko ekipo, ki jo je vodil Veljko Kolenc, so sestavljali Blaž Holc, Tadej Jezernik, Grega Skerbiš, Blažka Andoljšek, Tina Jezernik in Nina Vojnovič.
SPRETNI Z LOPARJI - Malčki v teniškem vrtcu Levček že dobro obladajo veščino udarjanja teniške žogice, če se pa komu zatakne, mu priskoči na pomoč mlada profesorica športne vzgoje Urška Korasa (levo). (Foto: 1. V.)
Tokrat je blestela Špela
Deset medalj mirnskih badmintonistov
MIRNA - Mirnski badmin-tonisti so konec minulega tedna nastopili na državnih prvenstvih v kategorijah do 11. leta in do 17. leta ter osvojili deset medalj. V odsotnosti prve favoritinje Urške Silvester je v starejši kategoriji zlato osvojila njena mlajša sestra Špela, tretja pa je bila Lea Holc. V igri dvojic sta Katja Strmole in Taja Borštnar osvojili srebro, Špela Silvester z Nino Novak bron, v igri mešanih parov pa je drugo mesto osvojila Špela Silvester, ki je nastopala s članom Olimpije Nejcem Bolko.
V kategoriji do 11. leta je bil najuspešnejši Matevž Bajuk, ki je osvojil kar tri kolajne: srebro med posamezniki in v igri dvojic z Medvodčanom Nikom Aličem, s Tino Jezernik pa sta med mešanimi pari zmagala. Tina je med dekliškimi dvojicami skupaj z Medvodčanko Ano Luzar prav tako osvojila srebro, med posameznicami pa je bila tretja.
Zrečani dobri za dober trening
Košarkarji Krke Telekoma so tekmo z Roglo vzeli resno in ves čas večali prednost Petrov prihaja v formo - Za razpoloženje skrbi Davison
NOVO MESTO - Košarkarjem novomeške Krke je teden dni zatišja pred tednom dvobojev z velikim tekmecem iz Grčije prišel prav. V miru so se lahko pripravljali na torkovo in današnjo tekmo z evropskim prvakom, zreška Rogla pa je bila v soboto bolj partner za trening kot tekmec, ki bi lahko resno ogrozil državne prvake.
Krkini košarkarji so, kot bi bili z mislimi že v Grčiji, tekmo z Roglo začeli nekoliko nezbrano, potem pa so se hitro razigrali in od minute do minute večali prednost, kije po prvi četrtini znašala 7 točk, ob polčasu 15 in po treh četrtinah 25 točk. Court-ney, Dončič in Petrov so si razdelili vloge strelcev, medtem ko je Davison z zabijanji spet poskrbel navdušenje skoraj tisočglave množice dolenjskih privržencev košarke.
Nadaljevanje državnega prvenstva za Krko Telekom ne bo tako lahkotno. Novomeški košarkarji se bodo v nedeljo ob 18. uri v gosteh pomerili
Grilc tretji in vodi
SEVNICA - Na marčevskem hitropoteznem turnirju za odprto prvenstvo sevniškega šahovskega kluba Milan Majcen je zmagal Martin Povše, drugi je bil Zvonko Mesojedec in tretji Andrej Grilc, ki vodi v skupnem vrstnem redu. (J. B.)
DRŽAVNE PRVAKINJE - Dekleta iz črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca so tudi na finalnem turnirju državnega prvenstva za osnovne šole, ki so ga minuti petek pripravili v telovadnici njihove šole, dokazale, da jim ni para v državi. Na prvi tekmi finalnega turnirja so s 75:45 premagale vrstnice iz OŠ Žiri, ki so osvojile zadnje štiri naslove državnih prvakinj. V finalu so Črnomaljke s 73:45 ugnale še mlade košarkarice OŠ Hinko Smrekar iz Ljubljane. Za najboljšo igralko turnirja so izbrali Katjo Fink, v idealno peterko turnirja pa poleg nje od Črnomaljk še Nastjo Geltar in Barbaro Rus. Črnomaljsko ekipo je vodil mladi trener Milan Kordič, turnir pa si je ogledalo več kot 500 gledalcev. (Foto: Mirjam Bezek-Jakše)
s Pivovarno Laško, kar zanje po dveh dvobojih s Panathinaikosom v treh dneh ne bo lahka naloga, morebitno podcenjevanje lanskega finalista lige Kolinska in trenutno tretje-uvrščenega moštva lige Kolinska pa
Sabina in Petrit prva na drugem turnirju
NOVO MESTO - Člani karate kluba Mirage Novo mesto so se na drugem turnirju za državno prvenstvo v šemi contactu uvrstili med tri najboljše. V članski kategoriji je Petrit Izairi v razredu do 79 kg zmagal, Uroš Sobot in Darko Milanovič pa sta si v razredu do 69 kg delila 3. mesto. Med mladinkami je Sabina Šehič zmagala v kategoriji nad 60 kg, Peter Šinkovec je bil v kategoriji do 48 kg drugi, Marko Sobot pa v kategoriji do 56 kg tretji.
V Šmihelu najboljši Sobočani
NOVO MESTO - Na 10. moštvenem srednješolskem šahovskem prvenstvu, ki ga je v srednješolskem centru v Šmihelu pripravilo šahovsko društvo Novo mesto, je sodelovalo najboljših devet srednješolskih ekip iz cele Slovenije. Vrstni red: 1. Gimnazija Murska Sobota 15, 2. Šolski center Velenje 11, 3. Škofijska klasična gimnazija Ljubljana (prva ekipa) 11, 4. Šolski center Novo mesto (Berin Karameltič, Sebastjan Butala, Gašper Arh in Miroslav Markovič)... 6. Gimnazija Novo mesto.
Zmagali tudi v Radgoni
NOVO MESTO - V 9. krogu enotne druge slovenske rokometne lige je Novo mesto v Gornji Radgoni s 35:24 premagalo tamkajšnji Arcont. Novomeški rokometaši so se tako še utrdili na vrhu prvenstvene lestvice. Največ zadetkov za Novo mesto so dosegli: Glaser 8, Keše 5, Božič 7, Mikič 5, Urbanč 4.
bi se jim lahko maščevalo. Po tekmi s Pivovarno Laško čaka krkaše tretji višek domače sezone, veliki derbi z Unionom Olimpijo.
I. V.
Črnomaljke ostale v ligi
Kegljavke črnomaljskega Rudarja so v 17. krogu L B-lige doma s 6.2 ugnale Avtohišo Kolmanič in si s tem zagotovile obstanek v ligi, medtem ko bodo morale Trebanjke, če hočejo obstati v L B-ligi, v zadnjem krogu v Celju presenetiti tamkajšnji Miroteks. Tokrat so Trebanjke z 2:6 izgubile s Slovanom. V 3. moški ligi so Črnomaljci s 6:2 premagali jeseniški Intercomerce, Novomeščani pa z enakim izidom kamniški Calcit. (N. G.)
Melamin v kvalifikacijah za prvo ligo
KOČEVJE - Gostovanje namiznoteniških igralcev kočevskega Melamina v Ljubljani je bilo uspešno, saj so proti Vesni v Zalogu in Iliriji v Ljubljani osvojili štiri točke in tako pristali na drugem mestu drugoli-gaške lestvice. V kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v prvo ligo se bodo maja pomerili s Preserjem. (M. G.)
PRAVI PROFESIONALEC - Američan v dresu novomeške Krke Telekoma Joseph Courtney je edini pravi profesionalec v novomeških vrstah, saj je kar nekaj let preživel v ameriški poklicni ligi NBA, kjer je pri Chicago Bullsih igrat skupaj z legendarnim Michaelom Jordanom. Te dni je pod novomeškimi koši še posebej poskočen, saj ga s tribune gledata žena Lee in polletni sin Chase. (Foto: Marko Klinc - Foto Life)
Dobovčani prehiteli Ribničane
Dobovški rokometaši so doma presenetili Trboveljčane - Ribničani so se Preventu dobro upirali - Trebanjci doma zlahka do novih točk
DOBOVA, RIBNICA, TREBNJE - Vsi trije rokometni prvoligaši z našega konca so v 16. krogu igrali doma. Dobovčani so presenetili petouvrščene Trboveljčane in že četrtič v sezoni remizirali (29:29) ter se zaenkrat znebili predzadnjega mesta, ki ga zdaj zasedajo Ribničani, ki so se tokrat dobro upirali četr-touvrščenemu Preventu (22:27), medtem ko so si Trebanjci z delnim izidom 13:4 že v drugi polovici prvega polčasa zagotovili zmago nad Škofjeločani (28:25).
Dobovčani so, potem ko so bili v prvem polčasu srečanja s trboveljskim Avtomikuličem Rudarjam boljši nasprotnik, v drugem polčasu povsem popustili in mnogi so 7 minut pred koncem, ko so gostje vodili s 26:20, že pokopali upe na zmago ali vsaj točko. Tedaj pa so popustili
gostje, Dobovčani pa so njihove napake izkoristili in s hitrimi protinapadi izenačili na 29:29 ter tajfo osvojili pomembno točko v boju za obstanek v družbi najboljših.
Do novih točk pa tokrat ni bilo dano priti Ribničanom, saj so bili Slovenjgradčani, ki se tudi letos
držijo mesta med veliko četverico, premočni, čeprav so se dobro držali vse do izida 21:20 za Prevent, potem pa jim je zmanjkalo moči in gostje so z delnim izidom 6:1 tekmo odločili v svojo korist.
Ribničani so tekmo 17. kroga z Velenjčani že odigrali in izgubili z 19:30. Trebanjci bodo konec tega tedna gostovali v Slovenj Gradcu, kjer bi bila njihova zmaga presenečenje, čeprav niso povsem brez možnosti. Drugače je z Dobovčani, kj pa na tekmi v Celju proti državnemu prvaku Pivovarni Laško ne morajo računati na uspeh.
SAMO PLANTAN. PREDSEDNIK KRKE TELEKOMA
Krka Telekom je lahko državni prvak
V novomeškem košarkarskem klubu so zadovoljni z doseženim p tej sezoni - Lani do državnega naslova tudi s srečo -Letos se lahko enakovredno kosajo z Olimpijo - V prihodnji sezoni bodo sestavili moštvo za evropsko in jadransko ligo
Samo Plantan
Kako v klubu ocenjujete dosedanji del sezone v ligi Kolinska in Suproli-gi?
Naša trenutna uvrstitev v ligi Kolinska je celo nad pričakovanji. Lanski uspeh (osvojitev naslova državnih prvakov, op. p.) utemeljujemo s srečo, predvsem kar se tiče finala s Pivovarno Laško, ki je zaradi poškodb ostala brez nekaterih ključnih igralcev, in s tem, da smo moštvo Uniona Olimpije prvič premagali tedaj, ko je bilo to najbolj pomembno. Pred sezono smo sicer govorili, da bomo branili prvo mesto iz lanske sezone, vendar je tak uspeh veliko težje braniti, kot doseči. Zdaj se je izkazalo, da naslov državnega prvaka dokaj uspešno branimo, saj na lestvici delimo prvo mesto z Unionom Olimpijo, ki smo ga na domačem igrišču premagali, v Ljubljani pa smo tekmo izgubili. V bistvu je to celo nad načrtovanim.
Kar se tiče nastopa v Suproligi, moram povedati, da so po naši zmagi nad Iraklisom v Solunu v prvem krogu apetiti močno porasli. Nismo se več pogovarjali le o uvrstitvi med prvih 8 v skupini, ampak o višjih uvrstitvah. Potem se je slika kmalu obrnila. Pokazalo se je, da je 18 tekem veliko in da je redni del Supro-lige dolgo tekmovanje, tako da so bila nekatera moštva tedaj še v fazi priprav, ekipe so se še uigravale, medtem ko smo bili mi kljub več novim igralcem žetedaj dobro uigrani. Več moštev je tako svoj pravi obraz pokazalo kasneje. Glede na to, da prvič igramo v tako močni konkurenci, je uvrstitev v osmino finala zelo velik uspeh. Tudi če nam ne bi uspelo, to ne bi smelo biti preveliko razočaranje. V primerjavi z drugimi klubi, ki so prvič nastopili na taki ravni, smo bili daleč najuspešnejši, če nas primerjam z lanskim nastopom
Pivovarne Laško v tedanji Evroligi ali s prvimi koraki Uniona Olimpije v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Predlani smo igrali v Koračevem pokalu, lani v pokalu Saporta in letos v Suproligi in dosegli več zmag kot porazov. Menim, da smo s tem dostojno zastopali slovensko košarko.
Glede na zadnje izide v Suproligi menim, da v osmini finala ne bi bilo bistvene razlike, če bi se uvrstili na peto, šesto ali sedmo mesto v skupini. V vsakem primeru bi naleteli na zelo močen klub - moskovski CSKA, turški Ulker, ali Split, čigar uvrstitev na četrto mesto v skupini A je veliko presenečenje, a verjetno bi imeli prav proti Spličanom najmanj možnosti, saj na domačem igrišču vsakega nasprotnika dobesedno zmeljejo.
Ne glede na to, da vas čakajo še dve ali tri tekme s Panathinaikosom, so vaše misli najbrž že usmerjene na zaključne boje lige Kolinska. Kakšne so možnosti, da ponovite lanski uspeh?
Mislim, da imamo moštvo, ki ta uspeh lahko ponovi. Če realno primerjamo moštvi Uniona Olimpije in Krke Telekoma, vidimo, da so naši fantje sposobni premagati Ljubljančane. Ker pa je “rakrana" našega moštva izredno nihanje v igri, tako kar se tiče igre na posameznih tekmah kot med tekmami. Zdaj je le vprašanje, ali bo moštvo v odločilnem trenutku zanihalo navzgor ali pa padlo v formi.
Kako močno lahko vpliva prednost domačega terena v finalu državnega prvenstva, če predpostavimo, da se bosta tam srečala Krka Telekom in Union Olimpija?
Že lanska sezona je pokazala, da to le ni tako pomembno. Naši košarkarji realno mislijo, da je Olimpija boljša. Če bodo Ljubljančani po rednem delu osvojili prvo mesto, bodo
naši fantje odšli na prvo tekmo v Ljubljano neobremenjeni in sproščeni, kot če bi s prvega mesta štartali oni in bi bila prva tekma v Novem mestuT
Bi bila torej to priložnost za Krko Telekom?
Mislim, da bi bila prva tekma v Ljubljani celo naša prednost.
Kako komentirate zbliževanje med Uiebom in Fibo oziroma združevanje Evrolige in Suprolige? Kakšne so možnosti, da bi Krka kljub vsemu ostala v elitni druščini evropske košarke?
O tem je bilo v časopisih veliko napisanega, vendar s strani Fibe nismo dobili še nobenega uradnega dopisa v zvezi s tem. Ne Fiba ne Uleb nista ničesar uradno objavila, zato lahko to komentiram le neuradno. Fiba je za klube, ki smo nastopali v Suproligi pod njenim okriljem, naredila premalo. Če bi bilo sodelovanje med košarkarsko zvezo Slovenije in Fibo boljše, bi naša zveza vztrajala, da bi imel slovenski državni prvak glede na točke in mesto slovenske košarke v Evropi zagotovljeno mesto v enotni evropski ligi ne glede na to, kdo bo prvak.
Kaj pa očitki Fibe v zvezi z domnevno premajhno dvorano, v kateri igrate?
Na vseh tekmah Suprolige smo se trudili, da bi se pokazali v najlepši luči, čeprav nimamo tako velike telovadnice, kot jo zahtevajo Fibine propozicije. Po ocenah kakovosti organizacije prireditev smo med prvi tremi. Ko smo igrali drugod po Evropi, smo marsikje naleteli na slabše in manjše dvorane, kot je naša, vendar ne verjamem, da so tudi njim grozili, da v njihovi dvorani ne bodo mogli več igrati tekem Suprolige. Tudi kar se tiče kakovosti samega moštva, sodimo zraven. S tem da smo premagali viceprvaka Evrope Maccabija,
smo dokazali, da na Dolenjskem znamo igrati košarko. Vseeno ima pri tem največjo vlogo denar, zato so Fibini očitki v zvezi z dvorano le pesek v oči.
Kaj bi se zgodilo s klubom, če naslednjo sezono zanj ne bi bilo mesta v združeni evropski ligi, ampak bi padli na raven pokala Saporta ali Ko-račevega pokala?
Olimpija ima že zagotovljeno mesto v združeni evropski ligi, mi pa tudi ne moremo izpasti v Koračev pokal, ki so ga združili s pokalom Saporta. Tudi v tem tekmovanju naj bi sodelovalo nekaj čez 30 moštev. Ker imamo že zagotovljeno mesto med prvimi štirimi moštvi v državi, se nam ne more zgoditi, da se ne bi uvrstili v ta pokal.
Kako bodo reagirali pokrovitelji, če ne boste ostali v družbi najboljših oziroma če ne boste nastopali v združeni evropski ligi?
V Krki, kije naš glavni pokrovitelj, mislim, da so realni, kar se tiče našega nastopa v evropskih tekmovanjih. Že lani je Slovenija kot po točkah 13. država dobila mesto v Suproligi le zato, ker je imela ena izmed prvih 12 držav že izpolnjen bonus števila moštev, ki lahko nastopajo v ligi iz ene države. Če bi evropska liga tedaj ostala enotna, bi si moralo drugo moštvo mesto izboriti ali preko posebnega povabila ali pa preko kvalifikacij. V naslednji sezoni naj bi se za prosta mesta v združeni ligi igrale kvalifikacije. Naš cilj je igrati med najboljšimi, zato se bomo trudili, da bi, če bomo morali igrati kvalifikacije, tam uspešni. Tako bomo tudi sestavljali moštvo za naslednjo sezono. Igralci imajo lahko pogodbe sestavljene tako, da je njihova plača odvisna od tega, na kateri ravni evropskih tekmovanj igrajo, kar bo odvisno predvsem od njih in njihove
igre. Moštvo za prihodnje leto bomo sestavili tako, kot da bomo igrali v evropski ligi. Če se to ne bo zgodilo, moštvo ne bo tako močno, pokrovitelji nam bodo namenili manj denarja, a bodo manjši tudi stroški.
Veliko se govori o jadranski ligi. Kako daleč so dogovori v zvezi s tem tekmovanjem?
O nastopu v jadranski ligi smo se že dogovarjali. Izrazili smo željo, da bi igrali v tej ligi in da bi aktivno sodelovali pri njenem ustanavljanju. Mislim, da v Sloveniji ne bo težav, čeprav še nismo dosegli nekega konsenza. Nekoliko več težav pričakujemo na Hrvaškem. Nastop naših moštev v jadranski ligi bo dalo nov za-
gon razvoju slovenske košarke. To bo kakovostno tekmovanje.
Člani jadranske lige bi se ostalim moštvom priključili šele v končnici domače lige, medtem ko v rednem delu ne bi nastopali. Slabši klubi se s tem ravno ne strinjajo. Kaj pa vi menite o tem?
Tudi klubi, ki bodo igrali v rednetry delu prvenstva, bodo lahko sestavili močne ekipe, ki bodo ostale premagovale z večjimi razlikami in s tem pridobile psihološko trdnost in čakale na svojo priložnost v končnici, poleg tega bodo v času rednega dela prvenstva lahko igrale prijateljske tekme z domačimi moštvi jadranske lige.
IGOR VIDMAR
Odgovori, popravki in mnenja)
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali či so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Koliko alkohola sme vsebovati cviček PTP?
DL št. 8, 11, 12, 22. marca
Gospod Nemanič, ne bom z vami razpravljala o pravilniku za PTP za cviček in navodilih, kijih dajete, ker to ni sporno, ampak o problemu preveč alkohola v cvičku, ki ste ga v svojem kotičku izpostavili javno. Zato ste morali kot znanstvenik in javni delavec pričakovati, da bo kdo stopil v bran poštenih pridelovalcev cvička, ki od njega in z njim živijo, ter številnih uživalcev, ki mu zaupajo. Nisem vam "žugala”, kot pišete, ampak sem vas opozorila, da se problema niste lotili s prave plati, kakor bi človek od znanstvenika in strokovnjaka pričakoval, in da bom uporabila vaše besede, česar v prvem prispevku nisem, da ni “vse čisto zlato”, kar napišete. S to razliko, da na koncu nisem postavila vprašanja, kot ste ga vi zame, ampak piko.
Pod zgornjim naslovom navajate, da ste na KIS-u pri 227 analiziranih vzorcih cvička ugotovili analitično pri 137 vzorcih več kot 10 vol % alkohola, kar je po novem pravilniku za PTP zgornja meja. Moram vam povedati, da stari pravilnik, na katerega se sklicujete, sploh ni imel postavljene zgornje meje v številki, ker je bila problem spodnja meja za alkohol in se je za cviček kot tak vedelo, da je po alkoholu lahko vino in ne more imeti več kot 10 vol % alkohola. Problema preveč alkohola v cvičku vsekakor niste za stroko dorečeno razrešili. Vi kot doktor znanosti bi se tega morali zavedati in ne neraziskanega problema preveč alkohola kot nekakšen “lažni” dobrotnik cvičkar-jev skrivnostno zamegliti. In samo to dejstvo, da je vaša ugotovitev o preveč alkohola površna, bom poskušala pridelovalcem cvička in uporabnikom še enkrat pojasniti.
Prvič ste potrdili, da imate v KIS-u aparaturo, s katero lahko ugotovite poreklo sladkorja, iz katerega je ta visoki “naravni” alkohol nastal. Prav tako ste se ogradili z več doktorji znanosti, ki pa z moje strani sploh nikoli niso bili sporni in bi vam prav ti lahko na vašo zahtevo to analizo tudi naredili. Kje je tu vaša “raziskovalna" žilica, da tega interesa za tako važen podatek niste čutili! pač pa ste problem “preveč alkohola” v cvičku javno izpostavili. Smešna je vaša trditev, da sem vam nevoščljiva za aparature in vaše - sicer pa govorite sploh v imenu KIS-a - uspehe. Ljubi bog, želim si le, da v dobro vinogradniške in vinarske panoge to aparaturo, ki je zelo draga, tudi uporabljate. Nikjer vam nisem postavila vprašanja, od kod ste jo dobili niti kdo vam jo je plačal. Zanimalo me je samo, zakaj vsaj pri tistih par vzorcih cvička, ki so imeli čez 11 vol % alkohola, niste aparature tudi uporabili.
Poglejte, kako drugače bi izpadel od vas izpostavljeni problem o preveč alkohola v cvičku, če bi razpolagali s podatkom, da so lanskoletne vremenske razmere bile prvič v tem stoletju tako izjemne, da je cviček kot lahko vino zaradi izjemnih naravnih danosti resnično in analitično dokumentirano nabral preveč naravnega alkohola. Tako bi argumentirano lahko potrdili, da ima vsako pravilo in s tem tudi vsak pravilnik tudi izjeme. Toda teh analiz niste naredili, pač pa mi v članku odgovarjate, “da ne boste lovili ljudi po terenu". Za božjo voljo, kdo pa od vas to zahteva, saj so vendar ljudje sami prinesli cviček na KIS v analizo in vi ste
jim izdali zanj spričevalo, čeprav se niste prepričali, če je ali ni alkohol v njem naraven! Na pamet ste zavajali pridelovalce in uporabnike ter sami sebe pod krinko dobrotnika, kar pa še zdaleč niste. Problem ste namreč napačno zastavili in ga zato tudi niste mogli strokovno argumentirano obrazložiti. Očitate mi površnost, da nisem prebrala vašega članka v nadaljevanju. Gospod Nemanič, kot doktor znanosti morate vedeti, da mora vsak strokovni članek na izpostavljeni problem dati “poduk”, ki izhaja iz problema. Vi pa dejansko brez prave obrazložitve naprej govorite, kako je treba trto obrezovati itd., kar sploh ni vprašljivo!
Vprašljiv je nerazčiščen problem preveč alkohola v dobrih 60% analiziranih vzorcev cvička. In to ne le zaradi nedoločitve naravnega alkohola, ampak tudi zato, ker govorite le o številu analiziranih cvičkov s preveč alkohola in ne o tem, kakšne količine v litrih stojijo za temi vzorci. Brez tega, da imam kakršenkoli namen, da bi vam omajala visok strokovni pediestal, na katerega ste se zavihteli in se ogradili s številnimi doktorji znanosti, z drago aparaturo, s potovanji širom po svetu in strokovnimi kontakti v tujini, te moje trditve ne boste mogli ovreči z nobenimi klevetami. Ne želim si biti niti vaša niti komu drugemu mentorica na inštitutu, kakor ste me osumili, in res je, da sem že dolgo v penziji, da ne potujem več širom sveta, moram pa vam povedati, da sem lahko tudi drugače na tekočem s stroko v tujini, in sicer preko literature. Pa še to: ko sem se upokojila, nisem hotela sprejemati mentorstva niti v inštituciji, kjer sem delala 40 let, in še danes, ko prihajam tja po več kot 10 letih, ne sprašujem, kaj delajo, ampak kako se imajo. Zato res ne vem, kje ste pobrali, da želim biti mentorica KIS-u. Toda vedeti morate, da če kdo izpostavi svoje delo javno, mora biti pripravljen tudi na argumentiran javni strokovni odgovor. In ker sem se že dotaknila javnosti, vam moram zaupati še nekaj glede vašega javnega dela: javno prezentirani rezultati raziskovalnega dela morajo biti brez kake užaljenosti tudi javno obrazloženi! Pa še nekaj me muči. Kako ste lahko mirno “prebavili", da je negativno ocenjeni inšpekcijski vzorec vina na KIS-u. ki ste ga dali v oceno dvema degustacijskima komisijama in je bil vzet iz trgovske mreže in izločen, brez komentarja sprejeli pozitivno opravljeno analizo na drugem zavodu in drugače odvzetem inšpekcijskem vzorcu, ki je anuliral vašo analizo?
V odgovoru me med drugim učite, da sme pooblaščena organizacija priznati za cviček vina z alkoholno stopnjo nad 10 vol % po Pravilniku o označevanju vina... (Ur. list SRS št. 18 - 14.10.1977) in tudi po Pravilniku o kakovosti vina. Zato razčistiva tudi to! Ko vas še ni bilo na KIS-u in sem sodelovala v komisiji za ocenjevanje pri KIS-u, je dr. Terčelj, ki seje raziskovalno ukvarjal s cvičkom pri degustaciji cvičkov, ki so imeli čez 10 vol %, rekel: “To ni cviček, ampak posavsko rdeče vino.” Prisoten je bil tudi tedanji republiški inšpektor za vino. Ker govoriva zdaj o istih pravilnikih in različnih tolmačenjih, poglejva, kje naj bi se nahajal v pravilniku podatek, o katerem govorite vi. Za cviček so bile problematične spodnje meje alkohola in nikoli zgornje, ker cviček kot lahko vino ni imel čez 10 vol % alkohola. “Pravilnik o označevanju vina..." pravi za cviček:
2. člen
Vino mora vsebovati najmanj 8,5% dejanskega alkohola razen vina “cviček" iz dolenjskega vinorodnega okoliša, ki mora vsebovati najmanj 7,5% dejanskega alkohola.
6. člen
Obvezne oznake na etiketah namiznega vina z geografskim poreklom so naslednje:
-	napis “namizno vino z geografskim poreklom":
-	geografsko poreklo - ime vinorodnega rajona,' izjemoma vinorodnega okoliša za vino cviček.
21. člen
Kot “cviček" se sme označevati namizno vino z geografskim poreklom, ki je proizvedeno pretežno iz sort grozdja žametovke, modre frankinje in kraljevine, pridelan na območju dolenjskega in bizeljsko-sre-miškega vinorodnega okoliša v posavskem vinorodnem rajonu, ki ima značilne lastnosti cvička. V vinu cviček mora biti najmanj 80% rdečih sort grozdja, ki so s pravilnikom o rajonizaciji določene za ta okoliš.
Zvezni Pravilnik o kakovosti pa pravi:
12. člen
Vino iz podravskega in posavskega rajona (po rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije) in vino iz ... mora glede kemične sestave vsebovati vse sestavine, ki so navedene v tabeli iz tega člena, razen alkohola, ki sme v vinu iz teh rajonov oziroma podrajonov znašati
	Naravni	Skupni
	alkohol	alkohol v vol X
za namizno vino	6,0	8,5
za kakovostno vino 7,5		9,0
za vrhunsko vino	10,0	10,0
Torej v starem pravilniku nikjer ne piše, da ima lahko cviček več kot 10 vol %, ampak so zanj postavljene le spodnje meje. Razen tega mislim, da v lanskem letu glede na vremenske razmere nobena inštitucija ni izdala dovoljenja, da bi se smel mošt do-sladkati. Gospod Nemanič, še vedno mislim, da bi vi lahko izjemoma izdali spričevala o cvičku tudi pri vzorcih, ki so imeli čez 10 vol % alkohola, če bi analitično dokazali, daje naravni alkohol.
Kje pa ste pobrali prepričanje, da si domišljam, da bi me morali ubogati, in od kod vaša obtožba, da se postavljam za edinega zveličavnega ardbitra? To so neargumentirane trditve, ki povedo več o vas kot o meni.
Gospod Nemanič, v času svojega 40-letnega dela na fakulteti nisem bila obdana s tako drago aparaturo in s tolikimi doktorji znanosti kot vi, vendar vam tega ne zavidam, ampak želim, da to v dobro slovenskega vinogradništva in vinarstva izkoristite. Imam pa še vedno pred vami eno prednost: dosegla sem polna leta za penzijo, upokojila sem se na svojo željo, sem že več kot 10 let v penziji, to, kar v odgovoru navajate, je vse res; ne potujem več na državne stroške širom sveta, vendar imam več časa, da sledim tuji strokovni literaturi, kot ga imate vi, ter, hvala bogu, dovolj strokovne podlage, da to kritično spremljam.
Ker izvirajo na KIS-u še neke stare zamere zaradi encimov, naj še enkrat javno povem, da imam že najmanj 30 let glede njihove uporabe v vinarstvu pomisleke in jih sprejmem le kot nujno zlo (npr. pri gnilem grozdju); menim, da si v vinogradniški in vinarski tehnologiji mora stroka prizadevati, da bi se čim uspešneje izognili uporabi encimov. Zakaj? Vino je prebogata, neprava kemična raztopina, pri kateri lahko ob dodat; ku “koktajl” encimov, kar vsi encimi v tehnologiji lahko so, kot biokatali-zatorji sprožijo cel niz kemičnih reakcij in nastanek novih snovi, za katere ni nujno, da jih takoj zaznamo kot nekaj negativnega, ampak imajo lahko kljub temu usoden učinek na človeka. Poglejmo si samo primer norih krav. Stroka je že ob prvih pojavih te bolezni imela pomisleke, ampak je bila utišana v imenu višjih interesov. Zdaj pa gorijo grmade krav v Angliji in človeku je izstavljen grozljiv račun. Encimi, ki se jih želi na široko prenesti iz sadnopre-delovalne industrije, kjer se po primarno opravljeni funkciji s pasterizacijo uničijo, pa nikakor nimajo opravičila za splošno uporabo v vinarstvu. Če to opozorilo komu “smrdi” po poučevanju, me bo težko prepričal, da ta moj strah ni upravičen; zato mislim, da je moja strokovna dolžnost, da na te nevarnosti opozorim.
Želim vam veliko uspeha v korist vinogradniške in vinarske stroke. Verjemite, da vam nisem za nič nevoščljiva, ker vam nimam biti za kaj, in je to tuje moji naravi.
Prof. dr. SLAVICA SlKOVEC
Društvo mrtvih pesnikov
NOVO MESTO - V klubu LokalPatri-ot bo v petek, 30. marca, ob devetih zvečer koncert Društva mrtvih pesnikov.
Labodje jezero
Prestarki Kata in Nuza sta na shodu svoje desno usmerjene stranke slišali, da imamo vsi Slovenci pravico do enakovrednega uživanja kulturnih dobrin. Še isti dan sta telefonirali Anki, ki se je pred leti odselila v Belo mesto, naj jima kupi vstopnici za sobotno predstavo Labodjega jezera. Na dan odhoda sta vstali iz postelje ob petih zjutraj, kajti Katin mož je imel koline pri Florjanu, Nuzin pa je moral na nujen ribolov z dvema Italijanoma. In tako sta bili ženski namesto z avtomobilom primorani potovati na ogled Labodjega jezera z avtobusom oziroma z vlakom. Slednjije porabit do cilja štiri debele ure vožnje, polovico manj časa sta ženski pešačiti do avtobusne postaje, s katere je bilo do železniške postaje deset minut. Da čakanja niti ne omenjam. Ko sta pozno popoldne prispeti v Belo mesto, sta se ženski motovilili po ulicah, nakar sta končno zagledali Anko, ki je kadila na vogalu Opere.
"Od čakanja sem že pognala korenine, le kod hodita, jaz imam do tod le nekaj korakov, ’’ je bila nestrpna. Gostiteljico sta Kata in Nuza povabiti na kavo, pred pričetkom predstave pa sta izpuhteli v toaletne prostor kjer sta se preoblekli. Varnostnika je skoraj kap, Anka pa se je pri hčerki z doktoratom zaklinjala, da ženski, ki sta hoteli vstopiti v dvorano v enodelnih kopalkah, ni videla še nikoli.
Kata in Nuza sta se vrnili v Prestarijo do groba razočarani: prekobalili sta dolgo pot, zapravili ogromno časa, pa jima ni bilo dano videti niti labodov niti jezera. Še dandanašnji sta prepričani, da samo zato, ker nista vzeli s seboj dvodelnih kopalk.
TONI GAŠPERIČ
Znak kakovosti podjetju Strehca
STRAŽA - Podjetje Strehca je pridobilo znak kakovosti za storitve s področja obrtniških in zaključnih del v gradbeništvu oz. natančneje za izvedbo krovskih del z betonskimi strešniki Bramac, kije trenutno edino tovrstno priznanje na področju izvajanja krovskih del na poševnih strehah v Sloveniji. V enem letu prekrijejo okoli 20 tisoč kvadratnih metrov streh, od tega jih je skoraj polovico pokritih s strešniki Bramac, skrbijo pa tudi za sprotno izobraževanje delavcev. Ti se udeležujejo različnih seminarjev in usposabljanj tako doma kot v tujini, redno obiskujejo svetovne in domače sejme gradbene stroke in specializirane tuje sejme, udeležujejo se strokovnih posvetov.
Lani so uvedli tudi možnost plačila opravljenih storitev s krediti s subvencionirano obrestno mero z rokom vračila od enega do petih let, tako da je streho možno kupiti že po obrestni meri od T+0 % naprej, v svoji poslovalnici v Straži pa imajo tudi računalniški program za izračun kreditov v skladu z novim Zakonom o potrošniških kreditih. Družinsko podjetje Strehca s 30-letno tradicijo pokrivanja streh pri svojem delu sodeluje z različnimi strokovnjaki in s podjetjem Sintex, ki je uvoznik in svetovalec za pravilno izvedbo prezračevane strehe z uporabo različnih sekundarnih kritin.
AJB 30
3o PO>ifeupILt.
Korak k skupnemu razvoju
Programski odbor za razvojni program JV Slovenije začel z delom - Predsednik prof. dr. Peter Novak
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je sredi marca sklical prvo sejo programskega odbora za pripravo Regionalnega razvojnega programa za jugovzhodno Slovenijo. Program bo temeljni razvojni dokument za to območje, ki bo vseboval razvojne prednosti regije ter predvsem finančno ovrednotene in načrtovane projekte in programe. Predstavljal bo strokovno podlago, na osnovi katere bodo lahko lokalne skupnosti pridobivale sredstva od države in tudi iz evropskih strukturnih skladov.
Seje programskega odbora so se udeležili župani oz. njihovi namestniki iz vseh 16 občin z območja JV Slovenije ter predstavniki zbornic, ministrstev in gospodarskih subjektov. Člani odbora so za predsednika programskega odbora
izvolili prof. dr. Petra Novaka in za njegovega namestnika Janka Gole-ša. direktorja Območne gospodarske zbornice Novo mesto.
Sprejeli so tudi poslovnik in načrt priprave regionalnega razvojnega programa za JV Slovenijo.
Kot pravi Jožica Povše iz Podjetniškega centra, so tako na področju regionalnega razvoja za območje širše Dolenjske in Bele krajine naredili korak naprej. V razpravah se je pokazalo, da župani sodelujočih občin v projektu vidijo možnost za nadaljnji razvoj tega območja prav v povezovanju interesov in oblikovanju skupnih regionalnih programov. Menijo, da bodo le tako lahko sledi spremembam, ki jih prinaša približevanje Slovenije k EU.
B. D. G.
JUBILEJ VAJE PREMIK '91 - S petkovo slovesnostjo pri osnovni šoli Šmar-jeta ob deseti obletnici mobilizacijske taktične vaje Premik '91, ki so jo enote Teritorialne obrambe izvedle na območju Primorske in Dolenjske, je slovenska vojska začela niz prireditev v počastitev 10. obletnice vojne za Slovenijo. Z vajo je TO tedaj pokazala, da je sposobna braniti suverenost in ozemeljsko celovitost nastajajoče države. Enote TO severne Primorske so premik izvedle iz Vogrskega pri Novi Gorici do Škocjana oz. Šmarjete, TO Dolenjske pa je med premikom pripravila štiri zahtevne taktične vaje. Pri šmarješki šoli je zbrane pripadnike TO pozdravil takratni član predsedstva RS Ivan Oman in jih prvič nagovoril s "pripadniki slovenske vojske ". Slednjije zbrane pozdravil tudi e petek, slavnostni govornik je bi! brigadir Ladislav Lipič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, v kulturnem programu pa so nastopili kvintet trobil S/ovenske-vojske, pevski zbor 247. območnega vojaškega teritorialnega poveljstva iz Ilirske Bistrice in učenci OŠ Šmarjeta. (Foto: M. Žnidaršič)
Prva razstava Mete Šketa
V semiškem muzeju je bila do včeraj na ogled razstava mlade likovne ustvarjalke Mete Šketa - Otroci za materinski dan
SEMIČ - Preteklo nedeljo, na materinski dan, je bila v galerijskem prostoru semiškega muzeja otvoritev prve samostojne razstave mlade likovne ustvarjalke Mete Šketa iz Čr-mošnjic pri Semiču. Smisel Šketove, študentke L letnika umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, za opazovanje in likovno izražanje je v osnovni šoli že kmalu opazila njena likovna pedagoginja Vlasta Henigsman, ki je tudi pripravila razstavo in na otvoritvi predstavila avtorico.
Meta Šketa je večkrat sodelovala na ekstemporu mladih likovnikov Bele krajine in na srečanju mladih slikarjev Dolenjske. Njena razstavljena dela segajo od osnovnošolskih let do danes, njena motivika pa je značilna za samorastnike, saj se le redko loti abstraktnega slikanja. Bolj ji je pri srcu realizem. Ker najpogosteje slika za svoje prijateljice, znance in sorodnike, slika tako, da so dela všeč tistim, ki so jim namenjena.
Marsikdo jo pozna tudi po lesenih jaslicah v naravni velikosti, kijih ob božičnih praznikih postavijo v bližnji kraški jami Mahkovec. Največkrat se odloča za oljne ali tempera barve, oglje in voščenke. Kot je na otvoritvi dejala Marija Stariha, predsednica Kulturnega društva Orel Semič, kije omogočilo razstavo, je to šele začetek Metine umetniške poti in gotovo bomo o njej še veliko slišali.
Po otvoritvi razstave je Kulturno društvo Orel v tukajšnjem kulturnem domu pripravilo še prireditev ob materinskem dnevu. Sodelovali so otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Marinke Dichlberger in Petra Klemenčiča ter ob glasbeni spremljavi Gašperja Banovca, plesna skupina “Žlahtnice" pod vodstvom Anice Jakša, mladi igralci iz Črmošnjic, kijih vodi Marija Zupančič, mladinska veroučna skupina pod vodstvom kaplana Antona Prijatelja ter člani turističnega krožka na semiški osnovni šoli.	M. B.-J.
PRVIČ SAMOSTOJNO - Mlado likovno ustvarjalko Meto Šketa (prva z desne) sta na njeni prvi samostojni razstavi v semiškem muzeju predstavili njena likovna pedagoginja iz osnovne šole Vlasta Henigsman (v sredini), ki je tudi odkrila njeno likovno nadarjenost, ter predsednica Kulturnega društva Orel Semič Marija Stariha. Za glasbeno popestritev na otvoritvi je poskrbel mladi harmonikar Andrej Plut. (Foto: M. B.-J.)
O PRETEKLOSTI MALO DRUGAČE- Učenci 3. a razreda OŠ Center so se pod vodstvom razredničarke Anice Bračika lotili naloge, da bi na bolj zanimiv način in tudi bolj temeljito spoznali zgodovino svojega mesta. Ko so se seznanjali s preteklostjo Novega mesta, so dvakrat obiskali tukajšnji muzej, si ogledali razstave o najdbah, povezanih z mestom, in se tudi sami lotili izdelave posod iz gline. O tem, kaj vse so videli in spoznali, so na predstavitvenem dnevu poročali tudi svojim staršem. (Foto: B. D. G.)
MAMICAM IN OČKOM - Materinskega dne so se s številnimi prireditvami spomnili v mnogih krajih po vsej državi. Nanj niso pozabili tudi v novomeškem zasebnem glasbenem vrtcu s koncesijo Ringa raja, ki ga že sedem let vodita zakonca Rauch. V ponedeljek, 26. marca, popoldan so v grmski osnovni šoli v Novem mestu pripravili tradicionalno prireditev praznik družine, na kateri so malčki pod geslom "Vsako pomlad se srečamo, da s pesmijo v srcu zapojemo si"pokazali svojim staršem, sorodnikom in prijateljem, kaj vse so se v vrtcu naučili. S pesmijo, glasbo in plesom so ustvarili prisrčno razpoloženje ter razveselili polno dvorano hvaležnega občinstva. Na sliki: za začetek so na odru ob pomoči vzgojiteljic zaplesali najmlajši iz skupine Račke in takoj ogreli srca vseh. (Foto: M. Markelj)
MATERINSKI DAN V ŠENTJERNEJU - Kot že mnogo let zaporedje tudi letos župnija Šentjernej v sodelovanju z domačo osnovno šolo in občino pripravila prireditev v čast materinskemu prazniku in v zahvalo materam in ženam za njihovo življenjsko poslanstvo materinstva. Uvodoma sta zbrane pozdravila domači župnik Anton Trpin in župan Franc Hudoklin, nato pa je za enkratno vzdušje poskrbe! ansambel Čuki. Za priljubljeno skupino so pred nabito polnim večnamenskim prostorom v šoli nastopili še oktet Veri-tas, skupina mlajših otrok, Hostovi fantje s Sel pri Šentjerneju, dekliški zbor Beli cvet in župnijski otroški zbor. Matere in žene so prejele tudi skromna, a prisrčna darila - kartonsko škatlico v obliki srca, polno bombonov, na priloženem posvetilu pa je pisalo: materina ljubezen nikoli ne postara. (Foto: M. Hočevar, Mega foto)
HVALA TI, DRAGA MAMA - V petek zvečer je bila v žužemberški osnovni šoli kulturna prireditev ob materinskem dnevu. V bogatem programu je sodelovalo kar stopetdeset nastopajočih, ki so peli, deklamirali, igrali in plesali. Številne zbrane je pozdravila pomočnica ravnateljice Irena Piškur, slavnostna govornica dr. Nataša Žagar-Arkar pa je spregovorila o pomenu tega praznika. Poseben čar prireditvi so dodali učenci glasbene šole, otroški pevski zbori, pevke turističnega društva s harmonikarjem in pevke društva kmečkih žena. Slednje so zaključile večer s pesmijo "Hvala ti, draga mama!" (Foto: S. M.)
Triumf krške glasbene šole
Vtisi z regijskega tekmovanja učencev (pianistov) glasbenih šol Dolenjske
BREŽICE - Od 1. do 3. marca je v skrbni organizaciji brežiške glasbene šole potekalo četrto regijsko tekmovanje dolenjskih glasbenih šol.
V primerjavi z drugimi instrumentalnimi disciplinami so se tekmovanja udeležili v največjem številu prav pianisti in pritegnili zavidljivo zanimanje poslušalcev, staršev in tudi strokovnjakov. Nastopilo je okrog 40 mladih pianistov, ki so tekmovali v 1. A-, B- in C-kategoriji. Klavirsko žirijo so sestavljali predsednica Karolina Vegelj Stopar, Peter Zoltan, Jožica Prus, Sanja Rebič Gašperlin in Izabela Vlašič. Kot član ocenjevalne komisije sem imel tudi letos priložnost aktivno sodelovati v utripu dogajanj, zato bi rad delil z bralci biltena nekaj zanimivosti in svojih (naših) ocen s tekmovanja.
Strokovno spremljanje tovrstnih simpozijev je dobrodošlo za spoznavanje mladih glasbenikov in koristno za delo njihovih učiteljev, čeprav je bilo moč zaznati velike razlike v kakovosti dela klavirskih pedagogov na
Regijsko tekmovanje v znanju zgodovine
LOŠKI POTOK - Na regijskem tekmovanju v znanju zgodovine, ki je sredi marca potekalo v osnovni šoli dr. Antona Debeljaka v Loškem Potoku, se je pomerilo devet skupin ali skupaj 59 učencev sedmih in osmih-razredov iz devetih osnovnih šol. Iz potoške šole je tekmovalo šest učencev in kar štirje - Aleš Janeš, Ida Košir in Monika Bartol iz osmega in Maja Krajec iz sedmega razreda - so dobili srebrno priznanje in se tako uvrstili na državno prvenstvo. Vsi mladi tekmovalci so si po zaključenem tekmovalnem delu med drugim ogledali zgodovinske zanimivosti Loškega Potoka.
A. K.
Nove zdraviliške sprehajalne poti ni
Sporočilo javnosti, ki je bilo 30. avgusta 2000 objavljeno v Glasilu občine Dolenjske Toplice o pridobitvi nove zdraviliške sprehajalne poti v Dolenjskih Toplicah, imenovane “Auerspergova botanična pot”, in o novi ureditvi parka, ni resnično. Očitno gre za namerno zavajanje javnosti z izmišljenim izgovorom, da gre za poimenovanje nove poti. V minulem in predlanskem letu ni bila pridobljena nobena zdraviliška sprehajalna pot. Vse so stare, pa tudi park že več let ni bil preurejen ali povečan.
KARLO OBLAK - DRAGO
Semiška čistilna akcija
SEMIČ - Občina Semič in semiška društva bodo pripravili v soboto, 31. marca, v vsej občini čistilno akcijo. Na zbirna mesta na Ciganskem placu, pri Smočki luži, gostilni Ogulin, Antonu Severju na Brezovi Rebri, gostilni Cvet na Vrčicah, gasilskem domu v Stranski vasi in pri Martinu Pečavarju v Nestoplji vasi pridite ob 8. uri. Komunala pa bo odvažala kosovne odpadke iz semiške občine 9. in 10. aprila.
Revija belokranjskih pevskih zborov
SEMIČ - V soboto, 31. marca, bo ob 19.30 v kulturnem domu v Semiču 23. belokranjska območna revija pevskih zborov. Nastopili bodo oktet Vitis, moški pevski zbor Belt, moški pevski zbor sv. Štefan iz Semiča, lovski pevski zbor Bele krajine, ženski pevski zbor Semič in mešani pevski zbor Samospev iz Črnomlja. Vstopnine ne bo.
Črnomaljska gledališčnika v Metliki
METLIKA - V nedeljo, L aprila, bosta ob 18. uri v metliškem kulturnem domu nastopila člana Gledališke skupine Zavoda za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja Jasna Šeruga Muren in Vlado Starešinič. Predstavila se bosta z dvema enodejankama s skupnim naslovom Kavarna Unamunda, ki ju je režiral režiser in igralec Vojko Zidar.
eni in nadarjenosti ter pripravljenosti otrok na drugi strani. Pozitivno so izstopale interpretacije nekaterih izjemno nadarjenih in pedagoško odlično pripravljenih učencev Ane Stopar (prof. K. Vegelj - Stopar), Nine Skebe (prof. N. Bogdanova), Špele Troha (prof. K. Vegelj - Stopar), Primoža Urbanča (prof. B. Biliško), Primoža Urbanča (prof. B. Biliško), Primoža Karlovška (prof. A. Jarc) in še nekaterih drugih. Med strokovnimi razpravami je bilo zaznati tudi nekaj pomislekov glede nekoliko nerodnega izbora predpisanih sonatnih stavkov v L B-kate-goriji, ki so mladim tekmovalcem ponujali prej nepotrebno nevšečnost kot pa priložnost za sploščeno in domiselno muziciranje.
Tako v svetu kot tudi pri nas rezultati tovrstnih tekmovanj močno vplivajo tudi na ugled oziroma ime mentorjev najboljših tekmovalcev. Tu bi rad namenil nekaj vrstic vrednotenju dela dveh odličnih in v mnogih pogledih izjemnih pedagogov krške glasbene šole: prof. Branimir Biliško in prof. Karolina Vegelj - Stopar sta s svojimi učenci tudi tokrat v Brežicah osvojila največ zlatih priznanj in visokih uvrstitev ter tako spet dopolnila vrsto uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih najmlajših. Očarala meje predvsem natančna igra vseh njunih učencev, ne le tistih najbolj nadarjenih! Ars pianisti-co prof. Biliška odlikuje skrajno racionalna in fukcionalna tehnika, sicer majhna zadržanost v izrazu, in povsem zanesljivo in suvereno komuniciranje v različnih stilskih okvirih. Ko poslušamo interpretacije malih umetnikov iz razreda prof. Sto-parjeve, se nam preprosto zdijo vse razprave o pianizmu, klavirskih šolah, različnih metodah in tehniki odveč in nepomembne. Ta izjemna prefinjenost v izrazu, odzivnost, fizična in psihična gibčnost njenih otrok so rezultat visoko razvite tonske kulture, ki temelji na aktivnem poslušanju in oblikovanju živega klavirskega zvoka.
Na podlagi lastnih izkušenj lahko trdim, da je tovrstnih šol za najmlajše na našem pianističnem “zemljevidu” bolj malo, zato bi bilo zagotovo prav, da bi domača klavirska pedagogika nekoliko drugače spremljala, predstavljala in spodbujala delo takšnih pedagogov in se končno znebila nekaterih svojih predsodkov oziroma stereotipov. Dobra šola je namreč vedno tam, kjer je funkcionalno znanje.
PETER ZOLTAN
Območno
tekmovanje
FARA - Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo vsako leto razpisujeta Festival turističnih podmladkov. Letošnji, že 15., poteka na temo Turizem in dediščina. Raziskovalne naloge, ki so jih izdelale vse prijavljene šole, so člani komisije že pregledali, razstavo in odrsko predstavitev pa si še bodo. Učenci šestih osnovnih šol, iz Velikih Lašč, Ribnice, Stare Cerkve, Kočevja in Fare, ter Srednje šole za gostinstvo in turizem, enota Višnja Gora, se bodo komisiji predstavili jutri v OŠ Fara.
Revija belokranjskih lutkovnih skupin
ČRNOMELJ - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in črnomaljska osnovna šola Loka vljudno vabita na 5. revijo belokrajskih lutkovnih skupin, ki bo danes in jutri, 29. in 30. marca, s pričetkom ob 17. uri. Danes se bodo predstavile lutkovna skupina OŠ Dragatuš z lutkovno predstavo Ko se prički ženijo, vzgojiteljice iz semiškega vrtca z Zajčkovo hišico, lutkovna skupina Tekstilne šole Metlika s Pepelko in lutkovna skupina Cekinček iz Vrtca Črnomelj z Mojco Pokrajculjo. Jutri pa bodo nastopili lutkovni krožek OŠ Metlika z Izgubljeno snežinko, skupina staršev Sončki iz Črnomlja z Najlepšim darilom, lutkovna skupina Palčice iz OŠ Podzemelj z Lisičinimi težavami ter lutkovna skupina Žbulček iz OŠ Loka s Snežaki korenjaki. Vstopnine ne bo.
90 LET FRANCA ADAMA - Pred kratkim je Franc Adam iz Novega mesta (stoji) praznoval 90. rojstni dan. Splošno znanega in najstarejšega Novo-meščana, ki je zdrav in čil učakal tako visoko starost, so na njegovem domu na Grmu obiskali in mu zaželeli še veliko zdravih let tudi novomeški župan dr. Tone Starc in podžupanja Martina Vrhovnik (tretji in četrta z leve) ter predstavnici krajevne skupnosti in Rdečega križa. Slavljenec, ki še vedno redno in veliko hodi in živo spremlja dogajanje v rodnem mestu, je družbo sam pogostiI in ji za nameček povedal marsikaj zanimivega. (Foto: A. B.)
LIONSI OBDARILI ZD TREBNJE - V torek, 20. marca, je Zdravstveni dom (ZD) Trebnje od Lions kluba Trebnje, ki ga vodi mag. Vlado Žabkar, dobil kovček za nujno medicinsko pomoč ter računalniški program za učenje pravilnega govora in računalniško opremo v skupni vrednosti 800 tisoč tolarjev. Na slovesnosti je direktor ZD Trebnje dr. Bogomir Humar predstavil dragoceni kovček, logopedinja Lilijana Žorko pa računalniški program, imenovan tudi Slovensko ogledalo govora. Prvo darilo bo dežurnemu zdravniku omogočalo sodobno opremo za nudenje medicinske pomoči, drugo pa nazorne logopedske vaje za otroke. (Foto: Studio Markelj, Besedilo: Jože Zupan)
KMEČKE ŽENSKE V ZADRUŽNEM VINOGRADU - Članice društva kmečkih žena Metlika so v nedeljo pripravile zanimivo udarniško akcijo. Kar 40, med njimi tudi 7 moških, se jih je zapodilo v vinograd Kmetijske zadruge v Vidošičih in v treh urah z bekami privezalo 8.000 od 86.000 trt, kolikor jih sicer rasle na 25 hektarih zadružnih vinogradov v Vidošičih in na Vino-merju. Kot je povedat vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, ki jim je priskočil na pomoč, so bili v zadrugi zelo veseli pobude kmečkih žensk, saj so precej olajšale delo osmim zadružnim vinogradniškim delavcem. Kako pisana družba se je zbrala, pa pove že podatek, da je bilo med najmlajšo in najstarejšo žensko kar 60 let razlike. (Foto: M. B.-J.)
MLADI IN KMETIJSTVO - Največ znanja iz kmetijstva je na regijskem kvizu „Mladi in kmetijstvo", ki sta ga minulo soboto v Vavti vasi pripravila Društvo podeželske mladine Novo mesto in novomeška Kmetijska svetovalna služba, pokazala tričlanska skupina iz Šentjerneja (na sliki od leve proti desni Aleš Selak, Jože Judež in Božidar Hudoklin), ki se bo 7. aprila udeležila državnega tekmovanja v Ribnici. Na tekmovanju seje pomerilo II skupin mladih iz Dolenjske in Bele krajine, ki so odgovarjali na vprašanja iz ekološkega kmetovanja, vodenja turistične kmetije, varnosti in varovanja zdravja na malih kmetijskih in kmetijsko-gozdarskih obratih ter vprašanja na temo Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Drugo mesto je osvojilq skupina iz Škocjana - Društvo podeželske mladine Dobrava, tretje pa dijaki Srednje kmetijske šole Grm. (Foto: M. Žnidaršič)
Restavracija Tango
-H==® za izbran okus in navade
irhunska kulinarika
plesni večeri (vsak petek in soboto živa glasba)
•-* nedeljska kosila
-	poslovna kosila in večerje praznovanja družinskih praznikov
(rojstni dnevi, poroke, obletnice, prvo obhajilo, birma, krst,...)
-	večerje in kosila za skupine maturantski plesi, obletnice mature, valete
$e posebej vas vabimo na nedeljska kosila, kjer vam nudimo:
možnost izbire med 4 različnimi domačimi juhami in - 4 različnimi sezonskimi meniji ■ - solatni bife
Odprta vsak dan, od nedelje do četrtka od 10.00 do 22.00 ure, ob petkih in sobotah od 10.00 do 1.00 ure.
Vsi, ki boste restavracijo Tango obiskali v času od 15. marca do 30. junija 2001 in boste oddali kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Čakajo vas bogate nagrade, med drugim: vikend paket za 2 osebi v Zdravilišču Strunjan.
-- — — — — — - — — — ------— — — -
Ime, priimek Naslov Pošta, kraj
Hoteli Otočec Tel: 07/30 75 165, 30 75 167

/
■
VlTARlJ
KRAJ UGODJA IN SPROSTITVE /
Sončenje, da bi bilo užitek in veselje
Sonce je vir energije za življenje na zefhlji. Njegovi žarki vplivajo na telesno in duševno stanje človeka, pospešujejo krvni obtok in presnovo v celicah, spodbujajo izločanje hormonov iz notranjih žlez, utrjujejo kosti, krepijo vitalnost in življenjsko energijo. Naraščajoča svetloba spomladi vznemirja in poživlja človeka, sproža spomladanske občutke v nas, je gonilna sila, ki žene množice ljudi v južne kraje med letnimi počitnicami.
Ce pa smo preveč na žgočem soncu, ne da bi kožo pripravili na močne sončne žarke, nam lahko škoduje in dolgoročno povzroči resne posledice - kožnega raka.
Sončne žarke sestavljajo vidni in nevidni žarki. Vidni žarki sestoje iz barvnega svetlobnega spektra, vsaka svetlobna barva ima specifično energijo in učinek na človeško telo. Infrardeči (IR) in ultravijolični (UV) žarki pa so nevidni. Slednjim se moramo zahvaliti za rjavo barvo kože.
UV svetloba je sestavljena iz treh različnih žarkov: A, B, in C. UVC žarki so uničujoči za človeško tkivo. Na srečo pa ozonski pas v zemeljski atmosferi deluje kot filter, tako da doseže površino zemlje le neznaten del teh žarkov. Tudi UVB žarki lahko povzročijo opekline na koži.
Pred škodljivimi učinki sončnih žarkov pa nas lahko zaščiti porjavela koža, ki jo povzročajo UVA žarki. Da ne bi prvo sončenje povzročilo poškodbo kože, jo moramo privajati na sončne žarke. To lahko dosežemo tako, da prvi dan sončenja ostanemo na soncu le 10 do 30 minut, odvisno od tipa kože. Naslednje dni pa bivanje na soncu podaljšujemo vsak dan za 10 minut. Tako tisti s svetlejšo kožo tretji dan lahko ostanejo na soncu le 30 minut brez nevarnosti poškodbe kože. Ko koža porjavi pod vplivom UVA žarkov, ki zadenejo celice bazalne plasti kože in povzročijo tvorbo barvila melanina, je prilagojena na sončne žarke. Število celic, ki omogočajo porjavitev, je dedno pogojeno in ga ne moremo spremeniti. Lahko pa svojo kožo bolj privajamo na sončne žarke s pravilnim sončenjem.
Ker je zaščita kože z naravnim sončenjem dolgotrajna, lahko ta postopek bistveno skrajšamo z uporabo sodobnih naprav solarijev. Z nekaterimi kakovostnimi solariji lahko dosežemo primerno zaščito kože s trikratnim zaporednim obsevanjem v trajanju 7 do 10 minut glede na tip kože. Tako pri svetlejšem tipu kože že po prvem 7-minutnem obsevanju dosežemo učinek kot po 3-dne»nem naravnem sončenju, ko se lahko brez škodljivih posledic izpostavljamo sončnim žarkom le 30 minut.
Da bi uživali blagodejne učinke sončenja in imeli zaželeno rjavo barvo kože brez škodljivih posledic, je treba kožo počasi privajati na sonce. Tako bodo vaše počitnice brez morebitnih neugodnih presenečenj.
m rimska savna ** turška savna ** finska savna solarij
bioklimatski vrt masažna bazena
Vodo m
genj i
Delovni čas: delavnik od 13, do 21. ure (v torek do 18. ure); sobota, nedelja in prazniki od 10. do 21. ure.
wm£km
ŠMARJEŠKE TOPLICE
I J» KRKt, ZDRAVILIŠČA
Informacije.
07 30 73 230, 30 73 030
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo ?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje,-
•	možnost dobrega zaslužka;
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
•	delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja
Zavarovalne zastopnike iščemo za področje
PE Novo mesto
Adriatic
zavarovalna družba d.d.

S !


Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave no naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili zo določen čas t leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve zo nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
VINO
LJUBLJANA
U NIV 0 X
3. — 7. APRIL 2001 j 10.00—10.00 j GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČI
o osrednja slovensko prireditev domače in tuje prehrambene industrije
o Kmetijska zbornica Slovenije bo v hali E * Jurček prikazala celoten proces slovenskega nočina pridelave zdravega mesa
o tradicionalna predstavitev vinogradništva in vinarstva
o izdelki in storitve za razvoj prehrambene industrije
•	pribor in opremo zo gostinstvo in gospodinjstvo
•	pokušnje prehrambenih novosti na razstavnih prostorih
•	3. tekmovanje mladih kuharjev Slovenije v pripravi menijev in strežbi vin za obiskovalce, ki se bodo na sejmu odločili za vrhunski, a cenovno nadvse dostopen obrok
•	pokušnjo kulinarične ponudbe slovenskih turističnih kmetij
•	promocijska prodaja prehrambenih izdelkov pred velikonočnimi prazniki
•	nastopi glasbenih, gledaliških in kulturnih skupin, nagradne igre,
žrebanja	\
•	pokušnje nograjenih vin in drugih vin, ki sodelujejo na letošnjem ocenjevanju
•	degustacije mednarodnih vinskih vzorcev, ki jih bodo strokovno vodili priznoni enologi Slovenije
•	preko 200 razstavijalcev iz več kot 15 držav na več kot 6.000 m neto razstavnih površin
vslopnk: 1.100 Stt; s popustom zo upokojence, šolorje, dijake in študente 850 SIT. Invalidi ra vozičkih s spremljevalcem si lahko sejem ogledajo brezplačno. No sejem se pripeljite ceneje z vlakom Slovenskih železnic
1fl LJUBLJANSKI SEJEM
03.0 MHZ

RADIO
MHz
tutiitična. dujencijtz
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
POLETJE 2001
•Informativni cenik!
•Za prijave do konca marca
GOTOVINSKI POPUST 5 %
•Izleti in počitnice za prvomajske praznike
•Klub Hvar
"Dalmatinska fešta" od 27.4. do 2.5.2001
POKLIČITE, POSLALI VAM BOMO PROGRAME!
DOLENJSKI UST
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Kompakten izgled zunanjosti daje moderen občutek, ki se skriva v elegantni klinasti liniji karoserije.
Mazda 626 DITD
Varčno in udobno
Že skoraj dve desetletji je mazda 626 na dobrem glasu glede razmerja med ceno in kakovostjo, srednjem razredu. Nekoliko spremenjena oblika in predvsem novi zmogljivejši dizelski motor pa ji dajeta nov zalet v boju s konkurenti.
Kompaktni izgled zunanjosti daje moderen občutek, ki se skriva v elegantni klinasti liniji karoserije. Na sprednjem delu najbolj opazimo kromirano petkot-no masko in tanka žarometa, v katera sta postavljena tudi smernika. Dodatni zračniki so postavljeni v masivni odbijač, ki ima barvo karoserije, vanj pa sta na spodnjem delu vstavljeni tudi meglenki. Zaradi razbijanja monotonije in zaradi delne zaščite so okoli vozila namestili plastično letev v barvi karoserije, ki se ovija okoli limuzinskega zadka.
Kljub temu da so zunanje mere nove mazde nekoliko manjše kot pri predhodnici, je v notranjosti več prostora. Na novo oblikovana notranjost, uporaba sodobnejših materialov in ergonomičnost so dejstva, zaradi katerih se 626 uvršča med najprostornejša vozila v srednjem razredu. Delovni prostor voznika ni nič posebnega, zato pa so vse ročice na dosegu roke, po višini nastavljiv servo vo-
Tehnični podatki - motor: dizel, štirivaljen, vgrajen spredaj prečno, 4 ventili na valj, turbina s spremenljivo geometrijo; prostornina (ccm): 1.998; največja moč (kW-KM): 80-110; najvišji navor (Nm/ min): 230/2.000-2.600; dimenzije (d/v/ š) mm: 4.575/1.710/1.430; teža vozila (kg): 1.270; najvišja hitrost (km/h): 195; pospešek 0-100 km/h (s): 11; povprečna poraba (1): 6,4; uvaža: Mazda Motors Slovenija
lan se dovolj visoko dvigne. Armaturna plošča je osvetljena z umirjeno zeleno svetlobo, pogled na merilec vrtljajev pa vam takoj pove, da sedite v dizlu, saj se rdeče polje prične že pri 5.000 vrtljajih. In kot se za Japonce spodobi, je mazda tudi dobro opremljena, v naši testiranki smo imeli na voljo celoten električni paket za stekla in ogledali, klima napravo, ABS zavorni sistem in štiri zračne blazine, po višini nastavljiv voznikov sedež, možnost preklopa sovoznikovega naslonjala naprej (s tem dobite uporabno mizico), centralno daljinsko zaklepanje, meglenke spredaj in zadaj...
Motor, ki je poganjal našo mazdo, je nadgradnja dvolitrskega turbo dizelaša z neposrednim vbrizgom, štirimi ventili na valj in hladilnikom stisnjenega zraka, Motor je izjemno prožen, zato vam ne bo potrebno velikokrat prestavljati. Tudi pri hitrejši vožnji so se mazdini konji dobro odrezali, saj s pomočjo turbine 1.270 kg težko vozilo doseže 100 km/h v 11 s, kazalec hitrosti pa se ustavi pri številki 195 km/h. Ob vseh teh podatkih pa vas bo še najbolj navdušila poraba, ki kljub našim naprezanjem ni presegla 7 (sedem!) litrov plinskega olja, ob daljši in zmerni vožnji (med 110 in 130 km/h) pa je poraba padla celo na 5,5 litra.
Mazda se lahko pohvali tudi z dobro lego na cesti. Motor vam ne bo dajal preveč dirkaških užitkov, zato pa bo tudi stresnih trenutkov v vožnji zelo malo. Na spolzkem cestišču vas bo varoval sistem proti zdrsovanju, med tem ko na suhi cesti z upravljanjem vozila ne bo težav, tako da boste varno prihajali na želeni cilj, saj za povečano varnost skrbi tudi mazdina družinska celica, ki ojačuje naletne cone.
Mitsubitshi carisma 1.6
Japonec z Nizozemske
Carisma je limuzina srednjega razreda, katero Mitsubitshi izdeluje skupaj z Volvom (model S40) v nizozemski tovarni, po formuli ena tovarna dva avtomobila, s čimer so veliko privarčevali pri razvoju. Varčevanje se nadaljuje tudi pri proizvodnji, saj s tekočega traku prihajata dva avtomobila različnih znamk, ki pa imata vgrajenih veliko enakih komponent.
Mitsubitshi carisma ima umirjeno obliko, ki ima še vedno veliko pristašev, zato bo všeč vsakemu, ki si želi normalno obliko karoserije, brez izbuljenih luči ter pretirano zaobljene pločevine. Kljub konzervativnosti pa s svojo klinasto obliko nakazuje tudi športnost, kar še poudari nizek koeficient zračnega upora. Tudi notranjost je enostavna, zato pa funkcionalna. V armaturni plošči so štirje števci, na vrhu sredinske konzole pa je nameščen ekran s potovalnim računalnikom. Vsa stikala so tako rekoč pri roki in smiselno razporejena, kar je ponovno v prid enostavnosti in uporabnosti. Veliko pohval lahko namenimo sedežem, ki so pri japonskih vozilih ponavadi premajhni. V carismi se sedi udobno tako spredaj kot zadaj. Na daljša potovanja bo brez težav popeljala
Tehnični podatki - motor; bencinski, štirivaljen, vgrajen spredaj prečno, 4 ventili na valj; prostornina (ccm): 1.597; največja moč (kW-KM): 76-103; najvišji navor (Nm/min): 141/4.500; dimenzije (d/v/š) mm: 4.475/1.710/1.405; teža vozila (kg): 1.200; najvišja hitrost (km/h): 190; pospešek 0-100 km/h (s); 12; povprečna poraba (1): 8
štiri odrasle osebe, pet pa se jih bo moralo malo stisniti. Potnike razvaja bogata oprema, ki je v večini standardna. Standarden je tudi proti blokirni sistem ABS, ki v kombinaciji s sistemom BTCL omogoča uspešno zaviranje tudi na izredno spolzkih podlagah.
Carismo poganjajo trije motorji: 1,6; 1,8 in 1,9 TD. Mi smo preizkusili najšibkejšega, ki pa se je vseeno izkazal za povsem soliden pogonski agregat 1,2 tone težkega vozila. Meritve hitrosti in pospeškov, katere lahko razberete iz tabele, so povsem v povprečju vozil v tem razredu. Nad povprečjem pa je lega na cesti, za kar skrbijo kombinirane obese, kjer sta stabilizatorska palica in obesa z več vezmi povezani in dosegata boljše vozne lastnosti.
Mitsubitshi carisma je vozilo, ki si je že ustvarilo ime na tržišču, in sicer ne le s svojo dolgoletno zgodovino, temveč tudi s kakovostjo in zanesljivostjo. Osnovna izvedba je na voljo za 3,2 milijona tolarjev, v posameznih akcijah pa jo lahko dobite tudi za samo 1,6 milijona, čez dve leti pa za še enkrat toliko.
Oblika carismeje umirjena, klasična, pa vseeno ima veliko pristašev.
Ali ste vedeli?
Honda civic
Japonska proti golfu
•	Energija, ki se sprosti pri aktiviranju sovozniške zračne vreče, je enaka energiji s katero bi lahko odprli srednje velik železen sef. Ob tem nastane pok, ki preseže 130 decibelov, kar lahko povzroči poškodbe ušesa (še posebej otroškega). Generator dušika, ki polni zračno vrečo se aktivira s pomočjo kapsule, v kateri je 8 gramov plastičnega eksploziva.
•	Po raziskavah se v Nemčiji kar 30 odst. voznikov mercedesov in 28 odst. voznikov BMW-jev vozi s premajhno varnostno razdaljo. Bolj so disciplinirani vozniki VW (25), audijev (21) ter oplov in fordov (19 odst.). Najmanj grešnikov je med vozniki japonskih in korejskih avtomobilov (okoli 7 odst.).
•	Zgodovina ameriške avtoindustrije sega v leto 1892, ko je R. E. Olds v očetovi tovarni plovil in industriji motorjev ustanovil podjetje “Olds Motor Vehicle Company”. Inženir David Buick je leta
1899	ustanovil podjetje “Buick Automobile company”, Henry Leland pa leta
1900	“Cadilac Automobil Company”. Leto kasneje je Henry Ford ustanovil “Ford Motor Company” ob obilni finančni pomoči Alexandra Makoma.
•	Dovoljenih 0,5 promila alkohola v krvi dvakratno, 0,8 promila pa štirikratno povečuje riziko nesreče. Pri “solidni” alkoholiziranosti (1,2 promila) se nevarnost poveča za tridesetkarat.
•	Prvi enoprostorski avtomobil je bil Chrysler Voyager iz leta 1984. Po zamisli njegovega stvaritelja Lee lacoccea je imel naslednje dobre lastnosti: bil je velik kot kombi, pa vseeno dovolj majhen, da si ga lahko parkiral v normalni garaži, tla so bila dovolj nizko, da je vanj lahko vstopila tudi ženska v obleki, na sprednjem koncu pa je iz varnostnih in psiholoških razlogov imel “nos ”.
•	Največji nemški prodajalec rabljenih avtomobilov Eurotax/Schwacke ima na zalogi kar 1,2 milijona neprodanih avtomobilov. Vsak avtomobil se v povprečju proda po 52 dnevih.
Po petih letih in pol življenja gre sedanji model civica počasi v pokoj in prihaja nova, sedma generacija. Novi civic je mešanec med kompaktnim minivan-om in kombinirano limuzino, ki nekoliko spominja na raztegnjenega yarisa. Zaradi neobičajnega izgleda je trenutno brez konkurence na tržišču. Z dolžino 4.285 mm je za 130 mm daljši od golfa in za 110 od scenica.
Klinasta in raztegnjena karoserija jamči solidno aerodinamiko (Cx=0,29), izredno velika medosna razdalja pa omogoča dobre vozne lastnosti pri velikih hitrostih in nadpovprečno prostornost.
Notranjost krasijo razkošni sedeži, ki so blago povišani. Prtljažnik je povečan na rekordnih 370 litrov, kar je za 40 litrov več kot pri golfu. To so zelo močni aduti v najbolj profitnem razredu, saj bo civic odlično služil tako v družinske namene kot za poslovne obiske. Zaradi velike prostornosti, velikega prtljažnika, dobrega izgleda in relativno ugodne cene bo novi civic dober izbor tudi za taksiste.
Prva honda civic je bila predstavljena 1972. leta. Takrat je bi! to majhen avtomobilček velikih zmožnosti. Odlikoval seje s temperamentom, vzdržljivostjo in nizko porabo. Uspeh je nadaljeva-
la tudi druga generacija, ki je na tržišče prišla leta 1979. Poganjala stajo motorja z močjo 44 kW/60KM in 51 kW/ 70KM. Izdelovali sojo v izvedbi s tremi, petimi vrati in kot kombi. Tretja serija iz leta 1983 je znana še po dveh zanimivih izvedbah: kupeju CRX in eno-prostorcu shuttle. Četrta generacija z največjo močjo 110kW/ 150KM seje na tržišču pojavila leta 1987 in peta 1991. Do nedavnega zadnja šesta generacija je bila predstavljena leta 1995, najvišja moč pa je še nekoliko narasla. V 19 letih je bilo na vseh kontinetih prodanih več kot 13 milijonov civicov.
Pod motorni pokrov civica Japonci vgrajujejo predelana 16 ventilska motorja VETEC 1.4i/65kW/90KM in 1.6i/ 80kW/110KM. Slabši motor doseže 176 km/h, pospeši do 100 metrov v 11,8 sekunde in v povprečju ne porabi več kot 6,5 litra. Močnejši brat porabi le tri decilitre več goriva, doseže pa 187 km/ h in pospeši v 10,2 sekunde.
Honda civic je sedaj postal temperamenten, relativno varčen in neverjetno prostoren avtomobil, ki se enako dobro znajde v vlogi družinskega kakor tudi poslovnega ali športnega avtomobila. Cena še ni točno določena, pričakujemo pa lahko, da se bo ponudba pričela pri 28.000 mark.
Audi A2 1.4
Aluminijasti malček
Že na prvi pogled je povsem jasno, da želijo pri audiju z A2 zbujati pozornost. Ravno to se je zgodilo tudi nam, ko smo v Brežicah pri podjetju Radanovič prevzeli testni avtomobil. Z njim smo bili ves čas sredi pozornosti.
Markantni nos obljublja dinamiko, vitki zadnji del pa zaključuje eleganco. Skozi zrak se prebija izredno gladko, kar mu omogoča nizek koeficient zračnega upora (Cw 0,28), škoda le, da mora ob tem nositi velik zadnji spojler, ki je nameščen na polovici zadnjega stekla in močno zmanjšuje preglednost nazaj, ob tem pa kvari celoten izgled vozila. Žaradi uporabe aluminija pri izdelavi proizvajalci obljubljajo vsega 895 kilogramov teže, vendar se zaradi obilice dodatne opreme realna teža dvigne tudi čez tono. Kljub temu ingolstadski “mini” kaže kakovost pravega šprinterja, zaradi česar tovarniško obljubljena nizka poraba (6,5 litra) poskoči tudi na 9 litrov, če je vaša noga pretežka.
Notranjost je prevzeta od večjih bratov. Štirje okrogli merilniki, ki so ponoči osvetljeni z rdečo svetlobo, so zaščitni znak vseh audijev (videli pa smo to že tudi pri seatih). Udobna in čvrsta sedeža izza daleč naprej potisnjenega vetrobranskega stekla skrbita za občutek velike prostornosti. Znižan pod v zadnjem delu vozila nudi dvema potnikoma zadaj več udobja. V osnovi je A2 namenjen le štirim potnikom, za zadnjo klop, na katero se lahko vsede-jo trije potniki, je potrebno doplačati. Zadovoljivo velik je tudi prtljažnik, ki bo s 390 litri prostornine zadovoljil povprečno družino, ob zloženi zadnji klopi pa boste vanj lahko naložili za 1.140 litrov prtljage.
Tudi povsem natovorjen A2 bo na cesti ležal povsem enako kot prazen. Naglo odvzemanje plina pri večji hitrosti v zavojih pokaže, da je serijsko vgrajeni ESP sistem zares potreben. Tedaj poskuša zadek vozila prehiteti sprednji del, vendar ga elektronika vrača v prvotni položaj.
Izredno zanimiva je tudi izvedba motornega pokrova, katerega lahko odpre oz. odstrani le pooblaščen mehanik. Voznik lahko odpre le masko, pod katero lahko preveri nivo olja in tekočino za pranje
stekel, vse ostalo je očem skrito. Na srečo pa motornega pokrova ne bo potrebno velikokrat snemati, saj je servisni interval podaljšan kar na 30.000 kilometrov.
Audijev malček je neposreden konkurent mercedesu A. Težko je reči, kateri je boljši, saj sta oba polna opreme in elektronike, kar pripomore k udobnejši in varnejši vožnji. Še pred nekaj leti bi težko verjeli, da bosta Mercedes in Audi delala
Tehnični podatki - motor: bencinski, štirivaljen, vgrajen spredaj, 4 ventili na valj; prostornina (ccm): 1389; največja moč (kW-KM): 55-75; najvišji navor (Nm/ min): 126/3.800; dimenzije (d/v/š) mm: 3826/1673/1553; teža vozila (kg): 1.020; najvišja hitrost (km/h): 175; pospešek 0-100 km/h (s); 12; povprečna poraba (I): 7,5; uvaža: Porsche Slovenija
avtomobile, krajše od štirih metrov. Danes so tu. Žel pa cena nikakor ni sorazmerna z velikostjo, saj oba staneta že v osnovni izvedbi krepko preko tri milijone, če ponazorimo opis, boste za vsak centimeter vozila plačali 10 tisoč tolarjev.
Slika 4: Audijev malček je neposreden konkurent mercedesu A.
DAEVMOO
MOTOR
- hit
tel.: 07/33 76 490
Podbevškova 6a, Novo mesto SALON VOZIL K£*5!J5
A
CITROEN CENTER
Podbevškova 6a, Novo mesto j
tel.: 07/393 04 54, 393 04 64
Avto' BH
Država je tudi po odpravi polstoletne zaprtosti gospodar Kočevske Reke
Kočevski Reki uredili “Potemkinovo šolo”. In taka je še danes. V stavbi je bil med drugo svetovno vojno 1. mladinski kongres, organizacije torej, iz katere je pol stoletja kasneje nastala LDS. Ne samo da se 50 let kasneje vsemogočna LDS ni spomnila, da bi bilo treba obnoviti okna tudi z drugih, “nevidnih” strani šolskega poslopja, niti za obnovo obledelih črk na plošči na pročelju stavbe, ki govori o tem medvojnem dogodku, ni poskrbela. Pa tudi nobenega drugega sponzorja za ta neveliki strošek niso mogli najti. Tako je to, ko vsi gledajo v prihodnost. Morda se bojijo, da bi, če bi se preveč ozirali v preteklost, zagledali svoje prednike...
Krompir in divjačina
Naš sogovornik Tone Križ iz Gor. Brige je eden redkih domačinov, ki seje vrnil v domače kraje. Pritegnila ga je zemlja. Tone prideluje najbolj bio krompir v Sloveniji, morda pa tudi na svetu. Ne škropi, kolo-radarje obira ročno. Njegov krompir ima zaradi povsem naravne pridelave tudi svojski okus. Kolikor ga ne pojejo sami, ga (po trikratni običajni ceni) odkupi Frida Šega, najemnica Lovskega doma Koče, oziroma njen mož Mirko, ki skrbi, daje v kuhiji vse “eht”: ob Križevega krompirja do divjačinskih specialitet in rib, ki jih goji v bajerju pod lovskim domom.
Najemnica Lovskega doma Koče je gospa Frida, prijetna in
gostoljubna gostiteljica našega uredništva v gosteh, kjer sva besede ljudi, ki se ne bojijo povedati, kar mislijo, vestno zapisovala novinarja Andrej Bartelj in Mojca Leskovšek-Svete, urednica Jožica Dorniž pa je s svojimi vprašanji samo še dodatno pripomogla, da je bilo snovi za pogovor več kot dovolj.
Frida je domačinka in je tako kot večina drugih prebivalcev teh krajev delala v Snežniku, “v pisarni, s trgovsko, šolo in knjigovodskim tečajem”. Ko so se stvari začele spreminjati, je ob podpori svojega “taužentkunst-lerskega” moža vzela v najem lovski dom nad Kočami, opuščeno Kozlerjevo vasico, v kateri je danes samo 5 vikendarskih hiš.
Fridin gostoljubni dom leži na nadmorski višini 609 m. Menda je to edini gostinski lokal na kočevsko-ribniškem območju, kjer je bilo L januarja letos možno dobiti kosilo, in to ob tem, da so tudi silvestrovali. V domu so za goste na voljo 3 sobe s 14 ležišči. “Jeseni so naši gostje predvsem lovci, in to od vsepovsod. Naš gost je večkrat tudi turjaški grof Auersperg, sicer pa prihaja vse od Amerikancev do Japoncev.” Te dni so bili pri njej mladi Francozi, ki so bili že večkrat v teh krajih. Fotografirajo živali, predvsem medvede in kače. Najpogostejši obiskovalci Fri-dinega doma so Ljubljančani. Vse bolj ga odkrivajo tudi obiskovalci z dolenjske strani. In vsi so si edini: take divjačine, kot jo pripravi Frida, ni.
Lovski dom nad vikendarsko vasico Koče teti 609 m nad morjem. Najpogostejši obiskovalci so Ljubljančani, vse bolj pa ga odkrivajo uidi gostje iz dolenjske strani. Vsi pa najbolj cenijo divjačinske specialitete gospe Fride.
Cokla razvoja
Na območju Kočevske Reke je kar 95 odst. vsega v lasti države. Samo 5 odst. gozdov je v zasebni lasti in približno toliko jih bo še vrnjeno v postopku denacionalizacije. Vse ostalo je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. “Država je imela in še vedno ima interes na tem območju, problem pa je, da ne ve, kaj bi rada imela,” so si krajani enotni ob oceni, daje glavna cokla razvoja, ki so ga pričakovali po odprtju območja, to, da država nima svoje razvojne strategije za te kraje.
Kljub temu država ponovno diktira življenje v njihovem prostoru. Podjetje Snežnik, to tako pomembno podjetje za kraj, ker je edino, je namreč v kar 70 odst. lasti države. Ocena vrednosti podjetja je že znana in krajani so prepričani, da bo prišel čas, ko ga bo država prodala. Vprašanje je le, kako in kaj: ali kot celoto, po delih, in ali bo prodala tudi lovstvo oz. divjad!? Bojijo se namreč napak, ki so se v preteklosti že dogajale, pa četudi nenamerno. Primer: kulturni dom, ki so ga v 50. letih zgradili krajani s prostovoljnim delom, je Snežnik leta 1995 s pogodbo prenesel v last ministrstva za obrambo. Od tega leta naprej učenci v Kočev-
skupnosti, ki smo jo tokrat obiskali - govorimo o krajih, ki so skupaj z ostalo Kočevsko v začetku druge svetovne vojne doživeli izselitev Kočevarjev, večinskega prebivalstva, kmalu po vojni pa usodo, ki ji v vsej Sloveniji ni para.
Država v državi
V Kočevsko Reko danes prihaja zdravnik dvakrat na teden, še do lani pa so imeli tudi zobozdravnika. Nimajo pa organiziranega krajevnega urada, kot je povedal član sveta krajevne skupnosti in nekdanji predsednik Tone Križ. Zato tudi še nima nove osebne izkaznice, je pikro pripomnil, ker se mu v Kočevju ne da čakat v vrsti. “Včasih smo bili država v državi,” seje ob tem z mešanico ponosa in grenkobe v glasu oglasila sedanja predsednica KS Mirjam Mikulič. Še danes edino podjetje na tem območju, Snežnik, se je v preteklosti istovetilo s krajevno skupnostjo. Sekretar podjetja je skrbel, da je prišla voda v kraj, da se je položilo asfalt, da... Na kratko: podjetje je skrbelo za vse in ni je bilo stvari, ki je ni storilo za dobrobit krajanov, če se to ni teplo z interesi, ki jih je imela tod država.
Pet otrok v prvem razredu
Pred 50 leti so na območju sedanje krajevne skupnosti Kočevska Reka delovale šole v Kočevski Reki, Štalcerjih, Dol. in Gor. Brigi, Gotenici, Škrilju, Borovcu in Moravi. Danes pouk poteka le še v Kočevski Reki, kjer 4-razredna podružnična šola deluje v več kot 100 let starem poslopju, kije potrebno temeljite obnove, saj ni ne telovadnice ne prostora za knjižnico, kaj šele za individualno delo z otroki.
Kot je povedal ravnatelj matične kočevske osemletke Peter Šobar, je v tem šolskem letu v šoli v Kočevski Reki 55 učencev. “Četrti razred jih bo končalo 16, v prvega pa se bo vpisalo 4 ali morda 5 otrok, tako da bosta 1. in 2. razred v naslednjem šolskem letu kombinirana.” Tudi za naslednja leta ne pričakujejo veliko večjega vpisa v L razred. Še največ otrok v zadnjih letih se je v teh krajih rodilo lani. “Najbrž zato, ker je povsod drugod vladala suša...” se grenko pošalijo naši sogovorniki. Za primerjavo: v začetku 60. let je bila v Kočevski Reki še šestrazredna osnovna šola.
Naše uredništvo je bilo v gosteh v dobri družbi domačinov iz KS Kočevska Reka v prijetnem Lovskem domu Koče, ki ga vodi gostoljuba Frida Šega.
V šoli imajo urejeno podaljšano bivanje, ki traja do pol treh popoldne. Vanj je vključena skoraj polovica učencev. Učiteljice, vseh je pet, so nadvse prizadevne in požrtvovalne. Poleg šolskih obveznosti pripravljajo tudi razne proslave in kulturne prireditve, v katerih redno sodelujejo vsi šolarji.
Kulturne prireditve pripravljajo v kulturnem domu, in to tako rekoč na črno, konspira-tivno, kot v partizanih. Kulturni dom je namreč, tako kot vse v teh krajih, z divjadjo vred last države.
ski Reki nimajo več telovadbe v telovadnici.
Potemkinova šola
Za slovesnost ob 100-letnici šole, leta 1999, so uredili staro poslopje. Ker ni bilo dovolj denarja, da bi šolo uredili tako, kot bi se spodobilo, so “našminkali” le pročelje. S te strani je takrat šola dobila nova okna. Tako kot so v Rusiji ob obisku carja na podeželju postavili nekakšne pisane in lepo urejene kulise vasi, ki so po očetu 4e inovacije dobile ime Potemkinove vasi, so po tem zgledu v
Verjetno bi le težko našli koga, ki še ni slišal za Kočevsko Reko. Če ne prej, se je ljudem ime kraja in območja, ki kot največja kočevska krajevna skupnost pokriva kar tretjino kočevske občine, vtisnilo v spomin ob medijskem pompu leta 1990, ko je vest o uradnem odprtju skoraj pol stoletja ‘‘zaprtega območja "prestopila tudi državne meje. Seveda je povsem druga zgodba, ali ljudje poznajo in ali sploh vedo, kje je kraj, za katerega se je včasih govorilo, “da je najbolje, da se o njem čim manj govori”. Še pred letom ali dvema so turisti pri njih povpraševali po grobiščih pobitih po II. svetovni vojni v Kočevskem Rogu, ki leži na drugem koncu dežele.
V hiši št. 2 v Kočah se je leta 1824 rodi! Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenskega ozemlja z vrisanimi slovenskimi etničnimi mejami (izšel leta 1853) in ustanovitelj Pivovarne bratov Kozler.
Več kot polovica otrok se v šolo vozi. Šolska linija je dolga 25 km, z vsemi postanki in po slabih cestah pa avtobus za cel krog potrebuje eno uro. Pouk se začne ob 7.10, kar je menda najbolj zgodaj v celi Sloveniji. Ker je šolski okoliš tako obsežen, morajo otroci, tudi prvošolčki, v najtrši zimi vstajati celo ob petih zjutraj, da pridejo pravočasno v šolo. “Še sreča, da je po vaseh javna razsvetljava. Tako otroci, ki v temi čakajo šolski avtobus, vsaj vidijo medveda in lahko stečejo domov,” je še ena od šal iz zakladnice črnega humorja iz teh krajev.
173 kv. kilometrov, 11 krajev in 770 prebivalcev so osnovni podatki, ki označujejo krajevno skupnost Kočevska Reka. Vendar ni bilo vedno tako. Še tik pred deugo svetovno vojno je bilo na območju, ki ga danes kar v 92 odstotkih prekriva gozd, 33 vasi, v katerih je živelo 2.600 ljudi. Problem je enak kot povsod drugod na podeželju: ko mladi končajo šolo, odidejo in se ne vrnejo več, saj se nimajo kam. Pa vendar gre tu še za nekaj drugega. Ko govorimo o Kočevski Reki - krajevni
Da je Snežnik skrbel za vse, je imelo toliko prednosti, da o slabih stvareh niso razmišljali. Te tedaj tudi še niso prišle tako do izraza, kot prihajajo sedaj, ko so se slabostim iz preteklosti pridružile še nove. Za našim omizjem je bila o tem izrečena šala: Maček (Matija) je bil vladar, ko je bilo na Kočevskem zaprto območje. Ko seje to območje formalno odprlo, so se mački razmnožili, glavna pa sta danes dva: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in Ministrstvo za notranje zadeve.
Prizadevna predsednica KS Kočevska Reka Mirjam Mikulič.



•JS K
m__

NA OBISKU V KOČEVSKI REKI
Gotenica je bila sinonim za zaprto območje. In to je v bistvu ta kraj še danes. Sodi v KS Kočevska Reka, a tam ne živi niti en sam njihov krajan. Celo vas še vedno “okupira ” država. Marko Kocjančič ima v Gotenici v najemu hleve ob ministrstva za notranje zadeve. A je pred časom izvedel, da jih mora izprazniti, ker ministrstvo potrebuje za svoje namene ravno te hleve. Kakšno živino bodo v njih redili, se še ne ve...
PRVA KOZJEREJSKA ZADRUGA NA SLOVENSKEM
Kdo bo koga v kozji rog v kozjerejski pravdi?
Direktor KZ Capra Bohor, inž. Ivan Doberšek in še nekateri kozjerejci, očitajo Goštetovim iz Jelovca, da so si preračunljivo prisvojili zadružno lastnino oz. državna nepovratna sredstva, ki jih je KZ Capra vložila v sirarno Jelovec na kmetiji Goštetovih, ki so se iz govedoreje preusmerili v kozjereje. O tem sporu je svoje mnenje in priporočilo za kmetijo Goste Okrajnemu sodišču v Sevnici, kjer je potekalo dolgotrajno pravdanje med KZ Capra Bohor,z.o.o., Podgorje - Sevnica in Goštetovimi zaradi vložka KZ Capra v sirarno Jelovec, zlasti v njeno opremo, januarja letos posredovala tudi Kmetijska svetovalna služba Sevnica.
“Da je Doberšku resnično mar samo denarnih koristi dokazuje tudi to, ko sem mu 30. 7.1999 ponudil, da lahko odpelje mlekarsko opremo iz sirarne Jelovec, za katero se tako neutrudno bori tudi na sodišču. Predlagal sem v odkup stvari, s katerih demontažo bi se povzročila večja gospodarska škoda na mojem objektu. V zvezi s tem ni storil ničesar, ampak se bori zgolj za pridobitev odškodnine za uporabo opreme, ki pa je bila tako ali tako pridobljena s pomočjo nepovratnih državnih sredstev, katerih namen je obstoj in razvoj podeželja. Če mene vprašate, je celotna zadruga Capra Bohor le še on sam, Ivan Doberšek namreč in nihče drug,” je v odgovoru na tožbo KZ Capre skušal Drago Goste okrajnemu sodišču v Sevnici nekoliko širše osvetliti celotno dogajanje v sporu med njim in KZ Capra Bohor, bolje rečeno med njim in direktorjem KZ Doberškom. Gošte večino protidokazov na tožbo najde v pravilih KZ Capra, katera naj bi direktor veselo kršil.
Gošte je bil med 12 ustanovnimi člani Cape v juliju 1992 takrat tudi imenovan za predsednika njenega upravnega odbora. “Z direktorjem Doberškom sva zelo uspešno sodelovala v poslovnih zadevah zadruge, dokler ni samovoljno prekoračil nekaterih finančnih in drugih pooblastil. Ta dejanja sem mu tudi očital, zato so se najini odnosi močno skrhali. V letu 1994 je potekel direktorju prvi mandat. Doberšek si je s t.i. kvazi volilnimi glasovi na občnem zboru, pridobil nadaljnji mandat za direktorja, mene pa so seveda takoj odstranili s funkcije predsednika upravnega odbora, ker nisem bil več po volji direktorja. Ker so bili kršeni številni členi pravil KZ Capra štejem vsa dejanja direktorja in KZ Capra od takrat dalje za nelegalna in nelegitimna..
Prvi člen pravil KZ Capra med drugim pravi, da zadruga uresničuje skupne interese za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja članov zadruge. Lep primer, da to ni res je, dandanes v zadrugi ni več nobenega od tistih članov, ki smo ustanovili zadrugo. Kmetiji Matkotovih na Studencu, ki je takrat veljala za najmočnej-
šo in perspektivno, je bil z zvijačo direktorja odvzet objekt, v katerem je sirarna, čredo koz so morali razprodati, gospodar in njegova žena pa opravljata priložnostna dela, da se lahko preživita. Sedaj pa se direktor že več let brezmejno trudi z vsemogočimi tožbami, da bi uničil tudi mojo kmetijo. Ne le, da so predmet takšnih in podobnih mahinacij direktorja Doberška kmetje, ki se s trdim delom borijo za preživetje in obstoj, ampak tudi država in njeni davkoplačevalci. Doberšek je tako večkrat izjavil: Glavno je, da pridobimo čimveč nepovratnih sredstev od države, potem pa lahko vse propade,” še navaja Drago Gošte.
“Kmetija Gošte je lahko vzor”
Goštetovi obdelujejo 5 ha travnikov in imajo v lasti 4,3 ha gozda. Drago je upokojen, edini dohodek žene Marije je iz kmetije, mlajši sin Jure študira ekonomijo, starejši sin Drago pa opravlja priložnostna dela.
ker na kmetiji trenutno ni dovolj dohodka za vse. V letih 1992 - 93 se je kmetija preusmerila iz govedoreje v rejo koz za mleko, saj so s kozjerejsko zadrugo Capra Bohor podpisali pogodbo o odkupu mleka. Goveji hlev so v celoti preuredili v hlev za koze. Kmetija Gošte je dala zadrugi v najem prostore (na svojem dvorišču) za ureditev sirarne, z dogovorom, da se bo Goštetova usposobila za sirjenje in delala v sirarni. Kljub sporu z zadrugo, ki se že več let rešuje na sodišču, je kmetija Gošte nadaljevala s sirjenjem, ker bi sicer ne mogla prodati mleka in bi prišlo do izpada pretežnega dela dohodka na kmetiji. Prodali bi lahko le kozličke, kar pa bi predstavljalo le okoli četrtino siceršnjega dohodka. Kmetija je že v letu 1995 oblikovala lastno blagovno znamko ‘Jelovčan’ za 4 različne vrste čistega kozjega sira, ki se je dobro uveljavila na slovenskem trgu. Že več let so v strahu, kdaj jim bodo odpeljali vgrajeno in prestavljivo opremo iz sirarne, zato ne povečujejo tropa koz in tudi mlečnosti na kozo ne. Tako redijo 40 koz, čeprav imajo v hlevu še prostor za povečanje tropa, kar pa bo
mogoče šele po ureditvi razmer z zadrugo. V letu 2000 so na kmetiji Gošte najeli kredit in tako kupili novo vso premično opremo za sirjenje, tako da lahko staro vrnejo takoj in so jo tudi pripravljeni vrniti. Fiksno opremo v sirarnici pa želijo odkupiti, saj bi bila po nasilni odstranitvi vgrajene opreme povzročena večja škoda v prostorih samih in na opremi. Podpiramo prošnjo kmetije Gošte za odkup vgrajene opreme v sirarni, saj bi bilo to bolj smiselno za njih, kot tudi za zadrugo, saj bi tako lahko končno uredila prostore v sirarnici na Bohorju.
“Kmetija Gošte je lahko vzor drugim kmetijam s podobno dejavnostjo v tehnologiji sirjenja, kvaliteti izdelkov in trženju. Zato menimo, da bi bila zelo velika škoda, če bi na kmetiji opustili predelavo kozjega mleka. Kmetijska svetovalna služba Sevnica meni, da si kmetija Gošte zasluži življenjsko rešitev
problema in ji omogočite odkup vgrajene opreme in s tem nemoteno delovanje perspektivne sirarne,” je še zapisala Slavica Kranjec - Mirt, univ. dipl. inž. kmetijstva, s Kmetijske svetovalne službe Sevnica.
Sodišče dalo prav zadrugi
Direktor KZ Capra Ivan Doberšek je povedal, da so Goštetovi zadrugi povzročili, ne le, s tem ko so si prilastili njihovo opremo, temveč tudi s širjenjem neresnic o zadrugi veliko škode, saj so skušali očrniti zadrugo na vsakem koraku, od Sevnice do Ljubljane. O tem, kdo ima prav, je končno potrdila sodba Višjega sodišča v Ljubljani 13. septembra lani, ki je odločalo o pritožbi Draga in Marije Gošte proti tožbi KZ Capra in med drugim naložilo, da morata vrniti opremo oz. premičnine, last KZ Capra v sirarni Jelovec (vrednost spora 1,9 milijona tolarjev). Višje sodišče je zavrnilo pritožbo Goštetovih kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, tudi, ker je nesporno, daje Goštetu prenehalo članstvo v zadrugi zaradi njegove izključitve in kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, je v tej zvezi prenehala veljati pogodba o trajnem sodelovanju. Nesporno je tudi, da je Gošte odpovedal KZ Capra najemno pogodbo za prostore sirarne. “Tožena stranka (Gošte) tako nima več nobene povezave z dejavnostjo tožeče (KZ Capra Bohor) stranke, saj ni več njen član, niti zadruga nima več v najemu njenih poslovnih prostorov. Ta dejstva v svoji posledici jasno narekujejo pravico tožeče stranke, da zahteva vrnitev opreme v njeno posest, ki jo je dala v uporabo toženi stranki v skladu z
izvajanjem njene poslovne dejavnosti. Za zahtevek za vrnitev opreme ni nobenih razlogov, zaradi katerih bi moral o tem odločati in sprejeti ustrezni sklep občni zbor tožeče stranke, sama demontaža posameznih stvari pa je le tehnično opravilo, ki omogoča izpolnitev zahtevka,” je obrazložilo sodbo v imenu ljudstva Višje sodišče v Ljubljani.
Bo drobnica oživela Bohor?
Kozjerejsko zadrugo Bohor so ustanovili zaradi pridelave kozjih sirov za slovenski trg. Z organizirano rejo koz pa naj bi preprečili vse hitrejše zaraščanje kmetijskih zemljišč, kijih ni mogoče obdelovati s kakršnokoli kmetijsko mehanizacijo. Koza, ki je nekoč veljala za kravo revežev, je najboljša kosilnica za demografsko ogrožena območja. Najprej so člani KZ Capra s 147.000 markami nepovratnih sredstev iz ministrstva za kmetijstvo, z lastnimi prispevki in delom zgradili sirarni v Jelovcu in na Studencu v sev-niški občini, zmanjkalo pa je denarja za dograditev sirarne Stranje, v zaselku Zalog. Ta sirarna v osrčju Bohorja bo po besedah direktorja Capre, Ivana Doberška, inženirja kmetijstva, ki vsa ta leta dela zastonj, ker prihodki od prodaje sirov komaj pokrivajo plačevanje mleka rejcem (po 70 tolarjev), računovodske stroške in materialne stroške v zvezi s pridelavo kozjih sirov, edini mlekarski obrat na Slovenskem na najvišji lokaciji (726 m). V sirarni Stranje bi lahko v kozji sir dnevno tudi do 2000 litrov mleka. Doberšek ocenjuje, da bodo na višinskem in hribovitem območju Bohorja in Gorjancev zagotovili oddajo 500.000 litrov mleka v sirarno Stranje. Najmanj 40 kozjerejcev s povprečno 35 mlečnimi kozami v krški občini naj bi imelo vsaj 1400 koz. Letno bi pridelali okrog 42 ton kozjega sira in vzredili do 2100 kozličkov, to je 21 ton kozličjega mesa! Na območju Bohorja in Gorjancev naj bi zagotovili vsaj 40 delovnih mest. Kozjereje naj bi se lotile tudi male kmetije, ki so že opustile rejo govedi, prazni hlevi pa so najboljša naložba za vhlevitev drobnice. Zaradi pojava norih krav naj bi reja drobnice le še pridobivala na pomenu, saj bo možno pridelati bio, neoporečno hrano, kar naj bi omogočalo tudi izvoz mesa in izdelkov od drobnice v EU. Lani sta člana KZ Capra (po besedah direktorja Doberška šteje zdaj 9 članov), Ivan Drstvenšek iz Stranja in Franc Štravs iz Ka-liševca oddala v sirarno Studenec nad 31.000 litrov kozjega mleka in sta dober temelj bodočega razvoja kozjereje v krški občini, saj sta ugotovila, da je
Ivan Doberšek, direktor KZ Capre
reja mlečnih koz za njuni kmetiji prihodnost in rešitev. (Mimogrede: lani je KZ Capra preko Mercatorja prodala 2900 kg poltrdega kozjega sira Bohorc). V nekaj letih bi bilo možno na kmetiji Drstvenšek vzrejati do 120 mlečnih koz.
Pogumne načrte ima Peter Gorišek, kozjerejec iz Križnega vrha pri Mokronogu, kije sodeloval s KZ Capra od njenih začetkov, a seje, kot nam je povedal, zaradi sporov z Goštetom, ki da mu je lepega dne celo prepovedal dovoz mleka v sirarno Jelovec. S trdim delom tako rekoč noč in dan (po poklicu je namreč mizar), je Peter ob pomoči žene Brigite, (je kemijski in živilski tehnik), uredil svojo sirarno. Ima okrog 80 koz, 10 vrst kozjih sirov pa zlahka proda, pretežno v Ljubljani. Gorišek načrtuje, da bo še povečal pridelavo sirov, število koz pa vsaj podvojil. Gorišek je povedal veliko podrobnosti, ki kažejo značaj, ne le arogantnega obnašanja Draga Gošteta, od začetka gradnje sirarne v Jelovcu pa do razkola, vse prej kot v lepi luči. A pustimo to tokrat vnemar, saj je bilo že tako dovolj kozlovskega pravdanja. Kozje vojne pa še zdaleč ni konec, čeprav Doberšek pravi, da čuti zadoščenje, da je zadruga v tej
pravdi izšla kot zmagovalec. Napoveduje pa generalno pravdo proti Goštetovim, tudi za izpad dobička, z vsemi revalorizacijami... Doberšek zameri tudi sevniški občini, upravni enoti in kmetijski svetovalni službi, kjer je pričakoval vsaj moralno, če že na materialno pomoč ni mogel računati. Toda namesto, da bi se ti postavili v bran pravne osebe, se pravi KZ Capra, so dajali potuho Goštetovim, čeprav so si prisvojili lastnino pravne osebe, medtem ko se je on boril, da bi namensko porabili od države pridobljen denar. Doberšek in Goštetovi govorijo o istih ljudeh, ki so v kozji “vojni” v Sevnici odigrali pomembno vlogo seveda z zelo različnim besednjakom, a to pustimo za kakšno drugo priložnost. .
Sevniški župan Kristijan Janc nam je povedal, da KZ Capra res niso dajali kakšne finančne pomoči, ker niso opazili razvoja. Župan se je osebno večkrat zavzel, da bi prišlo do razumnega dogovora med KZ Capra in Goštetovimi, a se Doberšek zadnje čase sploh izmika srečanjem. Slišal je, da naj bi celo zamenjal odvetnika, ker naj bi bil za kompromis z Goštetovimi...
PAVEL PERC
Skromno drevo, okusno sadje
Skorš potrebuje le svetlobo in obrezovanje, daje pa umedene in za prebavo zdravilne plodove
Skorš, nekateri mu pravijo oskoruš, je pri nas redko drevo. Ta sadna vrsta z latinskim imenom sorbus domestica počasi izginja, ker se v naravi težko razmnožuje. Ima trd in žilav, pa tudi dekorativen les, zato so ga naši predniki uporabljali za izdelovanje vrtljivih osi za t. i. sveče pri stiskalnicah na kamen.
Skorš je prilagodljiv za različna rastišča, odporen pa je tudi proti suši in nizki temperaturi. Potrebuje le dovolj svetlobe. Deblo je ravno in pokrito s sivo-rjavo in tanko skorjo, ki je razpokana in podobna lubju hruške. Krošnja je razvejena, ima okro-glasto ali piramidasto obliko. Cveti v maju ali juniju. Ko plodovi v septembru ali oktobru porjavijo in se umedeni-jo, jih lahko otresemo za presno uporabo. Meso je najprej trdo in zelo trpko, užitno postane šele po daljšem medenju. Plodove uživamo medene, jih sušimo, delamo kompote, pri žganjekuhi dajejo sadjevec, ki pa svoj okus in kvaliteto pridobi s časom. Zdravilno deluje se na urav-novešenje prebave.
Zelo cenjeni so v Franciji in Nemčiji, kjer so zelo iskani v predelovalni industriji. Iz njih izdelujejo sadno vino in sok. Naši predniki so skoršev sok dodajali sadnemu moštu, kar je izboljšalo njegovo čistost in obstojnost. Skorš je skromna rastlina, saj zahteva
SKORŠ - Verjetno najdebelejši v Sloveniji. Star je najmanj 300 let, raste pa na zapuščeni kmetiji na Gorjancih.
le obrezovanje. Pri sajenju skopljemo večje jame in jih pognojimo. Prva leta pod sadiko večkrat prekopljemo, odstranimo plevel in dogno-jujejo, da sadika čimprej odraste in se oblikuje v dekorativno drevo.
Skorš dočaka visoko starost, v Nemčiji pa so nekatera drevesa stara več kot tristo let. Na Dolenjskem rastejo štiri drevesa zavidljive starosti. 1,3 metra nad tlemi je njihov obseg 2,95 m, tik nad tlemi pa 3,50 m (Gorjanci, v bližini Čateža ob Savi), 2,45 j m (Jesenice na Dolenjskem), 2,05 m, 1,98 m. Vsako jesen so plodovi različnih vrst skor-ša razstavljeni v Krški vasi pri Brežicah.
ANTON BAZNIK
RAZISKAVA UČENCEV OŠ VAVTA VAS
Kapljica osveščenosti za bolj zdravo vodo
Učenci OŠ Vavta vas smo izvedli projekt Vodni detektiv -Pitna voda, ki ga je pripravil Inštitut za celostni razvoj in okolje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Na naši šoli smo se ga udeležili učenci 4.a, 4.b in 3.b razreda ter člani naravoslovnega krožka. V raziskavo je bilo vključenih 625 prebivalcev šolskega okoliša, ki živijo na desnem bregu Krke, v anketi pa je sodelovalo 160 gospodinjstev iz vseh osmih naselij - Drganja sela, Prepreče, Vavta vas, Mraševo, Petane, Mali Podljuben, Rumanja vas in Jurka vas.
S podatki sta nam pomagala strokovna sodelavka Krajevne skupnosti Straža Andreja Kren in direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. med. Dušan Harlander. Raziskavo smo izvedli v drugi po-
21-letni lesni tehnik seje s to lepo, a zahtevno ljubiteljsko dejavnostjo srečal konec 5. razreda osnovne šole, ko je na počitnicah pri starem očetu v Šentjerneju, mizarju samouku, naredil prvega. “Za vsak kozolec porabim okoli 250 ur dela in prav vsak je unikat. Načrt zanj imam namreč le v glavi, ne na papirju,” je povedal Simon. Za posamezen edinstven izdelek kupec odšteje 65 do 70 tisočakov, kar niti približno ne poplača njegovega dela-in porabljenega lesa.
Osnova vsakega kozolca so nosilni stebri, nato se loti glavnih strešnih vezi in strešnega dela oz. grušta, temu pa sledi izdelava “srca” kozolca. Le-ta mu namreč daje tisti prepoznavni izgled. “Najbolj zahteven pa je sprednji del kozolca z gankom in izrezljanimi ornamenti. Večinoma se odločim za
lovici letošnjega februarja. Podatke smo dobili z anketo, intervjuji, z opazovanjem, primerjanjem in praktičnim delom. Dobljene podatke smo zbrali, uredili, jih razložili in predstavili učencem naše šole
križ ali konje, saj so na Dolenjskem na vsaki večji kmetiji imeli konje. Vse skupaj nato zbrusim in zaščitim s posebno barvo, ki jo dobim iz Avstrije in je 95-odst. odporna na zunanje vplive,” je razlagal Simon. Seveda je potrebno še vse prekriti. Streha je iz tegule, vendar v obliki pomanjšanega bobrovca, zanjo pa porabi kar 1400 kosov strešne opeke. “Razmišljal sem, da bi na željo kupca streho prekril tudi s slamo, vendar bi moral to vedeti vsaj pol leta prej, da bi slamo ustrezno pripravil. Pa tudi kozolec, krit s slamo, čeprav bi bil izredno lep, ne bi smel biti zunaj. Da bi bil lahko na prostem, bi morala biti slamnata kritina debela vsaj 15 centimetrov. Vse to bi zahtevalo še veliko dodatnega dela,” razlaga 21-letnik.
Njegov hobi je pozornost vzbudil tudi v srednji lesarski
in staršem. S problemom pitne vode, ki je na svetu v omejeni količini, smo se seznanili že pri pouku. Odločili smo se, da z anketo ugotovimo, kakšno je stanje v naši bližnji oklici. Zanimali so nas načini oskrbe s pitno vodo, kakovost in uporaba pitne vode, oblike varčevanja, posledice pomanjkanja in načini reševanja. Želeli smo tudi izvedeti, kako čistijo vodo (če jo čistijo) tisti krajani, ki še niso priključeni na vodovod in se oskrbujejo z kapnico oziroma izvirsko vodo.
Ob analizi podatkov, dobljenih z anketiranjem, smo prišli do ugotovitev, da se večina obravnavanih krajanov oskrbuje z vodo iz vodovoda. V prejšnjih časih (pred 30 in 40 leti) so se večinoma oskrbovali s kapnico. V vaseh, ki ležijo ob Krki, je kar nekaj gospodinjstev dobivalo vodo iz Krke, nekateri pa iz izvirov, na katerih so ponekod naredili vodnjake. Te še vedno uporabljajo v poletnih mesecih, če je zaradi suše pomanjkanje vode. Kljub napeljavi vodovoda imajo nekatere hiše ohranjene tudi zbiralnike kapnice, ki pa jih prav tako uporabljajo v izredno sušnih razmerah. V vaseh Drganja sela, Mraševo in Mali Podljuben vodovoda še ni in prebivalci teh naseljih uporabljajo kapnico. Uporabniki (55 anketiranih gospodinjstev) večinoma to vodo ocenjujejo kot dobro in jo vsi le z eno izjemo tudi pijejo. Bolj kot tisti z vodovodom se zavedajo odvisnosti oskrbe z vodo od vremena. Nekateri gospodarji zelo vestno vodijo evidenco o dodatnih pripeljani oziroma odkupljeni vodi (vode jim namreč zmanjka kljub rezervnim zbiralnikom vode). Imajo pa sicer manjši pregled nad porabljeno vodo skozi celo leto kot tisti krajani, ki so priključeni na vodovod. Za prečiščevanje kapnice njihovi lastniki uporabljajo savski pesek, redko tudi oglje. Ocenjena mesečna poraba je zelo različna, močno se pri porabi pozna last-
šoli na novomeškem Šolskem centru, katero je Simon obiskoval, zato so kozolec in njegovo izdelavo na razstavi ob dnevih šolstva v Cankarjevem domu v Ljubljani pred tremi leti lahko občudovali obiskovalci iz vse Slovenije, v 4. letniku pa ga je predstavil tudi v raziskovalni nalogi na temo Kulturna dediščina našega kraja, ki jo je Simon izdelal pod okriljem biotehniške fakultete. Sicer se Ki-rar loti tudi izdelave lesenih klopi in miz ter okrasnih kozolcev, ki mimoidoče pozdravijo ob vstopu v občino ali kraj. Zelo dejaven je tudi pri božično-no-voletni okrasitvi Zavinka, saj poskrbi za vse, kar je lesenega - zvezdo, luno itd. Ima pa že tudi nove ideje, kako novoletno pravljico v Zavinku narediti še bolj pravljično.
M. Ž.
ništvo živine. Glede varčevanja imetniki kapnic večinoma menijo, da ni potrebno, razen v zelo sušnih mesecih. Podobnega mnenja so tudi prebivalci, ki so priključeni na vodovod. Cena vode se večini teh ne zdi visoka, bolj jih motijo dodatni stroški (kanalščina). Nad podatkom, da se ljudem varčevanje z vodo večinoma ne zdi potrebno, smo bili presenečeni. Očitno se vsi premalo zavedamo, da so količine vode na Zemlji omejene.
Glede kvalitete vode, ki v hiše priteka iz vodovoda, so krajani prepričani, da je povprečno dobra. To se na žalost ne sklada z ugotovitvami Zavoda za zdravstveno varstvo novo mesto, ki z analizami ugotavlja, da sicer kvaliteta pitne vode v Straži narašča, je pa bila v letu 1999 zdravstveno neustrezna in je ogrožala zdravje ljudi. Vodooskrba ni bila varna, podatki za leto 2000 so še v obdelavi in bodo znani predvidoma naslednji mesec, vendar pa ob istem viru vode verjetno ne bodo boljši. Kemično je voda sicer neoporečena, je pa praktično ves čas mikrobiološko onesnažena (s fekalnimi bakte-
“Poslušaj, ti veš, da moj avto nima klime, električnega zaklepanja in zračne blazine, večina pa ne. In jaz sem tukaj zato, da to tudi ne ugotovijo,” je dvajsetletni fant šepetaje razložil kupcu, ki ga je razkrinkal. “Ta avto sem kupil danes zjutraj pred vhodom na sejem in prepričan sem, da ga bom prodal za petsto mark več,” se je hvalil. Morebitni kupec gaje nejeverno pogledal in odšel stran -zadovoljen, da mu ni nasedel. Vendar takih pasti na sejmu kar mrgoli. Naleteti na pravega, pri katerem se bo ime na osebni izkaznici ujemalo z imenom na prometnem dovoljenju, je na ljubljanskem sejmu prava umetnost. Zato si ljudje za nakup avtomobila navadno vzamejo celo dopoldne - do desetih vse natančno pregledajo (na izlet v Ljubljano pripeljejo tudi kakšnega mehanika), potem pa previdno kupujejo, saj začnejo prodajalci praviloma do takrat za->oljene cene strmo spuščati. Nekateri pa vztrajajo:” Če ne danes, bom prodal jutri. Če hočeš, kupi, sicer pusti.” Včasih dodajo, da imajo kupca za določeno ceno in tako pretentajo nekoga, da preplača avto, ki mu je zelo všeč.
Trenutno so najbolj vroči majhni Renaulti, čeprav se priljubljenost Golfov še ni zmanjšala. Njihova ednina slabost je, da jih zaradi dobrega hitrega zaslužka prodajajo in kupujejo preprodajalci. Nekateri so romske krvi, čeprav imajo ti danes tudi že boljše avtomobile - celo takšne za nekaj deset tisoč mark. Pogledi ljudi odkrivajo vprašanje: “Le kje so dobili toli-
rijami). Po filtriranju in razkuževanju se kakovost izboljša. Kvaliteta vode, s katero se prebivalci oskrbujejo individualno (izviri, kapnica), ni znana. V sklopu naše raziskovalne naloge smo nameravali poslati v analizo vzorce kapnice (za primerjavo z znanimi podatki za vodovod), vendar nam je bilo to zaradi visoke cene odsvetovano. Sicer pa krajani največ vode porabijo za higieno in prehrano.
In kaj smo ugotovili? Ljudje smo pri količinski oskrbi z vodo odvisno od vremena, na katerega težko vplivamo (ni povsem
ko denarja?!?”
Sicer pa je na sejmu bogata ponudba zelo različnih vozil. Starejši avtomobili se ponavadi od čistoče kar svetijo. Vozniki iz dolenjskega konca, teh je na sejmu po registrskih številkah sodeč največ, se ustavijo na postajališču Barje, kjer svoj avto ponovno zdrgnejo z jelenovo kožico in obrišejo olje, če slučajno uhaja na motor. Na sejmu jim gredo najbolj z jezika fraze “dobro ohranjen”, “vse to sem zamenjal”, “avto je tak kot je”, “ni nov, zato ni popoln.” Da je bil avto poškodovan, pa priznajo šele, če jim poznavalec natančno pokaže slabo pobarvan blatnik, krivo streho ali različne številke oken. Na drugi strani so prodajalci zares dobrih avtomobilov - raznih poletnih izvedb brez streh, športnih in oldtimerjev. Ti so ponosni na svoje mobilno
neodvisno od človeka). Kvaliteta vode pa je v glavnem pogojena z ravnanjem človeštva, katerega del smo mi vsi. Vsak od nas lahko prispeva kapljico osveščenosti za kapljico zdrave vode. Med znanci, sorodniki in med domačini bomo vplivali v smislu varčevanja z vodo in čim manjšega onesnaževanja našega okolja, čeprav se anketiranci zavedajo težav, ki jih povzroči pomanjkanje vode, pa sami ne storijo kaj dosti, da bi bila ta možnost manjša.
ZDENKA JAKŠE, razredničarka 4. a V imenu vseh sodelujočih
bogastvo, ki je pogosto zaklenjeno, v najboljšem primeru je na armaturni plošči listek s številko mobilnega telefona. Če so lastniki ob avtomobilih, se trudijo vzbuditi spoštovanje: "Pa imaš ti smrkavec sploh toliko denarja, da lahko kupiš moj avto?” Je pa zato presenečenje, ko “smrkavec” izvleče iz žepa šop bankovcev po tisoč mark, toliko večje.
Cene vseh avtomobilov - od najbolj rjavečih do tistih z izpolnjeno servisno knjižico - so napisane v nemških markah. Sicer pa je prodajalcem vseeno, v kateri valuti dobijo denar. Da ga le dobijo. Nekateri avto samo “zaarajo”, kar pomeni, da dajo simbolično vsoto denarja - če se kupec premisli, ta znesek ostane prodajalcu, če se premisli prodajalec, mora kupcu vrniti podvojeno. To je edini splošno sprejet vzorec obnašanja, ki se ga držijo vsi, ne glede na to ali so pravi lastniki ali le preprodajalci. Pogodba, ki jo obe strani podpišeta, je namreč brez notarskega žiga le nič vreden papir. Zaupanje na preizkušnji, torej.
MOJCA RAPUŠ
IŠČEJO NAPAKE-Ko lastnik odpre pokrov vozila, si morebitni kupci skušajo čim bolj ogledati motor in ugotoviti, ali je avto res., lak, kot mora biti." (Foto: M. R.)
NASTAJA PRAVA UMETNINA - Za izdelavo kakšen meter visokega kozolca, ki zahteva veliko natančnosti in potrpežljivosti, ima Simon Kirar dve delavnici - eno si je uredil v nekdanji kašči, drugo pa v garaži. (Foto: M.
Žnidaršič)
Miniaturni Simonovi toplarji
Od Obrežja pa vse do Jesenic na Gorenjskem krasijo okolico nekaterih stanovanjskih hiš lični miniaturni dolenjski kozolci toplarji, ki jih je izdelal Simon Kirar iz Zavinka pri Škocjanu. Do sedaj je izpod njegovih rok prišlo okoli sedemnajst maket, ki so 10- do 11-kratna natančna pomanjšava tega kozolca.
SEJEM RABLJENIH VOZIL NA VIČU
“Če hočeš, kupi, če ne, pusti!”
Nimajo vsi (pre)prodajalci avtomobilov (pa tudi tovornjakov) usnjene jakne, temnejše kože, južni naglas ter majhne in okrogle postave, kot si predstavlja večina ljudi, ki se redkeje odpravi na sejem rabljenih avtomobilov na Vič v Ljubljano. So tudi dame v mini krilcih in gospodje s kravato. Ki jim jezik teče, kot bi bil namazan. In to z vsemi žavbami.
DODATNO ZAVAROVANJE
Starost je v naših, ne v rokah države
Mlajši in generacije srednjih let zdaj že dobro vedo, da bodo morali prevzeti odgovornost za svojo starost v svoje roke. Za spremembe je poskrbel novi pokojninski zakon, ki je začel veljati v začetku lanskega leta, a še vedno premalo vemo o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Veliko je še odprtih vprašanj in nejasnosti, ki terjajo spremembo zakona, in morda tudi zaradi tega še ni znano, ali bodo ponuj£ne davčne olajšave res pritegnile podjetja h kolektivnemu zavarovanju oz. financiranju pokojninskih načrtov.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva obvezno in dodatno pokojninsko zavarovanje. Prvo je še najbolj podobno dosedanjemu, saj se v pokojninski sklad zbira denar delodajalcev in zaposlenih, prispevki se štejejo za davčno olajšavo, iz sklada pa se izplačujejo pokojnine sedanjim upokojencem, za katere jamči država.
Novi zakon je s 1. januarjem letos uvedel obvezno dodatno zavarovanje, kije nadomestilo beneficirano delovno dobo.
Osrednja tema davčne reforme so vsekakor prostovoljna dodatna zavarovanja, pri katerih se denar zbira na osebnih računih zavarovanca, zanj in za izplačila pa država ne jamči, zato bodo morali posamezniki in podjetja toliko bolj premisliti, za koga se bodo odločili in kakšne pogodbe bodo sklenili.
Prostovoljno dodatno zavarovanje je lahko individualno ali kolektivno in se lahko začne le, če je zavarovanec že obvezno pokojninsko zavarovan. Pri prvem plačuje premije posameznik, pri drugem pa delodajalec ali pa skupaj delodajalec in zaposleni. Vsak lahko hkrati vplačuje samo v en pokojninski načrt, ki ga mora predhodno potrditi pristojna državna ustanova.
Zakaj za načrt?
Dodatno pokojninsko zavarovanje med podjetji zbuja zanimanje predvsem zaradi davčnih olajšav. Kot je nedavno na enem od posvetov poudarila državna sekretarka v ministrstvu za delo Nataša Belopavlovič, pa so premije lahko tudi del kadrovske politike, ker zagotavljajo stalnost delavcev, saj je prehod iz enega v drugi pokojninski načrt zapleten oz. prinaša precej stroškov. Podjetja lahko v premije prelijejo tudi del nagrajevanja (npr. stimulacije ali nagrade za uspešnost podjetja), morda pa bo dodatno zavarovanje zanimivo tudi
zaradi predčasnega upokojevanja v primerih, ko se ve, da delavci ne bodo mogli delati do polne pokojnine ali v primerih krize podjetja. Zaradi številnih odprtih vprašanj je Belopavlo-vičeva napovedala, da bo še v letošnjem letu potrebno sprejeti nekatere spremembe zakona.
Olajšave za plačane premije pripadajo kapitalskim družbam (samostojnim podjetnikom le v skladu obrtnikov, ko bo imel potrjen pokojninski načrt) ter tudi državi, zadrugam in javnim zavodom. Veliki sami oblikujejo pokojninski načrt, manjši pa se morajo pridružiti načrtu vzajemnega pokojninskega sklada, zavarovalnice ali pokojninske družbe. Olajšavo je mogoče uveljavljati samo, če se v zavarovanje vključi vsaj 66 odst. vseh zaposlenih.
Meja za premije
Plačane premije znižujejo osnovo za dohodnino, osnovo za davek od dobička in dohodek iz dejavnosti, če so vplačane v sklad obrtnikov. Država prizna za davčno olajšavo samo omejene zneske premij. Po zakonu mesečna premija ne sme biti nižja od 3.000 SIT (letno 36.000 SIT) in ne višja od 24 odst. posameznikovih obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v nobenem primeru pa ne višja od 30.000 SIT mesečno oz. 360.000 SIT letno. Zneski se valorizirajo in so od 1. marca že za 10,6 odst. ’ višji. Če je premija večja, za znesek nad zgornjo mejo ni več davčnih olajšav.
Poglejmo še primer: Če zavarovanec dobi 2.400.000 SIT bruto plače na leto, se mu kot olajšava prizna letno največ 5,8 odst., od tega oz. 140.256 SIT premij. Če si bo sam plačeval individualno zavarovanje, se mu celotna vsota odšteje od osnove za dohodnino, podobno kot doslej samoprispevek. Če-v kolektivnem zavarovanju
Ostalih 60 tisočakov je davčno nepriznanih, poleg tega mora delodajalec od tega zneska obračunati prispevke za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov. Pokojninska renta se bo, ko jo bomo prejemali, vštela v osnovo za dohodnino.
Če si premisliš...
V času življenja lahko zavarovanec izstopi iz varčevanja in zahteva izplačilo odkupne vrednosti privarčevanega zneska, ki jo lahko dobi šele po 10 letih-od začetka plačevanja. Pri tem mora plačati izstopne stroške, nato pa še dohodnino (25 odst.). Če zavarovanec umre, predenje začel prejemati pokojnino, dobi pravico do izplačila odkupne vrednosti dedič, ki mora povrh že naštetega plačati še davek na dediščine in darila. Če je zavarovanec že začel prejemati dodatno pokojninsko rento, pa je potem umrl, dediči ne dobijo ničesar. Zakon predvideva tudi možnost, da zavarovanec preneha vplačevati
Tristoletna tradicija Košakovega mlina
Ob bistrem potočku je mlin, a jaz sem pa mlinarjev sin... -pravi poznana pesmica, katere vrzi so pisani na kožo družini Košak iz Družinske vasi. Ob potoku Toplica namreč stoji njihov mlin že več kot 300 let in danes ta edini še delujoči mlin v občini Novo mesto vodi Jože Košak mlajši, ki ga je v družinsko tradicijo mlinarstva vpeljal njegov oče Jože, njega pa njegov oče in tako iz roda v rod nazaj tri stoletja.
Včasih je namesto družinske domačo uporabo. Pri Košakovih, še danes pogosto diši po doma pečenem kruhu.
hiše z mlinom, v kateri danes živijo kar štiri generacije Košakovih, stal majhen kmečki mlin z velikim vodnim kolesom, kije neutrudno poganjal kamnite mlinske kamne. Novi časi so zahtevali posodobitev in tako so leta 1960 vodno kolo zamenjali s turbino, kakšnih deset let kasneje pa celoten mlin tudi prenovili. Zamenjali so vso opremo, samo stavbo pa razširili in povišali. Od leta 1942 do prenove so imeli celo svojo elektriko, ki je razsvetljevala mlin in domačo hišo.
Spomin na preteklost
“Včasih se je v mlinu veliko mlelo,” se spominja danes 68-letni Jože, “takrat je bilo kmečkih mlinov mnogo več. Kjer je bil potok, tam je bil mlin. Že samo nasproti nas sta bila dva. Nato je vse propadlo, naš mlin pa je delal tudi med 2. svetovno vojno.” Jože Košak starejši je v mlinu za delo poprijel s 15 leti, danes je že pet let pokoju in tako posel prevzema njegov sin, kljub temu pa ga še vedno v mlinu srečate prav vsak dan.
Pri Jurmanu, tako so v preteklosti rekli mlinu Košak, so včasih mleli pšenico, ajdo, koruzo, rž in proso, delali so kašo, ješprenj in zmes žit za kruh, danes pa meljejo pšenico, ajdo in koruzo. “V mlin so žita vozili predvsem kmetje iz okoliških vasi, nekaj pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Če so bila žita slaba in snetiva, smo jih najprej oprali, drugače je bila moka črna. Pa tudi pšenica je bila bolj trda in suha, zato smo jo morali navlažiti, da seje lepo mlela. Ja, danes so žita drugačna, so čista in ravno prav vlažna,” obuja spomine Jože starejši. Tako kot so včasih tudi sedaj meljejo žita, ki jih pripeljejo, svojega imajo ponavadi toliko, da zadostuje za
Tradicija gre naprej
Ko je Košakov mlin poganjalo še vodno kolo in so mleli na mlinske kamne, so dnevno zmleli 500 kilogramov žita oz. 300 kilogramov moke, danes pa do dve toni in pol, lahko tudi več, v času kolin pa luščijo tudi ječmen. Nekaj žita odkupijo, saj z moko zalagajo pekarno v Komendi, bližnje zdravilišče
Jože Košak mlajši
plačno - za zdravje,” pravi. Njihovi redni kupci ajdove moke so tudi bolniki s celiakijo, ki so vezani na strogo brezgluten-sko dieto.
“Tradicijo bom negoval, dokler jo bom le lahko. Ne bojim
Tri generacije Košakovih
Šmarješke Toplice in gostilno Prinovec.
“Kmetje pripeljejo žito tudi na zalogo, kar pomeni, da prihajajo po moko, ko jim je doma zmanjka. Žal smo zelo omejeni s prostorom in nimamo dovolj velikega skladišča. Trenutno lahko skladiščimo do 25 ton žita, nameravamo pa postaviti nove silose, tako da bi zmogljivost povečali do 200 ton,” je razlagal Jože mlajši, medtem ko je prenašal težke vreče žita, ki ga*je pravkar pripeljal kmet iz okolice Sevnice. “Vsako leto manj ljudi vozi žita v mlin, vendar pa jih vse več hodi kupovat moko in jedilne otrobe, ki jih velikokrat dam ljudem brez-
se prihodnosti, saj se bo vedno našlo nekaj dela. Pomembno je, da bomo zdravi,” je zagotovil Jože in dodal, da bi radi imeli v sklopu mlina še manjšo kmečko pekarno, možnost širitve dejavnosti pa vidi tudi v žitih, ki so pridelana na naravi prijazen način. Mlinarstvo že od nekdaj dopolnjujejo z obdelovanjem kmetije, zato se bodo letos usmerili v integrirano pridelavo zelenjave, imajo pa tudi svoj vinograd. Vsako poletje, od sredine julija do sredine avgusta, za štiri do pet tednov mlin zaprejo - sicer je odprt vsak dan od 7. do 15. ure razen nedelje in ponedeljka - to je čas za redno letno vzdrževanje. Takrat mlin temeljito očistijo, obnovijo in podmažejo mlinske naprave, pri tem pa sta domačim v veliko pomoč tudi Jožetova brata Drago in Andrej.
Čeprav smo že v tretjem tisočletju, se je pri Košakovih ohranila stara navada plačevanja dela z odvzemom merice. Sicer pa je za kilogram pšenične moke tipa 400 potrebno odšteti 90 tolarjev, za tip 500 80 tolarjev, črno moko tipa 850 65 tolarjev in ajdovo moko 350 tolarjev, za mletje pa računajo 10 tolarjev od kilograma žita.
Naj ob koncu zapišem, da se, kot vse kaže, za nadaljevanje tradicije Košakovega mlinarstva ni bati. V mlinu se namreč “kot doma” počuti 13-letni Jožetov sin Blaž, na pomoč pa priskoči tudi leto leti mlajši Jaka.
MOJCA ŽNIDARŠIČ
STARI MLIN - Pri Košakovem mlinu pred letom 1930 od leve proti desni: Jože Lipar ter brata Jože in Avgust Košak, oče in stric Jožeta starejšega.
plačuje le delodajalec, gre olajšava njemu. Kadar plačujeta oba, se olajšava najprej upošteva pri zavarovancu. Tako se, na primer, če plačujeta vsak po
100.000	SIT letne premije, zavarovancu za olajšavo prizna cel znesek, delodajalcu pa le
40.000	SIT oz. toliko, da skupaj dosežeta zgornjo mejo.
Že v mladosti bo treba...
mije. Čas zavarovanja se pri tem sešteva.
Trenutno je ministrstvo za delo potrdilo 22 pokojninskih načrtov, ki jih je predložilo 14 izvajalcev. Ti bodo zdaj vse bolj pritiskali s svojo ponudbo, zato bo treba temeljito premisliti. To velja tako za podjetja kot tudi posameznike, čeprav še ni jasno, katera merila naj pri tem sploh upoštevajo. Vsekakor previdnost ne bo odveč, kajti denar polagamo v roke skladov in družb, za izplačila pa ne jamči država!
BREDA DUŠIČ GORNIK
k
...misliti na starost.
premije in mu pravice mirujejo. Če gre podjetje v stečaj, si lahko delavec še naprej sam plačuje premije, a le dokler ima obvezno pokojninsko zavarovanje, lahko mu jih plačuje novi delodajalec ali pa zaprosi za mirovanje pravic. Če novi delodajalec financira svoj pokojninski načrt, lahko zavarovanec prenese sredstva tja, vendar mora plačati izstopne stroške. Lahko pa sredstva pusti v prvem načrtu in se odloči za mirovanje, pri novem delodajalcu pa se vključi v nov pokojninski načrt, v katerega vplačuje pre-
EDINI DELUJOČI MLIN V NOVOMEŠKI OBČINI
Glasbena skrinja
Pri glasbenem založništvu Nika Records so izdali cedejko z naslovom V DEŽELI DESETEGA BRATA, na kateri je dvanajst posnetkov ansambla Mi trije pa še en in Vokalnega kvarteta Stična. Plošča je sad sodelovanja obeh skupin, ki sta si vsaka zase že izborili svoj prostor na našem glasbenem prizorišču. Prijateljevanje, ki med skupinama traja že vrsto let, so dodatno učvrstili pred tremi leti s skupnim nastopom na Vurberškem festivalu. Odtlej so skladbe s tega festivala, kot so Vsi na kolo, Kadar se ozrem, Moji zvonovi, Za goro in druge, našle širok krog poslušalcev. Te in še druge spevne melodije, zaigrane in zapete, kot se za tovrstno glasbo spodobi, so zdaj na voljo vsem ljubiteljem narodnozabavne glasbe na že omenjeni zgoščenki. Dolenjske ljubitelje narodnozabavne glasbe bodo valčki in polke s plošče še posebej pritegnile tudi zaradi besedil, saj fantje med drugim pojo o dolenjskih lepotah, krajinskih in dekliških. V triu, kije nastal pred enajstimi leti, igrajo: Marko Kolenc (harmonika), Andrej Zupančič (kitara) in Željko Mevželj (bas
kitara), v kvartetu Stična, ki letos praznuje desetletnico delovanja, pa pojejo: Dušan Kamnikar, Marko Okorn, Lojze Kastelic in Jože Perkovič.
Glasbena produkcija Zlati zvoki je iz prepolne domače glasbene skrinje potegnila dvajset najlepših slovenskih narodnih pesmi in jih izdala na zgoščenki z naslovom SLOVENSKE NARODNE. Gre za dvajset izbranih melodij v izvedbi znanih instrumentalnih in vokalnih skupin od ansambla Braneta Klavžarja do Štefanskih fantov, ki so znova pričarali lepoto naše narodne in ponarodele glasbe, kot je ohranjena v pesmih N mau čez izaro. Nocoj pa oh nocoj. Vrtec ogradila bodem. Roža na vrtu zelenem cveti. Dolenjski furmani ipd. V izbor sta uvrščena tudi dva venčka, in sicer venček narodnih in venček napitnic.
Iz skrinje narodnozabavne glasbe je založba Zlati zvoki pripravila izbor štirinajstih melodij in jih pod naslovom ZLATE USPEŠNICE izdala na skupni cede-jki. Na nji najdemo tako Avsenikovo veleuspešnico Na Golici v izvedbi Tria Denisa Novata kot Slakovega Poštarja v izvedbi ansambla Igor in zlati zvoki.
BOLJ ZAŠČITENI KADILCI ALI NEKADILCI?
Od protikadilskega zakona ostal le ogorek
Zakoni so zato, da jih spoštujemo, kajne? Toda kaj, ko mnogi dobesedno zvodenijo, ker se v praksi ne izvajajo tako, kot je bilo dogovorjeno. Eden od takšnih je leta 1996 sprejeti Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Njegov namen je bil gotovo dober, saj naj bi prispeval k zdravju ljudi, toda človek ima občutek, kot da se je začetni entuzia-zem izgubil in je bolje poskrbljeno za kadilce kot nekadilce.
Za nadzor in preglede, kako v javnih prostorih spoštujejo omenjeni zakon, ki določa ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in ukrepe za preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje, so zadolženi zdravstveni inšpektorji. Mnogi menijo, da bi morali svoje delo resneje vzetio. V marsikakšnem lokalu se gost, ki ne kadi, hočeš nočeš navzame cigaretnega dima.
Kajenje in zdravje
Najprej je treba spomniti na pomen protitobačnega zakona, ki se skriva le v eni, tako pogosto opevani besedi - zdravje. To pa je največje bogastvo, ne? Jasno je, kako prav tobak škodi zdravju. Statistike kažejo, da je pogostost bolezni, kot so pljučni ralf ter bolezni srca in ožilja, pri kadilcih večja kot pri nekadilcih. Kajenje je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj nekaterih bolezni. Tobak sam in cigaretni dim sta tista, ki vsebujeta za človeka in živali veliko škodljivih sestavin. Ne gre pozabiti na t.i. pasivno kajenje, ko nekadilci vdihavajo tobačni dim, ki so ga skadili kadilci. To je sicer manj škodljivo kot samo kajenje, toda tudi tukaj gre za pljučno kajenje (inhaliranje), vendar dim vsebuje manj nikotina in ogljikovega monoksida, v njem pa je več katrana. Da ne govorimo o tem, da je dim neprijeten in moteč.
“Problem tobačnega dima v okolju je stvar kulture sožitja med kadilci in nekadilci, ki temelji na medsebojni strpnosti in razumevanju ob uvedbi ločenih prostorov in pravilnega prezračevanja. Seveda pa Tobačna Ljubljana poudarja, da obstoječi dokazi in ugotovitve izražajo dvom o legitimnosti prepovedi kajenja na določnih mestih in postavljajo pod vprašaj zakonska določila o zaščiti nekadilcev. Nobenega razloga namreč ni, da bi se morali kadilci pustiti odriniti na rob družbe,” pišejo na svoji spletni strani.
Zakon je strog
Pa je v resnici tako? Kaj sploh določa Zakon o omejevanju upo-
• Raziskava univerze Illinois v ZDA, ki so jo izvedli v več ameriških srednjih šolah, je pokazala, da prepoved kajenja na javnih krajih, doma in v šolah pripomore k zmanjšanju poseganja po cigaretah med mladino. Še spodbudnejša ugotovitev pa je ta, da se zaradi prepovedi kajenja bistvena manj mladih odloči za cigarete. Pogoj je, seveda, da prepovedi tudi nadzorujejo in sankcionirajo!
rabe tobačnih izdelkov? Med drugim v 15. členu piše, daje kajenje prepovedano v javnih prostorih razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. Prostori za kadilce ne smejo presegati 50 odstotkov skupne površine posameznega javnega prostora, kar mora lastnik, upravljavec ali najemnik zagotoviti najkasneje v pol leta po uveljavitvi tega zakona. V celoti je prepovedano kajenje v prostorih vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Prepoved kajenja ter označbo prostorov za nekadilce mora biti objavljena na vidnem mestu.
16. člen zakona pravi, da se v gostinskih objektih, kjer se gostom streže hrana (restavracije, gostilne, kavarne, okrepčevalnice in bari), določi prostor za kadilce. Ne glede na določbe 15. člena velikost prostora za kadilce določi lastnik, najemnik ali uporabnik objekta. Prepovedano je kajenje v slaščičarnah in mlečnih restavracijah.
KAJ PA ZDRAVJE? - Kajenje je eden pomembnih dejavnikov tvegam ja za mnoge bolezni, pa tudi pasivno kajenje je škodljivo. Zakaj bi mu morali biti prepuščeni, če pa zakon pravi drugače? (Foto: L. M.)
V delovnih prostorih je kajenje dovoljeno le tam, kjer to določi delodajalec, ti prostori pa morajo biti fizično ločeni od ostalih delovnih prostorov. Prepovedano je kajenje v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo tam, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Če tega ne more, je dolžan v delovnem prostoru zaposlenega prepovedati kajenje.
V začetku pregledov več
Po besedah glavnega republiškega zdravstvenega inšpektorja dr. Jožeta Šamuja so zdravstveni inšpektorji od uveljavitve protitobačnega zakona v Sloveniji (18. maja 1997 je začela veljati večina odločb o omejitvah kajenja) opravili več kot 12 tisoč pregledov, sodnikom za prekrške so izročili le okrog 300 prijav in izrekli le okrog 60 mandatnih kazni (pet tisoč tolarjev). Veliko je bilo tudi opozarjanj, zlasti na začetku.
Največ pregledov je bilo opravljenih v gostinskih lokalih, sledijo trgovine in trgi, slaščičarne in mlečne restavracije, različne šole, vzgojno-varstveni zavodi, zdravstvene ustanove itd. “Malo je mandatnih kazni, saj mora zanje inšpektor kadilca zalotiti pri kajenju na kraju samem, kar je težko izvedljivo. Tisti, ki dopušča kajenje tam, kjer je to prepovedano, pa ni odgovoren in zakon zanj ne predvideva nobene sankcije. Seveda je kup predlogov in sprememb k zakonu, polno je idej po nekajletnih izkušnjah, ki jih bo treba ude-janiti in jim dati zakonsko podlago,” je povedal Šamu, ki v tobačnem zakonu vidi veliko po-mankljivosti.
“Ni tudi jasno določeno, kako mora biti prostor za kadilce ločen od tistega za nekadilce. Vsekakor nekadilci ne smejo biti ogroženi,” je poudaril. Iz vseh prijav sodniku za prekrške menda ni razbrati, da bi bilo katero od podjetij kršiteljev kaznovano v skladu z
zakonom - v 21. členu je namreč zapisano, da se z 250 tisoč tolarji kaznuje prava oseba, ki krši zakon. “Težava je tudi v tem, da nekateri sodniki za prekrške različno razumejo nekatere člene zakona. Nekateri menijo, da je dovolj, če je gostinec le označil kadilski in nekadilski del lokala, pri tem pa ni zagotovil fizične ločenosti prostorov in primernega prezračevanja. Tobačni dim iz kadilskega dela ne sme prehajati v nekadilskega. Če povem odkrito, nisem zadovoljen z izvajanjem tega zakona,” je dejal glavni zdravstveni republiški inšpektor.
Na Dolenjskem 1430 pregledov
In kako nadzorstvo nad izvajanjem omenjenega zakona poteka na Območni enoti Novo mesto? V treh letih, od 1997 do 2000, so po besedah vodje enote Ede Sotošek zdravstveni inšpektorji opravili 1430 pregledov (kar je 1,3 pregleda na dan), izrekli so 10 mandatnih kazni in podali 23 prijav sodniku za prekrške.
Največ pregledov je bilo v gostinskih lokalih - 849 (tu so izrekli dve mandatni kazni in 21 predlogov sodniku za prekrške), sledijo trgovine in tržnice z 220 pregledi (6 mandatnih kazni), slaščičarne in mlečne restavracije z 68 pregledi (2 mandatni kazni, en prekršek), osnovne šole s 64 pregledi, vzgojno-varstveni zavodi s 57 pregledi, zasebne ordinacije (32), čakalnice za javna prometna sredstva (26), obrati higienske nege (25), kinodvorane in gledališča (22), zdravstveni domovi (21), športno-re-kreacijski objekti (19), itd.
Večina miz namenjenih kadilcem
Inšpektorji zatrjujejo, da bodo kontrole izvajali še naprej. Dela jim ne bo zmanjkalo, le dobro se morajo ozreti naokrog. Nekateri gostinci se namreč držijo zakona, drugi se nanj požvižgajo. In slednjih je gotovo več.
Poglejmo le v nekaj naključno izbranih lokalov v Novem mestu. Med novejšimi je Dodo’s pub na Glavnem trgu, kjer gostom ponujajo le pijačo. Ker gre za gostinski obrat brez hrane, jim po zakonu ni treba imeti posebnega prostora za nekadilce in ga seveda tudi nimajo. Na vseh mizah so postavljeni pepelniki in nekadilec oz. tisti, ki ga cigaretni dim moti in ner-vira, mora na kavo zaviti kam drugam. Čigave pravice so torej kršene?
Čeprav zakon določa, da se v gostinskih objektih, kjer se streže hrana (sem pa sodijo tudi kavarne), določi prostor za nekadilce, bi človek dejal, da prej velja obratno. Večji, lepši, prijaznejši del lokala, seveda ob točilni mizi, skorajda praviloma pripada kadilcem, z ostankom pa se morajo zadovoljiti nekadilci.
VEČ MIZ JE ZA KADILCE - Praksa kaže, da je večina miz v lokalih namenjena kadilcem. (Foto: L. M.)
• Strokovnjaki so ocenili, da vsaka cigareta skrajša življenje za 7,5 minute. Pri 20 cigaretah to znese dve uri in pol na dan, na mesec tri dni, na leto 36 dni in če kadite 40 let, je to 3,9 leta. Razmislite, kaj vse bi lahko doživeli in dosegli v teh skoraj štirih letih!
Kavarna Tratnik na Glavnem trguje bila sredi dopoldneva polna obiskovalcev. Pravi živžav. Ob točilni mizi je postavalo nekaj moških, za mizicami so sedeli pari in malce večje družbe, nekaj gostov je ob soku ali kavi prebiralo časopis. Povsod je bilo čutiti cigaretni dim, tako v prostoru ob točilni mizi kot “za ovinkom”. Na vseh mizicah so stali pepelniki. Toda ob sprehodu skozi ves prostor na koncu najdem za pomičnimi na pol priprtimi vrati temačno sobico. Napis, daje to prostor za nekadilce, se za hladilnikom s sladicami sploh ne vidi. Notri ni nikogar. Sobica je majhna, zapuščena, v njej so le tri mizice in neka oprema. Očitno skorajda nikoli nihče ne zavije tja, čeprav ne kadi. V glavni novomeški kavarni je torej tri četrtine prostora namenjenega kadilcem, četrtina ostalim. Tisti, ki ne kadijo, očitno ne znajo zagovarjati svoje pravice, trpijo in se vdajo v usodo zaradi ljubega miru.
Kjer je hrana, nujni ločeni prostori
Razmere v slaščičarni na Glavnem trgu ustrezajo zakonskim zahtevam. Na vratih zagledam napis “Kaditi prepovedano” in na
mizicah ni videti nobenega pepelnika. Le krožnike, polne tortic in kremnih rezin.
Vse drugače pa je v novi kavarni Splavar na Prešernovem trgu. V njej namreč gostom ponujajo tudi sladice, toda prostor je le eden in, glede na pepelnike, namenjen prej kadilcem kot nekadilcem. Sprašujem se, kako so dobili obratovalno dovoljenje, ko pa gre vendar za hrano! Menda si je kavarno pred odprtjem ogledal kakšen inšpektor.
To je le nekaj primerov iz dolenjske metropole, kar nikakor ne pomeni, daje drugje kaj drugače, boljše. V lokalu v Šempetru, kjer pečejo dobre pice, je kajenje mogoče v prvem prostoru ob točilni mizi, kjer so tudi mize. Del za nekadilce, ki je sicer označen, pa niti najmanj ni zavarovan pred dimom, ki brez ovir prehaja tja. Pa gre vendar za streženje hrane! Bo kar držala ocena, daje večina miz v gostinskih lokalih namenjena kadilcem. Očitno strahu pred kakšnimi sankcijami ni prav dosti.
Vse je torej prepuščeno zgolj dobri volji kadilcev in pogumu nekadilcev, ki si upajo reči, da jih cigaretni dim moti. Teh pa je žal malo. Kaj torej pomaga dober namen protitobačnega zakona, če je za njim ostal le ogorek!
LIDIJA MURN
FRANC STEFANIČ BO LAHKO SPET HODIL
Čudež ali izredna volja od življenja
Franc Štefanič iz Črnomlja je poldrugo leto trpel bolečine v hrbtenici, a je bil prepričan, da so posledica težkega dela in preutrujenosti, saj je poleg zasebnega avtoprevozniškega podjetja, ki ga je vodil, gradil tudi hišo. A ker so se bolečine vse bolj stopnjevale, začele pa so se tudi težave z ravnotežjem, je poiskal pomoč v Bolnišnici Novo mesto in na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
“Že v Novem mestu so pred- lo in se ob tem učilo dvajset postavili, da imam morda tumor v hrbtenjači. Na Kliničnem centru sem bil na rentgenu, opazovanju in na pregledu pri ortopedih. Zvedel sem, da bom moral tri mesece počakati na operacijo, ki da bo tvegana.
Odločil sem se, da bom šel domov ter se po treh mesecih vrnil v bolnico na operacijo. Doma sem telovadil in zdravje se je nekoliko izboljšalo. Ko sem prišel zopet v Klinični center, mi je zdravnik rekel, da dobro izgledam. A sem mu dejal, da imam še vedno bolečine in da bi rad ozdravel. Vendar se je vleklo dve leti, preden so mi povedali, da operacija ni mogoča in da tudi zdravil ni, razen če jih bodo morda kdaj naredili," se spominja svoje kalvarije z boleznijo Štefanič.
Toda bolečine so bile vse hujše, tako rekoč že neznosne, hoditi pa skoraj ni mogel več. Takrat je po srečnem naključju s pomočjo ženinih staršev poiskal pomoč v Nemčiji, na Univerzitetni kliniki za nevrokirurgijo v Giinzburgu pri Ulmu.
Franc še danes ne more verjeti, kako hitro so se vrstili dogodki, ko je prišel na nemško*klini-ko. V četrtek je šel na rentgen, v nedeljo so ga pripravili na operacijo, v ponedeljek pa je bil kar devet ur in pol na operacijski mizi. Operacijo je spremlja-
zdravnikov. “Operacij, kakršna je bila moja, namreč ni veliko in izredno prijazni zdravnik, ki meje operiral, mi je povedal, da bo zelo težka, da pa so možnosti, da uspe. V resnici nisem imel več kaj izgubiti, saj so bile bolečine v kolkih, hrbtenici in nogah že tako hude, da sem komaj vzdržal. Predvidevanja, da imam v hrbtenjači tumor, ki je razrinil mozeg, so se pokazala kot pravilna. Imel pa sem srečo, da seje osemnajst centimetrov dolgi tumor med operacijo zelo lepo odluščil, in ko so ga dali v analizo, so ugotovili, da ni rakastega izvora," pripoveduje Štefanič o operaciji, ki gaje navdala z optimizmom, da bo spet hodil normalno in brez bolečin.
Že dan po posegu je lahko premikal prste na obeh nogah, naslednji dan pa je nogi že dvignil. Zdravniki so bili tako presenečeni, da se jih je ob njegovi postelji zvrstilo kar trideset. Težko so verjeli, da tako hitro okreva. Dva tedna po operaciji, ki je bila letošnjega 29. januarja, je že zapustil bolnico in nadaljeval zdravljenje v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. Franc je prepričan, da k uspešnemu okrevanju veliko pripomore njegova izredna volja do življenja in zvrhana mera optimizma. Štiri tedne po ope-
raciji se mu je s pomočjo bergel že uspelo postaviti na noge, najbolj vesel pa je, da popuščajo bolečine, ki so bile vse predolgo njegove spremljevalke. “To je velik čudež," pravi žena Rosana, ki se šele sedaj počasi pobira po vseh travmah, ki jih je doživljala skupaj z možem.
Vendar so morali Štefaničevi operacijo in zdravljenje v Nemčiji, ki sta veljala več kot 20 tisoč nemških mark, plačati sami. Poskušali bodo s prošnjo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, če jim bo poravnal vsaj del stroškov, kajti izdatek je za Štefaničeve zares velik. Franc je namreč več kot dve leti na bolniškem dopustu, njegovo podjetje pa v mirovanju. Žena Rosana je šivilja, hčerka obiskuje srednjo šolo v Ljubljani, sin pa je osnovnošolec. Pokazalo pa se je, da pregovor, da prijatelje spoznaš v nesreči, še kako drži tudi v Štefaničevem pri-
meru. Z zbiralno akcijo so priskočili na pomoč sosedi pa tudi nekateri obrtniki in zaposleni v osnovni šoli Loka, ki jo obiskuje Francov sin. “Nekoliko so nam olajšali življenje. Hvaležni smo vsem, ki so nam kakor koli pomagali. Poleg že omenjenih tudi osebju v zdravstvenem domu v Črnomlju in bolnišnici Novo mesto, zaposlenim v Soči, zdravnikom v nemški bolnišnici, pa tudi sodelavcem v črnomaljski Beti, kjer sem zaposlena, ki so prav tako zbirali pomoč. Priznati moram, da so nam takrat, ko nam je bilo najtežje, prav vsi stali ob strani. Celo ljudje, ki jih prej sploh nismo poznali," je zadovoljna Rosana, ki se ji zdi, ko se ozre na zadnja leta, da so bila huda nočna mora, iz katere se je zbudila v resničnost, polno optimizma.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
OPTIMISTIČNA - Franc in Rosana Štefanič dva meseca po težki moževi operaciji, med katero so mu odstranili tumor iz hrbtenjače, kar ne moreta verjeti, da se mu zdravje tako hitro vrača. Potem ko sta se bala, da nikoli več ne bo mogel hoditi, sta sedaj vse bolj prepričana, da bo njegova hoja kmalu normalna in brez bolečin. (Foto: M. B.-J.)
IZ NAŠEGA LONCA
Vitaminov polne jedi
Pomladansko utrujenost lahko preženemo tudi z vitaminsko bogato hrano. Predlagamo vam pisano zelenjavno ponev s sirovo omako, poleg pa pomarančno torto.
Pisana zelenjavna ponev s sirovo omako
Sestavine za 4 osebe: 500 g brstičnega ohrovta, sol, beli poper, 250 g krompirja. 250 g korenja, pol čebule, 2 žlici olja, 100 ml juhe iz kocke, 250 g smetane za stepanje, 100 g sira gavda, nariban muškatni orešek, pol šopka drobnjaka.
Priprava: Brstični ohrovt kuhamo v slanem kropu 10 minut. Nato ga odcedimo, krompir in korenje olupimo in ju zrežemo na majhne koščke. Čebulo olupimo in jo narežemo na paličice. Krompir pečemo na vročem olju 5 minut. Dodamo korenje, čebulo in brstični ohrovt. Vse na kratko podušimo. Zalijemo z juho in smetano. Kuhamo 10 minut. Nato primešamo še grobo nariban sir ter začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Drobnjak drobno zrežemo in posujemo gotovo jed.
Pomarančna torta
Sestavine za 12 kosov: za testo: 250 g moke, 65 g sladkorja, ščepec soli, 125 g masla; za nadev: sok 3
limon, 1 zavitek limoninega pudinga, ki ga pripravljamo z vodo (lahko ga nadomestimo z vanilijevim), 200 g skute, 150 g sladkorja, 2 zavitka vanilijevega sladkorja, naribana lupinica 1 neškropljene pomaranče, 600 ml smetane za stepanje; za okras: pol zavitka jafa piškotov, nekaj rezin pomaranč, 2 žlici zrezanih pistacij.
Priprava: Moko zmešamo s sladkorjem, soljo in maslom v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo in zavijemo v folijo. Hladimo ga 30 min. Pečico segrejemo na 175° C. Testo razvaljamo na velikost modela s premerom 26 cm in obložimo. Pečemo 35 minut. Ohlajeno testo položimo na krožnik. Obdamo ga s tortnim obodom. Limonin sok dopolnimo, da bo 500 ml tekočine. Puding skuhamo po navodilih na embalaži. Ohladimo. Dodamo mu skuto, sladkor, vanilijev sladkor in pomarančno lupinico. Vse dobro premešamo. Smetano čvrsto stepemo in jo dodamo. Kremo namažemo na testo. Tortni obod previdno odstranimo. Rob okrasimo s piškoti, torto pa z rezinami pomaranč, ki smo jih odstranili belo kožico, in pistacijami.
Pripravila: NINA STERGAR
VRTNARSKI KOTIČEK
Čas je za presajanje rastlin
Pomlad je čas, ko pričnemo s presajanjem sobnih, okenskih in balkonskih rastlin. To delo opravimo pred pričetkom rasti, saj takrat rastline najlažje prenašajo presajanje. Samo presajanje je namreč zelo težka operacija, saj rastlino na silo izvlečemo iz lončka, v katerem raste. Pri tem pa lahko poškodujemo korenine, posebno če so posajene v glinastih lončkih.
Da bi pri tem delu čim manj poškodovali rastline, opravljamo delo karseda natančno. Pri tem pa pazimo, da izberemo za rastline najprimernejšo zemljo. Pomembna pa je tudi posoda. Saj ni vseeno, kako velik je lonček v katerega bomo rastlino posadili.
Zemlja za presajanje
Zemlja za presajanje mora biti takšna, da rastline v njej dobro uspevajo. Vsebovati mora dovolj hranilnih snovi, ki morajo biti v takšni obliki, da imajo rastline vse potrebne hranilne snovi v enakomernih količinah. Včasih smo pripravljali zemljo za presajanje tako, daje bila ta mešanica kompostnice, listovke, šote, starega, dobro uležanega hlevskega gnoja, peska in navadne vrtne prsti. Za nekatere sobne rastline pa smo dodajali namesto vrtne prsti še igličevko. Danes nam trgovine nudijo veliko različnih prsti, vendar pa se med seboj močno razlikujejo tako po ceni kot tudi kvaliteti. Saj tu še posebej velja, da je za malo denarja malo muzike. Poceni prst je običajno zelo slaba.
Današnje zemlje so narejene predvsem na osnovi različnih bolj ali manj kvalitetnih šot in celo mletega lubja. Najboljše pa imajo dodano še posebno bio-aktivno glino in letošnjo novost, ki izvira iz Nemčije, to so lesna vlakna BIO CULTA. Ta omogočajo, da ohranja prst vso rastno dobo dobre fizikalne lastnosti, potrebno vlažnost, zračnost in hranila.
Posode
Posode so lahko iz najrazličnejšega materiala. V zadnjih letih le redkokdo še uporablja glinaste lončke, večinoma se uporabljajo plastični. Zalivanje rastlin v teh pa je nekoliko drugačno, kot je pri uporabi glinastih, saj plastični lončki ne prepuščajo vode skozi stene, kot je to pri glinastih lončkih. Zato rastline, posajene v glinastih lončkih, zalivamo intenzivneje in pogosteje, kot tiste v plastičnih lončkih..
Kako presajamo?
Sama tehnika presajanja je takšna: rastlino primemo z eno roko za koreninski vrat, z drugo pa za lonček. Obrnemo jo na glavo in z robom lončka na rahlo udarimo ob kos lesa, da se rastlina izlonči.
Nato pregledamo koreninsko grudo. Če je ta poškodovana, če so korenine strohnele ali nagnite, jih očistimo. Priporočljivo je, da koreninsko grudo tudi razkužimo, tako dajo na 30 minut namočimo v 0,2-odst. proplant in 0,04-odst. octave. Tako preprečimo, da bi se koreninska gniloba nadaljevala. Tako razkuženo in očiščeno posadimo v lonček. Tega pa izberemo glede na koreninsko grudo. Če so korenine prizadete, vzamemo manjši lonček, če pa so zdrave, naj bo lonček 2-3 cm večji od prejšnjega.
Okenske in balkonske rastline istočasno s presajanjem tudi obrežemo. Tudi obrezovanje je odvisno od stanja korenin. Bolj ko so te ohranjene, manj je potrebno rastline obrezati, bolj ko so prizadete, bolj jih obrežemo.
Sedaj je čas tudi za sajenje gomoljnih begonij, če želimo, da čimhitreje zacvetijo. Najprej jih damo na-kaliti. To storimo tako, da jih posadimo v rahlo prst ali šoto. Gomolji naj bodo pokriti z vsega pol centimetra visoko plastjo prsti. Ko po nekaj tednih poženejo korenine, jih posadimo najprej v lončke, nato pa šele v začetku meseca maja v korita. Tako preprečimo, da bi se prst preveč zakisala, ker smo posadili v korito rastline, ki so bile slabo ukoreninjene.
Obrezovanje vrtnic
Na vrtu moramo obrezati vrtnice, če jih še nismo. Obrežemo vse vrste vrtnic razen vzpenjalk. Vrtnice vzpenjalke obrezujemo po končanem cvetenju, meseca avgusta. Nizke vrtnice, med katere uvrščamo čajevke, mnogocvetnice, floribunde ali miniaturne vrtnice, pa obrežemo sedaj. To storimo tako, da pustimo tri do pet najlepših poganjkov, ostale odstranimo pri tleh. Te pa prikrajšamo odvisno od njihove bujne rasti. Če so zelo bujne rasti, pustimo 5-7 očes. Pri tem pazimo, da odrežemo tik nad očesom, nekoliko poševno. Slabo rastoče vrtnice pa obrežemo intenzivneje in pustimo le tri poganjke, na vsakem le po 2-3 očesa. Vrhnje oko, nad katerim poganjek odrežemo, mora biti obrnjen navzven, da lahko sonce pride do vsakega lista...
Po obrezovanju vrtnice pognojimo s specialnim gnojilom zanje. Tega potrosimo okrog rastline, plitvo vkopljemo v zemljo in zalijemo. Tako se gnojilo hitreje stopi in spere v območje korenin, kjer bo na voljo rastlinam.
SLAVKO ZGONEC
S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA
Tudi sami poskrbimo za zdravje!
Že desetletja se trudim in dopovedujem, da mora vsak sam skrbeti za svoje zdravje. Po hudi bolezni - moral bi na tvegano operacijo -mi je notranji glas dal vedeti, da imam zdravnika v sebi in bom ozdravel, če mu le bom hotel prisluhniti. Ubogal sem in trideset let je minilo, ne da bi jemal iz zdravstvene blagajne. Ves čas pa sem tudi več kakor drugi dajal v to skrinjo. To omenjam zato, da bi tudi drugi kaj več storili za lastno zdravje in trošili skupni denar šele takrat, ko je to potrebno.
Pri samozdravitvi sem uvidel, da se lahko s hrano in preizkušenimi oblikami ljudskega zdravilstva ozdravim in trajno ohranim zdravje. Ne boste verjeli: ko sem to omenil svojim predpostavljenim na policiji, kjer sem bil takrat v službi, so me poslali na opazovanje v umobolnico. Ob nastopu sedanjega ministra za zdravje pa sem iz njegovih ust slišal to, kar že ves čas trdim. Povedal je, da medicina lahko poskrbi samo za eno petino našega zdravja, za štiri petine pa moramo sami poskrbeti. Minister je to povedal bolj računsko: za 20 odst. zdravja bodo poskrbeli zdravniki, za 80 odst. pa bi moral vsak sam. Žal pa večina ljudi misli in živi obratno! Zdravje si kvarijo s tobakom, alkoholom, nezdravo in preobilno hrano, kar vse vodi v bolezni, potem pa pričakujejo, da jih bodo zdravniki ali zdravilci čudežno ozdravili. Tudi medicina nosi del krivde za mnenje, da lahko zdravstvo poskrbi za narodovo zdravje.
Prebivalci Slovenije želimo, da bi nas čim-prej sprejeli med razvite evropske države. Vse lepo in prav, toda moramo jih dohiteti v raz-
voju. Dokler smo bili del Jugoslavije, smo bili njen najbolj razviti del, sedaj pa smo na repu držav evropske zveze. Gospodarsko in družbeno bomo Zvezo lahko dohitevali, če bomo manj zapravljali. Sem štejem tudi zdravstveno službo. Sem za primerne bolnišnice in dobro plačane zdravnike, nisem pa za sedanjo usmerjenost zdravstva. Zdravniki z najmodernejšo in drago tehniko iščejo nove bolezni in zdravila, da bi bolezni zatrli. Kaj pa če bi se zdravniki vprašali, ali ni morda bolezen samo svarilo telesa in duha, da nekaj napačno ravnamo.
Ogromno denarja se po svetu porabi, da bi odkrili, zakaj bolezni, posebno sodobne, nastanejo in kako bi jih zatrli. Da pri tem vsi bogatijo, -je znano. Največje dobičke imajo tovarne zdravil in zdravniki so med denarno najbolj stimuliranimi. Plačani so po številu bolnih. Kaj pa če bi jih država plačala po številu zdravih? Zakaj nimamo raziskav, ki bi povedale, kolikšna je povezava med boleznijo in nezdravo hrano? Na nekem zdravstvenem predavanju je nekdo postavil to vprašnje in odgovor je bil, da se ljudje zelo različno hranijo in bi bile take raziskave predrage. Preslišano je bilo mnenje drugega poslušalca, da bi bilo za začetek že dovolj, če bi vprašali tiste, ki živijo brez zdravil in zdravniške pomoči, kako jim to uspeva.
Tudi ta moj prispevek ima en sam namen: pomagati pri spoznanju, da lahko sami največ storimo za svoje zdravje. Če bi to bila tudi prva naloga zdravnikov, bi zagotovo postali eden najbolj zdravih in klenih evropskih narodov.
IVAN MARŠIČ iz Škofljice
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Prava izbira hrane v restavracijah
Hrana v restavracijah je morda slastnega okusa in videza. Pogosta pa ima veliko kalorij in nasičenih maščob ter malo vlaknin. Ljudje, ki le redko uživajo tako hrano, lahko napake enega takega obroka kasneje zlahka popravijo. Če pa poslovno življenje zahteva pogoste obiske restavracij, bo zdravje kaj kmalu trpelo, če hrane ne boste skrbno izbirali.
Da bi pojedli manj, se pozanimajte, ali je mogoče dobiti polovični obrok. Izberite eno od predjedi za glavno jed ali pa si razdelite glavno jed s spremljevalcem. Namesto gostih juh, ki vsebujejo veliko maščob, raje izbirajte redke.
Najprej skrbno preberite jedilnik. Pri vsaki jedi upoštevajte tako njene sestavine kot način priprave. Poskusite izbrati tako, da boste sestavili uravnotežen obrok, brez odvečnih kalorij, maščob in sladkorja. In naj vam izbira zdravih jedi z jedilnika ne pokvari užitka obiska v restavraciji. Nobene potrebe ni, da bi izbirali le enolično prehrano.
Resnična poguba za zdravo prehrano niso škrobi, temveč maščobe. Maslo, smetana, sir in mastno meso vsebujejo veliko nasičenih maščob, ki bi se jim morali, srcu in žilam na ljubo, izogibati. Škrobne jedi (polnovredni kruh, testenine, krompir in stročnice) zagotavljajo hranila in vlaknine, zato naj predstavljajo glavnino prehrane.
Glavna jed naj ne bo premastna in preveč kalorična. Izberite jo med kuhanimi, dušenimi in hitro pečenimi. Izogibajte se jedem z mastnimi, kremastimi omakami. Izognite se tudi nepotrebni maščobi: odstranite kožo piščanca in ne izbirajte mastnih kosov mesa. Izbirajte zelenjavo, ki ni pripravljena z maslom ali ocvrta. Odločite se za kuhan krompir, ki ima manj kalorij in veliko škroba. Če že izberete mastno jed, naslednji dan takoj omejite maščobe v hrani, da boste uravnotežili
presežek prejšnjega dne! Varujte se kalorične smetane! Pri poobedku se raje odločite za
sveže ali kuhano sadje. To je zdrava izbira, seveda če ne dodate kaloričnih oblog (smetane ali sladoleda). Sadni sorbet ali jogurti so še en lahek, okusen zaključek obroka. Smetanove slaščice in sočno, rahlo pecivo naj ostanejo rezervirani za slavja in posebne priložnosti. In končno tudi ne pozabite: v alkoholu je veliko kalorij, zato si pri jedi privoščite največ enega ali dva kozarca vina.
prim. mag.
TATJANA GAZVODA, dr. med.
MODNI KOTIČEK
Mini krilo se vrača
Letošnja moda je revolucionarna kot nikoli doslej, četudi vsebuje veliko retro elementov. Na vrsto so prišle tudi najbolj drzne, ki si privoščijo globok dekolte, prosojne tkanine ali pa mini krilo, ki skrije le najbolj intimno.
To provokativno, nekdaj šokatno oblačilo, ki več razkriva, kot pokriva, se po obdobju elegatnih in ženstvenih, predvsem daljših kril, vrača na prizorišče. Seveda naj ne bo mini krilo formula za vse predstavnice nežnejšega spota. Mislim, da ni potrebno več poudarjati, da dolžina zahteva lepe in urejene noge.
Mini dolžina zaznamuje krita, ki jih vse pogosteje zamenjujejo mini hlače -tako imenovne mikromini -ki delujejo kot spodnji del kopalnega kostuma. Minimalno pokrivanje telesa pa k svoji drznosti vključuje tudi vzorčaste in živobarvne tkanine ter divje modne dodatke, da bi delno preusmerili pogled z lepih beder. Izbirate lahko tudi med finejšimi tkaninami za večerni
čas, pazite le, da vas ne bo zeblo! Zato si izberite mini zgornje pokrivalo, ki vas bo varovalo pred hladnimi nočmi.
Seveda pri nošenju minija ne pozabite na pomembnost pravilne obutve, saj ta vpliva na končni videz vaših nog. In še nasvet za tiste, ki se s pravo mero samokritičnosti že odpovedujete mini krilu: lahko ga oblečete tudi povrhu dolgih poletnih hlač, videti boste nadvse eksotično, orientalsko.
JERCA LEGAN
KNJIGA NEMŠKIH AVTORJEV
V labirintu spolnih zlorab
Zloraba otrok, predvsem spolna, zadnje čase tudi pri nas ni več prepovedana tema. Strokovnjaki ugotavljajo, da se te teme sramežljivo lotevamo, in to vsaj z desetletno zamudo v primerjavi z razvitim svetom. Zato je več kot dobrodošla pred kratkim pri založbi Forma 7 izdana knjiga V labirintu spolnih zlorab (delo z žrtvami, storilci in starši) dveh nemških avtorjev: Mat-hiasa Waissa in Ingrid Galle. Nastala je namreč iz njunih izkušenj z žrtvami, storilci in starši na področju spolne zlorabe otrok.
‘ Vsakdanji človek kar ostrmi nad količino in globino problematike. Knjiga je usmerjena v razumevanja dogajanja spolne zlorabe in psiholoških mehanizmov, ki do nje pripeljejo. Avtorja razlagata dinamiko nadvladovanja, podvrženja žrtve, ki jo izrablja storilec, da zbudi v njej občutek manjvrednosti, brez-moči in odvisnosti. Tu pa je še zapleteni krog družinskega dogajanja, ki nehote in nevede omogoča in vzdržuje zlorabo. Pretresljivi so opisi grozljivih izkušenj o nasilju človeka nad človekom. Posebna vrednost te knjige je v tem, da pomaga spoznavati žrtve in storilce, njihove strategije, ker storilci žrtev ni-
kdar ne izbirajo naključno, ampak po temeljitem proučevanju otroka, ki ga praviloma izberejo, če je na nek način zaznamovan, kar je seveda še veliko hujše. Velikokrat ne gre za nesrečen slučaj, pomoto ali raztresenost dobrohotnega odraslega v odnosu do odvisnega, zaupljivega in neizkušenega otroka, temveč za načrtovano zlorabo. Kot ugotavlja stroka, se storilcem pri nas ne posveča dovolj pozornosti in niso deležni ustrezne pomoči, kar bi lahko tudi pomembno vplivalo na zmanjšanje pojavov spolne zlorabe.
170 strani obsežna knjiga bo pomagala staršem in pedagoškim delavcem ter vsem, ki imajo opraviti z otroki, prepoznavati spolne zlorabe, kajti žal se storilci sprehajajo med nami s povsem človeškimi maskami. Zanimivo je tudi to, da so žrtve tudi dečki in storilke tudi ženske.
Delo V labirintu spolnih zlorab spomni še na nekaj - da je naše znanje glede preprečevanja in zdravljenja še zelo šibko in pomankljivo, kar je dodatna ovira za nudenje pomoči, ki je žrtvam in njihovim družinam tako potrebna. Kajti ne gre pozabiti: vsak otrok ima pravico do otroštva, in to srečnega!
LIDIJA MURN
KS PODBOČJE IZDALA ZBORNIK
Ob 750-letnici župnije Sv. Križ (Podbočje)
Zbornik ob 750-letnici Sv. Križa, ki je izšel te dni v Podbočju, je sad Krajevne skupnosti Podbočje. Kot prva obsežna tiskana publikacija te vrste in glede na finančno breme, ki ga je zanjo morala prenesti, je izid zbornika, s sicer enoletno zamudo, vendarle izreden kulturni dosežek za Krajevno skupnost Podbočje.
Pri nastaneku zbornika sta imela ključno vlogo Oddelek za arheologijo Univerze v Ljubljani in Posavski muzej Brežice, ki sta si v preteklem obdobju močno prizadevala za rešitev sedaj, žal, skoraj povsem uničenih spomenikov na Starem Gradu nad Podbočjem. Krajevna skupnost Podbočje je na pobudo in ob čvrsti pomoči znanega slovenskega arheologa prof. dr. Mitje Guština, kije bil dobro desetletje strokovno in družbeno aktiven na območju Posavja, kjer je živel (nato pa je še več kot desetletje bdel nad arheološko dediščino na Starem Gradu nad Podbočjem), uspela posebej slovesno prispevati k praznovanju ob 750-letnici.
V Krajevno skupnost Podbočje združenih 24 dolenjskih vasi in zaselkov med Gorjanci in Krko je od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne predstavljalo samostojno obči-
Le ostanite, Romi gredo!
“Bežimo, tecimo, Cigani gredo, "so se nekdaj strašili vaški otročaji v igri, njihove besede pa kažejo, kako so nekdaj pri nas sprejemali predstavnike nomadskega ljudstva, ki se je iz svoje pradomovine Indije razselilo po svetu in v 14. stoletju zašlo tudi na slovenska tla. Cigani so bili za večino ljudi nekaj tujega, običajno slabega, nekaj, s čimer se otroke straši, ker so bili pač drugačni ne samo po videzu in po skrivnostnem jeziku, ampak predvsem po načinu življenja, zaznamovanem s prostim gibanjem, bivanjem v naravi, neposedovanjem lastnih nepremičnin in nespoštovanjem do lastnine drugih.
V marsičem je odnos do njih nekaj narediti za svojo skupno- jenost in položaj v evropskih
še vedno tak, trdno zakoreninjen v predsodkih, ki so se oblikovali skozi stoletja, sami Romi pa niso kaj prida naredili, da bi se njihova podoba v očeh drugih bistveno spremenila. Prizadevanja za spoštovanja človeka kot takega, sprejemanje kulturnih, etničnih in kar jih je še drugačnosti, ki so dolgo ločevale ljudi, namesto da bi jih bogatile, so se dotaknila tudi odnosa do Ciganov oziroma Romov. Namesto da bi otroke strašili s starim "Bežite, tecite. Cigani gredo!”, raje pokličimo z novim “Le ostanite, Romi gredo!” v duhu spoznavanja in razumevanja te etnične skupnosti.
Prav taka sta naslov in namen knjige, ki je letos izšla pri celovški Mohorjevi družbi. Napisal jo je kosovski Rom Traja Imer Brizani, sin Uke Briza-nija, glasbenika in dirigenta RTV Priština, torej enega tišjih Romov, ki so prebili magično mejov družbenega geta in se uveljavili. Imer je šel po očetovi poti. Po končani srednji šoli v Prištini je leta 1980 prišel v Ljubljano študirat stomatologijo, tu pa se je uveljavil predvsem kot glasbenik, ki se ukvarja z etnično in jazzovsko glasbo. Od lanskega leta je tudi študent muzikologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, z izidom svoje prve knjige pa se je vpisal tudi med redke pišoče Rome.
Želja, da bi napisal knjigo o svojem ljudstvu, se mu je porodila pred več leti, ko je dobil v dar glasbeno kaseto s posnetki romske glasbe. Na nji je med glasbo slišal spontano pripoved o romskem življenju, kar ga je opomnilo, da bi moral tudi sam
st, jo predstaviti drugim z njene pozitivne plati, še toliko bolj, ker v zavesti javnosti prevladuje negativna plat. Pisanja se je lotil trdno prepričan, da so Romi s svojim načinom življenja nekakšen živi opomin, da ni vse v posedovanju dobrin, hkrati ko so pričevalci notranje svobode, “ki nam jo je podaril bog in jo lahko uživamo že tu - na zemlji”, kot je zapisal na koncu knjige. Možnosti sožitje Romov z okoljem, v katerem živijo, vidi
Pisec najnovejše knjige o Romih Traja Imer Brizani.
v tem, da Romi sprejmejo večinsko prebivalstvo takšno, kakršno je: urejeno, materialno in tehnološko usmerjeno, drugi pa naj bi sprejemali Rome takšne, kakršni so: povezani z Zemljo, a ne vezane na zemljo.
V tem duhu je avtor knjigo zasnoval predvsem kot zelo poljuden prikaz Romov in njihovih dosežkov. V uvodnem delu povzema znana dejstva o izvoru Romov, njihovi selitvi, prihodu v Evropo in na slovenska tla, njihovo sedanjo razšir-
no Sv. Križ, po drugi vojni preimenovano v Podbočje. Občina Podbočje je bila s še devetimi vasmi leta 1958 vključena v občino Krško.
Enajst prispevkov, povezanih v zbornik, so napisali avtorji, ki večinoma niso strokovni pisci, vendar pa so s svojo aktivno soudeležbo v življenju Kržev-cev in vedenju o njih znatno prispevali k bolj resnični podobi oddaljene preteklosti in polpretekle zgodovine te geografsko pestre župnije. Uvodnemu prispevku “Krževcem ob visokem jubileju” izpod peresa Mitje Guština sledi geografsko naravnan pregled Draga Ivanška “Krajevna skupnost Podbočje z okolico”. V njem so zlasti zbrani podatki o legi in naravnih značilnostih, naseljih in prebivalstvu. V prispevku “Daljna preteklost pod Bočjem” nam avtor Mitja Guštin razkriva sledove najstarejše poselitve na območju krajevne skupnosti Podbočje, Katarina Predovnik pa v nadrobnejši obravnavi arheološkega najdišča na Starem Gradu “Pod modrim nebom grajska razvalina. Stari Grad nad Podbočjem” niza pred nas odkritja o ostankih srednjeveškega gradu, starejših obrambnih nasipih, najdbah in pra-
zgodovinskem gradišču iz prvega tisočletja pr.n.št., ko je bil Stari Grad prvič poseljen. Med obsežnejšimi v zborniku je prispevek Franceta Novaka o “Zgodovini svetokriške župnije”, ki začenja predstavitev zgodovine župnije že pred letom 1249, ko je bilo prvič omenjeno njeno ime posredno z župnikom Tomažem od Sv. Križa (Thomas plebanus de sancta Cruce). Na križevsko župnijo in njeno rast je imel velik vpliv cistercijanski samostan v Kostanjevici, težko obdobje so Krževci preživljali v času turških vpadov od srede 15. stoletja in v 16. stoletju, ko jih je v tem in v naslednjem stoletju prizadela še kuga. Ropanje naseljenih Uskokov, razkol v krščanski Cerkvi, nato pa še zemeljski potresi so oteževali in na svoj način oblikovali življenje v precej veliki svetokriški župniji. Pisec objavlja odlomke iz Kronike župnije sv. Križ od leta 1853 dalje s krajšim pregledom cerkva v posameznih vaseh. O cerkveni stavbni zgodovini in stenskih slikah razpravlja predvsem na podlagi odkritij ob obnovitvenih in restavratorskih delih Robert Peskar v prispevku “Cerkev Žalostne Matere božje v Bušeči vasi”. Anica Žugič v prispevku o “Zgodovini šole v Podbočju” predstavlja obdobje 145-letnega šolstva v kraju, od leta 1854 , ko je edino izobraževanje v pisanju, branju in računanju dajala cerkev, do leta 1998, ko se šola imenuje Osnovna šola Podbočje. Podatki iz zapisov v župnijski in šol-
ski kroniki so strnjeni v kratko zgodovino vaških šol v Črneči in Bušeči vasi ter na Brezju. O “Gasilski organizaciji v Podbočju”, ki je v kraju zaživela leta 1901, nakupu brizgalne in druge opreme gasilske čete, gradnji gasilskega doma, delovanju in organiziranosti društva in še o čem piše Franc Černelič. Isti je tudi avtor prispevka “Kulturna dogajanja v našem kraju”, kjer predstavlja različne oblike minulih in še živih kulturnih dejavnosti. S preteklostjo na močno priljubljenem športnem področju nas v zborniku seznanja Andrej Zupančič v poglavju “Podbočje in šport”, s posebnim pogledom na delovanje Sokolov in Orlov, ter v povojnem času zanimivejšimi nogometom, rokometom in odbojko, kasneje še košarko. Zadnji, vendar še zdaleč ne najmanj pomemben, je prispevek s področja vinogradništva s poudarkom na Dolenjski z naslovom “Pomen vinogradništva za Slovenijo, posebej za Dolenjsko”. Avtor Lojze Hrček je v svojem skoraj šestdesetletnem aktivnem delovanju na področju vinogradništva, predvsem v pedagoški smeri, vinski trti posvetil vse svoje moči.
Izid zbornika, ki šteje 161 strani in vključuje skoraj sto fotografij in drugih slikovnih prilog, stane pa 1500 tolarjev, lahko štejemo med posebne uspehe Krajevne skupnosti Podbočje, s tem pa je tudi dokazala, da ji je še posebno mar za narodovo preteklost.
IVANKA POČKAR
DUŠKA KNEŽEV1Č HOČEVAR
Družbena razmejevanja v dolini Zgornje Kolpe
državah ter podaja oris romskih navad in običajev, poklicev, religije in verovanj ter jezika. Nekaj več pozornosti posveča romski glasbi, ki je izvirni kulturni dosežek in je vplivala na evropsko glasbo, ter znamenitemu romskemu kitaristu Djangu. Na kratko piše tudi o Romih v literaturi, nato pa se skozi več kot pol knjige vrstijo pravljice, pripovedke in primeri sodobne romske proze in poezije z nekaj notnimi zapisi.
Avtor se je pisanja lotil z najlepšimi željami in dobrimi nameni, žal pa se mu knjiga ni v celoti posrečila. Pustimo ob strani, da bi jo morala nekoliko bolj “predihati” tako lektor kot urednik, največja pomanjkljivost knjige je v njeni posploše-nosti. Za naše razmere bi morala biti podoba romske skupnosti zarisana s prepoznavnimi potezami Romov, ki žive na Slovenskem, če naj bi gradila prepotrebni most razumevanja. A kar je v knjigi izvirnega, prihaja iz izročila Romov z juga nekdanje Jugoslavije, v novejšem času priseljenih k nam oziroma živečih v različnih evropskih državah. Avtorje, denimo, povsem spregledal za romsko skupnost v Sloveniji pomembne knjižne dosežke dolenjskih in prekmurskih Romov ali prizadevanja za izobraževanje in kulturno dejavnost Romov, kar vse bi ob še čem, značilnem za naše razmere, še kako pripomoglo k pozitivnemu naboju knjige in jo ne nazadnje naredilo za prepričljivejšo in s tem v njenem pohvalnem poslanstvu učinkovitejšo.
MILAN MARKELJ
Z letnico 1999 izšla knjiga doktorice slavistike Duške Kneževič Hočevar z naslovom “Družbena razmejevanja v dolini zgornje Kolpe” in podnaslovom “Domačinska zamišljanja nacije in lokalitete”. Knjigo oziroma publikacijo je založil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njen natis pa sta podprla Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Občina Kostel. Knjiga je rezultat avtoričinih raziskav in lastnih izkušenj (rojena v Kužlju, se pravi v zgornji Kolpski dolini), ki jih je zbrala in uporabila v svoji magistrski in tudi doktorski disertaciji.
Knjiga oziroma publikacija bo gotovo prišla vsem, kijih zanima to območje ob naši južni meji, še posebno pa bi morala pritegniti naše politike, zgodovinarje in slaviste pa tudi tiste, ki se ukvarjajo s problemi (in tudi določanjem) naše južne meje. Gotovo bo zanimiva tudi za prebivalstvo tega območja, če pa bi bila namenjena le ljudem ob meji, bi avtorica zanje gotovo brez škode izpustila ves prvi del (Mejnosti v antropološki presoji), ki pa je gotovo zanimiv za znanstvenike in še koga. Edino oceno knjige sem opazil lani (8. junija 2000) v Delovih Književnih listih, str. 18 (morda sem ostale prezrl) v članku pod naslovom “Meja jih ovira pri vsakodnevnih opravkih in stikih”, ki ga je napisal Jernej Zupančič. Z ugotovitvami avtorice Kneževičeve in ocenjevalca Zupančiča se strinjam, ker pa že 40 let živim in delam ob naši južni meji, naj o knjigi povem še nekaj svojih misli. Avtorica je povsem pravilno ugotovila, da se prebivalci obeh strani Kolpe (slovenskega in hrvaškega brega) od nekdaj imajo za eno, govore isti ali zelo podoben jezik oziroma narečje, da se v večini nikoli niso opredeljevali za Slovence in Hrvate, da so vedno dobro sodelovali, da so se med seboj poročali itd., po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške jih ločuje državna meja, vendar starih vezi (še) ne more pretrgati.
Pravilna je ugotovitev avtorice, da na obeh bregovih govore isto narečje in da so razlike tako majhne, da jih prišleki ne opazijo, oziroma da gre za podobno oziroma celo isto govorico, saj so le štirje od 60 vprašanih odgovorili, da gre za različno govorico. Za občutno pomanjkljivost pa gre, ko avtorica nikjer ne omeni, da na hrvaškem delu obravnavanega ozemlja oziroma od Delnic do Cabra in Gerova (morda pa še drugje, domnevno na območju večine Gorskega Kotarja) ljudje ne znajo izgovarjati glasu č, kar bi kot
Hrvatje morali znati. Avtorica bi kot domačinka na tem območju in kot slavistka morala biti na to dejstvo še posebej pozorna in dati temu poseben poudarek, še posebno zato, ker se pogosto sklicuje na hrvaškega slavista Josipa Lisca, ki je že nekajkrat opozoril na to dejstvo, a le za območje Gerova (glej njegovi razmišljanji o dialektalni poeziji Zlatka Pochobradskega v uvodu zbirk pesmi “Bejle Gauob” - Beli golob - in “Tiha reje guodi” - Tiha beseda lakote, ki sta izšli leta 1980 oz. 1983), ko je Lisac zapisal, da niti prebivalci Gerova niti pesnik Zlatko Pochobradsky ne razlikujejo glasov č in č ter da vedno uporabljajo le č. Podobna ugotovitev, ki pa velja za širše območje, se pravi najmanj za hrvaški občini Delnice in Čabar, je tudi v uvodu moje knjige “Okamneli mož”, ki je izšla leta 1997. In ker smo že pri Josipu Liscu (slavistu): njegovo ime in priimek je avtorica omenila med “literaturo” dvakrat, v imenskem in stvarnem kazalu da je omenjen kar na dvanajstih straneh, vendar po mojem mnenju gre le štirikrat za slavista Josipa Lisca, v ostalih primerih pa gre za druge Lisce, kar pa v omenjenem kazalu ni razmejeno. Ko piše avtorica o darovnici ogrskega kralja Bela IV. iz leta 1260 krškim knezom (Frankopanom), ki naj bi jim podaril več naselij, med drugim tudi Prezid in Babno Polje, nikjer zanesljivo ne pove, da je ta darovnica ponaredek, čeprav je to dokazal hrvaški zgodovinar Tadija Smičiklas že leta 1907. Tudi ta ugotovitev bi bila verjetno pomembna zaradi določanja slovenske južne meje, saj so si Frankopani (Hrvatje) prisvojili zaradi nje velik del kočevskega gospostva, kjer ljudje še danes govore narečje, ki je bolj podobno slovenščini kot hrvaščini. Ne omenja tudi slovenskega zgodovinarja Vlada Habjana, kije v svoji knjigi “Mejniki slovenske zgodovine" med drugim (res le kot domnevo) zapisal, da so slovenske upornike (pred več kot tisoč leti) preselili s Koroškega in tako naredili nemško ne le v Istro, ampak domnevno tudi na območje Gorskega Kotarja, se pravi območje, ki ga raziskuje, opisuje in obravnava avtorica. Če bi se ta domneva izkazala za resnično, bi bila rešena uganka, zakaj na tem območju govore na obeh bregovih podobno ali enako narečje in zakaj na obeh bregovih ne znajo izgovarjati mehkega č. Prav razjasnitev teh vprašanj in tudi tega, če obstaja v Gorskem Kotarju slovenska manjšina, pričakujem od slovenskih slavistov in zgodovinarjev, ki prepogosto le ponavljajo tisto, kar so zapisali tisti (tuji) zgodovinarji, ki nikoli niso pisali pravično in sploh ne v slovensko korist (z izjemo nekaterih hrvaških zgodovinarjev in slavistov), njihove "ugotovitve” pa so nekritično prepisovali tudi slovenski zgodovinarji, na kar je opozorila že hrvaška zgodovinarka dr. Nada Klaič. Seveda bi morali končno le ugotoviti resnico, a pri tem ne vzbujati narodnostne, verske ali druge nestrpnosti.
J. PRIMC
tMi u= u
iD O P ii fki) ii i'i€.
Voda pomeni novo življenje
Pitne vode nimamo na pretek, zato jo moramo varovati - Osveščanje o njenem pomenu
Voda zame pomeni nekaj, ker daje življenje, To je nekakšen drugi bog. Čeprav je vode na svetu veliko več kot kopnega, se marsikdaj ne zavedamo njenega pomena za življenje. Celo na Marsu bi bilo mogoče življenje. Pa ni. Zakaj? Ker ni vode. Človek je na dan porabi zelo veliko. Prizadevati bi si morali, da svet ne bi postal eno samo smetišče. Vodo bomo najbolje ohranili, če se bomo poučili o njenem pomenu.
V Sloveniji je še zelo malo čistilnih naprav. V številnih jezerih in rekah je življenje že izumrlo zaradi nepremišljenih dejanj. Naši dedki in babice so še lahko čofotali v čistih rekah, danes pa se kopaš dobesedno ob smeteh. Veliko tovarn spušča v reke strupene snovi. Voda vedno
Kulturni praznik
Kulturni praznik smo praznovali v torek, 6. februarja. Na osrednji proslavi smo deklamirali Povodnega moža in Turjaško Rozamundo ter peli ZDravljico in Pod oknom. Predstavili smo literarne in likovne izdelke, ki smo jih na temo Moja podoba Prešerna ustvarili na letošnjem 6. šolskem Prešernovem natečaju. Najboljši so prejeli priznanja. Nato smo se odpeljali v Črnomelj in si v kinu ogledali mladinsko komedijo Past za starše. 15. februarja smo imeli v gosteh otroško lutkovno delavnico Ta-lal Hadi iz Ljubljane. Predstavili so nam lutkovne igre Mačkon se uči reči hvala in Izlet na modri planet ter Martin Krpan in France Prešeren. Istega dne so najboljši sedmošolci in osmošolci tekmovali v znanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Tema je bila Odločitev za jezik, saj je letošnje leto razglašeno za evropsko leto jezikov. Zadnji dan zimskih počitnic smo člani šolske dramske skupine Poljančki gostovali v kočevskem Šeškovem domu z igro Čepica sreče.
Novinarski krožek OŠ Stari trg ob Kolpi z mentorico Marijo Volf
Kulturne delavnice
V četrtek, 1. februarja, smo imeli kulturni dan, s katerim smo se spomnili našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Imeli smo različne kulturne delavnice, vsak izmed nas se je prijavil v eno. Sama sem bila zraven pri izdelovanju šatulj pod vodstvom naše učiteljice za slovenski jezik. V skupini nas je bilo 13. S sabo smo prinesli plastično škatlo, suhe rože, školjke, škarje in lepilo. Na pokrov smo nalepili suho cvetje, ob straneh škatle pa testenine različnih oblik. Nato smo izdelek še po-, barvati. V jedilnici smo vse skupine pripravile razstavo in napisale kratko poročilo. Ogledali smo si tudi kulturni program, na katerem so skupine predstavile izdelke. Ta dan mi je bil silno všeč in želim si, da bi bilo še veliko podobnih.
SIMONA ŽAGAR, 5. b OŠ Mirna Peč
pomeni novo življenje. Še posebej se to kaže v najbolj suhih krajih po svetu. To so puščave. Tam ljudem voda pomeni več kot zlato.
Najbolj se zavemo svojih posegov v okolje šele, ko smo v nevarnosti. Zaradi spreminjanja okolja in vremena vsako leto umre veliko ljudi. Zlasti v poplavah, požarih. Ljudski pregovor pravi: Voda je dober sluga, a slab gospodar. Kako pa vi gospodarite s pitno vodo?
JURE TIČAR, 7. r.
OŠ Podbočje
Ob kulturnem prazniku
V torek, 6. februarja, smo pripravili razstavo del koprivniških osmošolcev ter knjig o Francetu Prešernu. Na obisk smo povabili pesnici Jožico Vogrinc in Asto Malavašič. Pokazali smo jima, kaj smo se naučili, in jima zapeli štiri pesmice. Zapel je tudi pevski zbor. Ogledali smo si diapozitive, ki jih je pripravila Petra Kužner. Prestavili pa smo se tudi kot uspešni pesniki. Sedmošolci so dramatizirali Aškerčevo Kronanje Matije Gubca. Na koncu nam je ga. Jožica zaigrala na harmoniko. Gostjama smo poklonili šopek trobentic. Končala se je ura kulture in za spomin so ostale fotografije, razstavljene na oglasni deski.
ANJA MOŠKON, 4. r.
OŠ Koprivnica
Pustni torek
Na pustni torek je vse veselo in tudi pri nas v šoli je bilo tako. Dan je potekal kot kulturni dan na temo pusta. Prvi angleščini smo se pogovarjali, kako se angleško reče krof, karneval... Potem smo se igrali različne igre v zvezi s pustom. Sledila je ura družbe. S sošolkami smo izdelale plakat o pustu, ostali so izdelovali maske. Pri uri slovenščine smo se maškare našega razreda skupaj s tistimi iz nižjih razredov šle predstavit višjim. Učiteljica nam je potem predstavila zanimive vraže, ki veljajo na ta dan. Pogovarjali smo se o pustovanju nekoč in danes. Kulturni dan se je zaključil s povorko po Blanci. Vsi so bili veseli našega obiska. Marija Radej nas je pričakala z dobrotami in sokovi. Ta dan je bil zame nepozaben, ker se oblečeš tako, kot se čez leto ne moreš.
Vsi smo bili veseli in razposajeni. Vsem, ki pusta ne praznujejo, je lah-
KSENIJA SINKOVIČ, OŠ Blanca
Športni dan
Škoda, da športni dan ni vsak dan, saj se v petek super smo imeli, ko s sankami po hribu smo drveti.
Le snega je bilo bolj malo, se snežaka ni narediti dalo, ker je sonce neusmiljeno sijalo in skoraj ves sneg pobralo.
ERMAN DAVORIN, 3. r.
OŠ Krmelj
NA POŠTI - Pri spoznavanju narave in družbe smo se v 2. r. učili o pošti. Zato smo se z učenci ogledali novomeško pošto kot ustanovo ter se pogovarjali s poštnimi uslužbenci. Sprejela nas je uslužbenka in nam razkazala pošto. Povedala je, kako se odpremi pošta in kako potuje. Opozorila nas je na pravilen naslov na pošiljkah. V nabiralnik smo odvrgli dopisnice, ki smo jih napisali v šoli. Odšli smo v prostor, kjer pošiljke dobijo žig. Obiskali smo tudi prostor za pismonoše. Učenci so z veseljem pomerili njihove kape. Za konec so se s poštarjem Rajkom tudi fotografirali. (Helena Murgelj, OŠ Šmihel Novo mesto)
Prvič je najtežje
Bila je sreda, dan mojega prvega nastopa s flavto. Vstopila sem v glasbeno šolo. Na sporedu je bilo 23 glasbenih točk in jaz naj bi nastopila osma. Voditeljica je napovedala prvo točko in še ostalih sedem. Groza, sedaj sem na vrsti jaz. Oblila me je vročina, moje roke so postale mokre, zardela sem v obraz in zgrabila me je močna trema. Stopila sem na oder. Vame so strmeli resni in veseli pogledi staršev. Bil je čas, da se priklonim in začnem. Pogledala sem h klavirju, kjer naj bi stala učiteljica, ki bi me spremljala, toda ni je bilo. Zgrabila meje panika. Že sem hotela z odra, ko se prikaže. Bila sem čisto zmedena. “Joj, pozabila sem, kako se začne pesem. Kaj naj storim?” sem se spraševala. Tedaj pa mi je učiteljica prinesla stojalo z notami. Sedaj mi je ostalo le še, da se zberem in odigram pesem brez napak. Uspelo mi je. Poleg staršev mi je čestitala tudi učiteljica.
MARUŠA BRADAČ, 6. a Novinarski krožek OŠ Brežice
Srečanje z dedki in babicami
Mali šolarji v Žužemberku so svojim babicam in dedkom pripravili prijetno dopoldne v stari šoli. Popestrili so ga s kratkim programom, v katerem so se predstavili s petjem in recitiranjem pesmic ter dramatiziranjem pravljice Rdeča kapica, ki jo stari starši poznajo že iz svoje mladosti in so jo prav gotovo že pripovedovali svojim vnučkom. Ljubezen in pozornost do starih staršev pa so otroci pokazali s skromnimi darilci, ki so jih izdelali sami ter z njimi obdarili in razveselili stare starše. V dopoldnevu, ki so ga stari starši preživeli s svojimi vnučki, je bilo čutiti veliko topline in ljubezni z obeh strani, otroci pa so pokazali, da stare starše nadvse spoštujejo in si njihove bližine in topline želijo.
MINKA FRIC vzgojiteljica Vrtca, Žužemberk
Ptičja hišica v vsak dom
Odločili smo se, da bomo poskrbeli za ptice pozimi. Prosili smo svoje starše, da so nam pomagali izdelati ptičje krmilnice. Prav vsak od nas jo je prinesel. Iz gline in papirja smo oblikovali ptičke, narisali miselne vzorce na plakate in fotografirali ptičje hišice. Naredili smo tudi lojeve pogače. Vse skupaj smo razstavili v OŠ Žužemberk. Bilo je zelo lepo. Tudi letošnje glasilo ob kulturnem prazniku smo namenili našemu projektu. Hvala vsem, ki ste nam pomagali!
Učenci in učiteljice OŠ Ajdovec
Utrinki iz pravljičnega tedna
Če bi srečal dobro vilo, bi si zaželel, da bi...
•	živela pri meni. (Tine Divjak)
•	mi pričarala veliko sreče in zdravja. (Irena Kurnik)
•	me popeljala po svetu in mi izpolnila tri želje (Andrej Mikolič)
•	učiteljica Mateja in moj sosed Andrej imela zdrave noge (Lucijan Ratajc)
•	se dobro učil, da bi imel novo kolo, da bi bil zdrav in da bi šel na morje. (Matej Lisec)
•	v šoli z neba padale petice. (Katja Kralj)
•	imel veliko denarja, dobrih prijateljev, ogromno igrač in sladkarij. (Andrej Jesih)
•	bil zdrav, vesel, srečen, da bi se dobro učil in bi lahko prišel do za-željenega poklica. (Andrej Mlakar)
Učenci 4. r. OŠ Studenec
Ljudsko izročilo
V 3. r. poučuje Ivanka Andoljšek. Na urniku so ob dnevu odprtih vrat imeli glasbeno in športno vzgojo. Pri glasbeni so za začetek zapeli Stoji učilna zidana. Gostje so prišli v razred in poslušali. Na koncu so jim celo zaploskali. Zapeli so še dve ali tri ljudske pesmice. Zatem jim je učiteljica razložila, kaj je to ljudska pesem, kako je prehajala iz roda v rod in ob kakšnih priložnostih sojih peli. Naučili so se tudi ljudsko pesem Deklica majhena. Zapeli so jo ob spremljavi. Drugo uro so imeli športno vzgojo. Pravzaprav niso imeli prave telovadbe, ampak so se igrali igre, kakršne so se igrali naši dedki in babice. Zaplesali pa so tudi skupinske plese in zraven peli. In že je zazvonil zvonec in odhiteli so domov.
ANDREJA DOLŠAK, 8. b. OŠ dr. Ivana Prijatelja, Sodražica
Zbiranje starega papirja
9. marca je na naši šoli potekala zbiralna akcija starega papirja, ki smo seje lotili zelo resno. Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. Pripravljali smo se dva tedna. Učenci so s pomočjo staršev pripeljali v šolo polne avtomobilske prtljažnike starega papirja. Zaradi prevelike količine so morali delavci podjetja Kleopatra iz Bršlji-na po 9. uri papir odpeljati in pripeljati še en kontejner. Zbra-' li smo 4600 kg papirja. Ker smo se akcije lotili zavzeto, smo bili posebej nagrajeni. Namesto da bi nam plačali po 8 tolarjev, smo dobil za kilogram kar io tolarjev. Zbrani denar naj bi porabili za nakup didaktičnega materiala za učence. Člani novinarskega krožka pa predlagamo, naj se denar porabi za novo ozvočenje, ureditev šolskega igrišča, za pleskanje šole, za blazine v telovadnici, kakšen nov računalnik, akvarij z ribicami ali pa za nabavo mila v kopalnicah. Mislimo, da bi zbiralno akcijo papirja lahko organizirali tudi v naslednjem šolskem letu.
Članice novinarskega krožka OŠ Otočec
GRAD GRADIČEK - Učenci male šole in pevci nižje stopnje OŠ Blanca so pripravili zabavno igrico Grad gradiček, s katero so večkrat nastopili na domači šoli. Predstavo so ponudili tudi učencem drugih šol Posavja, medse pa so jih povabili le učenci OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, od koder je tudi posnetek. (A. Mešiček, OŠ Blanca)
Pismo vaše parlamentarke
Učenka OŠ Dolenjske Toplice je zastopala Dolenjsko v državnem parlamentu - “Hočem, torej zmorem ”
Nega dojenčka
28. februarja smo imeli naravoslovni dan. Na začetku sem okopala dojenčka, ga previla in preoblekla. V šolo smo prinesli sadje in z učiteljico smo pripravili sadno kašico ter jo kasneje tudi pojedli. Ko sva se z otrokom najedla, sem ga vzela v naročje, daje podrl kupček. Začela sva se pogovarjati, peti in se zabavati. Prebrala sem mu pravljico Kralj ptic in bila mu je všeč. Tudi ropotuljico sem mu izdelala, in ko se je on igral z drugimi dojenčki, sem jaz z ostalimi mamicami pospravljala stanovanje. Ko se je delal mrak, smo šli na sprehod. Na poti domov sem dojenčka uspavala. Ta dan se mi je zdel zelo zanimiv.
VTVIJANA KLINC, 2. c OŠ Sava Kladnika, Sevnica
5. februarja je potekal 11. otroški parlament na temo Hočem, torej zmorem. Kot leto prej sem imela tudi letos čast, da sem zastopala občino Dolenjske Toplice na regijskem parlamentu, tam pa sem bila izvoljena, da zastopam še dolenjsko regijo v državnem parlamentu.
V	Ljubljano smo se peljali z vlakom in tam smo se še enkrat pogovorili o sklepih. V parlamentu smo
8. marec
V	četrtek so praznovale naše mamice. Bilje 8. marec. Všoli smo zato izdelovali rožice za mamice. Ko sem prišla domov, sem eno dala mamici, ki je je bila zelo vesela. Pomagala sem ji pomiti posodo, pospraviti in pomesti po stanovanju. Mami je bila zelo hvaležna. Eno rožico sem naredila tudi za babiko. V soboto je prišel domov ati. Kljub temu da ni praznoval. ga je na mizi čakala rožica. Prinesel je še darilo za mamico. Skupaj smo preživeli vikend.
TINA PERKO, 2. r.
OŠ Krmelj
EKOLOŠKI DAN - 14. marca smo izvedli ekološki dan. Prejšnji dan je lilo kot iz škafa, ta dan pa nas je spremljalo sonce. Najmlajši učenci so počistili okolico šole. Učenci 3. in 4. r. so čistili Mestne njive in Kettejev drevored. Čistili smo tudi na Marofu, v Rogovem logu in Portovalu. Na Seidlovi cesti smo počistili okolico blokov, tudi za ograjami ob reki Krki. Osmošolci smo čistili Kosovo dolino. Ob takih akcijah ugotavljamo, kako so ljudje še neosveščeni, saj odpadke mečejo vsepovsod. Ena skupina učencev pa je pod mentorstvom ge. Kastelčeve presajala lončnice, ki bodo tudi letos krasile šolska okna. Geslo naše šote v tem šolskem letu je: Živimo s cvetjem. (Nina Avguštin, 8.a., OŠ Center, Novo mesto)
Dan odprtih vrat
To smo mi. Takšno je bilo geslo letošnjega dneva odprtih vrat. V 2. r. smo se priprav na ta dan lotili že nekaj dni prej, saj smo se morali naučiti dva plesa, pa recitacij in dramatizacije. Mačji kašelj pa ni bilo niti petji pesmi ob lastni spremljavi. V ponedeljek, ko smo zjutraj spali malo dlje, smo popoldne najprej izdelali spominke za starše in izbirali vsak svojo najlepšo besedo. Ko so se nam pridružili še starši, smo se jih razveselili z vsem naštetim, poleg tega smo jih presenetili s kvizom, prepoznati so morali svoje otroke po opisu sošolcev ter se sprehoditi skozi deževen pragozd, poln pasti. Poleg tega sta ati Peter in mamica Irena svojo sladkosnednost poplačala s tem, da sta otrokom zaigrala prizorček. Otroci so bili navdušeni, vsem pa je popoldne ob še nekaterih družabnih igrah prehitro minilo. Kljub temu smo radi sprejeli varno zavetje domov. Pač. To smo mi.
FRANCI ZAPLATAR, 2.r.
OŠ Tržišče
Kaj nam pomeni knjiga?
•	Knjigo berem v prostem času. Je moja prijateljica. Je zelo zabavna. Izposojam si jih v knjižnici. (Saša Pušavec)
•	Berem, ker me zanima, kaj se dogaja. Doma imam veliko knjigo, med njimi tudi kratko sveto pismo s slikami, iz katerega včasih preberem kakšno zgodbo. (Nuša Macedoni)
•	Rada berem zanimive knjige, zabavne in z veliko slik. Rada berem zvečer ob nočni lučki. (Maja Rifelj)
•	Berem za zabavo vsak večer. Trenutno berem knjigo Pet prijateljev in je zelo zabavna. (Ana čolnar)
•	Knjiga mi pomeni bistritev uma, dobro voljo in učenje. (Mirjam Pušavec)
•	Knjiga mi pomeni razvedrilo, nekaj poučnega, napetega, seveda odvisno od vsebine. (Anže Jantolek)
Skavti iz skupine volčičev in volkuljic
Župnija Šempeter - Otočec
dobili darila, tudi majico 11. otroškega parlamenta. Zelo me je presenetila nova podoba prostora. Na začetku je bila predstavitev voditeljev, nato pa se je začela predstavitev po regijah. Všeč mi je bila predstavitev v obliki pesmi. Letos je bila uvedena tudi sprememba, ki bi se je morali spomniti že prej. Sodelovali so tudi slepi in slabovidni ter gluhi otroci in njihova predstavitev me je posebej pretresla. Slepi niso nič drugačni od nas, ki vidimo. Po krajšem odmoru smo odprli dabato o slišanih predlogih, težavah. Za konec smo izbrali temo za naslednje leto: Koristno preživljanje prostega časa. Rada bi se zahvalila moji pedagoginji Mirjani Šafran, brez katere mi ta izkušnja ne bi bila omogočena, pa tudi sicer mi pomaga najti pot iz slepe ulice.
KLAVDIJA KLOBUČAR, 8. r.
OŠ Dolenjske Toplice
Pustovanje
Že pred zimskimi počitnicami smo se po razrednih skupnostih dogovorili, da bomo imeli na pustni torek kulturni dan z zabavno vsebino. Zamislili smo si ga v dveh delih. Najprej smo svoje znanje o pustnih običajih pokazali na kvizu. Vodile so ga novinarke šolskega radia. Zmagovalci so dobili sladke nagrade in potovanje s prstom po zemljevidu. Po malici - krofu in čaju - pa se je v telovadnici začel pustni ples. Udeležiti so se ga smeli samo zamaskirani učenci, ki pa so bili letos v večini. Ostali učenci smo pod vodstvom mentorjev delali v delavnicah. Ples je vodil in skrbel za glasbo ter razpoloženje DJ Gajo. Pustni ples je lepo uspel, prav tako povorka učencev razredne stopnje skozi mesto. Člani literarno - novinarske delavnice OŠ Trebnje
Človek, ki ga cenim
Oseba, ki jo cenim, je moj stric Franci. Z njim preživim mnogo časa. On je človek, ki je za štose, kdaj pa kdaj je pa tudi resen in ukazovalen. Včasih me tudi okrega. Napraviti zna veliko stvari. Pri delu mu rad pomagam. Mnogokrat greva v vinograd, včasih v gozd po drva, nič kolikokrat pa mu pomagam v hlevu. Cenim ga iz več razlogov. Je zabaven. Z njim se pogovarjava stvari, ki se jih sicer ne morem z nikomer drugim. Dovoli mi peljati traktor in kosilnico. Svoj prosti čas rad preživim z njim. Poleti grem k njemu tudi na počitnice. Je še kar velik, meri 185 cm. Ima dve leti starega Robija, ki je zelo živahen fant. Tako, to bi bilo na kratko o mojem stricu, ki ga cenim. O njem bi lahko napisal še kakšno stvar, pa kdaj drugič.
ALJAŽ TOMINC, 7.r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
Gorjanski škratje
Bil bi čisto navaden petek, če ne bi svojega obiska napovedali Gorjanski škratje. Ker je bil spet njihov neviden dan, so svoje misli zaupali lutkam. Pokazali so nam, kako ljudje onesnažujemo okolje, ko se vozimo z avtomobili, za nami pa se valijo oblaki dima. Po gorjanskih travnikih raste veliko lepega cvetja, pa ga ljudje trgajo in pozneje odvržejo. Tudi zabav je kar veliko. Le pomislite, koliko cvetja je takrat pohojenega in kako trepeče gozd, ko zagorijo številni ognji! Tudi živali so uboge, ker razigrani pohodniki motijo njihov mir s kričanjem. Vse to Gorjanske škrate zelo jezi. Prišli so k nam, da bi nam potožili in nas naučili bolj spoštovati naravo.
DEJAN ŽULIČ, 4. d.
OŠ Šentjernej
NOVA LAGUNA - Peterovratna limuzina in športni kombi avtomobil, oba z vgrajeno najsodobnejšo tehnologijo in tehniko ter bogato opremo.	,
S PREDSTAVITVE
Nova laguna: eno ime - dva avtomobila
Star slovenski vremenski pregovor pravi: Če ne prej, na sv. Jedrti dan topla sapica pripihlja. Sv Jedrt, po domače Jera, Jerica, goduje 17. marca in je tudi zaščitnica popotnikov. In prav na ta dan je v Sloveniji stekla prodaja nove Renaultove lagune. Prvi so jo predstavili v novomeškem TPV Avtu, največjem Renaultovem koncesionarju v Sloveniji.
Laguno prve generacije, predstavljeno v začetku leta 1994, so izdelali v 1.500.000 primerkih, po slovenskih cestah pa se vozi okoli 7.500 teh avtov. Tako kot v Evropi je bila tudi v Sloveniji v teh letih laguna eden najbolje prodajanih avtomobilov višjega srednjega razreda. Nič manjšega uspeha se ne nadejajo pri prodaji lagune II.
V Renaultu pravijo, da gre pri novi laguni v bistvu za povsem nov avto in daje od prejšnje lagune ostalo pravzaprav samo (tržno prepoznavno) ime. Vsekakor naj bi ta novi avtomobil že letos v Evropi dosegel 11-odstotni tržni delež v višjem srednjem razredu, v Sloveniji pa naj bi po napovedih Iva Bana, vodje prodaje Renaulta Slovenija, letos prodali 1.400 novih lagun. “Če bomo le dobili obljubljene količine,” dodaja Ban.
Nova laguna je na voljo v dveh karoserijskih različicah: berline, peterovratna limuzina in grandtour, kot so za naš in večino evropskih trgov poimenovali kombi avtomobil, obliko, ki je sicer znana kot break, karavan ali tudi estate. Vsekakor Renault z novo laguno ponuja dva avtomobila z različnima značajema: prestižno limuzino in dinamični ter izjemno estetsko oblikovani športni kombi avtomobil, ki bolj kot na nekdanje štoraste in neskladne karavane spominja na podaljšan eleganten kupe. V obe laguni so vgradili najsodobnejšo tehnologijo in tehniko. Obe različici sta daljši od njunih predhodnic: berline 4,58 m (prejšnja 4,51 m) in grandtour 4,70 v primerjavi s 4,62 m; v širino obe merita 1,75 m, limuzinska različica je visoka 1,43 m , grandtour pa je dober milimeter višji.
Pri razvoju Renaultovih avtomobilov je varnost eden od strateških ciljev. Nova laguna ima dvokrožni zavorni sistem s štirimi zavornimi koluti, serijsko vgrajen najnovejši protiblokirni sistem (ABS) z elektronskim razporejanjem zavorne sile (EBV). Za popoln učinek in izkoristek zavornega sistema v kritičnih situacijah ima laguna II sistem za pomoč pri zaviranju v sili, ki ob naglem zaviranju poskrbi za največji možni izkoristek zavorne moči, kar lahko bistveno skrajša zavorno pot. Ob vklopu zavorne pomoči, torej ob najostrejšem zaviranju, se samodejno sprožijo varnostne utripalke. Najnovejša tehnična značilnost lagune II je sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki sodi v serijsko opremo vseh različic. Sistem, ki so ga razvili skupaj z Michelinom, zaznava vse nepravilnosti v tlaku in voznika opozarja tudi na majhne luknje in poškodbe, ki povzročajo počasen padec tlaka v pnevmatikah. Nepravilnost sistem sporoči s pomočjo signala na armaturni plošči, ki vozniku javi položaj in naravo napake. Poleg teh varnostnih sistemov je nova laguna serijsko ali za doplačilo opremljena še z drugimi dodatki, ki izboljšujejo aktivno varnost med vožnjo, “močna” pa je tudi pri tako imenovani pasivni varnosti, tako kot to velja za vse Renaultove avtomobile. Laguna II ima med drugim kar osem varnostnih blazin, poleg čelnih in stranskih tudi novo varnostno zaveso, ki zaščiti glave spredaj in zadaj sedečih potnikov.
Verjetno najbolj značilni in vpadljivi tehnološki novosti v laguni II pa sta ključavnica in zagon brez ključa. Namesto klasičnega ključa ima laguna elektronsko kartico, ki je velika kot kreditna kartica in le malo debelejša, v katero je vgrajen tudi daljinski upravljalnik za zaklepanje in odklepanje vrat, pokrova prtlažnjika in pokrova posode za gorivo. Kot rečeno, ni več klasične ključavnice za zagon motorja. Kartico vložite v posebno režo na sredinski konzoli in sistem po preverjanju kartice sprosti elektronsko blokado motorja ter elektromehansko ključavnico volanskega obroča. Voznik potem motor zažene samo s pritiskom na gumb, s katerim motor tudi ugasne. Med delovanjem motorja je kartica mehansko zaklenjena v svojem ležišču, prav tako med vožnjo gumb start/ stop ne deluje. Na kartici so spravljeni in se sproti zapisujejo tudi številni podatki, kot so serijska številka vozila, podatki o registraciji, o količini goriva in olja v motorju, stanju števca kilometrov, vrednosti tlaka v pnevmatikah itd. Pri lagunah z najvišjima paketoma opreme pa izpopolnjen sistem omogoča, da avto kartico samodejno prepozna že, ko se uporabnik z njo v žepu avtomobilu približa na nekaj metrov. Vrata se samodejno odklenejo šele, ko uporabnik prime za kljuko; ko pa se uporabnik s kartico pri sebi oddalji od avtomobila, se samodejno zaklenejo vse ključavnice. Identifikacijska koda na kartici se zaradi zaščite vedno znova spreminja, pri čemer je možnih več kot milijardo kombinacij.
Sedaj je moč pri novi laguni izbirati med tremi bencinskimi in enim dizelskim motorjem. Bencinski so: 1,6-litrski 16-ventilski s 110 KM, 1.8 16V (123 KM) in najmočnejši 3,0 V6 24V (210 KM); kmalu bo na voljo še 2,0 16V IDE (140 KM) z neposrednim vbrizgom goriva. Dizelskemu motorju 1,9 dCi s turb-ninskim polnilnikom in vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki doseže 120 KM, se bo v drugi polovici leta pridružil še 2,2 dCi 16V s 145 KM. Dizelski motorje opremljen z novim šeststopenjskim ročnim menjalnikom, pri povprečni porabi 5,5 1 goriva na 100 km in s 70-litrsko posodo za gorivo pa z enim poljnjenjem prevozite več kot 1.500 km. Laguna II je lahko opremljena tudi z dvema samodejnima menjalnikoma: štiri-in petstopenjskim.
Olje je pri bencinskih in dizelskih motorjih treba menjati vsakih 30.000 km, zamenjava svečk in zračnega filtra je predvidena samo vsakih 60.000 km. Trdijo, da so vzdrževalni stroški v primerjavi s prejšnjo laguno manjši za 40 odst. Kot vsi Renaultovi avtomobili, ima tudi laguna 12-letno jamstvo proti prerjaven-ju karoserije. Laguna II je na voljo v 13 različnih barvah, med katerimi je 5 novih.
In še cene. Te so odvisne od opreme (prodajajo jo s petimi paketih opreme), motorja in modela. Najcenejša limuzinska različica z 1,6-litrskim motorjem stane 3.846.000 tolarjev, najdražja 6.670.000 tolarjev; za primerljivo različico grandtour pa je treba odšteti 150 tisočakov več.	A. B.
VRISK - Ansambel Vrisk se bo zadnjega marca z melodijo Martin Krpan udeležil festivala Slovenske polke in valčka 2001 v Bohinjski Bistrici. Med številnimi ansambli so se uvrstili v finale dvanajstih najboljših, ki ga bosta prenašali tudi nacionalni radio in televizija ob 20. uri. Avtor Vriskovega besedila je Jože Grgovičiz Šentjerneja, avtor glasbe pa Trebanjec Jože Avbar. Za svoje dolenjske predstavnike boste lahko glasovali preko telefona. Na sliki: basist Boštjan Per, kitarist Otmar Zajc, vokalista Tatjana Hutar in Jože Šarc ter harmonikaš Jože Avbar.
Uspešno muzejsko društvo
METLIKA-Člani Belokranjskega muzejskega društva, kije stopilo v 52. leto svojega delovanja, so na občnem zboru pretekli teden z zadovoljstvom ugotovili, da so bili v preteklem letu še kako uspešni. Največ časa so namenili obuditvi spomina na zaslužnega Metličana Engelberta Gangla, ki so mu postavili doprsni kip, delo akademskega kiparja Jožefa Vrščaja, izdali o njem brošuro avtorja prof. Zvonka Rusa ter pripravili slovesnost. Ob občinskem prazniku je društvo za prizadevno polstoletno delo prejelo plaketo kot najvišje občinsko priznanje. V letošnjem letu pa bo društvo, ki šteje 291 članov, od tega skoraj polovico iz metliške občine, med drugim sofinanciralo spominsko ploščo prof. Jožetu Dularju in izdajo knjige Kronika mesta Metlike II prof. Zvonka Rusa, obnovilo nagrobnik Pavlu Laknerju na dobliškem pokopališču ter pomagalo pri postavitvi spominske plošče prof. Janku Jarcu v Črnomlju, če bo njihova pobuda padla na plodna tla. Predsednik v naslednjem mandatnem obdobju bo Anton Černič, ki je društvu predsedoval že doslej.
Atraktivni malček
Clio techno z novim motorjem in športnejšo opremo
CLIO TECHNO - Clio techno bo pritegnil predvsem mlade po srcu.
NA OBISKU - Marca se je Društvo invalidov s priznanji zahvalilo ravnateljstvom in sodelujočim učencem.
Različnost je naša skupna pot
Je bila tema akcije učencev in Društva invalidov
Zveza delovnih invalidov Slovenije je v sodelovanju z Republiškim zavodom Slovenije za šolstvo in Društvi invalidom v letu 2000 razpisala pedagoško akcijo ob svetovnem dnevu invalidov, v kateri so učenci osnovnih šol tekmovali s spisi na temo “Različnost je naša skupna pot”. V Društvu invalidov Novo mesto smo akcijo z veseljem podprli. Prejeli smo veliko odličnih spisov učencev OŠ Center Novo mesto, Šentjernej, Vav-ta vas. Grm in Bršljin, ki smo se jim tudi pisno zahvalili.
Decembra seje zbrala komisija in kot najboljši spis izbrala delo Vesne Kren iz OŠ Bršljin, ki se bo udeležila republiške prireditve in podelitve v Ljubljani. Marca letos pa je predsedstvo Društva invalidov Novo mesto povabilo ravnatelje, mentorje in učence osnovnih šol, ki so sodelovali v akciji. Predstavili so jim delovanje društva, ravnateljstvu so izročili Zvezne zahvale za sodelovanje, učencem pa Društvene zahvale. V pedagoški akciji so sodelovali naslednji učenci in učenke: Nataša Djilas iz OŠ Grm, Blaž Župan iz OŠ Šentjernej, Nina Zbašnik in Andreja Saje iz OŠ Vavta vas, Anja Slpničar, Mojca Pršina, Vesna Kren in Borut Turk iz OŠ Bršljin, Nina Avguštin, Teja Vukomanovič in Andreja Sintič iz OŠ Center Novo mesto.
M. GOLOB
NOVO MESTO - Clio, tradicionalno najbolj priljubljeni avtomobil v Sloveniji, je te dni v posebni, številčno omejeni seriji na voljo kot clio techno. Clio techno ima atraktiven, bolj športni paket serijske opreme in nov bencniski motor 1,2 16V z močjo 75 KM. Ta motor, ki je od januarja prvič na voljo v twingu, bo v drugi polovici leta tudi v redni ponudbi motorjev za clio. Cene za posebno serijo clio 11 techno so posebno ugodne, saj različica s troje vrati stane 1.865.000, i peterovratna pa 1.950.000 tolarjev. | Paket serijske opreme za clio ' techno je v bistvu nadgrajeni paket jdesign, poleg drugega pa vsebuje ; tudi športna sedeža spredaj, belo ' ozadje merilnikov, voznikov sedež, i nastavljiv po višini in v ledvenem Idelu, po višini nastavljiv volan, t posebno oblazinjenje. Za doplačilo pa je možno naročiti tudi drugo tovarniško vgrajeno dodatno opre-'rrro, od protiblokirnega zavornega ^sistema ABS z elektronskim razporejanjem moči EBV in klimatske naprave do strešnega okna z električnim pomikom in sodobnih radijskih sprejemnikov s kasetofonom ali predvajalnikom zgoščenk in CD strežnikom.
II. SALAMIADA PRI DOLINŠKU -Vrstni red na nedavni salamiadi v gostišču Dolinšek na Vrhu priBošta-nju je bil več ali manj pričakovan, saj se ti salamarji stalno uvrščajo v vrh te pokušnje, prijetno presenečenje pa je bilo 3. mesto podjetnika Iztoka Benceta (na posnetku) v konkurenci 20 “klobasarjev", kjer je bil 2. predsednik ocenjevalne komisije Jože Železnik, zmagal pa je avtoprevoznik Alojz Udovč. Med 27 salamami je najboljše ocene dobil izdelek podjetnika Antona Androjne, 2. je bil Vid Androjna in 3. Franc Zupan. Številnim gostom so postregli s salamami in regratom. (Foto: P. Perc)
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Zrno, d.o.o., vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oz. gradbišče.
Poleg gradbenega materiala vam v Zrnu, d.o.o., nudimo kvalitetno izvedbo:
-	notranji in zunanji strojni ometi
-	vse vrste fasad
-	izvedba tlakov
-	soboslikarske storitve
; mavčne obloge stropov in predelne stene
-	ostala zaključna dela v gradnji
-	urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
-	cement Anhovo 899 SIT
-	armaturne mreže 9x6
5.290 SIT
-	stiropor fasada debeline 5 cm do zaključnega sloja, m2
1.450«SIT
-	toplotni omet P 2500
vreča 920 SIT
-	boljši termo omet supertherm
vreča 1.135 SIT
Poleg gradbenega blaga nudimo veliko izbiro kmetijskega repromateriala:
•	UMETNA GNOJILA:
-	NPK 15-15-15, KAN, UREA, NPK 7-20-30, NPK 8-26-26. Cene so za 20% nižje od sezonskih cen.
•	SEMENSKI KROMPIR:
-	DESIRE E 91 SIT, KENEBEK 135 SIT, JERLA E 129 SIT.
•	VELIKA IZBIRA SEMENSKE KORUZE:
-	PIONIR (HELGA, DANELA, RAISA in ostala
od 6.960 do 8.690 SIT).
-	AGROSAAT HIBRIDI (LG 23.06 in ostali hibridi
od 5.600 do 6.999 SIT).
-	KVS HIBRIDI
od 6.500 do 7.000 SIT.
V tem tednu je ugodna ponudba škropiv:
PRIMAEXTRA GOLD samo 2.299 SIT, ostala škropiva pa so za 20% cenejša od sezonskih.
Cene veljajo do 31.3.2001.
Telefon:
07/49-75-410
07/49-75-086
07/47-57-090
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da bo po sklepu Občinskega sveta občine Mirna Peč z dne 20.3.2001 v mesecu aprilu 2001 oziroma natančneje v trajanju 30 dni od objave v Uradnem listu RS potekala
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka zazidalnega načrta obrtne cone “Postaja”
Osnutek dokumenta bo razgrnjen:
- v prostorih Občine Mirna Peč. Trg 2, Mirna Peč (ogled je možen v ponedeljek in petek od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure), v mesecu aprilu 2001 oziroma natančneje v trajanju 30 dni od objave v Uradnem listu RS.
Do konca javne razgrnitve lahko občani, organi, organizacije, podjetja in društva podajo svoje pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali pa jih pošljejo Občini Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč. Obvestilo o času in kraju javne obravnave bo naknadno objavljeno v Dolenjskem listu. Na njej bosta naročnik in izdelovalec dokumenta le-tega obrazložila in prisotnim dajala pojasnila Vljudno vabljeni!
OBČINA MIRNA PEČ
OBVESTILO
Občine Dolenjske Toplice o začasni spremembi prometnega režima v centru Dolenjskih Toplic
Zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, ulice Maksa Henigmana v Dolenjskih Toplicah, bo v času od 2. aprila 2001 do 30. maja popolna zapora prometa na ulici Maksa Henigmana, v dolžini 200 m, od gasilskega doma do križišča s cesto proti Dolenjim Sušicam. Obvoz za ulico Maksa Henigmana, Gregorčevo ulico in Cviblje, bo v času gradnje urejen skozi center Dolenjskih Toplic, mimo hotela Kristal. Obvoz bo urejen z začasno prometno signalizacijo.
Hvala za razumevanje!
OBVESTILO
Cenjene lastnike psov obveščamo, da je po sklepu izvršilnega odbora Veterinarske zbornice Slovenije minimalna cena ceplenja psov proti steklini 5.500 tolarjev. Prosimo za razumevanje!
Regijski odbor za Dolenjsko pri Veterinarski zbornici Slovenije
TELEVIZIJSKI SPORED
ni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19,15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
15.15 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Male sive celice - 17.45 Nosorog in druščina, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film -22.00 Odmevi - 22.55 Svetovni izzivi - 23.25 Glasbena oddaja
-18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 29.3.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Nosorog in druščina, nan.; Razgledi slovenskih vrhov; Čari začimb; Gospodarski izzivi -13.00 Poročila -13.40 Portret - 14.30 Zoom -16.00 Slovenci po svetu -16.30 Poročila -16.45 Risanka - 17.00 Na liniji - 17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Opus - 23.20 Sanatorij
SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Costanza, nad.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; Šport; Svet poroča; Zadnji koncert, film; -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Ljubica, nan. - 18.00 Eden, film - 19.40 Videospotnice - 20.00 Razvedrilna oddaja - 21.00 Emily z mesečeve domačije, nad. - 21.50 Socializacija bika, film - 23.05 Francoska svila, ameriški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci - 14.45 Rački Lake - 15.40 Xena, nan. -16.35 Herkul, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. -
20.00	Vprašajte Harriet, nan. - 20.25 Košarka
-	21.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ženina smrt, film - 22.30 Urgenca, nan. - 23.20 Jag, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.00 Agencija za šport predstavlja -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.35	Naša zemlja, nad. -13.25 Stoletje žensk, dok. oddaja - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Informativno-politični program - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Naj..., izobr. oddaja - 18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka -
19.30	Dnevnik - 20.15 Into the Blue, britanski film - 22.05 Pol ure kulture - 22.35 Narava politike - 23.20 Odmevi - 23.40 Spomini naroda - 0.10 Nočni program
HTV 2
9.55	Poročila - 10.00 Ponovitve oddaj - 12.45 Poslovni klub -13.20 Montrealska policija, nad.
-	14.00 Duhovni velikani - 14.55 Ekumena -
15.55	Poročila -16.10 Naša zemlja, nad, -16.55 Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost- 18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Kviz - 20.25 Urgenca, nan. - 21.10 Polni krog -
21.30	Željka Ogresta z gosti - 22.35 Nevidni človek, nan. - 23.30 Sedem veličastnih, film -
1.35	Svetovni muzeji
PETEK, 30.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Lutkovna nan.; Risanka; Na liniji; Novi raziskovalci, dok. nan.; Slovenski magazin; Krila angelov, angleška drama -13.00 Poročila -13.50 Prvi in drugi 14.10 Sanatorij-14.40 Osmi dan -15.10 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali
-	U.lOSanjskadežela, nan. -17.45 Gore in ljudje
-	18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica
-	21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.55 Polnočni klub - 0.10 Ustrelila sem Andyja Warho-la, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.10 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Razvedrilna oddaja; 13.05 Preskus ljubezni, film; Red Shoes, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan. -18.00 Inšpektor Zguba, film -19.40 Videospotnice - 20.05 Bratranci pod kožo, nan. - 21.00 Nočni taksi, film - 22.35 Koncert - 23.35 Rojstva, pproke in smrti, nad. - 0.20 South park, nan.
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n'Roll - 14.00 Bravo, Maestro-14.45 Ricki Lake -15.40Xena, nan. -16.35 Herkul, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00Čarovnice, nan. - 20.00 Štirje možje in ena žena, film - 22.00 Felicity, nan.
-	20.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Urgenca, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špic-lji, ameriški film - 21.00 Posebna enota, film -
23.00	Zlata krila, nan. - 23.50 Milenium, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Stoletje žensk, dok. oddaja -14.20 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino -
16.00	Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo-17.55 Hrvaška kulturna dediščina -18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Notranji ogenj, film - 22.40 Odmevi - 23.00 Nočna straža, film - 0.40 Uradniški morilec, film - 2.00 Nočni program
HTV 2
9.35 Poročila - 9.40 Ponovitve oddaj - 13.15 Urgenca, nan. -14.00 Željka Ogresta in gostje -
15.00	Nevidni človek - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, hum. nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Zakon in red, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.40 Svetovni muzeji
SOBOTA, 31.3.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček: Pod klobukom; Počitnice s Silvestrom, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila - 13.25 Mostovi -14.30 Pod piramido -15.00 Tistega lepega dne, slovenski film -16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.05 Leteče dvigalo,nad.-17.50 Na vrtu-18.15 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes - 19.05 Utrip -19.30 Dnevnik -20.05 Slovenska polka in valček - 21.35 Za devetimi gorami - 22.05 Frasier, nan. - 22.45 Poročila - 23.20 Sopranovi, nad. - 0.05 Brezno belega črva, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.35 Tedenski izbor: Videospotnice; Jasno in glasno; Glasbeni festivali; 13.00 Šport (15.40 Košarka; 16.15 Rokomet) -19.30 Videospotnice
-	20.05 Škratje, ameriški film - 21.25 Praksa, nan. - 22.10 Sobotna noč
KANAL A
8.20	Dnevnik Anne Frank, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv -. 14.00 Košarka -16.00 Skrita kamera -16.30 Živalim vpomoč-17.00 Pop’n’Roll-18.15 Beverly Hills 90210, nan. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan.
-	21.00 Prva tarča, ameriški film - 22.40 Osumljenec, ameriški film - 0.45 Policisti, nan.
POP TV
8.30 Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Viktorji - 14.30 TV Dober dan -
15.20	Bes angelov, nad. - 17.05 Močno zdravilo. nan. -18.00 Formula 1 - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Smrtonosno orožje 3, ameriški film - 23.15 Ljudstvo proti Larryju Flyntu, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 16.00 Kako biti zdrav? -16.30 Motosport Mundial - .17.00 Iz združenja lokalnih TV -18.30 Formula 1 -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Povej!
HTV 1
8.30	Poročila - 8.15 Navzkrižna igra, film -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -
12.30	Dokumentarna odd. - 13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.05 Oprah show -14.55 Hruške in jabolka -15.30 Divja obzorja -16.05 Zlata dekleta, nan. - I6.35 Risanka - 17.05 Glasbena odd. - 18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Vonj ženske, ameriški film - 23.40 Poročila - 23.50 Mini nad. - 2.50 Bele laži, kanadski film - 4.20 Nočni program
HTV 2
10.00	Ponovitve oddaj -14.05 Hišni ljubljenci -14.50 Dok. oddaja - 15.25 Briljanten - 16.15 Xena, nad. - 17.00 Črno-belo v barvi - 17.50 That Lady In Ermine, ameriški film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.00 Poročila - 22.10 Glamour Cafe - 23.05 Seks in mesto - 23.30 Svet zabave - 0.00 Svetovni muzeji
NEDELJA, 1.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.55 Nedeljska maša -
11.00	Hutan, nan, -11.30 Obzorja duha -12.00
Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila -13.10 Kala, slovenski film -14.35 Garači, nad. -15.30 Sledi
-	16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin -18.15 Piščal iz divjih bab -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota-19.00 Danes-19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Večerni gost - 22.40 Poročila - 23.00 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.55	Videospotnice - 9.30 Noro zaljubljena, nan.
-	9.50 Emily z mesečeve domačije, nad. -10.40 Pripravljeni -11.30 Zborovska in folklorna glasba - 13.00 Šport (SP v plesih; Umetnostno drsanje; Nogomet; Športni film) - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad. - 21.00 Cikcak - 21.35 Turistična oddaja - 22.05 Končnica - 23.05 Temni angeli usode, slovenski film
KANAL A
9.00	Ana Karenina, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. -13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’Roll - 14.45 Cvetje strasti, film -16.30 Divja Amerika, dok. odd. -17.25 Zamenjava ob rojstvu, nad. - 18.15 Mer-lose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Prijateljici, ameriški film - 22.30 Zaljubljena vdova, ameriški film - 0.30 Adrenalina
POP TV
8.30 Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.20 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Nekoč v gozdu, film -14.20 Prva izdaja, nan. -15.10 Tragični udarec, ameriški film - 16.55 Hollywoodski zakon, film -18.30 Formula 1 -
21.00	24 ur - 21.45 Športna scena - 22.30 Sijaj, avstralski film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani - 16.20 25 let Moškega PZ PGD Šmihel -17.20 Posavski obzornik - 17.45 Kmetijski razgledi - 18.10 Od sobote do sonote-18.15 Novice-18.30 Formula 1 - 21.00 Lepo je biti milijonar - 22.10 24 ur -
22.55	Športna scena - 23.30 Novice
PONEDELJEK, 2.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Zares divje živali, dok. odd.; Oddaja za otroke; Gore in ljudje; Na vrtu; Svet čudes; Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja
-	14.20 Polnočni klub - 15.30 Opus - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Mikin Makin črkopis -16.50 Telebajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Begunci -
22.00	Odmevi - 22.50 Veliki briljantni valček
SLOVENIJA 2
9.00	Videospotnice - 9.35 Tedenski izbor: Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Bratranci pod kožo, film; Cikcak; Sobotna noč; Pripravljeni -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan.
-	18.00 Regionalni program - 18.30 Štafeta mladosti - 19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 South park, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Pot pred nami, angleški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills 90210 -11.50 Ricki Lacke -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Zmenkarije - 14.45 Ricki Lake - 15.40 Xena,nan.-16.35 Herkul, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. -
20.00	Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Pobeg iz Absoloma, ameriški film - 23.10 Dosjeji X nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubez-
Nagrade v Novo mesto, Slovenske Konjice in na Otočec
Do roka smo prejeli 187 rešitev in žreb je izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral Franca Pavlakoviča iz Novega mesta, Lucijo Mestnik iz Slovenskih Konjic in Jožeta Hrena z Otočca. Pavlakoviču je pripadla denarna nagrada, Mestnikova in Hren pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 13”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 11. križanke
Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ŠKOTSKA, KAROTIN, ANATEMA, BRGLEZ, RIL, M1SS, POLICA, ICEK, ATENA, ZAKA, TONE, SAE, AL. OMOT, ARMANI, KASKADA, TEN, ANTARES, ACA.
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 25 let Moškega PZ PGD Šmihel -18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate?-21.00Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.45 Športni pregled
TOREK, 3.4.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.00 Poročila -13.40 Begunci -14.30 Slovenska polka in valček -16.00 Duhovni utrip -16.30 Poročila -16.45 Glasbena šala -17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. - 17.45 Frank Lloyd Wright, dok. oddaja -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Alma, avstrijska drama
SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice - 9.35 Tedenski izbor; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Skrivnosti vojne, dok. nan.; Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. odd.; Tistega lepega dne, slovenski film; Studio City;'Metropolis -16.30 Rad imam Lucy, nan.-17.00 Ljubica,nan,- 18.10The ShariKar-ney Story, ameriški film -19.30 Videospotnica
-	20.05 Nogomet - 22.35 Aliča, dok. film - 23.00 Uran, francoski film - 0.35 Svet poroča - 1.05 Kraljica plesišča, jamajški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRoll - 14.00 Bravo, Maestro-14.45 RickiLake - 15.40Xena, nan. -16.35 Herkul, nan. -17.30 Fant zrev svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Košarkarski pregled - 20.25 Košarka, Evroliga
-	22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Košarka, Evroliga
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show-16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser. nad. -18.15 Mojausodasiti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prezgodaj oče, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 16.45 Risanka -17.30 Povej! -18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate?-19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Neporočeni oče, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
SREDA, 4.4.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Leteče dvigalo, nad.; Glasbena šala; Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad.: Lingo; Frank Lloyd Wright, dok. oddaja; Vrtičkarji; Nadnaravno -13.00 Poročila -13.20 Obzorja duha -13.50 Veliki briljantni valček -
SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice - 9.35 Tedenski izbor: Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Ljubim vas, film; 13.30 Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti; Zvočna iskanja -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan. -18.00 Deček Journey, ameriški film -19.30 Videospotnice -20.00Nogomet - 23.30 VFrostovem slogu, nan.
-	Mrtva pred zoro, ameriški film
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan.
-	11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake -15.40 Herkul, nan. -16.35 Stražar, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Wili in Grace, nan.
POP TV
10.00 Moja usoda si ti, nad. - ll.OO Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Učiteljica, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan.
-	22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Policist, film -17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Pred male zaslonevas danes vabimo ob 17. uri, ko bomo zavrteli sinhronizirano risanko Mala princesa, ob osmih zvečer pa bo v našem studiu vedeževalka Sara, ki jo lahko pokličete po telefonu na številko 07/39 30 888.
•	V petek si lahko ob 18. uri ogledate Kmetijske razglede, mladinsko oddajo Povej!, ki jo vodi Irena Potočar Papež, pa ob osmih zvečer.
•	Posavski obzornik bomo zavrteli v soboto ob 18.30, zvečer ob pol desetih pa ponovili oddajo Povej!
•	Posnetek nastopa ob 25-Ietnici delovanja Moškega pevskega zbora PGD Šmihel bomo predvajali v nedeljo ob 16.20, dirko formule 1 za VN Brazilije pa si ljubitelji hitrosti lahko ogledate ob pol sedmih zvečer.
•	Športni pregled bomo zavrteli v ponedeljek ob 18.15, Klepet z gostom Boštjanom Kovačičem pa ob 21.20.
•	Popotovanja v središče zemlje je naslov risanke, ki jo bomo predvajali v torek ob 16.45, ob osmih zvečer pa si lahko ogledate celovečerni film Neporočeni oče.
•	V sredo ob petih popoldne ste vabljeni pred televizorje ob 17. uri, ko bomo vrteli celovečerni film Policist.
C« DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Gregi Škedlu, Pangrč grm 8, Brusnice. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
L (1) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
2.	(4) Moj dom - ansambel Slavček
3.	(2) Me vsak dan rajš' ima - Mi trije in Stiski kvartet
4.	(5) Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki
5.	(3) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
6.	(9) Oprosti mi - ansambel Petra Finka
7.	(6) Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk
8.	(10) Očka naš slavi - Trio Frančič
9.	(7) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
10.	(-) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta Predlog■ Nekaj lepega - ansambel Grm

Kupop št. 13 Glasujem za: Moj naslov:
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 13
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
AVTOR:
JOŽE
UDIR
NAJVIŠJI MAKEDONSKI VRH (2753 m)
UGANDSKI
DRŽAVNIK
(MILTON)
PREBIVALKA
MALO-
AZIJSKE
POKRAJINE
NAJVEČJI
ANGLEŠKI
KOLIDŽ
STANJE, KO ŽELEZO NI KALJENO
SLOVENSKI
IGRALEC
(MARKO)
DEL
NOGE
S ČIMER JE KAJ OBITO
RIM. VARUH DOMAČEGA OGNJIŠČA
UMETNOSTNI
SLOG
STANJE
ZMANJŠA-
NEGA
UGLEDA
POOBLA-
ŠČENEC,
POVERJENIK
BREZ-
ZVOČJE
POLNILEC KISLE VODE
VRSTA
HROŠČA,
GOVNAČ
SL. KIPAR ABSTRAKTNE SMERI (FRANCE, •1933)
ZNAMKA
ŠPORTNE
OPREME
OSEBNI
ZAIMEK
PLOSKEV,
KI ZAPIRA PROSTOR OD ZGORAJ
SLOVENSKI
TEDNIK
DRUŽBENI
RAZRED,
STAN
MALAJSKA
BLAZNOST
LAŽNA VEST
V MEDICINI VSAJEN DEL
REDOVNIK,
FRAN-
ČIŠKAN
STARI OČE
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
IZPUŠČAJ
GRŠKI
OTOK
V EGEJSKEM MORJU
PREBIVALEC
AZIJSKE
DEŽELE
SNEŽNI
ZAMET
VRSTA
PAPIGE
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, p.o. Novo mesto, Ragovska 18
in
VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH
objavljajo
vpis predšolskih otrok za šolsko leto 2001/02
Svojega malčka lahko vpišete v dnevni, poldnevni ali krajši program, oziroma ga premestite v drug vrtec.
•	Vpis v VVO NOVO MESTO:
od 2.4. do 13.4.2001 od 9. ure do 15.30 na upravi VVO, Ragovska 18. Vabimo vas k vpisu v naslednje programe:
-	dnevni programi 6 - 9 ur dnevno v vseh vrtcih,
-	poldnevni program 4 - 6 ur dnevno v VVE Ciciban,
-	popoldanski oddelek z delovnim časom od 12. do 20. ure v VVE Labod,
■ tedensko izmenski oddelek v VVE Labod z delovnim časom od 5.30 do 15.30 in od 12. do 20. ure vsak drugi teden,
-	program krajše priprave na šolo na lokacijah Bršljin, Birčna vas in Otočec
in novost:
-	dnevni program do 9 ur dnevno v VVE Labod in Janko (oddelka z delovnim časom od 5.30 do 20. ure)
Vpis v VVE pri osnovnih šolah
•	V VVE ŠKRAT v STOPIČAH:
v oddelek Stopiče: 2.4. od 8. do 16. ure v OŠ Stopiče, v oddelek Dolž: 4.4. od 11. do 16. ure v OŠ Dolž, v oddelek Podgrad: 3.4. od 11. do 16. ure v OŠ Podgrad. Vpisovali bomo tudi otroke za pripravo na OŠ (mala šola).
•	V VVE ŠMARJETA:
od 2.4. do 13.4. od 9. do 15. ure v OŠ Šmarjeta.
•	V VVE BRUSNICE:
2.4. in 4.4. od 7. do 13. ure in 3.4. od 7. do 16. ure v tajništvu OŠ - za otroke od 1. do 7. leta starosti.
•	V VVE VAVTA VAS:
od 2.4. do 4.4. od 9. do 15. ure in 5.4. od 15. do 17. ure vVVE Vavta vas (obnova vlog in evidenčni vpis).
Vpisovali bomo tudi v varstveno družino v Vavti vasi.
Z vpisom v vrtec Vavta vas bo vaš otrok vpisan v program Korak za korakom.
Lepo vabljeni!	VVO Novo mesto in vrtci pri OŠ
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije ih skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepih župana Mestne občine Novo mesto
JAVNA RAZGRNITEV
Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča
v času od 27. marca do 26. aprila 2001
• v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje) v Novem mestu
Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na kraju razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava bo v sejni sobi Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (II. nadstropje), Novo mesto, v torek, 17.4.2001, ob 17. uri. Na javni obravnavi bo pripravljalec gradiva podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6, Novo mesto
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovna mesta
•	učitelj angleškega jezika - profesor angleškega jezika, določen čas, in
•	učitelj umetnosti - profesor umetnostne zgodovine, profesor likovne pedagogike, diplomant arhitekture, akademski slikar, akademski kipar, določen čas.
Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer (takoj) od 1. aprila 2001 do 31. avgusta 2001.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
Društvo nogometnih sodnikov Ljubljana
namerava v mesecu aprilu 2001 organizirati seminar za nogometne sodnike (začetnike). Vsi kandidati, ki imajo veselje do sojenja nogometnih tekem, so prav lepo vabljeni, da se prijavijo na razpis. Na seminar se lahko prijavijo tudi dekleta.
Dodatne informacije lahko dobite pri g. Vujasinu na telefon 07/348-12-70 ali 07/30-47-237 oz. GSM 041/626-360
ISKRA KONDENZATORJI
Industrija kondenzatorjev in opreme d.d.
Vrtača 1, Semič
razpisuje
prosto delovno mesto
produktni vodja v nabavi - uvoz
Pogoji:
•	VII. ali VI. st. strok, izobrazbe - ekonomske smeri
•	aktivno znanje angleškega jezika
•	pasivno znanje nemškega jezika
•	poznavanje dela z računalnikom - Word, Excel
•	3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave sprejemamo na naslov: Iskra Kondenzatorji, d.d., Vrtača 1, 8333 Semič, v 8 dneh od objave.
te

KZ KRKA, z.o.o., PE Trgovina in storitve, OC AGROSERVIS -PRODAJA VOZIL - LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, objavlja javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto, 31.3.2001:
Zap.
št. Znamka in tip vozila	Letnik Izkl. cena v SIT
1.	R-TVVINGO 1.2	1999	800.000
2.	ŠKODA FELICIA 1.6	1999	500.000
3.	CITROEN XSARA 1.4	1999	600.000
4.	CITROEN XSARA 1.4 modra	1999	900.000
5.	ELEKTRIČNA ČRPALKA GROCO
ZA PLESKARJE	1999	700.000
Licitacija bo v soboto, 31.3.2001, ob 9. uri v prostorih OC Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek 30.3.2001 od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Oprema pod zap. številko 5 je rabljena in v brezhibnem stanju.

KZ Krka Z.O.O. Novo mesto

DIJAŠKI DOM NOVO MESTO Šegova ulica 115 8000 Novo mesto
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA DIJAŠKEGA DOMA
V skladu s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (UL RS št. 12/96) mora kandidat za to delovno mesto izpolnjevati naslednje pogoje:
-	najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju naziv svetovalec ali svetnik ali najmanj pet let naziv mentor
-	opravljen ravnateljski izpit
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta s pričetkom opravljanja del 12.5.2001. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni na naslov: DIJAŠKI DOM NOVO MESTO, Šegova ulica 115, 8000 Novo mesto, s pripisom RAZPIS ZA RANATEUA.
Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
IZ PORODNIŠNIC

iz Novoivieške
pORC>dl\i^NiCE
V času od 12. do 24. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Mira Nosan z Rateža - Klaro, Jožica Ra-dež iz Jelš - Grega, Helena Derganc iz Zaloga - Klaro, Suzana Vidic iz Blatnika pri Črnomlju - Majo-Tejo, Renata Čož iz Drage - Žana, Mati-na Horvat iz Tribuč - Mašo, Darinka Špringer iz Črnomlja - Žana, Stanka Tramte s Podrebra - Tino, Vanja Kočevar iz Petrove vasi - Nino, Marta Senica iz Trške Gore -Mitjo, Anita Župevec iz Srebrnič -Benjamina. Lidija Sila z Mirne -Lavro, Renata Žunič iz Zemlja -Aleša, Gordana Sladojevič z Uršnih sel - Jaka, Renata Fabjan iz Žabje vasi - Urško. Alenka Pustavrh Janjič iz Kanižarice - Niko, Sadmira Mu-janovič iz Črnomlja - Meliso, Tatjana Muhič iz Črnomlja - Jana, Milji Lozar iz Črnomlja - Meliso, Tatjana Muhič iz Črnomlja - Jana, Mila Lozar iz Črnomlja - Lucosa, Roza Florjančič iz Trebnjega - Laro, Renata Škrbec z Uršnih sel - Jano, Nedeljka Kostrevc iz Pristavice - deklico, Andreja Hudorovac iz Rosalnic - deklico, Milenka Bradač iz Loške vasi - Martina, Klavdija Blažina s Stražnjega vrha - Tjašo, Tatjana Sta-rašinič s Pretoke - Davida, Zlata Kralj iz Doblič - Matjaža, Sandra Pečarič s Smednika - Miha. Jožica Turk s Sel pri Dolenjskih Toplicah -
Nejo, Darja Verac iz Dobrniča - Matjaža, Marjeta Voglar iz Šmihela -Kristjana, Bernarda Gorenc iz Hrastja - Pavlino, Zdenka Kmet iz Podlipe - Klemena, Marjana Kobe iz Dolža - Jaka, Gordana Šajatovič Malič iz Metlike - Majo, Marjanca Brajer iz Hmeljčiča - Kristjana -Anela Adrovič iz Semiča - Loreno, Sonja Kmetec s Senovega - Anjo, Sabina Filipovič iz Šmihela - Lejo. Tatjana Bolte iz Trebnjega - Aleksa.
Iz Novega mesta: Katja Trontelj Potočar z Drske 16/a - Gajo.
Čestitamo
Republika Slovenija	*
UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Novo mesto, Seidlova cesta 1 8000 NOVO MESTO
Upravna enota Novo mesto obvešča vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da se bodo tehnični pregledi, registracije ter podaljšanje veljavnosti prometnih dovoljenj za traktorje in traktorje priklopnike na območju Upravne enote Novo mesto opravljali po naslednjem razporedu:
2.4.2001	Ruperčvrh - Stranska vas	od 14. do 17. ure
3.4.2001	Straža	od 12. do 18. ure
4.4.2001	Dolenjske Toplice	od 12. do 18. ure
5.4.2001	Uršna sela	od 14. do 17. ure
6.4.2001	Žužemberk	od 12. do 18. ure
9.4.2001	Hinje	od 14. do 17. ure
10.4.2001	Dvor	od 14. do 18. ure
11.4.2001	Mirna Peč	od 12. do 18. ure
12.4.2001	Šmarjeta	od 12. do 18. ure
17.4.2001	Škocjan	od 14. do 18. ure
18.4.2001	Šentjernej	od 14. do 18. ure
19.4.2001	Šentjernej	od 14. do 18. ure
20.4.2001	Orehovica	od 14. do 18. ure
24.4.2001	Brusnice	od 14. do 18. ure
25.4.2001	Podgrad	od 14. ure do 16.30
25.4.2001	Dolž	od 17. do 19. ure
26.4.2001	Stopiče	od 14. do 18. ure
Vsa opravila se	bodo izvajala na istih lokacijah kot v preteklih letih	
Vsi lastniki traktorjev morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument, prometno dovoljenje in zavarovalno polico.
Varstveno delovni center Krško - Leskovec Ul. Staneta Žagarja 4 Leskovec pri Krškem
Na podlagi 43. člena Zakona o socialnem varstvu, Ur. I. RS štev. 54/ 92, 56/92, 41 /99, Sklepa o ustanovitvi VDC Krško-Leskovec, štev. 570/02/99-1 ter 94. člena Zakona o Javnih naročilih, Ur. I. RS štev. 39/00, objavljamo
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za najem prostorov za potrebe enote VDC Brežice in celodnevnega varstva v občini Brežice
POGOJI:
1.	Prostori morajo biti prilagojeni osnovni dejavnosti Varstveno delovnega centra in za izvajanje institucionalne oskrbe (Pravilnik o teh. pogojih za izvajanje soc. varstv. storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod pos. pogoji ter za izvajanje inst. varstva upor. te storitve, Ur. I. RS št. 101/00)
2.	Ponudbe se lahko oddajo za posamezno dejavnost
3.	Prostori morajo biti v bližini postajališč javnih prevoznih sredstev
4.	Zagotovljen mora biti dostop z vozili
5.	Prostori ne smejo imeti arhitektonskih ovir za dostop z invalidskimi vozički
6.	Zagotavljati je potrebno po 3 parkirne prostore na enoto
7.	Možnost najema za 20 let oz. z možnostjo odkupa
8.	Zagotovljeni morajo biti ločeni števci za porabo energije, vode in kurjave
9.	Potrebno je navesti čas vselitve - najkasneje do decembra 2001
10.	Prostori morajo imeti uporabno dovoljenje in izkazati je potrebno lastništvo
DODATNE ZAHTEVE:
1.	Za potrebe enote VDC Brežice je potrebno zagotoviti okoli 340 m2 v eni etaži (pritličje).
2.	Za potrebe institucionalne oskrbe je potrebno zagotoviti 180 -200 m2, lahko v dveh etažah, če je zagotovljeno dvigalo.
3.	Navedite ceno za najem za m2, ki naj vključuje tudi DDV.
4.	Najemodajalec prevzema stroške vzdrževanja in zavarovanja prostorov ter plačilo stroškov nadomestila za stavbno zemljišče.
Podrobnejše informacije o zahtevah in dodatne informacije dobite na sedežu JZ pri ga. Lidiji Žnideršič med 8. in 14. uro vsak delovnik od 4.4.2001.
Rok za zbiranje ponudb je 5.4.2001 do 14. ure.
O izbiri odloča komisija in bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni.

ZAHVALA
Življenje tone v noč. še žarek upanja si išče pol, ostala pa je bolečina in liha solza večnega spomina.
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
ANTONIJA BRIŠAR
roj. Pavlič
iz Gor. Vrhpolja 69, Šentjernej
Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in drugemu osebju Zdravstvenega doma Šentjernej in Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, g.župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in vsem. ki ste mamo v tako velikem številu pospremili k počitku. Lepa hvala tudi kolektivom Šolskega centra Novo mesto, TPV Novo mesto in Splošni bolnici Novo mesto. Ohranimo jo v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Iztekla se je.živijenjska pot našega upokojenega sodelavca iz Kadrovsko-pravnega sektorja
KARLA VRANCA
vodje poslovne enote Vrsar
Od upokojenega sodelavca smo se poslovili v sredo, 28. marca 2001, na pokopališču v Srebrničah. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
Spominski koncert
DOBOVA - Godba iz Loč in godba iz Kapel bosta maja v Dobovi v kulturnem domu izvedli skupni dobrodelni koncert v spomin na pokojnega Mirka Bogoviča, vodjo godbe iz Loč.
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
ZAHVALA
V 65. letu nas je nepričakovano in za vedno zapustil dragi brat in stric
JANEZ
ERMAN
iz Šentjanža na Dolenjskem
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem in vaščanom Češnjic, ki ste pomagali v težkih trenutkih. Hvala gospodu Slapšaku za prisrčne besede slovesa ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Posebna zahvala gospodu župniku za lepe besede slovesa in opravljen obred. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči: brata, sestre, nečaki in nečakinje
ZAHVALA
V večnost si odšla, a v spominu nam ostala, še dolgo boš med nami.
V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MAJDA KODRIČ
roj. Marolt
iz Šutne 2, Podbočje
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence, cvetje, sveče, svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospodu Žičkarju za pogrebne storitve. Hvala tudi vsem, ki vas v zahvali nismo imenovali, pa ste nam pomagali.
Žalujoči: vsi njeni
ANA MURN -
MATI 1910-2001
Za vedno nas je zapustila naša draga in dobra MATI
Iskrena hvala vsem, ki ste ji lajšali zadnje tedne življenja in nam v težkih trenutkih njene bolezni in slovesa stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali.
Hvala za vse izraze sožalja, darovano cvetje in sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
Tvoja vera, mama, je. zame moč in tolažba duha.
V 88. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ROZALIJA
ZUPANČIČ
iz Goriške vasi 4, Mirna Peč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala sestri ge. Slavki, g. župniku za lepe besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebni službi Oklešen. Še enkrat hvala vsem, ki ste se od naše mame v tako velikem številu poslovili.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ob smrti našega
JANKA VRANEŠIČA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, osebju Doma starejših občanov Črnomelj, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in gospodu Maleriču za lepo organizirano zadnje slovo.
Sin Jani z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
KAROL FINK
iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu Zavoda RS za zaposlovanje in Zdravilišče Dolenjske Toplice za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, sestri Jelki in dr. Kokalju za obiske na domu v času bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in botra
JOŽEFA BEVC
roj. Gorenc
iz Brezij 3 pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej smo hvaležni družini Oberč iz Rihpovca za vso pomoč, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
V 65. letu je umrla moja draga sestra
ŠTEFKA
TAVČAR
iz Metlike, Breg revolucije 23
ZAHVALA
V 61. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož in oče
ANTON
ZAGORC
iz Gor. Brezovice 37
Zahvaljujem se dr. Jeleni Čop, medicinskemu in strežnemu osebju Pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, osebju ZD Metlika, posebej dr. Blažu Mlačku za dolgoletno zdravljenje in požrtvovalno skrb. Iskrena hvala g. župniku za lep obred, sosedi Slavici za ganljive besede slovesa, pevcem, glasbeniku in g. Piškuriču. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali, darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki sojo spremili na zadnji poti.
Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Podgorje Šentjernej in Gostišču Cikava, družini Senica iz Krškega, GD Šentjernej, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in nosilcem praporov. Posebna zahvala Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoča sestra Beti v imenu vseh sorodnikov
Vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec		Sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
HENRIK BAUKMKIRHER		MARTIN LISEC
Delovodja v področju Vzdrževanja cest, sektor Brežice		cestar v področju Vzdrževanja cest, Sektor Krško
Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili prejšnji četrtek.		Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili prejšnji četrtek.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.		Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.		CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.
T?/i\ T? [”3 P^l \V7/i\£R	TEDENSKIK0LEDAR,KIN0*BELATEHNIKA* ČESTITKE elektronika‘KMETIJSKI STROJI ‘KUPIM »motorna vozila »pohištvo
UlA Ll ULJLjLKJ VlLnAC) Z_]L-aLKJLlLyjL-a POSEST • PREKLICI • PRODAM » RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek. 29. marca - Ciril Petek, 30. marca - Amadej Sobota, 31. marca - Gvido Nedelja, 1. aprila - Hugo Ponedeljak, 2. aprila - Franc Torek. 3. aprila - Rihard Sreda. 4. aprila - Izidor
Lunine mene
1. aprila ob 12.50 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 29.3. in 1.4. (ob 18.30) ter 30. in 31.3. (ob 18.30 in 22.30) Prva ljubezen. Od 29.3. do 3.4, (ob 20.30) Daj naprej.
ČRNOMELJ: 1.4. (ob 20. uri) Krik 3. 2.4. (ob 18. in 20. uri) Prava frekvenca.
GROSUPLJE: 30.3. (ob 19. uri) Pljuni in jo stisni.
IVANČNA GORICA: 29.3. (ob 19. uri) Pljuni in jo stisni.
KOČEVJE: 4.4. (ob 19. uri) Pljuni in jo stisni.
KRŠKO: 29.3. (ob 19. uri), 30. in 31.3. (ob 20. uri) ter 1.4. (ob 18. uri) Krik 3.
METLIKA: 30.3. (ob 20. uri) Prava frekvenca. 1.4. (ob 20. uri) Krik 3.
NOVO MESTO - Dom kulture: 29., 30.3., 2. in 4.4. (ob 18.30 in 20.45) ter 31.3. in 1.4. (ob 17. uri, 19.15 in 21.30) Prežeči tiger, skriti zmaj.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 29.3. do 4.4. (ob 20. uri) Ne pozabite velikanov.
RIBNICA: 31.3. (ob 21. uri) Pljuni in jo stisni.
TREBNJE: 30.3. (ob 20. uri) in 1.4. (ob 17. uri) Brodolom.
VELIKE LAŠČE: 31.3. (ob 19. uri) Pljuni in jo stisni.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
VISOKOTLAČNO BALIRKO in koruzo prodam. B(07)3089252.	686
MOTOKULTIVATOR BCS, 8 KM, star 4 leta, s koso, zelo malo rabljen, prodam. S (031)847-157.	697
MOTORNA VOZILA
PEUGEOT 306 XT 1.6, letnik 1994, rdeč, veliko opreme, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851.	671
R MEGANE 1.6 RT, letnik 1996,60.700 km. prvi lastnik, servisna knjiga, kovinsko zelen, prodam. S (040)275-494.	687
FORD FIESTO 1.1, letnik 1994, 50.000 km, prodam. 0(041)859-814.	725
R 5 CAMPUS, letnik 1992, bel, 5V, 88.000 km, dobro ohranjen, prodam. B (041)546-159.	700
MEGANE 1.6 RN, letnik 8/96, 72.000 km, srebrn, in 4 zimske gume prodam. B (07) 4969172, popoldan,	701
AUDI A4 1.6, letnik 1999, 35.000 km, kovinsko moder, vsa dodatna oprema, prodam. B (07)3342233 ali (041)639-345.	704
FORD 1.4 CL, letnik 1993, bel, 5V, prodam. B(041)348-559.	729
POLO classic prodam. B (07)331 28 08, do 15. ure ali (07)332 55 20, popoldan in zvečer. PODJETJE proda tovorni avto Mercedes 16-33, s sklenjenim poslom. B (07)393 04 54.
' PREPIS VOZIL"
041/546-159
Avtomehanika ► Jurj. Mum s p	
Resslova 4, Novo mesto	
jMJP	S 07/30 24-791	
filial |	* Pr°daja in montaža letnih gum	
H« J	po ugodnih cenah	
• brezplačna hramba zimskih gum	
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaii 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v L polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe H.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni prometvNovem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9 Naslov. Dolenjski list. 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
POHIŠTVO
6 STOLOV, klopi in kotno klop, pohištvo ter starinske predmete prodam. B (07)4962687. MLADINSKO SOBO, računalniško mizo in stol prodam. D (07)3341298.	731
POSEST
KUPIM KOZOLEC toplar in leseno kaščo, t? (041)711-000.	650
VINOGRAD z zidanico, 23 a, v Knežiji prodam ali oddam v najem. B (041)612-980. BIVALNI VIKEND v Šentrupertu na Dolenjskem prodam. ©(031)364-392.	69£
PARCELO, 610 m2, na sončni legi v neposredni bližini Trebnjega, voda na parceli, elektrika in telefon v bližini, prodam. Tt (01)4256-839.	703
NA KMETIJO sprejmemo družino. Šifra: Kmetija.	705
V BLIŽINI Novega mesta ugodno prodam novo poslovno-stanovanjsko hišo, 150 m2 + 150 m2, z 300 m2 zemljišča. “ZT (07)3379940 ali (041)633 553.	721
6 HA GOZDA v Ponikvah pod Mirno Goro prodam. B (07)3348064, od 8. do 9. ure. PARCELO v bližini Šmarjeških Toplic prodam. O (07)3073036.	730
HIŠO na Mestnih njivah v Novem mestu prodamo. O (07)3028250.	732
PREKLICI
TATJANA JUVAN, Novomeška c. 3, Straža, opozarjam, da nisem plačnica dolgov moža Roberta Juvana, Lendava, Tomšičeva ul. 1.
PRODAM
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. B (041)860134.	415
HLADILNIK Gorenje, 120-iitrski in enojno korito z ocejevalnikom Kolpa prodam. B (07)3325737 ali 041 410-281.	554
NEBALIRANO seno, otavo, prodam. B (07)3073613.	684
TRAČNE ŽAGE, velike in majhne, za les in kosti, prodam. BB (05)364-52-54.	685
3000 KG sena za govedo prodam. B (07) 3073634.	688
GSM SIEMENS S 25 brez SIM kartice, malo rabljen, prodam za 20.000 SIT. B (07)3324 377.	695
MEŠANA ali bukova drva, žagana, po 6500 SIT, ali metrska po 5500 SIT z dostavo prodam. B (041)958-261.	709
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, sorte jerla, sante, romana in frizija ter jedilnega in za krmo prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, B (01 >7862-316.	710
OVES in ječmen prodam. B (041 )696-247.
BUKOVA metrska drva prodam. B (07)346 3082, popoldan.	715
TRIFAZNI C1RKULAR in 25 - 30 m3 cisterne za žito prodam. B (050)612-938.	724
KORUZO in ječmen prodam. B (07) 3076076.	728
KROMPIR frizija, braid, sante, dezire in za krmo ugodno prodam. B (01 )7885 097, Anton Krašovec. Šentvid pri Stični 64.	734
BALIRANO SENO ali silažo v okroglih ba-lah prodam. B (031J304-351.	739
KAKOVOSTNO rdeče vino iz območja Bizeljskega (Pišece) prodam. B (07)4965526 ali (041)823-938.	740
RAZNO
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri Prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d.. Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393-0262.	501
NA NOVEM TRGU oddam ati prodam vpeljano trgovino, 50 m2. Možnost gostinskega lokala. B (041 >208-773.	689
OPAŽNE PLOŠČE, kovinske, in lesene punte ter fasadni oder posodim. B (07)3346106.
enostavno..
PLANET
NEPREMIČNINE
Novo mesto ul n.c 07/ 393-30-00 Ljubljana iel n.c oi/588-50-50 Koper tel. n.c. 05/ 663-00-00
f ODKUP NEPREMIČNIN, f • STARO ZA STARO, STARO ZA NOVO •
..buljil'
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21. Ljubljana
Novo mesto: 041/538-235
delovni čas: vsak dan noji-stop
REALIZACIJA TAKOJ !!!
POPRAVEK
Pri objavi Veterine Novo mesto, d.o.o., “Razpored ceplenja psov proti steklini v letu 2001” je za novomeško občino za ZAMUDNIKE pravilen datum: sobota, 5. maj, od 10. do 12. ure, in ne sobota, 5. april, kot je bilo objavljeno v prejšnjem Dolenjskem listu.
ROLETARS7VO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a
07/ 30 80 210 040/202 868
Sprejem za POP TV, Kanal A in druge TV programe uredim in Izboljšam. Satelitske antene za programe celotne nekdanje Jugoslavije in 200 ostalih TV in 100 radijskih postaj.
Brezplačne elektronske meritve in izdaja predračunov.
ANTENE Zupančič, 041 542-020
POPOLNO ZDRAVJE
CENTER ZA SVETOVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN LETOVANJE S PODROČJA NARAVNEGA ZDRAVLJENJA
Anica Janežič-Mikec, s.p.
Koštialova 10 a, 8000 Novo mesto Informacije o šoli za življenje in predavanjih:
07/30-28-250, 040/258-016, e-mail: anicajm@hotmail.com
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V_________________________________/
SVETOVANJE pri zagonu stroja za ozoblje-vanje WTB 2 Dresden potrebujem. C (01) 786 2368 ali (041)662 149.	706
NEKAJURNO ali celodnevno pomoč nudim starejši upokojenki ali paru v Novem mestu. B (041)973-693.	712
NA ZELO ugodni lokaciji prodam prostor, 27 m2, primeren za pisarne ali stanovanje. ?? (031)893-947, dopoldan.	717
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. B (07)305 95 27 ali (041)544 510, Jože Cajnar, Ul. 1. maja 6, Metlika.	736
SLUŽBO DOBI
V UREJENI ZLATARNI v Novem mestu zaposlimo elegantno, samozavestno in komunikativno osebo, 22 do 35 let. Če ste prijazna, razgledana in poštena, sprejmite izziv in nas pokličite. B 041 /845-669 vsak dan od 10. do 16. ure!
OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. B 041/ 730151.
NATAKARJA (-ICO), pomožnega natakarja (-ico) in kuharja (-ico) zaposlimo. B (05) 6747-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure. Restavracija Pavel, Lovrenčič Pavel, s.p., Gregorčičeva 3. Piran.	561
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. SLIKOPLESKARSTVO RUS Stanislav, zaposli več delavcev. B (041)617255.
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Gostilna Turk, Stanislav Turk, s.p . Gor. Maharovec 13, Šentjernej. B (07)3081344.	693
SIMPATIČNO DEKLE in fanta za strežbo v lokalu v centru Novega mesta zaposlimo redno ali honorarno. Dodo, d.o.o., Glavni trg 3, Novo mesto, B (031)200-545 ali (041)686-900.	702
Dolenjci in Belokranjci!
Vabimo vas, da se nam pridružite pri prodaji družinskih uspešnic: Kuharskih knjig sestre Vendeline, zdravstvenih in kuharskih priročnikov...
Delo bo potekalo vodeno, po skupinah, knjige vam bomo natančno predstavili. Vabljene tudi že oblikovane skupine terencev!
Pisne prijave sprejemamo na naslov: Založba ValeNovak, Župančičeva 11, 1000 Ljubljana s pripisom “Za delo” ali po tel.: 01/24-15-846, g. Gruden.
Urejenim terenskim zastopnikom s področja Dolenjske nudimo redno zaposlitev za prodajo uveljavljenega artikla. Starost ni omejitev. Pogoj: lasten prevoz. Telefon: 041/ 725 929
PEKARMA PEPE, Škocjan, zaposli peka ali delavca za priučitev. B (07)3076251 ali (041)604-352.	711
DEKLE za delo v bistroju zaposlimo redno ali honorarno. B (041)609-044, Bistro Viktorija, Vika Novak, s.p.. Ljubljanska c. 36, Novo mesto.	713
DELO DOBI dekle v kava baru Oaza, Šegova 4, B (041)794-633.	723
DELAVCA s poklicno šolo elektronik ali kovinarske smeri zaposlimo. B (07)3843060, Jordan, d.o.o., Draga 1. Šmarješke Toplice.
STANOVANJA
TRISOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Novem mestu oddamo. B 07/30 75 790 ali 041/524 556.
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Novega mesta prodam. B (07)3341153, od 9. do 14.ure.	727
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m2, 4. nadstropje, prodam. B (07)33 26 369 ali (041)705-194.	738
ŽENITNE PONUDBE
33-LETNI FANT iz Dolenjske želim spoznati dekle za skupno življenje na moji kmetiji. B (041)392-735.	692
SPOŠTOVANI GOSPODJE! V ženitni posredovalnici Sreča v Novem mestu vas pričakujejo ženske, stare 32,36,37,40,42,43, 50, 51, 54, 55 in 58 let za resno zvezo. B (07) 3326033 ali (031 >570403.	726
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-hastejarkice. B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa Cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806. v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111.	241
VALILNICA NA SENOVEM obvešča, da zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev, B (07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu, B (07)3323141, trgovina Popotnik, Dobrava (gasilski dom), B (07)3081133 inv Kmetijski zadrugi Metlika, C. brigad 12. 596
DVE OVCI, stari šest mesecev, in eno, brejo, solčavsko jezerske pasme, prodam. B (07) 3083302.	694
2 PRAŠIČA, 400 kg, prodam. B (07) 3089746.	737
TELICO SIMENTALKO, staro 12 mesecev, ugodno prodam. B (07)3085684 ali (031) 513-392.	„	696
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, ali telico sivko, brejo 7 mesecev, prodam. B (07)3045 543.	698
BREJO KRAVO in kravo za zakol prodam. B (041)519-323.	691
RJAVE JARK1CE in bele piščance za dopi-tanje prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, B (07)3489-075 ali (041 >572-088.	716
BELE težke kokoši, rjave jarkice pred nesnostjo in grahaste jarkice prodajamo vsak dan, sprejemamo pa naročila za kilogramske piščance. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (07)3380360.	719
/> ■ =/\
S 07/33 24 377
-...-    —V
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
S8 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
v Novem mestu in Brežicah
Ko ne zmorete več sami.,.
POIŠČITE POMOČ
• 24 ur dnevno • vse dni v tednu
• tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih
Ste postali žrtev kaznivega dejanja ali se počutite kot žrtev? Se nad vami izvaja nasilje? Če potrebujete pomoč, nasvet, informacijo, pokličite ali se zglasite osebno.
POKLIČITE:
07/33-74-030 (Novo mesto) 07/49-93-576 (Brežice)
Pomoč je ZAUPNA in BREZPLAČNA!
v___________|/
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol, Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šenljerneju;
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kolu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
ičSlAal
s Trdinovega vrha
na kanalu
GOSTILNA-PRENOČIŠČA
® 07/30-85-603
RATEŽ
- pri Novem mestu
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boi 107,3
na 88,9 in 95,9 MHz
Podjetje ‘ALEA” d.o.o. v sodelovanju z Avto moto d.o.o.
razpisuje tečaj
ZA VOZNIKE INŠTRUKTORJE IN PREDAVATEUE CPP VSEH KATERORIJ, ki se bo pričel 13.4.2001 ob 16. uri na sedežu Avto moto, Zvvittrova 1, Novo mesto
Pogoji za vpis:
•	končana štiri letna srednja šola
•	za učitelja CPP končana višja šola
•	tri leta vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije
•	zdravniško spričevalo za voznika inštruktorja
•	pogoji določeni z republiškim zakonom o varnosti cestnega prometa.
Prijavite se lahko na sedežu Avto moto, Zwittrova 1, Novo mesto. Vse ostale informacije lahko dobite tudi na telefonski številki 33 22 159. Še posebno vabljeni kandidati s področja Šentjerneja, Šmarjete, Žužemberka in Dolenjskih Toplic.
SEP d.o.o. Kamnje 41 8232 Šentrupert
Smo hitro rastoče podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo plastičnih delov za avtomobilsko industrijo.
V našo ekipo želimo sprejeti
sodelavca
za izvajanje in nadzorovanje vzdrževanja naše proizvodne opreme.
Od sodelavca pričakujemo najmanj srednjo šolo strojno-tehnične smeri in od 5 do 10 let delavnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in opreme.
Vse zainteresirane vabimo, da se nam predstavijo s pismom do 15.4.2001. Dodatne informacije na tel. 07/3434460.
WAP Ericsson R320s
24.900 SIT
(običajna cena 69.972 SIT)
Dodatne ugodnosti družinskega bonusa.
WAP Ericsson A2628s
9.900 SIT
(običajna cena 36.000 SIT)
WAP Siemens C35i
19.900 SIT
(običajna cena 59.900 SIT)
Nokia 8210
39900 SIT
(običajna cena 92.820 SIT)
Arne
WAP Motorola T250
29.900 SIT
(običajna cena 89.900 SIT)
Maxime
Dominique
Naročniki Mobitel GSM (razen Študentskega paketa) lahko sklenete do 4 dodatna naročniška razmerja družinski bonus.
Priključna taksa	Mesečna naročnina
0	1.050 SIT
Minuta pogovora v Mobitelovih omrežjih	
5.00 - 24.00	24.00 - 5.00
18 SIT	5 SIT
Ostale cene pogovorov in storitev so enake tistim v izbranih naročniških paketih.
Št. družinskih bonusov	Popust
1	100 SIT
2	200 SIT
3	300 SIT
4	400 SIT
Novost za nosilce (fizične osebe) družinskih bonusov: popust pri mesečni naročnini na osnovno naročniško razmerje znaša najmanj 100 SIT (za 1 bonus) in največ 400 SIT (za 4 bonuse).
Ob sklenitvi 4. družinskega bonusa za 25 mesecev Motorola V.2288 za 4 SIT, ob sklenitvi kateregakoli družinskega bonusa za 18 mesecev pa nakup enega od zgoraj predstavljenih aparatov.
Mobilni telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Cene vključujejo DDV.
Podrobnejše informacije:
080 70 70 041/031121 (Mobiuporabniki), Mobitelovi centri in spletne strani.
SVOBODEN KOT PTICA
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
IMAMO JIH 0! OBROKOV NAMREČ.
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 07/332 38 14 ter na vseh prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu:	jy www.petrol.si
PETROL
Subaru Forester.
(43.990 DEM)
•	Klima, •ABS,
•	4WD,...

AvtomarkeT
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Vroči telefon 01 561-35-25
DOLENJSKI LIST
PORTRET TEQA TE<JnA
Alojz Pretner
Alojzu Pretnerju, ki je za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja letos prejel kipec CZ, je že pred osmimi leti prenehala zakonska obveza, po kateri je bi! v skladu z razporeditvijo dolžan opravljati naloge v CZ. Dopolnil je 60 let in tako dosegel zgornjo starostno mejo, ki jo za moške obveznike predpisuje zakon. Povsem upravičeno bi se lahko tedaj odločil tako, kot se je tri leta poprej v poklicnem življenju, “da se bo upokojil". Vendar pa tega ni storil. Odločil se je, da bo z delom, s katerim je pričel že leta 1975 in ga sklenil z iztekom prejšnjega meseca, opravljat še naprej prostovoljno.
Dela v CZ, ki mu je po 18 letih na položaju poveljnika kočevskega občinskega štaba CZ prineslo priznanje, kakršnega v H letih, odkar ga podeljujejo, ni prejelo niti toliko ljudi, kot je prstov na eni roki, Alojz ni nikoli občutil kot prisilo. Nasprotno, skoraj vedno ga je opravljal z veseljem. Pravzaprav gre za eno samo izjemo. “Gre
za čas neke vaje enot tedanje JLA leta 1987. Tedaj sem doživel najbolj neprijetno izkušnjo v življenju, ” o tem te nerad spregovori. V vaji je šlo za prikaz okupacije nekega območja. “Bila je le vaja in preprosto nisem mogel verjeti, da jo vojska jemlje tako resno," se spominja arogantnega in nesramnega obnašanja oficirjev JLA in dodaja, da pa je zato leta 1991, ko ni šlo za vajo, ampak zares, “dobro vedel, s kom imamo opraviti!"
V Kočevju živi že od svojega 15. leta. Dobro se še spominja prihoda iz rodne Trente in še posebno poti od železniške postaje skozi mesto, kjer je takrat še stal grad, ki ga je kasneje tudi sam pomagal rušili. Na voz s konjsko vprego je tedaj šlo celotno njihovo premoženje - s starši in vsemi sedmimi otroki vred. Alojz je zato eden tistih, ki lahko upravičeno in s ponosom rečejo, da so si vse, kar imajo, ustvarili sami. Izšolal se je. za gozdarskega tehnika in je bi! od leta 1979 do upokojitve vodja obrata Meles v Ribnici, samo 4 leta po prihodu v Kočevje, kjer si | je leta 1952 ustvaril družino, pa je tudi že postaI gasilec. Danes živi v Dolgi vasi v hiši, ki si jo je postavil na parceli ob očetovi, da bi svo-jima otrokoma omogoči! lepše življenje. V skrbi za druge pa si bo tudi, kot pravi, prizadeval, da bi država pripadnikom CZ priznala status veterana. Pri tem je pomembno, da ga ne vodijo osebni interesi. Sam ima namreč status vojaškega invalida že od leta 1954, ko se je pri vojakih v Skopju ponesrečil.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Jože Marenče - stoletnik
Ta visoki življenjski jubilej je dopolnil v soboto, 24. marca
Poleti 1998 smo pisali o njem. Tedaj je še sam živel v Martinji vasi. Čebelaril je, kosil okoli domačije in včasih skočil tudi na kolo. Telesno in duševno gibkost bi mu lahko tudi precej mlajši samo zavidali.
Danes vam lahko z veseljem sporočimo, da je takrat sedemin-devetdesetletnik postal stoletnik. Ta častitljivi osebni jubilej je proslavil v krogu svojih sorodnikov in prijateljev prav na svoj svoj rojstni dan. Ker Dolenjskega lista takrat ni bilo zraven, objavljamo fotografije, ki smo jih posneli pred tremi leti v Martinji vasi.
Jože Marenče se je rodil 24. marca 1901 v Bačju pod Deben-cem. Pri Fiželičkovih se je po domače reklo Marenčetovi domačiji
Cf.

Jože Marenče kleplje koso
Semiška salamiada
SEMIČ -V petek, 30. marca, bo v tukajšnjem penzionu Smuk pod okriljem Turističnega društva Semič tradicionalna salamiada. Izdelovalci lahko oddajo salame v oceno v penzionu Smuk do petka do 14. ure, slovesna razglasitev rezultatov pa bo isti dan ob 20. uri. Za zabavo bo poskrbel ansambel Zasavci.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Zakaj štiri leta čakanja na spremembo prostorskega plana? - Zahvala delavcem novomeške porodnišnice za ves trud - Vrt zasadil z ukradenimi cipresami?
v zaselku, ki danes spada pod Gorenjo vas. Oče je bil strojar pri Penci v Mokronogu. Enajstega leta je kupil hišo v Dravljah pri Ljubljani in družina seje preselila. Jože se je izučil za kolarja, pozneje pa je sestavljal avtobuse, ki so imeli takrat še leseno ogrodje. Do upokojitve je potem delal pri Avto-montaži, vmes, med drugo svetovno vojno, pa je okusil trpljenje v nemških in italijanskih taboriščih.
Njegova žena Marija je .bila doma iz Martinje vasi pri Mokronogu in po upokojitvi sta se prase-lila tja. Našla sta zadovoljstvo in mir v kmečkem delu, Jože pa še v čebelarjenju, kateremu se je z vso dušo posvetil. Čas pa je neusmiljeno tekel. Jože je ovdovel, čebele pa so pobrale bolezni. Starost gaje spet odpeljala nazaj v Ljubljano. Tam živijo njegovi trije sinovi, štirje vnuki in pet pravnukov. Mi mu želimo, da bi v njihovem krogu preživel še obilo zdravih in srečnih dni.
T. JAKŠE
Godbeniki in Nuša Derenda
ČRNOMELJ - V petek, 30. marca, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu koncert Godbe na pihala Črnomelj. Gostja večera bo uspešna in priljubljena slovenska pevka Nuša Derenda.
Na Hvar
Z Dolenjskim listom in Mano od 27. aprila do 2. maja
Podrobnejši program s cenikom je bil objavljen 15. marca v Dolenjskem listu.
Dodatne informacije in prijave: Turistična agencija MANA, tel.
07/ 33-21-115, 33-25-477
Sedemindevetdesetletni Jože na kolesu. Zdaj, ko je stoletnik, ne sede več na kolo. Na proslavitvi svoje stoletnice v gostišču Jezero v Ziljah pa je še večkrat zaplesal. Ob tej priložnosti so mu sinovi pripravili tudi razstavo o njegovem življenju.
SAIAMIADA IN POTICARIADA PRI REPOVŽU - Komisija pod predsedstvom Braneta Koširja preteklo soboto na 8. salamaiadi pri Repovžu v Šentjanžu 'ni izločila nobene izmed 58 salam. Ocenjevalci (na posnetku po opravljenem delu) so ugotovili, da je kakovost salam boljša kot lani in daje splošen vtis nadpovprečen. Pojavljajo pa se še preveč prekajene, prehitro osušene in premalo dozorele salame. Najvišjo oceno je dobila salama Jožeta Železnika z Vrha pri Boštanju, sovaščana iz Vinice pri Šmarjeti Peter Selak in Marko Škoda pa sta osvojita 2. in 3. mesto. Komisija pod vodstvom Helene Mrzlikar je soboto v gostilni Repovž na 2. dolenjski poticariadi ocenila 13 krušnih izdelkov, od tega 9 orehovih potic. Največ točk je dosegla orehova potica Majde Boršt nar iz Krmelja, 2. je bila potica Ljube Košiček iz Žužemberka in na 3. mestu potica Terezije Žveglič iz Zabukovja. (Foto: P. Perc)
S frajtonarico prežene jezo
Čeprav si je Anica Jordan od malih nog želela igrati na diatonično harmoniko, se ji je priložnost ponudila šele ob upokojitvi
V naše kraje je prišla pomlad in morda naši bralci tudi zaradi nje niso našli časa in pravih razlogov za klic. Nekajkrat pa je v četrtek zvečer telefon le zazvonil.
Občanka iz okolice Novega mesta je razložila svoj problem, s katerim se žal neuspešno ubada že kar nekaj časa. Že štiri leta je namreč minilo, odkar je njihova družina pri Upravni enoti Novo mesto vložila vlogo za spremembo prostorskega plana v njihovi KS Otočec. “Želimo graditi novo hišo, toda za pridobitev gradbenega in lokacijskega dovoljenja je potrebna sprememba plana. Brez tega ne moremo imeti niti lokacijskega ogleda. Zakaj se tako dolgo nič ne premakne? Živimo v najemniški hiši, stric iz Nemčije se bo kmalu vrnil in se bomo morali izseliti. Kam? Če ne bi imeli teh preprek, bi nova hiša že stala,“ je povedala klicateljica in dodala še, daje izvajalec prostorskega načrta podjetje Struktura, d.o.o. Vodja oddelka za prostorsko planiranje pri Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve Igor Merlin je znova pojasnil (odgovor na to vprašanje je dal že konec januarja), da gre za dolgotrajne postopke, ker seje leta 1999 spremenila prostorska zakonodaja, ki zahteva spremembe in dopolnitve družbenega plana, med drugim tudi spremembe iz kmetijske v stavbno namembnost zemljišč. Dokončni sprejem osnutka
>
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po motnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\________________________
dokumenti, ki obravnava tudi območje KS Otočec, bo sprejet do konca letošnjega leta.
Stanka B. iz Novega mesta se zahvaljuje vsem babicam porodnega bloka novomeške porodnišnice, sestram, zdravnikom, še posebej pa ginekologu dr. Vekoslavu Šekoranji, za ves trud, ki so ga imeli z njo med 3. in 10. februarjem.
Bralka iz Trebnjega pa je opozorila na posebno težavo - urejanje
vrta z ukradenimi cipresami. Urejanje vrtov okoli hiš je vse bolj moderno, mnogi kar tekmujejo, kdo bo imel lepšo okolico, toda vse to seveda tudi stane. “Tega pa očitno ne ve oseba, ki je pretekli konec tedna na tujem vrtu populila' 12 rastočih cipres, visokih okrog 30 cm. Upam, da se bo oseba spoznala ob branju teh vrstic in jo bo vsaj malo zapekla vest,“ pravi Trebanjka.
N
Pastirska
Pomlad se je prebudila z obrvmi iz brinja, meglasti si plašč je svoj na Prevalu izmila.
Iz zgodnjih mlečnih trav si tke zelene lase, na krhkem marčnem nebu močvirne zvezde pase.
STANKO VUK (1912 - 1944)
v________________________J
Turnir šolanih psov
ČRNOMELJ - Kinološko društvo Bela krajina pripravlja v soboto, 31. marca, ob 10. uri na vadbišču pri Vražjem kamnu tretji tradicionalni turnir šolanih psov z mednarodno udeležbo. Psi se bodo pomerili v sledenju, poslušnosti in obrambi.
METLIKA - Anica Jordan iz Metlike si je že od nekdaj želela igrati na diatonično harmoniko. A ni bilo bodisi denarja za nakup frajtonarice, bodisi časa ali pa kar obojega. Prava priložnost se je pokazala šele, ko ji je bilo 50 let in seje upokojila. Medtem ko si nekateri za odpravnino kupijo gospodinjski aparat, si privoščijo potovanje ali počitnice, pa si je’Anica kupila frajtonarico.
Ob upokojitvi je prosila hčerkinega tasta, naj ji za tri dni posodi diatonično harmoniko, da bo videla, ali je bilo raztegovanje meha vse njeno življenje zgolj pobožna želja ali pa se bo zares lahko naučila igrati. “Do takrat še nikoli nisem držala v rokah frajtonarice, zato v začetku sploh nisem vedela, kako naj jo primem. Da mi inštrument leži, pa sta hitro dojela tudi zet in njegov oče, in še preden sem po treh dneh vrnila sposojeno harmoniko, sta mi jo šla kupit na Gorenjsko," se spominja Anica, ki kar med pripovedovanjem vzame v roke frajtonarico in zaigra poskočno melodijo.
Osnovnih prijemov jo je naučil Pavle Malnarič s Krupe pri Semiču, ki ji je takoj povedal, da bo ne glede na to, da seje za uk odločila
Anica Jordan s svojo frajtonarico
razmeroma pozno, nekoč še dobro igrala, saj ima izvrsten posluh. K njemu je šla le šestkrat, potem pa se je učila sama. “Priznam, da sta potrebni železna volja in vztrajnost, vendar ne odneham, dokler se ne naučim, kar sem si zadala. Marsikdaj zvečer vadim tudi po nekaj ur,“ pove Jordanova. Sicer pa najraje zaigra, kadar je sama doma. “Za svojo dušo," pravi. “Diatonična harmonika je v resnici pozdravila mojo dušo. Še danes jo vzamem v roke, kadar sem zelo jezna ali žalostna. Sosedi pa mislijo, kako je pri nas veselo," se nasmehne.
Sicer pa ne mine dan, da ne bi igrala, četudi le nekaj minut. In medtem ko je bila v začetku precej sramežljiva in je najraje videla, da je nihče ne sliši, sedaj, ko je njen repertoar že precej obsežen, velikokrat zaigra na domačih zabavah ter na srečanjih metliških upokojencev. Nagovarjajo jo, da bi nastopila tudi na srečanju frajtonar-jev na Vinski vigredi v Metliki, a se ne more odločiti. Bolj kot nastopi jo mika, da bi si kupila še eno diatonično harmoniko.
M. BEZEK-JAKŠE
Prijeli 13 tujcev
POSAVJE - Med 23. in 26. marcem so policisti na območju PU Krško pri ilegalnem prehodu državnem meje med Hrvaško in Slovenijo prijeli 13 tujcev.
L. M.
Navadna jarica. (Foto: Janez Božič)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Navadna jarica
Je majhna rumena rožica, ki ji rečemo tudi ozimka ali po latinsko Eranthis hyemalis. Obe imeni kažeta, da je njen čas konec zime, saj hyema(is v latinščini pomeni zimski. Jarica je trajnica, ima cvet v obliki rumene skledice, ovršni listi pa so se preobrazili v manjše, globoko zarezane liste, ki okoli cveta tvorijo velik ovratnik. Sicer pa s prepoznavanjem ne bo problemov, teže jo bo najti.
V Sloveniji znana naravna nahajališča bi lahko prešteli na prste rok, zato jarico prištevamo med redke rastlinske vrste, kijih najdemo na Bohorju ali v okolici Nanosa. Ustrezajo ji listnati gozdovi s humoznimi in dobro odcednimi tlemi, kjer lahko izkoristi svetlobo, ki se prebije do tal.
preden se drevesa olistajo. Pojavlja se v različnih kombinacijah s kronicami, zvončki in črnimi telohi, samostojno v gosti preprogi ali le kot posamezne cvetke. Vsem rastiščem je skupno to, da so majhna in ostro omejena. Tu jarica je, tam pa ne, vmes je za naše oko le nekaj metrov, za jarico pa teh nekaj metrov predstavlja prehod v drugo deželo, ki je ne bo nikoli osvojila.
V preteklosti so bila nekatera rastišča preorana, preko njih je bila zgrajena cesta oziroma so bila pogozdena s smreko. Danes se to ne dogaja več, saj nas naravovarstveno osveščeni domačini sproti obveščajo o ogrožanju naravne dediščine.
JANEZ BOŽIČ ZVNKD Novo mesto
PRVI BELOKRANJSKI BELUŠI - Natalija in Martin Brodaričeva iz Rosal-nic pri Metliki sta predlani na 15 arov veliki njivi posadila 1.350 špargljev. V začetku preteklega tedna sta naredila grebene, konec tedna pa sta že nabrala prvi pridelek. Ta konec tedna si obetajo že obilen pridelek, zato vabijo ljudi, da se oglasijo na njihovi kmetiji, kjer bodo lahko kupili prve belokranjske beluše, ki niso zgolj obusna zelenjava in poslastica, ampak tudi zdravilna rastlina. Ker gre za prvo obiranje, pričakujejo, da jih bodo rezati le tri tedne. Na fotografiji, mami Nataliji pri nabiranju prvih špargljev rad priskoči na pomoč tudi šestletni sin Primož. (Foto: M. B.-J.)