PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI
Leto 1. štev. 156 • Cena 3.- lire
TRST, torek 13. novembra, 1945
O R E
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1-1. Tel. St. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo
Tito, najboljši sin našiti narodov je že mm vojno ponovno poudaril, da se naši narodi bore prav tako tudi za osvoboditev t stih bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom, in da morajo s tem bojem biti in bodo osvobojeni naši bratje v Istri, Primorju in na Koroškem in živeii bodo svobodno s svojimi brati v novi domovini.
Ob 25. obletnici Rapalla Veliki zgodovinski dan
One 12 novembra 1920 so v vatsko, kakor tudi italijansko ljud-
One 12 novembra 1920 so v Rapallu takratni predatanmiki Jugoslavije in Italije podpisali pogodbo, ki je uredila razmejitvena vprašanja med obema državama. %o Jugoslavijo so pogodbo podpi-•0!» Vesnič, Trumbič in Stojanovič, so Italijo pa ministrski predsednik Oiolitti, zunanji minister Bonomi in Srof Sforza. Italija je s to pogodbo dobila skoro vse ozemlje, ki so ji 9a antantni zavezniki obljubili v londonskem paktu: Kvarnerske o-toke, Cres, Lošinj, Lastovo; Zadar Istro in Primorsko s Trstom. Pod tujo oblastjo je ostalo nad 600.000 Slovencev in Hrvatov.
Ker so že mnogo pisati o vzrokih mednarodnega značaja: o zakulisnih spletkah italijanske diplo-ssadje, o ohlajenem prijateljstvu »led Anglijo in Francijo med pogajanji; ker so vsem znana izzivanja Italijanske vojne mornarice v Splitu, požigi Narodnega doma v Trstu '» Pulju v letu 1920., plebiscit na Koroškem, ki je tudi vplival na Siednarodni položaj Jugoslavije, in sme-,-iške predsedniške volitve, ki so odstranile predsednika W Us ona luko da je Jugoslavija ostala skoro topotnoma osamljena, tega ne bo-*k> ponavljali.
Tri stvari bi pa hoteli poudariti »k petindvajseti obletnici te kri-%ie pogodbe:
Prvič, da se v uradni politiki da-*&snje Italije od takrat ni mnogo skoraj nič spremenilo, drugič, da sedaj ustvarjamo in Wio ustvarili cvetočo napredno in demokratično Jugoslavijo, ki je e-a°tna, močna in tisočkrat boljša, fekor je bila versajska.
Tretjič, da so današnji zavezniki Jugoslavije, zmagovite velesile Sov-fcteka zveza, Anglija in Amerika in je Jugoslavija država, ki je ime-največji delež in sorazmerno največ žrtev pri zmagi nad fašističnimi in nacističnimi razbojniki, Italije. pa je premagana država Če prebiramo dokumente in argumente, ki so se jih posluževali Italijanski zemlje lačni politiki in Podrepni pero praski, ki so hujskali ljudstvo, vdimo, da v vseh 25 letih Ujihovi hinavski možgani niso mo-tli iznajti ničesar novega, čeprav *e le od tedaj mnogo spremenilo. Po Rapallu je grof Sforza oiniino »če-sHtal» zasužnjenim Slovencem in Krvatom, da so tako srečni, ker so ** barbarske države prišli v državo 8 tako kulturo, kar brez drugega da bodo njihove pravice spoštovane.
Sedaj, ko' ee je v petindvajsetih ■»NA njihova kultura razgalila do *krajnega barbarstva, ti metuza-^hski politiki še kar naprej tro-^j° o kulturi in pravijo, da bra-zapadno civilizacijo pred re-*°lucionarnim vzhodom. Stari in I^eizkiššeni mešetarji so prilezli in *ritih kotov na vodilna mesta. ®Pet srečavamo iste <ikulturne» tr-*°voe: ministra de Gasperija, gro-k Sforzo in kavaljera Bonomija.
K 25. letih se niso znaiti pribli-*Wi »ki italijanskemu ljudstvu. Nič »e slišijo o miru in pravici. Poznajo *m»« eno politiko in to je politika **jaštva. Tudi zdaj obljubljajo, da s manjšinami ravnali veliko ^®. Obljuba pa je osnovna poteza kletarja. Tudi danes govoričijo o višji demokraciji v Italiji in ktaturi v Jugoslaviji, kjer ima ljudstvo. Slinasti študentki,
so po Rimu, Firencah i» drugod včeraj vpili cEvviva il Duce!», f® vpijejo sEvviva la democrazia!»
k»r so v «demokratični» povoj-* Italiji leta 1920 vpili ljudje, ki &e» dve leti oblekli črne sraf-korakali v Rim in oklicali fa~ kino diktaturo. Gospod de GO-J** pošilja v London resolucije o ^Odnjanjih Italijanov v Istri, kli-»d pomoč zaveznike in hoče tako j ef®tt v svetu sovraštvo do nove *9o*lavije. Pod vsem tem pa da-n#i uradni politiki le slabo znajo ^ kriti, da je njihov edini namen, ^ 9n*(« se odgovornosti za zločine . K*)*« novih možnosti za svoje ”tične pustolovščine.
Pet pišejo «globokoumne» raz-o vprašanju Julijske krajine . 0 tržaškem vprašanju, pri tem pa l/tbljajo, da so pogodbo v Ra-že sami razveljavili, ko je pro-mussolintjevski trhli trimski (?er*)». To so najbolje razumeli planski vojaki, ki so bik ob raz-\ U 1	»o slovenski zemlji.
L razpadu niso zbežali samo do bežali so ie naprej, ker so *ij0(0 tam Še ni italijanska ze-k.,, ' Režali so ie naše Primorske, ^ <0	da so Je na slovenskih
♦ic ' krav tako leakor na Dolenjci'
*o !J°spadje tudi pozabljajo, da Hi rirri')rski Slovenci in Istrani sa~
vatsko, kakor tudi italijansko ljudstvo te pokrajine samo dvignilo proti fašistični Italiji in si s težki mi žrtvami ob podpori Jugoslovanske armade samo priborilo svobodo. Tudi danes, po tem plebiscitu krvi, je primorsko ljudstvo — slovensko, hrvatsko in italijansko — v nizu manifestacij in spomenic glasno izpričalo, da vidi le v priključitvi k Jugoslaviji edino zagotovilo srečnejše in svobodne bodočnosti!
Druga stvar, ki jo moramo poudariti, je dejstvo, da je bila Jugoslavija po prvi svetovni vojni slabotna država, brez organizirane vojske, neenotna na znotraj in brez ugleda in prijateljev o svetu. Jugoslovanski narodi so bili sprti med seboj. Ko so se jugoslovanski predstavniki v Rapallu pogajali za meje, so se v Beogradu narodni po-dlanoi prepirali za stolčke, si grozi 3i in se večkrat tudi dejansko spopadli. Le malokdo je takrat gledal na splošno korist im na korist ljudstva, ki je takrat od krivičnih oblastnikov v Beogradu pričakovalo pomoči in pravice za svoje brate, ki je po njih zemlji stezal roke pohlepni tujeo.
Nova Jugoslavija pa je zvezna država bratskih narodov, ki so za svojo domovino skupno prelivali svojo kri in ki jih, enotne in močne, vodi n boljšo bodočnost maršal Tito. Ta najboljši sin naših narodov je že med vojno ponovno poudaril, da se naši narodi bore prav tako tudi za osvoboditev tistih naših bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom in da morajo s tem bojem biti in bodo osvobojeni naši bratje v Istri, v Primorju in na Koroškem in živeli bodo svobodno s svojimi brati v novi domovini.
Naše meje varuje slavna Jugoslovanska armada, armada junakov, ki so ojekleneli v štiriletnih borbah, armada borcev, ki so pripravljeni za domovino vse žrtvovati!
Prav danes pošilja jugoslovansko ljudstvo v ustavodajno skupščino svoje res prave predstavnike, ki so s tem ljudstvom trpeli in so se z njim borili, ki s tem ljudstvom čutijo in bodo znali braniti njegove pravične zahteve in koristi. Ena najpravionejših zahtev pa, kar jih je kdaj koli bilo na svetu, je, kakor je izjavil tov. Kidrič, da se Jugoslaviji pridružijo Primorska, Gorica, Trst, Beneška Slovenija in Istra.
Ti naši resnični predstavniki tudi ne bodo pristali na nobeno rešitev, ka ne bi izpolnila vseh upravičenih zahtev naših narodov in ne bi varovala naših osnovnih nacionalnih in državnih interesov. Med njimi ni ljudi, ki bi pristaši na novo krivico. Nova Jugoslavija sicer želi živeti v dobrih in prijateljskih odnosih s svojimi sosedi in z vsemi narodi, toda ne more biti prijatelj nikomur, ki bi skušal tlačiti našo zemljo in naše ljudi.
Tretja stvar, ki jo moramo posebej poudariti, pa je, da Jugoslavija v sedanjem boju za svoje pravice ni osamljena. Na svoji strani ima mogočno zagovornico svojih pravio in zahtev — Sovjetsko zvezo, ki nam je pomagala v vojni in nam pomaga v miru. V njenih zahtevah jo podpirajo bratske slovanske in sosedne države. Jugoslavija je zaveznica Anglije in Amerike, katerih ljudstvo dobro ve, da je Jugoslavija zavezniška država, ki se je že prve dni vojne pridružila prctihitlerjevski zvezi, se požrtvovalno in zvesto borila na strani zaveznikov in za skupne dlje zavezniških narodov žrtvovala nad milijon sedemstotisoč življenj in utrpela nepoplačljioo gmotno škodo.
Ta Jugoslavija, ki ima take zaveznike in tako velik ugled na zunaj, na znotraj pa enotna in močna, bo tudi v svetu lahko uveljavila vse svoje pravične zahteve!
Ničesar tujega ne zahtevamo, toda od svojega nočemo odstopiti!
K. N.
narodov Jugoslavije
Jugoslovansko ljudstvo je z veličastno udeležbo pri
volitvah izpričalo svojo voljo
Ljubljana, 11. nedelja. — Prestolnica Slovenije ter vse. slovenska mesta in vasi so se že Ves minuli teden pripravljali na današnji dan, ko je Ljubljana in z njo vsa Slovenija izpričala z voLivnimi kroglicami isto voljo, ki so jo v svinčenkami izpovedovati borci v dolgih in težkih letih osvobodilne borbe. Posebno enoči je ljudstvo navdušeno manifestiralo, da je prišel končno nestrpno pričakovani trenutek, ko bodo vsi Slovenci brez razlike izpovedali svojo vero v novo Jugoslavijo, v Tita, v republiko in ljudsko oblast.
Po vsem ljubljanskem okrožju so se vršile naravnost ljubosumne priprave za čim dostojne šo proslavo današnjega dneva. Okraji, vasi in posamezne hiše so tekmovale med seboj, da bi nudile na današnji dan čim lepšo sliko. Ne saimo mesta, temveč tud; vasi so se spremenile v vrtove in parke. Celo porušene hiše so okrašene in prelepljene z lepaki. V nekaterih vaseh je vsaka hiša postavila svoj mlaj in svoje transparente z venci in zelenjem. Vasi so postavile skupno visoke mlaje. Mlaj, postavljen v Škofji loki, je bil visok 43 metrov.
Vojska, žene in mladina so tekmovali med seboj in nihče ni hatel zaostati za drugim.
Ljubljano, vso v cvetju in v zastavah, so prebudile ob pol sedmih godbe z budnicami ter oznanjale velik! dan, ko bodo Slovenci in vsi jugoslovanski narodi izrekli odločilno besedo o svoji bodočnosti,
Navzlic temu, da je začel naletavati sneg, so že pred sedmo uro čakali pred volišči številni volivci, da čim-preje oddajo kroglico Titu in republiki. Prvi volitvah so bile žene, ki j Zveze z nekaterimi kraji so zelo so prihajale od službe božje in so | težke ter se dajo doseči samo z hotele opraviti pred gospodinjskimi | jezdeci. Sneg je 1 m visok in mo-posli državljansko dolžnost. Ljud- torna vozila so odpovedala. Navzlic stvo je hodilo na volišča posamezno, vsemu si ljudje kopljejo pota do v skupinah in zborih volivcev ene volišča.
ulice. Nosili so zastave, prepevali in vriskali. Ponekod v predmestju so korakale pred volivci godbe. Ze v prvi uri se je pokazalo, da še pri nobenih dosedanjih volitvah ni bila voldvna udeležba tako številna. V dopoldanskih urah so stale pred volilnimi lokali že dolge vrste volivcev, toda, volilne komisije so hitro in resno opravljale svojo nalogo, tako da navzlic velikim skupinam ni bilo treba predolgo čakati na vstop v sam volilni lokai. Po ulicah so prepevale ves dan skupine mladincev in vojske partizanske in druge patriotske pesmi. Na volišče so prihajale 90-letne žene in s trepetajočo roko oddale prvič v življenju svoj glas pri volitvah. Ob sedmih zjutraj je volil v Ljubljani tudi že porpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj. Predsednik Narodne vlade Slovenije in namestnik maršala Tita kot kandidata. Ljubljane je volil' okoli 13 ure.
Razpoloženje v Kranju je praznično. Volivci se vozijo na okrašenih vozovih, pojejo in vriskajo. 'Vojska prihaja na volišča v skupinah. Zveza slovenske mladine opravlja kurirske posle iz vseh krajev, posebno pa na Jezersko, kjer je zapadel sneg in vladajo zaradi tega prometne težave,
V Mengšu prihajajo volivci na volišča v povorkah z zastavami, harmonikami in napisa ter prepevajo in manifestirajo.
Kljub zametom in do 1 m visokemu snega prihajajo ljudje na volišča iz najoddaljenejših krajev. Povsod vlada izredno navdušenje. Po Pohorju, kjer je zamete! visok sneg vse poti, si ljudstvo z lopatami in metlami utira pot na volišča.
Iz Prevalj In s Pohorja poročajo o velikih snežnih zametih in zatrpanih potih, vendar se ljudstvo trudi in v množicah prihaja na volišče.
Najstarejša volivka ▼ Ljubljani
Najstarejša volivka v Ljubljani je bila 99 letna Ana Prijatelj, ki so jo prinesli na volišče na nosilih. Ko je volila, je navdušeno vzklikala Živel Tito, Tito. Navzoči voliloi so jo spremljali potem, ko je opravila svojo državljansko dolžnost, na njen dom, kjer jo je pričakala že-
lezničarska godba.
Zaradi snega, ki je letos prvič zapadel, so bile poročevalske zveze s številnimi volišči, posebno na Pohorju, silno težavne. Navzlic temu so sproti prihajale v Ljubljano številke o veliki volilni udeležbi, ki jih je sproti objavljal radio Ljubljana.
Ljubljana je zvečer zopet slavnostno razsvetljena, V zrak švigajo rakete in po ulicah odmevajo vzkliki Titu, republiki in zmagi. Z nestrpnostjo pričakuje prebivalstvo rezultate volitev, ki bodo predvidoma za Ljubljano razglašeni ob 21 zvečer.
Svetavnimladinski kongres
Prvi podatki
Beograd, 12. Tanjug. — Po beograjskih ulicah so se vile na dan volitev dolge povorke mož in žena, ki so nosile table z volilnimi izidi na posameznih voliščih. Na Terazijah pred hotelom Moskva, v središču mesta in na mnogih drugih mestih v Beogradu, so se vršile manifestacije pozno v noč. Ma-nifestanti so klicali maršalu Titu in republiki.
Jugoslovanski narodi so se pretežno izjavili za republiko. Ustavo-tvorna skupščina mora to vprašanje samo se formalno rešiti.
Celotni rezultati se še ne preštevajo. Pri dodeljevanju mandatov je postopek dokaj zapleten, ker je volivni sistem tak, da bi bil čim pravičnejši. Mandati se dodeljujejo podobno, kot v bivši Češkoslovaški v treh fazah. Zadeva je postala Se bolj zapletena, ker se niso vršile včeraj volitve samo v zvezno skupščino, temveč tudi v skupščino narodov. To je mogoče razumeti, če pomislimo, da ima Jugoslavija 8,235.968 volivcev in da je od teh volilo po dosedanjih rezultatih preko 90%. Volivne komisije, krajevne, okrajne, okrožne, fede-
ralne in zvezna v Beogradu, delajo s polno paro.
V Beogradu je na priimer od 221.582 vpisanih volivcev glasovalo 200.451, kar pomeni 90,46%. V glavnem mestu 'federalne Hrvatske Zagrebu je glasovalo 93.69%, v Crni Gori je v mnogih krajih glasovalo 100%, v mnogih primerih pa 99 ali 98%; skupna volivna udeležba v Črni Gori pa znaša 95%.
V Makedoniji znaša volivna udeležba 95%, v Sloveniji preko 90%, v Liki, Kordunu in Dalmaciji 90%. V Vojvodini je glasovalo prelko
V posameznih krajih v Srbiji so volivni izidi sledeči (v odstotkih): Kragujevac 87, Smetile revo 90, Sa-bac 95, Požarevac 92, Leskovac 89; Pčinsko-Presevski okraj 98, Prokuplje 90, Negotin 96, Pirot 96 i. t. d.
V bosanskih mestih Nova Varoš in Zenica je glasovalo 98%.
V sedežu dr. Mačka, v Kupincu na Hrvatskem, so volili vsi vpisani volivci. Isto js bilo v rojstni vasi maršala Tita v Kumrovcu v Hr-vatkem Zagorju. Bilo pa je še mnogo drugih takih primerov, ko so vsi vpisani volivci šli na volišče.
Beograd, 11. Tanjug. — Tass poroča: Včeraj, 10. novembra, je bil na svetovni mladinski konferenci sprejet načrt ustave svetovne federacije demokratične mladine. Med zelo živahnim razpravljanjem so na večerni seji 7, novembra obravnavali vrsto popravkov, katere so zahtevala posamezna zastopstva. Konferenca je sklenila, da mora o-stati ta ustava v veljavi, dokler ne bo dokončno ratificirana na prihodnjem svetovnem kongresu. S tem, da je konferenca potrdila načrt, je la postal ustava nove svetovne federacije demokratične mladine. Zastopniki so z veseljem in z živahnim odobravanjem sprejeli uresničenje svoje nove organizacije.
Reuter poroča: Na današnji poslednji seji svetovne mladinske zveze je bil izvoljen Guy de Bo's-son, član francoskega zastopstva za predsednika svetovne zveze demokratične mladine, ki je bila o-snovana na konferenci. Boisson je član nove ustavotVorne skupščine v Parizu ter borec pokreta odpora.
Kot, poroča Tass, je svetovn' mladinski kongres v Londonu danes zaključil svoje delo.
mokratske fronte. Prav tako je naravno, da. rumunska reakcija, ki jo predstavljajo stare »zgodovinske* stranke, ne razume, tega zadovoljstva. Izzvala je krvave nerede, ki so se dogodili v Bukarešti. Jasno je, da so jih podprli tuji agenti bivših petrolejskih trustov, ki so bili pograbili dragocene petrolejske izvire Rumunije. Vlada dr. Groze je zaplenila vso imovino, ki je bila v rokah sovražnika in ono, ki je prešla v lastnino nacistom. Cassen zaključuje: «Rumunsko ljudstvo je pripravljeno branita svoje pridobitve,*
"Glasovali bomo za življenje
Poročilo Ilije Ehrenburga iz Jugoslavije
(Po Slo venskem poročevalcu).
t) z
v
dobra spoznali srečo, živeti visoko kulturni državi, ka-I talija, da so spoznali svo-
’1 demokracijo že v tdemo-Vjjj' *“* predtašisiični ItaMji, de-požganih delavskih in 'Hp, domov, uničenih sloven-Vv <n Rrvatskih knjig in ricinu-°lia. Ne moti jih niti dej-’ ^ ie trnke slovensko ži» tis-
Sprejem pri Titu
Beograd, 12. Tanjug. — Maršal Tito j epriredil 11. novembra sprejem na čast angleškim poslancem, ki se mude že nekaj dni v Jugoslaviji. .
Sprejemu so prirsoetvovali člani predsedstva narodne skupščine z dr. Ivanom Ribarjem na čelu, ministri zvezne vlad«, diplomatski zbor, generali in višji »lastniki jugoslovanske armade in drugi.
Diplomatski stiki ZDA s Albanijo
Beograd, 11. Tanjug. — Agencija «Router» poroča: Po ureditvi poročil misije, ki je bivala v Albaniji mcesca maja in po posvetovanju z ostalimi zavezniškimi vladami je vlada Združenih držav Amerike izrazila pripravljenost, kakor poroča zunanje ministrstvo, da vzpostavi diplomatska odnošsje * začasno albansko vlado.
Moskra, 11, — lija Ehrenburg piše: Za Jugoslavijo je pomenila vojna drugo rojstvo. Pred vojno je bila ena. izmed najbolj zaostalih držav v Evropi, igrača v rokah mednarodnih trgovcev. Ljudstvo je živelo daleč od izobrazbe, tako da b! v nekih področjih Bosne lahko na prste prešteli vse ljudi, ki so znali čitati in pisati. Deželi so vladali kralji, ki so jih podaniki sovražili. Vladali so s pomočjo strank, ki bi jih bilo kljub visokodonečim nazivom težko imenovati stranke. To so bile družbe roparjev z odvetniškimi diplomami. Dolgo časa so jugoslovanska ljudstva živela pod tujim jarmom. Nato so bila mehanično združena brez tiste duhovne vezi, ki ustvarja enotnost narodov. Velikosrbski nacionalisti so tlačili Hrvate, medtem ko so hrvatsk! nacionalisti sanjali o nesmiselni in docela smešni (»neodvisnosti*.
Debate po krčmah so se navadno končale s krvjo. Bosanci, ki so muslimanske vere, so se včasih imenovali «Turki». Makedoncem je bila odvzeta najbolj osnovna pravi-
ca: govoriti svoj materini jezik. U-metno so jih razdelili med Srbe in Bolgare in jih hujskali drugega protLdrugemu, Zapadnj demokrati so blagohotno govorili o (»junaških Srbih* in vneto strigli «bakrene* ovce in «cinkove» ovne.
Polagoma so začeli Nemci odrivati zapadne prijatelje od Srbov, Polastili so se trgovine in so se izkazali spretne v politiki in trdno odločene, da postanejo gospodarji dežele. Na Hrvaškem so našli separatiste, takozvane ustaše, v Srbiji krajevne fašiste, ki so začeli snubiti Hitlerja. Zdelo se je, da je vse pripravljeno za razcepitev, in kljub Izbruhu narodne ogorčenosti aprila 1941., kljub junaštvu, ki so ga pokazali častniki in vojaki, so Nemci kmalu strli trhli državni aparat. V Zagrebu se je pojavil Pavelič, ihorda najbolj zaničevanja vredni iitmed vseh kvizlingov, Slovenijo sta si razdelili Nemčija in Italija, Nemci so plenili Srbe brez posebnih ceremonij. Toda tu se je oglasilo ljudstvo.
Ves narodi se je dvignil
Resnična vojna Jugoslavije proti zavojevalcem se je začela prav tedaj, ko je Hitler mislil, da se je vojna končala. Mnogo so pisali o junaštvu jugoslovanskih partizanov. Bojim se samo, da tl opisi o junaštvu posameznikov nekoliko zatemnjujejo dejanski pomen dogodkov — da ti opisovalci ne vidijo gozda zaradi dreves. Tu se je Izvršila prava vstaja. Niso se uprii posamezni drzne/,., ampak se je ves narod dvignil proti zavojevalcu.
Zdaj, ko neki hinavci v tujini skušajo skriti pied svojimi soro-jaki vlogo, ki jo je Igrala Jugoslavija v vojni proti Nemčiji, aem prisiljen, da se zatečem k številkam. Moram povedati, da se je leta 1943. narodno osvobodilna armada Jugoslavije borila proti 650.000 fašističnih vojakov, med katerimi je bilo 11 nemških divizij od skupnega števila 35 sovražnik divizij. Leta 1944. ja bilo v Jugoslaviji 13 nemških divizij. Med vojno je Jugoslavija postavila na bojišče 1.400.000 vojakov in izgubila nad 300.000 ubitih. Jugoslovani so uničili 450.000 fašistov.
Narodno osvobodilna armada Jugoslavije je omogočila zavezniško iztkreanje na Siciliji Jn v Italiji ter pospešila poraz bnvražnllca. Ljudje;
ki hočejo obrniti nazaj kolo zgodovine za vsako ceno, sanjajo o stari Jugoslaviji. Veliko več je takih ljudi v tujini, kot v deželi, in tisti, ki so v deželi, upajo na pomoč od zunaj, ne pa na pomoč v svoji deželi. Vendar pa je nemogoče strašiti s časopisnimi članki ljudstvo, ki ga niso mogli preplašiti nemški tanki.
Med borbo ao gradili
Vsi vedo, da so ae Jugoslovani dobro borili. Treba pa je poudariti tudi nekaj drugega —• med borbo so gradili. Jugoslovani so za trenutek položili orožje v stran !n delali načrte za zakone. Besedo »federacija* so napisali s krvjo vsa ljudstva Jugoslavije. P. vlč v zgodovini so Hrvati umirali za Srbe, Srbi reševali Hrvate, muslimani iz Bosne in Hercegovine se čutili Jugoslovane in nesrečno makedonsko ljudstvo je bilo priznano za .ljudstvo.
Dežela Je strahotno razrušena., ESna deteti na njenega prebivalstva js poginila. Sovražniki svobode polagajo svoje nade na lakoto. Vendar pa. ljudstvo ni izgnalo tujih zavojevalcev zato,- da bi postalo ie enkrat suženj. Zato vodi zdaj drugo
vojno — vojno proti gospodarski neurejenosti in proti lakoti. To se posebno očituje v težavnem delu za obnovo prevoza. Pred vojno je bilo 11.000 km železniške proge v Jugoslaviji, od katere so Nemci poruši n 6.500 km. Do sedaj so obnovili 87% železnic.
Obrekovalci
Pred vojno je Jugoslavija dobivala šlezijski premog, sedaj pa ji primanjkuje goriva. Suhega iesa n:. Vlada pomanjkanje usnja in volne. Suša je uničila pridelek. Da bi prehranile pasivne pokrajine in mesta, je morala vlada uvesti nizke cene za kruh. Vsakdo se mora žrtvovati. Zdaj Jugoslovani ne slavijo samo svoje osvoboditve, ampak tudi zagrizeno delajo. Ne gre lahko. In vendar sem prepričan, da se motijo tisti, ki polagajo svoje nade na pomanjkanje in lakoto. Ti prebrisanci imajo slabe zaveznike; niti četniki Mihajloviča, niti včerajšnji ustaši, ki so se prikazovali kot nasprotniki Nemčije, jim niso v nobeno korist. Tudi jim ne bo pomagala lakota.
Pred kratkim sem slučajno bral več člankov, ki so bili natisnjeni v angleškem tedniku «Time and Tl-de». Tu stopi napisano: «Večina Srbov podpira Mihajloviča, ki ima v rokah široke gorske predele. Večina Hrvatov simpatizira z Mačkom, ki je sedaj v Parizu.* Zdi se, da pisec članka računa celo na množično vstajo, ki mora izbruhniti spqmladi zaradi težkega gospodarskega položaja. Težko je biti bolj iskren. Vendar pa Mihajlovič vlada po gorskih predelih samo v tidsopisnih poročilih. Članek, ki sem ga navedel, je Imel očividno namen omajati vero v volitve v ustavotvor-no skupščino, ki se bodo vršile 11. novembra.
Obrekovalci govorijo o «straho-vladi* m trdijo, da je bila nasprotnikom vlade odvzeta volilna pravica in da opozicijske stranke ne morejo izražati svojega stališča do državnih vprašanj. To ni res. Iz vo-livnih imenikov so bile izbrisane samo tiste osebe, ki so aktivno pomagale zavojevolcem. Vlada je dala vollvno pravico ženam in vojakom, 4 milijonom državljanom, ki so bili prej brez nje, in jo je odvzela samo okrog 200.000 hitlerjevskim hlapcem. Kar se pa tiče svobode za opozicijo, izhaja organ Grolove skupine »Demokracija* v Beogradu.
^Strahovlada “
Pred kratkim so poskušali uprizoriti «strahovlado», To je bila dobro pripravljena igra: Na eni izmed glavnih ulic so zaceli prodajalci opozicijskega časopisa’ z vzklikanjem izzivati skupino mladih ljudi. Nekdo je zakričal: »Zažgimo časopis!* Mladim ljudem ni bilo treba dolgo kričati in čakati: Ne-enkrat so se pojavili fotografi s svojimi aparati, policija je aretirala 24 oseb v trenutku, ko so zažigali opozicijski časopis. Toda posnetki so bili že napravljeni, da bi dopolnili poročila o »strahovladi*.
Govoril sem z mnogimi zastopniki opozicije. Ti zastopniki niso voditelji, ampak lutke. Težko jim je skriti niti, ki jih vodijo. Bve? dvoma so med njimi tudi pošteni ljudje. Toda proti svoji volji bodo ti pošteni ljudje služili za ščit nepoštenim. Globoko sem prepričan, da takozvana (»Demokratična stranka* ni sklenila bojkotirati volitev po svoji lastni svobodni volji. Ce bi bili opozicionalci dobili 10 ali 15% glasov pri volitvah, bi gospodje pri časopisu »Time and Tide* in pri podobnih revijah izgubili svoj glavni argument. Bojkota ne potrebuje opozicija doma, ampak je potreben za to, da se od zunaj izvaja pritisk. Na nekem zborovanju sem slišal delavko: »Glasovali bomo za življenje*. Lahko je ugotoviti, za koga bo volila Jugoslavija.
Povratek mladinske delegacije SZ
Moskva, 12. Tass. — Sovjetska mladinska delegacija se je vrnila v Moskvo s svojega potovanja po Jugoslaviji. Zastopstvo je obiskalo federalne edinice Jugoslavije ter mesta Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Cetinje, Skoplje in mnogo drugih. Zastopniki so med svojim bivanjem v Jugoslaviji doživeli mnogo dokazov prijateljstva med Jugoslovansko in sovjetsko mladino. Zastopnike je sprejel maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Seja zavezniškega sveta na Dunaju
Dunaj, 12. Tass, — V Avstriji se je pod predsedstvom generalnega poročnika McCrearja, vršil redni sestanek Zavezniškega sveta, ki so se ga udeležili maršal SZ Konjev, general Clark in general Bethouart kakor tudi njihovi politični svetovalci in namestniki. Svet je razpravljal o večjem številu zakonov, ki jih je izdala začasna avstrijska vlada. Spremenil je nekatera določila, in sprejel 125 zakonov, ki so veljavni za vso Avstrijo. V odgovor na vprašanja češkoslovaške in Jugoslavije je svet izrazil pripravljenost, sprejeti vojaške misije obeh držav. Dosežen je bil sporazum, da sce bodo podobne zahteve drugih članic organizacij« Združsnih narodov pretresale za vsak primer posebej.
SlGvaikl izdajalci pred sodiščem
Beograd 12. Tanjug. — Agencija France Prosse poroča, da so ameriške oblasti v Bratislavi Izročile slovaškim oblastem bivšega predsednika slovaške vltade Tisa in člane njegove izdajalske vlade. Vse bodo postavili pred ljudsko sodišče.
Glasovi proti Francu
Beograd, 11. Tanjug. — Agencija «United Press* poroča, da je v London prispel novoimenovani Francov veleposlanik Dansenas, ki je bil več let zvest Francov veleposlanik v Vatikanu. Ob tej priliki piše J. Comings v svojem članku,
— kakor javlja agencija «Reut«r»,
— poleg ostalega: «Ako bo laburistična vlada v Britaniji uradno sprejela veleposlanika Francove Španije in potrdila njegova poverilna pisma, potem to pomeni, da Britanija ponovno priznava Francovo vlado, kar je v protislovju s potsdamskim sklepom v pogledu Španije. Ko so prišli laburisti na oblast, Je Franco izgubil prisotnost duha. Sedaj se je oddahnil in je zadovoljen • položajem.*
Izid madžarskih volitev
Beograd, 12. Tanjug. —■ Tass poroča, da je volivna komisija notranjega ministrstva končno ugotovila volivne izide za madžarsko narodno skupščino v vseh 16 okrožjih. Po teh podatkih se je volitev udeležilo 4.701.026 volivcev. Stranka malih posestnikov je dobila 2,860.327 glasov, socialno-demokrat-ska stranka 818.082, komunistična stranka 795.659, inarodno-kmečka stranka 322,761, meščansko-demo-kratična stranka 70.322 ter radikalna 5695 glasov. Ro uradnem poročilu notranjega ministrstva so mandati v narodni skupščini na podlagi dobljsnih podatkov razdeljeni takole: mali posestniki 242 mandatov, komunisti 70, socialni demokrati 69, narodno-kmečka stranka 33 in meščanski demokrati 2 mandata. Ker še niso prišli volivni seznami iz nekaterih voliv-nih okrožij, je mogoče, da bo ta razdelitev mandatov nekoliko spremenjena.
Rumunsha reakcij«
Bukarešta, 12. Tanjug. — Naš dopisnik iz Bukarešte poroča, da je načedv.ik rumunskega generalnega štaba ^general Jonascu izjavil v zvezi z nemiri dne 8. novembra, med drugim tole: «Zločinski, neodgovorni elementi so poskušali oživeti spet rasistično sovraštvo. Vsa dobro disciplinirana armada bo znala braniti organe ljudske svobode, ki si jo je pridobila s tako velikimi žrtvami. Umela bo tudi braniti našo demokracijo. Dogodki z dne 8. novembra so nas poučili in mi bomo izvajali stroge, toda pravične ukrepe*.
Naš dopisnik poroča tudi, da je dobilo mnogo uglednih oseb iz vrst bivših strank poziv od vojaškega sodišča v Bukarešti, naj se v ponedeljek 12. t. m. zglasijo na so-diču, da pojasnijo svoje delovanje.
Proslava Oktobrske revolucija v Ankari
Moskva, 12. Tass. — Na sovjetskem veleposlaništvu v Ankari ee je vršil ob 28-letnici velike Oktobrske socialistične revolucije velik sprejem. Sprejema po se so udeležili ministrski predsednik Saradžoglu, ministri kabineta, veleposlaniki in ministri zavezniških deželi poslanci Medžlisa (parlamenta) in številnf drugi državniki in poiitini voditelji, turški znanstveniki in umetniki ter predstavniki turškega in tujega tiska.
Britanska policija ? Grčiji
Beograd, 12. Tanjug. — Agencija Reuter poroča, da so v Spodnjem domu debatirali o zakonskem predlogu, ki s; panaša na uporabo bri tanskih policijskih sil v prekomorskih deželah. Ob tej priliki je pomočnik britanskega zunanjega ministra Heetor MacNeil 'izjavil, da je treba upoštevati možnost, da se bo britanska policija zadržala v Grčiji približno 2 leti.
Nova madfarska vlada
Budimpešta, 12. VZN. — Voditelji večjih madžarskih strank so se na današnjem sestanku sporazumeli glede sestave nove koalicijske vlade, ki jo bodo sestavljali člani komunistične, socialistidrue in stranke malih kmetov pod predsedstvom voditelja stranke malih kmetov barona Zoltana Tilduja. Stranka malih kmetov je dobila naslednja ministrstva: za zunanje zadeve: Janos Gyoengyo»:ssy, za notranje zadeve: Bela Kovach, za obrambo: Jenone Tombor; za prehrano, Karolo Baranyos, za obnovo: Jozeg Antal. Socialisti so dobili ministrstvo za pravosodje Istvan Rizez, ministrstvo za. Industrijo: Antal Ban in ministrstvo za trgovino: Sandor Ronai, komunisti pa finančno ministrstvo: Emo Gero,
Noblova nagrada
Oslo, 12. VZN. — Reuter javlja, da je norveška obveščevalna agencija danes poročila, da je bila podeljena Noblova nagrada mira za leto 1945. bivšemu ameriškemu zunanjemu ministru Cordell Huliu.
Nobelovo nagrado miru za leto 1944. so podelili »»mednarodnemu odboru Rdbčega križa* v Ženevi za njegovo požtrvovalno delo za dobrobit vojnih ujetnikov.
Nove hiše v SZ
Moskva. Tass. — Na tisoče družin in sovjetskih kmetov se na dan 28. obletnice Oktobrske revolucije seli v nove hiše. Samo na področju Taliina je bilo za kmete izgrajenih od dneva osvoboditve do danes 42 tisoč hiš.
Zopet ovire
Pred nekaj dnevi so tovarišice iz ApZ za Slovensko Primorje dobile brzojavni poziv, da se udeleže svetovnega kongresa žena, ki bo zboroval v Parizu. Ko so se obrnile k ZVU za potno dovolilnico, so jim tam izjavili, da oni niso kompetentni za izdajanje potnih listov. Ko so dolgo časa razpravljali o raznih pravnih vprašanjih, so končno odbili prošnjo članic AFZ.
To je že drugi primer, ko je našim zastopnikom onemogočeno odpotovati na, svetovne kongrese. Prvič je bila odbita prošnja našim mladincem, zdaj so pa odbili prošnjo antifašistkam. Naša mladina in naše antifašist-ke so se aktivno borili za skupno zaveznjfko stvar in so bili vedno priznani kot dosledni antifašistični borci. Danesi ko bi se oni radi udeležili konference, na, kateri bodo navzoči vsi nji-
ministrstvo za promet: Imr; Nagy
in minietratvo^za socialno skrbi { hovi ^uarišiln tovarišice"ki so
toliko žrtvovali za končno osvo-
stvp: Eric Molnar,
Nova narodna skupščina se prvič sestala 21. novembra.
bo
..Humanitd" o Rumuniji
Beograd, 11. Tanjug. — Agencija «France Presse* poroča: V časopisu »Humanite* piše Marce Classen o položaju v Rumuniji in poudarja agrarno reformo, »ki je dala tisočem kmetom zemljo veleposestnikov*. Naravno je, da je romunsko ljudstvo po veliki veomi zadovoljno z velikimi uspehi ljudske de-
boditev vseh demokratičnih narodov sveta, se jim ta možnost odvzema. Trst danes še ne pripada Jugoslaviji, ne pripada pa niti več Italiji. Zato se vendar mara nekdo brigati, da ne bi bile pravice našega ljudstva, ki hoče tudi danes, tako, kot vedno do zdaj, sodelovati z vsemi narodi sveta za dosego in ure-etičenje vseh'demokratičnih pri-aobitev težke narodno osvobodilne borbe, okrnjene.
PRIMORSKI DNEVNIK
— J —
33. novembra 1945.
Gregorčičeva založba v Trslu
Druga najstrašnejša svetovna vojna v zgodovini človeštva je končana in vsepovsod vstaja prerojeno, novo življenje. Kakor se vsepovsod obnavljajo naše razrušene vas, in mesta, kakor se vsepovsod obnavljajo in otvarjajo slovenske ljudske in srednje šole ter druge kulturne institucije, tako je naše ■ljudstvo željno izobrazbe }» si išet in čaka nove, današnjemu času primerne knjige.
Jz vseh krajev fašističnega pregnanstva in zaporov so se vrnili naši kulturni delavci in le poganja v {Slovenskem Primorju novo, sveže ovetje umetniškega ustvarjanja, Tam, kjer je nekoč ^Goriška mati-cas zaoralo v smrtni tegobi prve brazde slovenske lepe knjige, bo danes zastavila plug *Gregorčičeva založba* v Trstu, ki ima namen nuditi ljudstvu lepe in cenene knjige.
Na žalost svoboda našega Primorja ni Se popolna in marsikaj se nam na prvi pogled zdi slično onim prilikam pred 25 leti, ko je •Gor. malica» začeta svoje delo. In vendar, kako globoka razlika.
Tudi po prvi svetovni tmipcria'!-etični vojni so bile naše uosi ruševine. Strahotno je bilo razdejanje naše dežele, ki je bila posejana s stotlsorimi grobovi naših ljudi, ki so padli za tuje koristi. Odrezali so nas tn po rapaldslci pogodbi prodali tuji državi, kjer smo bili izkoriščani tako, kakor nobena narodna manjšina na svetu.
V tem krvavem času nepopisnega razočaranja in iz trezne n ja se je rodila •Goriška matica», da brani primorske Slovence pred kuitumim uničenjem. Menda je tej zamisli ku-tnoval sovaščan Simona Gregorčiča, dr. Anton Gregorčič, politični voditelj in kulturni delavec goriških Slovencev; soustanovitelj pa je bil France Bevk, ki je bil od vsega začetka in do konoa njen sotrudnik
Manifestacija bralstva
Druga okrajna fenferenca antlfašsličn.ii Italijanska slovanskih
žeaa v Tržču
Preskrbimo se z lep.m čt.vom za zimo!
in je sodeloval že pri prvem, <tBe-gunskem koledarju* za leto 1920.
Največji in naplodovitejH pisatelj Slovenskega Primorja med dvema svetovnima vojnima, France Bevk, je posvetil vse svoje sile ogromni nalogi <Goriške matičen, o ljudskim, prosvetnim obrambnim ci jem.
France Bevk ni bil le urednik, bil je najplodovitejši pisatelj Malice, če štejemo ie založbo •Luč*, ki je bila le del •Goriške matice*. Lahko mirno trdimo, da bi brez Btvka ne bilo Matice, dasi so se okrog nje zbra'i vat pomembnejši primorski pisatelji, ki so ostali zvesti narodu pod fašistično strahovlado. Bili so
— Damir Feigel, dr, Andrej Budal
— Slavko Slavec, ki »e je skrival tudi Se pod psevdonimom Postu-Skim in Ivo Dren, Ferdo Kleinma-yer itd.
•Goriška njatica* je organizirala samostojno založniško zadrugo, ki je brez vsakega dobička skrbela za otneno izdajo slovenskih knjig. In to nalogo je Matica izpolnila častno in nudila za borih pet lir vsako leto Htateljem štiri do pet knjig skozi četrtstoletje in tako, zvesta svojemu ljudstvu, vrši'a svojo sveto nalogo v najtežjih časih zgodovine Slovenskega Primorja.
Z namenom, da nudi ljudstvu lepe in oenene knjige, se je osnovala t» Trstu •Gregorčičeva založba*, ki bo hodila po poteh •Goriške mati-oe*. Zvesto se bo držala njene tradicije, nalog in smeri v korist in kulturni napredek svojega ljudstva.
Dobra knjiga je bila pač v vseh časih sredstvo in nositeljioa izobrazbe med široke ljudske množice, njen namen je nuditi ljudstvu poučnega čtiva, da narod ne bo ostat nebogljen in premalo zrel za nove čase, da se z razširjenim obzorjem ne bo dajal več nikomur zavajati kot predmet mešetarjenja s svojo zemljo, mtsom in dušo. Dobra knjiga je luč, ki širokim množicam odpira pogled izven sebe skozi samostojnosti in samoodločbe v svet, da se zna oprediliti za potrebe novega časa in ohraniti s krvjo priborjeno pravico enakopravnosti in enakosti v političnem, gospodarskem in prosvetnem življenju.
Ta namen ima *Gregorčičeva založba* v Trstu, katere uredniški in upravni odbor je sestavljen takole: Jelinčič Zorko, preds.; Šinkovec A-dolf, ta).; Pan jek Ivan, blag.; Mihelčič Josip, gosp.; Bevk France, odb,; Puc dr. Boris, odb.; Pertot Bika, odb.; Pahor Jože, odbornik.
•Gregorčičeva založba* bo periodično izdajala Prosvetno knjižnico. Knjige bodo izhajale v enotnem formatu in bodo po svoji vsebini zadovoljile vsakega Hlatelja. Tudi Mladinska knjižnica že dela s polno paro. Naročniki bodo prejeli št pred božičem dve mladinski knjigi Oskarja Huda’es-a, Triglavov polit in Venčeslava Winkierja, Mladec Dragožit. Izšel bo koledar za leto 194$, Zbirka ruskih humoresk in drama Mire Pucove, •Svet brez sovraštva*.
Priporočamo, da prosvetna društva pohitijo in končajo z nabiranjem naročnikov, kajti Is tako bomo lahko določili naklado, da nihče ne ostane brez knjig! Le tako bomo vredno in skupno vrši'i plemenito in zgodovinsko tradicijo •Gor. Matice* v •Gregorčičevi založbi*, da bo prišla naša knjiga kot dob*r družinski svetovalec'i n prijatelj v sleherno našo klici
Minulo nedeljo je bila v Ljudskem domu v Tržiču druga okrajna konferenca antifašističnih slovansko-! tali janskih žena. Prihajale so v povorkah z italijanskimi in slovenskimi zastavami. Na poti so nenehoma prepevale narodne in partizanske pesmi. Iz oddaljenih krajev so se pripeljal; na vozovih, ki so bili okrašeni z zelenjem, kakor na največji praznik. Moški so igrali na harmonike, ženske pa so dvigale visoko bratske zastave in vestlo prepevale pesmi o Titu in partizanih ter vzklikale italijansko slovenskemu bratstvu in novi Jugoslaviji. Pred Ljudskim domom je kar vrvelo. S precejšnjimi težavami je ženskam končno le uspelo priti v v;liko dvorano, ki je bila žal premajhna.
Točno ob 14. uri je 2000 ženam »pregovorila organizacijska tajnica OkO antifašističnih itaM' msko slovanskih šena za Tržič tovarišica
Pum is Norma. Govorila je tudi o Italijansko slovanskem bratstvu in pozvala žene, naj se dostojno pripravijo na kongres žena, ki bo v Parizu. Poostrimo borbo proti reakcij — je dejala — ki nas zaman hoče razdvojiti od slovanskh žena. Izrazila je končno šeljo, da bi kmalu napočil čas, ko bo tudi Tržič s Trstom in ostalim Primorjem priključen k Titovi Jugoslaviji. Žene, ko so mirno in z zanimanjem poslušale svojo voditeljico, tedaj niso prikrile svojega navdušenja. Vzkliki Titu in Jugoslaviji se kar niso hoteli poliči.
Sledile so volitve delovnega predsedstva. Enoglasno so bile izvoljene tri Italijanke in tri Slovenke, ki so ob ploskanju in vzklikanju navzočih zasedli svoja mesta.
Spomin palih za svobodo so navzoči počastili z enominutnim molkom. V dvorani je vse utihnilo, godba pa je tiho zaigrala: »Za vasjo je čredo pasla*.
Iste težave - iste dolžnosti' isti c Ij
Govori predstavnikov okrožnega odbora, okrajnih re.egatov. tov. Bevkove in pionirja
Konference so se udeležili tudi gubiia moža. Oglušljivo ploskanje predstavniki okrožnega odbora in | je nastalo, ko sta si tovarišici v
delegacije drugih okrajev. Da bi ženam tržiškega okraja, ki tako visoko vihtijo zastavo bratstva in enotnosti, .povedali, kako stojijo vsi pred istimi težavami in kako so vsi povezar.i v eno samo borbeno celoto, ki tir ja svoje pravice, so drug za drugim spregovorili tovariš Giacuzzo iz Tržiča, tovarišica Zmaga in tovariša Burlin iz Trsta. Tovariš Calvo je postavil ženam za vzgled sekretarko komunist, partije Španije, tovarišico Dolores, ki je tako junaško vodila Darod v borbi za ljudsko oblast in svobodo, veleč ženam: »Boljše je biti vdova borca, kakor žena izdajalca*. Zene so govornike večkrat prekinile z burnim ploskanjem in vzklikanjem borcem za svobodo in ljudsko oblast. Spregovorili so tudi tovarišica Popič iz Milj, tovarišica Katra iz Sežane in tovariš Zvonko iz Tržiča.
Ko je tovariš Rlgonet pozdravil navzoče v imenu tržaškega OO SIAU in pozval žene tržiškega o-kraja, naj sledijo jugoslovanskim Dinaro, ki so v tej težki borbi začrtale pot mnogim ženam in se pokazal* vredne, da se postavijo v vrsto sovjetskih, so navzoči priredili velike ovacije in vzklikali maršalu Titu, jugoslovanskim ženam, zahtevajoč priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji.
Z burnim ploskanjem so pozdravile tovarišico Bevkovo, čanico GO AF2 za Slovenijo, ki je izrazila ponos slovenskih žeea do tržaških, ki tako čvrsto vztrajajo v slovansko-italljanakem bratstvu, v borbi proti reakciji. Osemletni Blaaon Glorgio pa J; v Imenu pionirjev trž-Skega okraja pozdravil žene, naj skrbijo in pomagajo otrokom, naj se tudi za njih borijo proti fašističnim reakcionarjem, da ce bodo toliko trpeli, kot trpi sam. ker se mu po krivdi nacistov še ni vrnila mati iz koncentracijskega taborišča. Zen,; so z dolgotrajnim vzklikanjem obsodile reakcijo in fašiste ter s ploekanj-cm nagradil; malega pionirja, ki je že v najnežnejii mladosti moral občuti vojne grozote.
Nato sta se črno oblečeni pojavili na odru Italijanka tovarišica Faochinato Lina iz Trž.ča, ki je zgubila v borbi za svobodo dva sina in Slovenka, tovarišica Lakovič Marija Iz Doberdoba, ki je iz-
znak bratstva in skupnosti izmenjali italijansko in slovensko zastavo z rdečima peterokrakima zvizdama. Godba je med vzklikanjem •Živelo Italijansko slovansko bratstvo*, «2ivel Tito in Togliat-ti», in «Zivela demokratii a federativna Jugoslavija* zaigrala Internacionalo.
Današnje dulžoti žena
Sledil je organizacijski referat, ki ga je podala politična tajnica OkO antifašističnih slovansko italijanskih žena za Ti Žič tovarišica Nerina. Govorila j; o italijansko-alovar.skem bratstvu, izrazila prepričanje, da bodo italijanske množice dobile samo v sedmi federalni edinici, v okviru Titove Jugoslavije, možnost uveljaviti svoje sv:-te pravise in doseči toliko pričakovano ljudsko oblast Obsodila je reakcijo in pozvala žene v boj proti črni borzi in za obnovo. Do trenutka — je dejala — ko bo naša zemlja koc.čno priključena k demokratični federativni Jugoslaviji, se udestvujmo na vseh poljih dela, aktivizirajmo naš teren, popravljajmo napake, vzgajajmo nove kadre, sodelujmo z moškim v Enotnih sindikatih, delujmo med množicami s prepričanjem in vztrajnostjo, ker bomo tako še bolj okrepile ltalijansko-slovirsko bratstvo. Končala je s pozivom na žene, naj se pripravijo na važna kongresa. V tem smislu je poudarila sledilce potrebe: populariziranje kongresov, pošiljanje rorolucij kongresom, sprejem no." članic v or-
Knjlge Gregorčičeve založbe v vsako primorsko hišo!
ganizaeije antifašističnih žena, dopisovanje v časopise s tem, da ne bodo to zgolj besede, temv;č da bo v najkrajšem času, kakor vedno, vse izvedeno v delo.
Poslednja je v imenu garibaldla-cev spregovorila garlbaldinke tovarišica Bratolič Anita, ki je kot stara partizanka v borbi prehodila Jugoslavijo od slovenskih do srbskih meja. Ko je dejala, da mora borbenemu bratstvu garibald’ncev In jugoslovanskih partizanov slediti bratstvo v delu za obnovo in v mirnodobskem razvoju, so se začul! klici: »Tako jc», 2iveIo ltsll-
Openska zemlja je sprejela Drejčka
V nedeljo so na Opžmah svečano pokopali tovar.ša Andreja Čoka, voditelja bi v Je Oiril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Pokojnik je hil na tržaškem procesu leta 194L obsojen na 12 let ječe, nato odpeljan v kaznilnico S. Gimigna-no. Zaradi preatanlh muk in trpljenja Je aprila L 1942. v ječi umrl.
Sedaj so pripeljali njegove zem-ske ostanke v domači kraj, ki ga je pokojni tako ljubil In kateremu je posvetil vse svoje življenje.
Opčine so bile okraJrne z zastavami z žalnim trakom. Pied hišo žalosti se Je zbrala velika množica ljudi, da spremi na zadnji poti svojega priljubljenega učitelja in tovariša. G. župnik Malalan, domačin, »e je s kratkim nagovorom poslovil od pokojnega. Spomnil se je onih žalostnih časov, ko je bila naša domovina zasužnjena po tujem Imperializmu. Dejal je, da so novi gospodarji, z Viktorjem Emanuelom na čelu, obetali našemu narodu svob-do. Hvalisali so se, da so vpeljali križ celo na sodišču, toda bolje bi bilo, da ga niso, ker so pod njim tako kriv:čno sodili.
Zbor Sentjakobčunov ki Glasbena matica sta zapela žalostinko »Žrtvam*, nakar se je dolgi sprevod začel pomikati proti pokopališču. Na čelu sprevoda so šli otroci, katerim je pokojni tovariš posvetil vse svoje moči. Sledilo je mnogo vencev raznih organizacij, ljudskih oblasti, sorodnikov ln prijateljev. Partizan v uniformi Je nosil zastavo ZSM Opčine. Krsta 1« bila ovita i jugoslovansko zastavo. Godba je ves čas sprevoda Igrala žalne kor-včnVc Za krsto so stopali sorodniki in predstavniki raznih antifašističnih organizacij la ljudskih
jansko-slovansko bratstvo*, Živeli naš: hrabri bcrcil*
Sledila je diskusija, katere se je udeležilo več tovarišic, med drugimi tudi tova. išici Facchlnato in Lakovič, ki sta izrazili željo, da bi bilo bratstvo, za katero so padli njihovi možje in sinovi, trajno bratstvo — porok boljše bodočnosti.
Med splotuim navdušenjem so bile poslane resolucije maršalu Titu, kongresu v Pariz in tovarišu Togliattiju.
Konferenca, ki je trajala tri ure, je končala z bodrilnimi besedoml tovarišice Fumis. Mn-žica je vzklikala italljansko-elovanskemu bratstvu, narodnim voditeljema in demokratični federativni Jugoslaviji, godba pa je zaigrala »Himno delavcev* in -»Internacionalo*.
Kulturna priredite?
Po konferenci so se Ženam za lepo uspelo prireditvijo predstavili njih sinovi — pionirji iz Turjaka, Ronk, Tržiča, Villacaspa in drugih krajev Tržiškega okraja. Med djugim so uprizorili svoje igrice «Nemci zasledujejo ujetnika*, -»Zgodba padlega za ljudsko stvar*, »Pozdrav pionirjev Ronk*. Nagrajeni s ploskanjem so bili tudi slovenski in italijanski narodni prizori in plesi. Sestra bratov Fontanot, po katerih nosi Ime hrabra garibaldinska brigada, ki se je borila skupno s partizani v Sloveniji, je recitirala ganljivo pesem v njihov spomin. Zlasti lepa pa je bila enodejanka »Noša zastava*, v kateri so italijanski ln slovenski pionirji vsak v svojem jeziku in na simboličen način prikazali italijansko-slovanako bratstvo. Lepo izvajanje, ki je pokazalo, da ne samo starejši, temveč tudi najmlajši razumejo tegobe današnjih časov, je Izzvalo pri gledalcih burno odobravanje.
S tem je bilo ob petju in vzklikanju žena nedeljsko zborovanje zaključeno.
Bi jčanke za ranjence
V nedeljo 4. novembra so žene iz Bilj in Bukovce obiskale bolnike in ranjence v bolnici sv. Justa v Gorici. Obdarile so 94 bolnikov z najrazličnejš.mi darili. Veseli so bili obdarjen: fantje in dekleta, še veselejše pa so bile naše žene, ko so videle, kako so vzradostjle ranjene in bolne tovariše in tovarišice.
oblasti, tem pa je sledila mnoVca prijateljev.
Ob odprtem grobu so se od umrlega tovariša poslovili župnik Škabar, bivši č. ntjakobski katehet, to-var.š Malalan, predsednik K. NOO Opč.ne, tovariš Pahor v imenu MOS-a in tov. Jelinčič v imenu PNOO-ja. Župnik Škabar je poudaril zasluge pokojnega D.*ejčka za razvoj slovenske šole v Trstu ter dejal: »Pokojni Drejče in slovenska šola sta neločljiva pojma, njemu je bila šola najdraija svetinja, posvetil ji je vse življenje, so pogumno boril zanjo in vztrajal do konca.
Tovariš Pahor je dejal, da je pokojnik zvesto čuval plamen slovenstva, ga gojil la ga s svojim naukom sadil v srca svojih učencev. Iz njegove šole so Izčii številni borci. Izšli so Bidovci, Marušiči ln drugi, ki n'so nikoli klonilli ter prenesli ta plamen s svojim svetlim zgledom raed našo zatirano ljudstvo. Sedaj pa poč.va v sveti openski zemlji, kje; so padli tovariši z njegovega procesa, talci in končno mladi junaki vseh jugoslovanskih narodov, ki so na tem skrajnem delu svoje domovine s svojo žrtvijo izpričali, da smo mi tu ln da tu ostanemo.*
Končno »e je tov. Jelinčič poslovil od dragega tovariša v Imenu PNOO-ja in se v govoru spomnil vseh padlih irtev narodno osvobodilne borbe in onih, ki so darovali »roja življenja na vratih Trsta tn počivajo na teh svetih tleh ter ie mrtvi branijo » svojo prisotnostjo -n če pravice.
Zbor Je zapel žalost'nko, nakar se je ginjena množica jela razhajati.
Vsem naročnike m „Knitine zaioibe**
Dne 6. t m. je imel pripravljalni odbor ob sodelovanju tov. Bevka Franceta svojo prvo sejo. Sprejeto je bilo dokončno ime založbe, ki »i bo odeelej Imenovala »Gregorčičeva založba* ter bo obnovila in poglobila delo bivše ■.-Goriške matice*.
Odbor je ugotovil, da prihajajo' naročila v selo velikesr. Številu. Ker pa še m> ogi naši naročniki ne vedo kam in kako bi a; obrnili, dajemo še enkrat naslednja pojasnila:
»Gregorčičeva založba* bo izdala okrog Božiča letos tri lepe knjige in sicer:
Kolodar za leto 1946.
Mira Puc: Svet brez sovraštva.
Ruske humoreske.
Za vse tri knjige se plača ob naročilu pri poverjeniku L 40 na račun. Zadnji rok za naročilo je do 15. t. m.
V Trstu se sprejemajo naročila pri:
Upravi Gregorčičeve založb:, Via Carilucci 6, IL
Prosvetni zvezi, Via Carduccl 6, II.
Knjigarni Stoka, Via Milano 37. Naročniki iz Goriškega lahko pošljejo svoja naročila in denar na Prosvetno zvezo v Gorici, Ljudski dom.
Naročila In denar iz Vzhodnega primorskega okrožja (pas B) se lahko ravno tako pošljejo potom Frosv.tne zveze v Ajdovščini.
Opozarjamo še enkrat, da bo s 15. novembrom nabiranje naročnikov za ključeno in bodo eventuelni zamudniki morali kupiti iste knjige po knjigarnah po znatno zvišani ceni.
Počistite? ta cs? ? Gorici
Akcijski odbor za izkop ln počastitev padlih na ozemlju Goriškega okrožja sporoča:
Dne 25. novembra bo spominska svečanost za vsemi padlimi talci 'n partizani goriškega okrožja. Ob tej priliki se bo počastila skupina izkopanih talcev in partizanov, ki bodo svečano pokopani v svoj: rodni zemlji.
Da bo počastitev čimbolj uspela, pozivamo vse okrajne in krajevne odbore, da pri tej svečanosti sodelujejo.
Denarna nabiralna akcija za kritje stroškov se prične dne 12. t m. in bo »rajala do 19. t. m.
Naš) padli talci ln boc«i so nam s svojimi žrtvami priborili svobodo. Ml pa se jim oddolžimo s tem, da jim priredimo kar najbolj svečan pokop. — Akcijski odbor.
Dobra srca
Just, Sonja ln L‘ly Colja Beograd, darujejo za tiskovni sklad PD Lir 1.000, za »Našega dijaka* Lir 1.000.
Š/r/te „Primorski dnevnik"
Počastimo spomin padi h
BU sem priča nekaj veličastnih pogrebov in počastitev spomina padlih junakov. Koliko cvetja! Noč narod ne štedi, kadar gre za to, da izkaže zadnjo čast. Ali je pa to pravilnof
Meni se zdi, da ne!
Skozi vence, ki stanejo dva do tri tisoč lir, vidim vsepovsod podrle domove. Gledam bose otročičke in vso revščino ubogih vdov.
Ali ne bi bilo bolje, ko bi se ob takih žalostnih prilikah stekal denar v dobrodelne namene? Preveč milijonov smo zapravili v zadnjem času. Zima je tu. Potreba je velika. Zdramimo se in pomagajmo vsak po svoji moči! Spomin na padle junake bo tako lepše počaščen, kakor s cvetjem.	H.	P.
Sprejem gojencev v pomorsko trgovinsko okadem jo v Kopru
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor, Poverjeništvo PNOO v Ajdovščini, je ustanovil s šolskim letom 1945-46 pomorsko - trgovinsko akademijo v Kopju. V šolo se bodo sprejemali učenci slovenske narodnosti vsega Slovenskega Primorja in Trsta, Novi učni zavod bo urejen po načelih, ki veljajo za podobne zavode po vsej Evropi z nekaterimi spremembami, ki jih zahtevajo narodne in drJžbene razmere tega ozemlja. V njej se bodo vzgajali gojenci za kapitane dolge plovbe, šola bo zvezana z internatom, v katerem bodo imeli gojenci vso oskrbo in pomoč pri učenju. Mesečna osk: bovalnina bo stala začasno Lir 2.500.— le-ta pa se mora ob ugodnejših gospodarskih razmerah primerno znižati oziroma ob naraščajoči draginji zvišati, vendar v vsakem primeru v skladu z dejanskimi razmerami. Revni a marljivi dijaki plačujejo izjemoma znižano oskrbovalnlno, v res nujnih primerih se pa popolnoma oprostijo plačevanja oskrbovalnine. Pogoji za sprejem so:
1. telesna sposobnost, ki jo ugotovi uradna zdravniška komisija,
2. uspešno dovršena nižja srednja šola,
.3. primerna starost (ne manj kot 14 in ne več kot 20 let),
4. uspešno opravljen sprejemni Izpit iz matematike, fizike in slovenščine.
Kdor se hoče potegovati za sprejem. naj pošlje lastnoročno spisano prošnjo, ki mora vsebovati:
a) priimek in ime,
b) natančen naslov,
C) označitev nižje srednje šole, ki je je dovršil,
č) kratek opis Invljenja med o-kupacijo.
Prošuje je treba naslavljat’, na luško poglavarstvo v Kopru za Pomorsko trgovinsko akademijo v Kopru. Imena kandidatov, ki bodo pripuSčeai k zdravniškemu pregledu in Izpitu, bodo objavljena v vseh naših listih, ki izhajajo v Primorju.
V
Černigojeva umetniška razstava
Včasih je prevladovalo mnenje, da umetnost ni za vsakogar, posebno ne za preprostega človeka.
— Tudi naziranje umetnikov je bilo podobno. Hodili so sami svoja pota in L umetnostni kritiki so skušali razložiti umetnika in njegovo delo. — Toda tudi z njimi u-metnik ni bil navadno zadovoljen.
— Tako je ostal nekam oeamljen, sam in ni čutil potrebe, da bi se približal narodu. To Je bil že neke vrste 1’art pour 1’artizem, struj:, ki so bile tekoč tudi pri nas zelo aktualne. V književnosti srečujemo Podbevška in podobne ustvarjalce z njihovimi Eiač.lnimi literarnimi stvaritvami, v plastiki in arhitekturi spet sovrstnik;, da omenim samo smer, v kateri sta bila tedaj o;a Kralja. — Značilne so dvignjene, stegnjen* roke v njunih podobah, ki kot plameni segajo n:kam daleč ali, ki kot žarki prihajajo od luči. — To je bila doba ekstremnega individualizma, ko je ustvarjalec hotel poudarjati svojo izvirnost, ko j* hotel biti za vsako ceno originalen, pa čeprav je na ta račun trpela kvaliteta umetnine.
Tako originalno pot je prehodil marsikateri naš umetnik. — Tudi slovenskemu slikarju Černigoju, ki razstavlja te dni svoja umetniška dela, ni bilo priženeš.no iskanje njega samega in prave njegove podobe v umetnosti.
Dotaknimo se zadnje Černigojeve umetniške smeri, v kateri se je izživljal v letih 1926-27, pa bomo spoznali, kakšen umetniški razvoj je napravil do danes.
Tedaj je bil Černigoj vnet pristaš ia zagovornik tako imenovanega konstruktivizma, to je smeri, ki ji je bistvo: gradnja. — Kon-
ižčejo tretjo dimenzijo. — Njihovo ustvarjanje je razumsko, čustvo so skoraj zavrgli. — Konstruktivizem je eden izmed najbolj ekstremnih struj, ker je najbolj abstrakten in nima z realnim svitoto nič skupnega, razen elementov, ki jih uporablja pri izdelavi slike. — Predstavnik konstrukti vistov je bil ruski arhitekt Arhipenko, iskatelj nove luči.
Toda tudi ta struja ni našla u-godnih tal, ni našla poti do ljudstva, kajti končno je prodrlo vln-darle spoznanje, da umetnost ni sama sebi namen, ampak, da ima tedaj svoj veliki smisel, če jo nekdo uživa.
In še to spoznanje se je rodilo, da j; samo tista umetnost zares velika, ki koreuini nekje v zemlji in izhaja iz naroda. Če govorimo konkretno: Veliki ruski umetniki Tolstoj, Dostojevskij i dr. so veliki, ker so zajeli bogato rusko dušo, ker diha njihovih del neizmerna ravan in Ž.vi v njih resnična podora ruskega mužika. Najbrže (udi Raymond ne bi dobil Nobelove zagrades, če ne MI v svojih »Chlopih* zajel tako živo in neposredno ž.vljenja in d;la poljskega ljudstva in poljske zemlje z vsemi letnimi časi, z delom na polju, z nevihto in soncem, z ljubeznijo in s strastjo njegovih prirodnih ljudi. — Ali pa umeteost severnih pisateljev. — Ali ne žive v njej skalnati sever, jezera in mrzlo morje in vse čudežne, skrivnostne sile, ki se pojavljajo v dolgih nočeh? Tudi naš Levstik je postavil Potovanje od Litij; do Čateža kot osnovo literarnega ustvarjenja. To se pravi: povratek k zemlji, k ljudstvu, k njegovemu življenju in ča-
struktivisti so odložili čopiče in so stvovanju. — Zato je Jurč.č tako
začeli uporabljati druge elemente pri sliki: steklo, les, železo, mavec. — Pomagajo si z reflektorji in
vkoreninjen v domači zemlji in zato je ta naš klasik tudi «ms;l pot do ljudska duše.	.
Umetnik	mora	g/a
svojega naroda
In kar velja za besedno umestnost, v.lja tudi za upodabljajočo Umetnik, ki je zgubil stik s svojim ljudstvom in svojo zemljo, bo lahko spreten in pogumen ustvarjalec, n; bo pa glasnik svojega naroda in v njegovem delu ne bo ničesar, kar bi ga bistveno ločilo od umetnikov drugih narodov. — Ta umetnost ne bo živa ln sočna, zato tudi ne bo velika.
Slikar Černigoj je našel pot do svoj:ga ljudstva. To kaže najno-vejše njegovo delo, njegova razstava. — Zato smo Slovenci svojega umetnika veselr. — C* je bi! nekoč odložil čoplž, ga je zdaj spet prij’l v roke, sipet ustvarja s čopičem in paleto.
Če bi razdelil po tematiki, po vsebini, njegova dela. ki jih razstavlja, bi dobil 3 skupine: pokrajino z vasjo, teh je največ, potem Interieurl in tiho žitje. — Dodal je
5e nekaj 'fotografij cerkva, ki jih je poslikal. Iz njih vidimo, da se je v zadnjih letih bavil tudi s cerkvenim slikarstvom.
Ideja, ki ga je vodila pri tem umetniškem ustvarjanju, ali kot sam pravi, geslo razstave je lahko želja: najti slik z ljudstvom. In res diha iz njegovih slik naša primorska vas. — Upodobil je značilno primorsko hišo, skupino vaških stavb, cerkev in polje. Največ motivov razstavlja iz primorskih vasi, Knežaka in Bača. — Zdi se. da se j; Cern igoj, vsaj po tej razstavi sodeč, od slovenskih umetnikov do zdaj najbolj približal primorskemu motivu.
Z veliko pozornostjo se ustavlja tudi ob notrajščini primorske hiše. — Te njegove podobe hranijo poleg umctmžk; cene v sebi tudi veliko folklorno dragocenost. U-metaik je našel ognjišče, police s
posodjem, opremo z vsemi značilnimi oblikami.
Kako so formalno Izvedena njegova drla? Černigoj ustvarja z zelo skopo barvno lestvico. Njegove osnovne barve so: bela, modra ® rdeča in s temi barvami potem va-rira. — Barve pa so v splošnem v lepem ravnotežju. — Po vtč.ni K ostal na neki stopnji r.erazvifh dimenzij. Zdi se, da večkrat okv^J vtesnjuje podobo. — Po tem pa s* da tudi slutiti, da je Černigoj ustvarjal ž. velika, monumentalna dela. — Za to je gotovo našel primerno razsežnost na stenah 1® stropih cerkva, ki jih je slikal.
Cen,igoj je tržaški Slovenec, i®-redno Impulziven, južnjaško tem' piramenten, razumsko uravnotežen, k čemur je morda prispeval« nemška šola. — Te njegove P0**" ze se zrcalijo tudi v njegovem dv
Za novo dobo, našo novo knjigo!
lu. — Po dolgem iskanju s; j* uslavil pri zemlji, v vasi, pri Uu" deh. — Gotovo je zdaj na pravi f0" ti. — Prehodil j; dolgo razvoja0 pot, a zdaj je na polju, na katero# lahko pričakujemo, da bo prišel o* vrh svojega umetniškega ustv##" janja.
Razstava diha z&ravlje, n;ko V& rodnost in nepotvorjenost, diha V" ploto, kakor je nismo čutili na čr#-gib razstavah v Trstu.
V lem se mi zdi najbolj poztt>v' na stran njegove razstave in n® hi rad opozoril. — Samo iz teb ^ i_ov bo mogel rasti resn.čni nar<**"
ni, ljudski umetnik. — Gotovo
si
Černigoj na povsem, tudi tor mri®0 dovršenem vižku. — Morda v&' sih ni popolnega dognanja v b3®’ vah, proporcu, toda osnova je rčd' va in iz nje bo Černigoj kot urt^’ cik gotovo rasel.
V Trstu, kjer je vse življ«®-'4 bolj površinsko in malo duhov#0’ kjer kulturno delo nekam uton® v šum.čem trgovskem vrvežu, s®’0 našli na razstavi prijeten umetri3' ki užitek. — Tu ni hrupa in ni.!sri' čavosti, to je prostor Lepote. Končuo bomo lahko tudi Slove#0^ obiskovali svoje razstave.
Ob takih razstavah se nam oj**” kuje čut za resnično lepoto in za vrednotenje prave umetnosti-Zakaj, stik med umetnikom ljudstvom bo moral prav goto<0 še dalje, tako daleč, da bodo u® niške slike krasile naše, tudi Pre' proste kmečke domov*. Naš c za umetnost pa bo tudi tako šen, da ne bo imela v'j aših dom0! vih nohtna podoba več mesta, ** ne bo zares umetniška.' — Tak1"® bo končno ves kič, ki so ga v t: klesti prodajali Rot umetn#0*’ napravil prostor domači nar9®0 umetnosti.
Zanimajmo se tedaj za svoj® 0 metnost in. približajmo se ui#e^ ku, ki nam podaja roko.
__________________________________—3SS*
Proslava obletnice Oktobrske revolucije v soški dolini
Na predvečer 28. obletnice velike Oktobrsk; revolucije so na Bovškem zagoreli kresovi in razsvetljevali temno noč. Zaregljaie so strojnice in puške so pokale v vaseh, ki so v coni B, kj»r so naši borci navdušeno pozdravljali veliko ©bi.tnico, ki jo prvič proslavljajo v pravi svobodo. Drugega dne so zapiapolale zastave in ljudstvo se je na vaseh zbiralo, da skupno proslavi uan, ki je tudi za nas posial velikega pome..a. V resolucijah generaiisimu Stalinu in Centrala« mu komitetu Komunistične partije boljževikov so ljudje izražali svoje čestitke ln gio-boko hval Binost za vse, kar Je Komunistična partija boljževikov pod genialnim vodstvom velikega Stalina doprin«sla za dobrobit vsega človeštva. Tudi tega dne so se vršili nu.ožičai sestanki v Kam, na Koritnici, v Čezsoči, na Zagi in drugod. Ljudje so peli himni «Hej Slovani*, Internacionalo in druge bojne pesmi. Pionirji in mladine so nastopali z zbornimi deklamacijami. Ljudje so darovali pr (»pivke za objavo voščil našim ranjenim borcem v novoletni šcevi.ki »Slovenskega Poročevalca*. Na 2agi so v ta namen darovali 300 lir, za tiskovni sklad »Primorskega Dnevnika* pa 380 lir.
Tudi na kobariških hribih in gorskih grebenih so zagoreli krosov!. V mladinskem domu v Idrskem s« je zbralo nad 100 bivših partizanov ln bivših vojnih ujetnikov, ki so pravkar dospeli iz Mar-salUo-ja, Na skupnem sestanku so obravnavali novi politični jn go-ijpodarski položaj, ki je nastal v okraju po kapitulaciji Italije v času njihov« odsotnosti. Tov. Vladimir od okr. ASIZ-a in tov. Danilo od okr.. NOO sta tovarišem, ki so se vrnili iz Francije, pojasnila po tek narodne osvobodiln; borve v naših krajih. Omenila »ta kako je domača in tuja reakcija rovarila že za časa oborožene borhe in kako še »:daj skuša nadaljevati svoje razdiralno delo. Nato sta poudarila pomen in važnost Oktobrske revolucije za nas in za ves demokratični svet Končno sta prikazala demokratičnost naše ljudstke oblasti. S sestanka so poslali pozdravno resolucijo tov. Stalinu. V njij so sr azili zahvalo bratski SZ ja vso pomoč, ki jo je nudila ju-gosiova. skim narodom v težkam In neenakem boju proti okupator-
ju in fašizmu. Izrazili so tudi zaupanje vseh Primorcev, da nas bo že enkrat bratska SZ ščitila pred tujo in domačo reakcijo ki bi r.aa hotela odtrgati iz narečja matere Jugoslavije. Obenem so okrajni ZVU poslali pisan protest, ker dovoljuje, da se italijanski vojaki v Kobariškem okraju, to je v coni A, lahko oboroženi kretajo preko demarkacijski črte, medtem ko borcem JA, ki prihajajo iz cone B, dola vse mogoče ovire, čeprav so ravno oni to ozemlje osvobodili.
Sestanek sc je zaključil z vzkliki Oktobrski revoluciji, maršalu Stalinu in maršalu Titu.
Tudi na Karalsk.m so zagoreli kresovi vse tja do Benečije. 7. novembra zjutraj so z vseh hiš vihrale slovenske, jugoslovanske, ruske in anglo-ameriške zastave. Tudi
ameriške edinice v Kanalu so izobesile zastavo. V popoldanskem odmoru so delavci tovarne cementa v Anhovem imeli slovesno zborovanje. Med govori so vzklikali delavcem bratske SZ, ki so bili ir. so A danes kažipot delavcem Jugoslavije in vsega sveta. Vzklikali so maršalu Stalinu, bratskim slovanskim narodom in maršalu Titu. V popoldanskih urah so v tovarni prenehali pet minut z delom ter tako počastili spomin padlih v Oktobrski revoluciji. Zvečer pa je po vseh vas.h zborovalo krneč/to ljudstvo. Le ona misel je prešinja-la naša delavce in kmete: živeti v večnem bratstvu z veliko SZ. Tudi kanalske vasi so sprijele na zborovanjih veliko število resolucij, naslovljenih na ger.iain.ga voditelja sovjetskih narodov, generalisi-ma Stalina, in na Rdečo armado, rešiteljico človeštva. Vsi so props-valt bojne la ruske pesmi. Tako je Soška dolina pozdravila obletnico velike Oktobrske revolucije.
Jutri bomo objavili če nekaj porodil o proslavah ob 28. obletnice Oktobrske revolucije.
TKZASKI RAlmO
Spored za tort k, IS.
6.30 glasba za dobro jutro: 7. poved časa — glasba za dobro J tro; 7.10 čitanje sporeda v sl°vei. Ščini; 7.15 poročila v sloveni'®'
7.30 poročila v italijanščini; 7.45 • ■dar, pestra jutranja glasba; zaključek.	.
10. 2 uri 45’ v zvezd z Vidm®1®;
12.45 poročila v slovenščini; 13- ^ poved časa, poročila v iVil
rt; 1315 jazz orkester Lut'*#*|j
13.45 literarni pregled; 14. preS vcari — plošče; 14.15 zakHutek.
10. 2 uri 30’ v zvezi z Vidr-iO®;
18.30 obvestila svojcem; 19. ml#®1 g aV.a ura (štev.) — predavanj* .j ■prosveti; 19.30 pesmi in plesi: napoved časa — poročila v štev®
2015 noreč!'* v ItallHnšČi™
20.30 anrieška lekcija: 20.15 Rnh—vn-Vinova (s’ov.t: 21 20 ko#®0; glfVaVlke gln-he; 22.30 30’ v
7. Vidmom: 23 nrovt fese j zsd-ite ve«M v ite.UVvnščlnl: 2!!' zadnte vs+i v s’- ven š*’el; 33.2® čro zabavišče; 24. zaključek. ^
Odtrovomi urodiik
«TFR CIRIL
Nedeljske nogometne tekme
V nedeljo ob 15. ur!, se je odigrala na prosLČaem igrišču nogometna tekma med Športnim druZtvom Primorje in 8.8. Dugolin iz Trsta. Tekma se je končala z rezultatom 9-2 v korist S-D. Primorja P.K.
Igrišče je bilo blatno. Igra je bila zelo živahna, vendar so se Igralci vedli tako, da se ni dogodil niti najmanjši Incident. Primorje je po-
Nato£ te koledar
GREG RG1ČEVE ZA OŽBGI
kazalo zelo dobro tehnično igro, vendar so tudi nasprotniki dokazali, da bodo s*asoraa dobri igralci. Ves 'as so uporno kljubovali močnejč.m nasprotnikom ln pokazali svoja sposobnosti.
Posebno so se izkazali sledeči Igralci: Ukmar L od Primorja, bi je sam zabil 5 golov, Pertot, desno krilo Primorja in desna »veza Primorja Timeus. kakor tud; Trobec, leva zveza. Od Dugoltna sta se odlikovala srednji napadalec in vratar.
• • •
Tej tekmi sta na proseškem tgrl-ščb sledili še dve nogometni tekmi in sicer Ccbufo-Drehzr ln Barlc°x>-Ije Ko jan 13.
V prvi je zmagoval Drshar a re-
zultatom 2-0, v drug! pa Barkovlje t rezultatom 1-0.
• • •
Včeraj se je vrči la na nabrežln-skera igričju nogometea tekma med Opčinami in Nabrežino. Igrišče je bilo dobro, čeravno Je deževalo. Tekma je pridela ob 11. uri predpoldne.
Prvi polčas je bil zelo živahen, kar je škodilo tehn'čni stran) igre. Opčine so pokazale večjo napadalnost in so zaključile polčas z rezultatom 2-0 v svojo korist. 7,e takoj v zaČJtku drugega polčasa so Nabrožincl dosegli prvo tc“bo s kazenskim strelom po zaslugi desre zveze. Četrt ure pred koncem sc se s končnim strelom izenačili. Tako je tekma končala z rezultatom 3-2.
Nabrežinsko moš.vo je v drugem polčasu povečalo svojo delavnost ln svojo igro izboljšalo tako. da Je Ugledalo, da bi zmagali, če bi se igra nadaljevala.
V openskem dručtvu sta se posebno odlikovala Lorenzuttl na desni »vezi tn desni branilec Skerla-vaj. Med Nabrežine! sta bila najboljša center napada in desna zveza.
• • •
»portulm drvštvom hi IJnM-leljt-ui športa! Poročajte nam o fizkul tornih tekmah I	j
tKot žrtev naet«*‘čri*h k»V 1e dne 23. VTtT. 1944. <%. val svoj« m!«do Ž'vl1en1e za s* do nag ljubljeni sin in brat ta*’
PRAGO KJM* ' J - MARtf°
dijak,	j
ki le stedil očetu, ki je ur#1-* M-»ha vs«nu.
7, Smerno JSalostlo » 'oroč^tej. to tržno vsat v««m tov”r’tenv V »ateltem In znalcem.
Orehek, dne 13. 11. 1945.
Mati. ses’ns VANDA. e- vrnili i* nemškega 'A-r®' »a), bratje MIT.OS. (^jt San), TTANTftLAV ln t“r vsi esta’1 sorodniki- ^
irtf
Z * H V AL. A
Vsem, ki so se na Vernih čui ^ udeležili svečanosti počastitev^, cev. posebno pa darovalcem ^ cev, cvetja, govornikom in P®vC ae najtopleje zahvaljujemo.
Račiče pri Podgradu.	.
Družina BUR.
Po zvedoa
OSEBO, ki je ob povrri^ Nemčije iskala v Trstu utic grejli, da poroča o barabini Ilce Plvbro, naprošam, d* družini Alols! - Negrelli 3- _
MALI
ŽLICE, VILICE IZ	1
tovarniška cena, pri via Mazalni 80.
VOLČJE CRESNJB, korj® *ri> tovllec (vaVerisJva),	b1
slez, r». ni r *iček, rfrs^ ^ kupuje *APEF»,
15. Udih«.